"GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
1004 H. Chicago StrMfc JOL1ET, ILL.
Rctara Po«Uc« GowuIn(L
Tk« largMt Sloranian Weekly ki tke United State« of America.
Wednesday
Subscription rate:

For B«mb«n j—rl,... $1.20
Fo« doo nv.mb.ri.......$2.00
Formes Countri««..... $$ 00
Telepkone 1048
--\
Najreiji aloTentki tednik * Zdruienik državah.
Izhaja vsake sreda.
Naročnina:
Za £Uu, as loto
Za aa£laaa......
Za Isoi.aHio ..
$«.20 $2.00 $3.00
, NASLOV
oradaStra ia uprirniitTi j««
1004 N. Chicago Street,
Joliet, 111, Telefon: 1048

ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF P08TAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON HAT 22,1918.
Stev. 36. No. 36.
JOLIET, ILL., 6. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1922.
Leto Vin. — Volume VIII
PRED GENERALNO STAVKO ŽELEZNIČARJEV.
Vlada prepovedala stavke.
Chicago, 111., 2. sept.—Vlada Združenih d rž« v je .včeraj nastopila drastičen korak v svrho izravnave stavke proznih železu. uslužbencev in železničarjev po raznih delavnicah. Semkaj iz Washingtona je namreč došel generalni pravdnik H. M. Daughertv, ki je pri sodniku "VVilkersonu izposloval začasno sodnijslko prepoved (injunction) napram stavkarjem. Ta sodnijski ukaz prepoveduje stavkajoči m delavcem vmešavati se v obratovanje železnic sirom dežele.
Ta nastop generalnega pravdni ka je smatrati za najhujši udarec napram unijskim voditeljem, kar jih še pomni industrijska zgodovina. Če stopi ta postava v moč, ne bodo smeli stavikujoči železničarji več opravljati več takozvane-ga dela "picketov"; tudi jim bo prepovedano vporabljati denar unije za borbo v stavki.
I)ne 11. septembra bodo pozvani voditelji stavkarjev pred sodnijo na zagovor. Tedaj se bo skušalo izposlovati stalno sodnijsko prepoved napram stavkarjem.
Organizirani delavci protestirajo.
Washington, D. C., 1. sept.— Prihodnjo soboto, dne 9. sept. se bo vršila seja eksdkutivnega odbora velike delavske* unije A. F. of L., na kateri se bo razpravljalo v protestnem nastopu vsled tega, ker je vlada izdala sodnijsko prepoved napram stavkujočim železničarjem v Chicagu.
Predsednik te unije, Samuel Gompers je že danes zagrozil, da se organizirani železničarji ne bodo ozirali na to sodnijsko prpoved; da se bo še v -bodoče nabiralo prostovoljne doneske za stavkarje in da se namerava kot protest vprizoriti general no stavko, če vlada označene prepovedi takoj ne prekliče. Gompers zatrjuje, da vlada nima pravice delavcem prepovedovati stavke in da je kaj ta kega naravnost protipostavno, boljševiško in radikalno.
Med organiziranim delavstvom, kapitalom in vlado je nastal sedaj najhujši spor, sličen onim časom, ko je pok. predsednik Lkikobi odpravljal suženjstvo.
Dalje je Gompers obljubil stavkujočim železničarjem^ vso moralno in gmotno pomoč od strani delavske zveze A.F. of L. Organizirani delavci se 'čutijo s to sodniško prepovedjo tako ponižane in užaljene, da bodo v znamnje protesta vprizQrili generalno starko sirom držav, če vlada te krivične- prepovedi takoj ne preklice.
Padanje evropske valute.
Zadnji čas je nemški in avstrijski denar padel na tako nizko vrednostno stopinjo, na
kakoršni se ni še nikdar prej nahajal. Tako se je n. pr. te dni dobilo za 1 ameriški dolar 2000 nemških mark, ali 60,000 avstrijskih kron. Med vsemi valutami je samo valuta Češkoslovaške napredovala. Pred letom je bilo 100 čK vrednih $1.18, danes pa že $3.46
Razliko valute v nastopnih državah lahko razvidimo iz nastopne tabelice:
Leta 1922 1921 100 K (Avstrija $0.004 $0.12 100 K (Ogrska) 0.065 0.28 100 Mk (Nemčija) 0.05 1.12 100 Mk (Poljska) 0.013' 0.05 100 Levov (Rum.) 0.86 1.24 100 Din (Jugosl.) 1.20 2.28 Pri ceni jugoslovanskih kron je treba znesek s 4 množiti, ker znaša 100 Dinarjev 400 Kron.
Profesor Lorenz se vrne v
Ameriko. Dunaj, 1. sept. — Sloveči avstrijski profesor in kirurg Dr. Lorenz se bo dne 9. septembra zopet vkrcal na nek parnik proti AnierlkPjšpremljaT ga Bo njegov sin, ki je tudi zdravnik in veščak pri kostnih operacijah.
Izguba vsled minule stavke premogarjev.
Philadelphia, Pa. — Neki tukajšnji veščak je izračunal, da znaša skupna izguba tekom minule premogarske stavke o-krog $225,000.00; rudarji so izgubili na svoji plači $125,000. 000, premogovne družbe pa $100,000.000
Vizeji ameriških potnih listov znižani.
Pariz. — Med številnimi državami, ki so zadnji čas ugodile prošnji ameriške vlade za znižanje pristojbine vizejev (potrdil dn pregledovanj) sc< nahaja sedaj tudi Grška, ker bo za tak vizej računala namesto $10. — samo $5.—, za potnike v večjih skupinah pa po $1.20
' Po stari ceni ($10.00) računa sedaj samo šS Italija in Portugalska.
ŽRTVE STAVKOLOMSTVA
Sedem stavka:-:ev zgoreb-
Pittsburgh, Pa., 3. sept- — Danes na vse zgodaj je nastal v na 30. cesti se nahajajočem prenočišču delavcev Pennsylvania železnice velik ogenj, ki je veliko leseno barako do cela uničil.
Za časa te katastrofe se je nahajalo v dotični baraki številno stavkokazov; sedem izmed njih je na mestu zgorelo, 10 je pa nevarno obžganih; ostali so se te s težko silo rešili. Kako je nastal ogenj, oblasti do danes še niso zamqgle dognati. Med ponesrečenci je bilo največ onih stavkokazov, ki so popravljali vagone.
Ker so trupla teh žrtev do cela sežgana, ni mogoče dognati identitete ponesrečencev; sodi se pa, da so zgoreli: 21 letni Al v in L.Bruce iz Kewanee, 111., 28 letni Frank Oustodino, 35 letni Edgert Dunn, 46 letni David L. Davis, 23 letni Walter Parsons, 3$ letni Ernesto Ino-zaneto in 24 letni Gerald Harper. Med ranjenci se nahaja tudi Japonec J. Mineru Taju-ma, nadzornik zračilnih zavor.
Vodstvo železnice in olblasti skušajo potom preiskave dognati, kdo je zanetil ta požar.
Turki podijo Grke. Carigrad, 3. sept. — V Mali Aziji (Smirni) se vrše še več tednov krvavi boji med grško in turško armado v katerih dobivajo Turki premoč. Najhujši spopodai se vrše pri Doumli-bounaru, kjer so Turki zajeli nad 6000 Grkov v svojo past. V tej bitki Turki vporaJbljajo več "tankov", zrakoplovov in velikih topov. Pri Smirni in Kutastiru so Turki sovražni armadi zavstavili pot tako, da je že v par dneh pričakovati odločilne bitke.
Vsled vedno večjega poraza, so baje Grki že naprosili
PREDLOGA VOJAŠKEGA BONUSA SPREJETA.
Stopi v veljavo 1. jan. 1923.
Washington, D. C., 31. avg.— Danes je bi/la v senatski zbornici sprejeta predloga o Vojaškem bonusu z 47 proti 22 glasovi. Za ta zakonski načrt je glasovalo 27 republikanskih in 20 demokratski h senatorjev, proti pa 15 republikancev in 7iJJI* demokratov.
Redek spominski dar papežu. Rim. — Člani raziskovalne
ekspedecije najvišje gore na svetu (Mt. Everest v Azi ji, 29,000 čevljev) so poslali sv. Očetu Piju XI. kos kamna najvišje točke, katero je ta ek-spedicija nedavno dosegla. Ta kamen je vdelan v lični škatlji-ci in ima s srebrom okrašen na-Sedanji papež, ki ie bil
kot znano še pred lefi strasten
^	' hriibolazec, se ie navedeni eks-
Navedeno predlogo s popra-j	.. '	. , . ,
vki in dostavki bodo sedaj jPedl<^ z*ta
predložili še kongresni zborni- ,eP° z»Alval11-
ci v pregled in odobritev in a-ko jo še ta zbomica sprejme in
LOKALNE VESTI.
Dosti krompirja v Wisconsinu.
Madison, Wis. — Na podlagi poročil iz raznih krajev te države, bo letos v Wisconsinu tako bogata letina krompirja, kakoršne še ne pomnimo kmalu. Pridelalo se ga bo .namreč 37,675,000 bušljev.
za, so baje urki ze naprosili ^sednik Harding potrdi, ; -Danes, v sredo,dne 6. sept. turško vlado za premirje; vse- * .	dne L j ja &e je i(,el zopet redni pouk
kako bo pa ta vojna trajala se . * p '' ,11T1 ni; atm«n f*™;k	mestn no
nekaj časa, ker so Grki poslali številno svojih bojnih ladij proti Mali Aziji.
Smrtna kazen za vlomilce. Atlanta, Ga. — Senatski z-bornici je bil te dni predložen zakonski načrt, da naj se v bodoče roparje-viomilce kaznuje s smrtjo na vešalih; dosedaj je znašala najvišja kazen ^20 let zapora v ječi.
Švedi, sovražniki prohibicije.
London. — Iz Kod an j a se semkaj poroča, da so pri zadnjem splošnjem glasovanju glede uvedbe prohibicije zmagali mokrači. Za isto je bilo oddanih 859,000 glasov, proti pa 953,000.
De Valera nevarno bolan.
Dublin, 3. sept. — Eamon de Valera, prvi bivši "predsednik" irske republike, ki se je že parkrat mudil tudi v Združenih državah je nevarno zbolel za pljučnico. Sedaj leži v neki privatni hiši tukaj v Dub-linu. Zdravniki zatrjujejo, da Valera ne bo nikdar do cela o-kreval; 'četudi prestane hude napade pljučnice, bo ostal za vedno invalid.
Angleški kralj, lastnik gostiln©.
Angleški kralj Jurij je pravi "business man V poleg tega, da ima svoje interese pri raznih finančnih in industrijskih podjetij, ima tudi številno svojih gradov in veleposestev.
Na enem izmed teh velepo-ststev (v Dersinghamu) se nahaja tudi lepa gostilna po imenom "The Feathers", katere lastnik je sam kralj. Za red, disciplino in moralo je v tej javni gostilni tako preskrbljeno*, da se v isti še ni nihče o-pijanil, ali da v isti policija ni imela še nikdar kaj opraviti.
1923. Proračun, ali skupno j v farnih šolali našega mesta po nameravano izplačilo priboljš-j običajni sv. maši ob 8. pri zju-ka doslužnim vojakom bo zna- t raj.
šali štiri bilijone dolarjev; ta Kakor ob?čajno, tako je tudi svota se bo deloma pokrivala jetos število učencev slovenske
z obrestmi vojnih posojil zave znikom in posebnim davlkom. V svrlio izplačila vojaškega
šole sv. Jožefa precej narasti o in prekaša skupno število lanskega šolskega leta 832 učen-
bonusa ima vlada izdelane tri cev.
Zmaga antracit, premogarjev Philadelphia, Pa., 31. avg.— Med zastopniki linijskih premogarjev trdega premoga in operatorji je bil danes dosežen sporazum y svrho izravnave stavke. Operatorji »o zahtevam stavkarjem do cela ugodi-Ko bodo premogarji začas-
NAZNANILO.
V štev. 35 Jednotinega "Glasila" je. glavni tajnik Josip Zalar poročal, da sem nižje podpisani kupnim potom prevzel posestvi g. Josipa Stukel-na Jackson in Indiana ter Indiana cesti v Jolietu; zato naznanjam, da sem pripravljen o-menjeno posestvo prodati, oziroma^- odstopiti vsakteremu, ki se za posestvo zanima, oziroma isto kupiti želi. • Posestvo sem pripravljen prodati* odroma odstopiti pod istimi pogoji, kakor sem ga kupil s pripombo, da se mi povrne tozadevne stroške, katere sem imel do sedaj v zvezi z označenim posestvom.	'
Oglasijo naj se do 9. sept, t. 1. zvečer do 8 ure le taki kupci, ki resno mislijo posestvo kupiti in ne vganjati nepotrebnih šaL
JOSIP SITAR
li.______________	I
no novo pogodbo odbrili, se bo., v l z obratovanjem zopet pričelo. Joliet, 2. Sept. 1922.
Anglija bo uničila šest svojih bojnih ladij. London, 31. avg. — Glasom sklepa washingt'onskega mor-narij&nega dogovora bo Anglija uničila šest svojih velikih bojnih ladij in sicr "Lion","Prin cess Royal", "Orion", "Mo-nardi", "Conqueror" in "firm."
Največji nemški parnik. Rerlin. — Parobrodna družba North German Lloyd gradi nov orjaški potniški parnik, * Columbus'ki bo opravljal svojo službo med New Yorkom in Bremnom; dograjen bo tekom oktobra t. 1.
Boljševizem na Nemškem.
Washington, D. C., 31. avig.
— Po 14 mesečnem bivanju in proučevanju razmer na Nemškem, se je te dni bivši kon-gre8iiik Rihard Barthold zol-pet domov vrnil. Ker se »predsednik Harding za • današnje razmere na Neniškem osobito zanima, je včeraj Bartholda povabil k sebi v avdijenco in se ž njim pogovarjal.
Barthold zatrjuje, da je Nemčija na robu propada. Boljševizem se ondi vedno bolj in bolj širi, katerega širijo od Rusije bogato plačani agent je. K temu in k sedanjemu slabemu stanju v Nemčiji pripoma-ga tudi dosti * Francija, ker vedno sili Nemčijo k plačilu vojne (reparacijske) odškodnine.
načrte.
Prvič: Izdala bo posebne od-pravninske službene certifikate, plačljive tekom 20 let, ki bodo donašali 4 in pol odst. o-bresti. Do 1. januarja 1926 bo vsaka Narodna banka v Združenih državah doslužnim vojakom na te certifikate dajala 50 odst. nominalne vrednosti posojila in narastie obresti. Po 1. jan. 1926 bo pa vlada sama dajala vojakom posojilo na te certifikate.
Drugi*; Namesto vporabe .teh certifikatov bo bivšim vojakom dana priložnost izšolan-ja tega, ali onega rokodelstva, ali poklica; v tem slučaju se jim bo računalo za to šolanje po $1.75 dnevno.
Tretjič: Kdor izmed doslužen-cev se ne bo hotel poslužiti ne prvega ne drugega načina, mu bo vlada kupila primemo farmo in preskrbela vse potrebno za samostojno kmetijstvo.
Vsi ameriški vojaki, ki so bili v armadi ali pri mornarici tekom minule svetovne vojne bodo opravičeni do dveh gotovih svot in sicer največ $500, oziroma $625. Vojakom, ki so bili na bojnem polju, ali preko morja se bo izplačalo po $1.25 priboljška za vsalk službeni dan; vendar ta svota-iie sme presegati $625; oni, ki so opravljali svojo službo doma bodo dobili po $1 dnevnega priboljška do najvišje svote $500. V Vsakem slučaju bo pa vlada od-računala $60, ali znesek, kojega je vsak prejel, ko je bil častno iz službe odpuščen.
Dragi časniki na Ruskem.
V Moskvi^80 nedavno zopet podražili ceno lis toni En sam iztis lista "Trud" velja šest-desettisoc rabljev, 1 iztis "Ra-bočaje Moskve ljev.
pa 50^000 rub-
Otrok se zastrupil s čikom. Omaha, Neb-, 30. avg. — Ko se je 2-letni sinček družine Frank Spjeckdrja igral pred hišo; je pobral na tleh majhen čik stare smodke in ga pogoltnil. . Kmalu zatem je pričel o-trok otekati po vsem životu v-sled zastrupljenja z nikotinom, dokler n? V groznih bolečinah umrl.
čičerin na potu v Ameriko ?
Riga, 30. avg. — Kakor se semkaj poroča; se namerava v kratkem v Ameriko podati Jurij čičerin, ljudski komisar zunanjih zadev pri sovjetski vladi. V Ameriki bo skušal čičerin naprositi večje državno posojilo za svojo vlado. Ni pa še gotova stvar, da bo dosegel svoj cilj za potovanje v Ameriko, ker mu delajo razne države dosti zaprek pri vidi-i an ju potnega lista.
t Agitirajte za K. S. K.
Jednoto.
Slovenski starši! Vaša ?/cta in narodna dolžnost je, da pošiljate svojo mladino v slovensko katoliško šolo, kar Vam ne bo nikdar žal.
Vsem našim šolarjem, bodisi začetnikom ali drugim želimo pri učenju največ uspeha in blagoslova božjega!
—	Dne 1.1, m. so mestni svetovalci in komisarji soglasno i-menovali Archibald C. Jeffrev-a mestnim županom, ki bo o-pravljal to službo do.prihodnjih občinskih volitev.
Sedanji župan je star 48 let; svoječasno je opravljal urad o-krajnega blagajnika, pri zadnjih volitvah (aprila) je bil pa kandidat za okrajnega šerifa. Mr. Jeffrey je dovršil v svojem rojstnem kraju, Braidwood, Ml. samo ljudsko šolo, po poklicu je pa trgovec. Upamo, da bo vestno in pravično županoval teh 8 mesecev, ali do prihodnjih volitev.
—	Dne 29. avg. je umrl v o-krajni bolnišnici 33 let '»i samski Alojz Žagar, rodom iz vasi Draga pri Kočevju. Bolehal je zadnjih 5 let za sušieo. Tu v Jolietu zapušča vdovelo mater enega brata in dve sestri. Spadal je k dr. sv. P. in P. st. 66 J. S. K. J. N. v. m. p.
—	Mrs. Ana Graliek, soproga blagajnika K. S. K. J. br. Johna Graliek se nahaja že me-1 sec dni na počitnicah v Minne-soti in sicer pri svojem bratu Jakob Stukel. na Chisholm, Minil. Kakor pordča, se ji v severozveadni državi jako do-pade. Želimo ji mnogo razvedrila in srečen povratek v našo sredino.
.— Mr. Josip Dunda, pomožni blagajnik Joliet Rational banke se je mudil zadnja dva tedna s svojo družino na počitnicah, katerih ne bo iz lepa pozabil. Od tu se je peljal s svojim avtomobilom proti iztoku čez vsa večja mčsta, dokler ni dospel v mestc) New York. ()-gledalci je tudi krasne niagar-ske slapove in mesto Albany, prestolico države New York. V New Yorku je bil gost rojaka Josip Rem-sa, bivšega večletnega zapisnikarja K. S. K. J.
Društvena naznanila in dopisi
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam čla? nom in članicam . društva Sv. Mihalja št. 163 Pittsburgh, Pa., da se vrši prihodnja sjoduica dne 10. sept.
Na isto sejo se pozivajo svi člani i članice, da se udeležiju u večem broju jer imamo vec važni točka na dnevnem redu izvršavati; bez vefcine članstva se ne može niš urediti. Na is-toj sjednici Če se izigravati zla-tni sat (ura) jer smo izigravanje preložili na 10. sept. Molim sve člane, ki še nisu prodali ti-ketov žrebanja, da iste douiesc-ju na prili. sjednicu jer nanje isto očekujemo.
Ostanimo tej materi zvesti do smrti..."
Piyunovali smo pa 25 letnico fare ne samo v cerkvi, ampak tudi v K. S. Domu. Ker v PittsUurghu na nedeljo ni dovoljena po mestnih postavah nikaka zabava, zato smo priredili velik banket takoj 15. avgusta zvečef. Toda to ni bil banket izbranih mož, bila je zabava in veselje za celo laro: za častite ustanovitelje fare, za družine za otroke in za odraslo mladino; prišlo je na to zabavne, "kar leze irio gre", vse, kar v Pittsburghu in okolici slovensko govori. Oastitim u-stanoviteljem cerkve smo pri
'JnMI i"
na svoj v dvorapi le o-»iala velik* i» okraja flikft našega priljubljenega 6. f. J. Merteln*, vi*ež* visoko fori nad nml Vedeli WQ, v duhu nas pozdravlja in blagoslavlja s stare domovine, Iter mi vemo, da je njegovo sroe a nami prav tako, kakor je naše z njim, je m — bo! ',] V imenu cerkvenega odbora napisal:
Rev. Anton Sojar.
MESTO CLEVELAND IN
NJEGOVA BODOČNOST.
Kakor vse kaže, bo Cleveland v bližnji bodočnosti veliko predrugačen; to sklepam s stališča, katerega si je mesto zavzelo, da preuredi glavni del mesta po novem sistemu. Župan mesta Cleveland je imenoval odbor, kateri deluje in pri-
f*
■i. ||lll 'i
To som nekoliko opisal v kratkih besedah ilovenaki j*v-notftf v znanje, da bo vedela in spdila o bodočnosti mesta Cleveland.
Ker pišem o tem napredku, me Voze dolšnoet, da tudi napišem nekoliko o napredku naše slovenske naselbine v Olevejan-du. Cleveladeki Slovenci kažejo od dne do dne večji napredek; to se daAes očitno vidi na St. Clair Ave.; ob tej cesti sega največja slovenska naselbina v Ameriki. Tu imamo slovensko banko The North American Banking and Savings Oo.
na katero smo vsi ponosni; i-mamo tudi Mednarodno stavbi nsko društvo, katero tudi lepo napreduje; to društvo si je zgradilo novo poslopje, katero je ponos slovenske naselbine v Clevelandu; poslopje vsebuje bančni prostor, tri trgovine, in
m1 '	inpiPH;
ostal tri dni so po večjem og- večjih meetih, kamor pride*
ledal meeto, katero je prav lepo; najbolj »o me pa zanimale visoke alpe s snegom pokrite; od tam sem odrinil v Milan, I-tali jar k jer sem ostal samo e-den dan in od tam v Benetke, znamenito mesto na vodi. Prav zanimivo je, ko vlak pride v mesto in namesto da bi tam čakali avtomobili (taxi), kakor po drugih mestih, so pa čolni (gondole) katere l^judi razvozijo po različnih hotelih. Tam sem bil tri dni, od koder sem zatem odpotoval s parni-kom, ki v<rzi štiri ure v Trst kjer sem samo prenočil in zjutraj odrinil proti beli Ljubljani kamor sem došel popoldne in ostal čez aoc v hotelu pri Slonu in zjutraj pa zopet naprej čez Zidanimost na Raj-Inuburg in od tam s kočijo v
dosti potnikov; v Ljubljani mi je rekel nek sprevodnik, da pjide v Ljubljano okoli petde* set (50) potniških vlakov dnevno nabasanih z ljudmi in po drugih večjih mestih ravno tako in vsled tega je trgovina dobra; revni so pa tisti, ki morajo za 100 kron ali manj dnevno delati in s tem družino preživljati. Seveda ako eden nas ameriški dolar zmenjaš, dobiš zanj, vsaj jaz sem dobil 335 kron in s tem človek lahko dobro živi v najboljšem hotelu
en dan lahko dosti spije in je kaj hoče; ali revež je pa tisti, ki dela za plačo. Tudi sent opazil, da je obilo lesne trgovine povsod po Jugoslaviji; na cesti lahko vidiš voz za /o-
zoni naložen z lesom idoč na postaje; kam gre, jaž ne vem.
Nadaiiie opominjam člane, peli na prsa srebrne troperesne
pravlja načrte za luko, v kate- , , * .	, " ' * \]-\ov Kon,
1 , , -i • t i i. . devet prostorov v drugem nad- k.lcl scm ro bodo prihajali tudi pannki ,....../ __	ki ,so H2 1
Podsredo, moj rojstni kraj, Imeli so tudi hudo sušo po Ju-našel mojo mamico, jgoslaviji, tako da poljski pri-let stari in se pri dob- delki bodo letos zopet zelo sla-
Avstriji jev kakor som omenil dosti beračev, denar, seveda dob
opominjam.
Sa sobratskim pozdravom,
kom smo se vsi mlajši tako cu-;mesto Cleveland ako bo zveza-J
rodni Dom.
I i i r11
I
»i J ah k o vsega do-
prej postavil Na-'ai ^^Kaien sosoici, xi so me se ; v m j. \sgwdul som si t; i i • Slovencev na poznali. Obiskal sem tudi v-j habsburške palače kakor II"!'-, ,	iB^PPHP	HB	St Olair Ave.'si je preuredilo s t bolj znamenite kraje po Ju-jburg, Schoiibruini in tlru-e.
Math Brozenič, tajnik.1 «*l,1t da smo poslusali, reke h«, ,,„ a ostalimi evropejskimi lu- ' ^ trgovine kagor: J.' I^ajŠ- goslayijt kakor: Zagreb, Bel- katere eo * V pri
j z Odprtimi ustnu. Lepo je bi o kanu. J \ntcm OirrTii? Josip <)-V«d,> Ljubljano, Postojno, mesto kaže tuje <m in potnik. m —, „ , Pa Wr k° Je Nova Union postaja (dePot). J* > £ g™* " ! v,e Kibnieo. Kamnik, Bled, kjer za denar seveda skomj zastonj Pittsburgh, Vvah ?T |*; Xev, York (Vntral in teige JS^ S s,m imel čast videti sedanjega 300 *ron ra hmujo na o. bo, di k. .Miul.ovi.ik,n : Jo, /a-[^lezniske družbe so ze zaeele n ■ jm_	kralja in kra-Kse vidi in ker nn dobfl Miri-
mkarja, J. Bezeljaka m John ti podirati atare Ime ter prjp' 1 • f ljk^o, ki sta tam na letovišču,jintride,^ tisoe! (VAMO) k.„n Kranjca jn kako je iskreno že- ruvljati prostor m liovo dipe,.j.	. ;.......-potem (M|e, Maribor. Seviu-jg« 1 dolar; tori j tristo.kron^
V starem zapi«
pi <lcvveusi?e [iiu sem eital ^HJJ^^KloviSe stavke:
občam .cerkvenim sbo-jov nju v Httsbirg^iu so bili povabim vsi "Kranjci", bivajoči v Pittsburghu, Allegheny in okolici na dan 15. avgusta leta 1897. K temu zborovanju so prišli večinoma vsi povabljeni; predsednik J. Ra-dovec je otvoril cerkveno zborovanje. ob pol 4. uri popoldne-Moteni je cerkveni blagajnik Jos. Gorišek (sedaj že mrtevf prebral natančen račun cerkvenega premoženja. Potem smo se čakali dveh gospodov: č. g. Zalokarja in g. Frank Sakserja do 4. ure. In res sta prišla kmalu oba. Govoril je g. Frank Sakser in č. g. Jos. Zalokar. V srojem govoru je č. g. Zalokar predlagal zbranemu slovenskemu občinstvu, da naj bo patron naše cerkve, ki se ima sezidati: Vnebovzetje Marije Device. Ta predlog je bil enoglasno sprejet " 1J. Grabrijan, tajnik.
Ta 25 let stari cerkveni zapisnik sem pokazal današnjemu cerkvenemu odboru in takoj smo zaključili, da se mora 25 letnica naše fare obhajati kolikor mogoče na najbolj slovesen način. Za 15. avgust — Veliki Šmaren —je bila cerkev tako krasno ozaljšana, kakor gotovo še nikdaj- ne poprej. Zato gre žasluga v prvi vrsti našim čaistitim šolskim sestram, ki so na zelene venCe in rože jako otkusno pripele srebrno liste in srebmo-blistelče trakove. Mati Božja v tranu se je knr blesketala od srebrnega nakita. Naše, za lepoto hiše
Pitt
.čl zdravja qalibqjg nenavzoee-g, J. C. Mertolnu, ki se v s Jod svoje bolezni sedaj nahaja v stari domovini... Spominjal se je vseh pokojnih ustanoviteljev cerkve (t Mr. Jos. Gorišek, t Mr. John Fugina). O-pisal je na podrobno^razne tež-koee pri ustanovitvi cerkve in na koncu govora z mladeniško živahnostjo navduševal vse sedanje, posebno mlajše člane Člane cerkve za slogo in požrtvovalnost in ljubezen za cerkev in sveto katoliško vero. Mr. John Kadovec: lepa Vam hvala za vašo zgodovino in za Vaše očetovsko lepe besede. K besedi bi se še rad oglasil drugi častiti ustanovitelj, veleprilju-bljeni Mr. Ignac Gla'č—a občinstvo je odhajalo in prihajalo, se trlo po stopnjicah; v tej gir ječi vsled strašne vročine je bil vsak hvaležen, da je dobil vsaj požirek "popa", tako da Mr. Glač vsled vrvenja in drvenja ljudi j sploh ni mogel "prijeti"
katero je to mesto zelo pbtr^b- i Omeniti pa tudi i^oram, da i-iio. Svet jo kupljen v glav-l^amp danes sedom slovenskih nem delu mesta vzhodno južni odvetnikov v Uevelandu, rav-vogal, na Public Square. Ta »o toliko število naših zdravni-
co m več drugih mest, trgov in
postaja bo najmodernejše delo kar se jih dela v dvajsetem stoletju, vozili, ali prihajali bodo električni stroji kakor to delajo v mestu New York. Mesto bo napravilo ob pomolu kjer bo vhod do postaje tudi garaže za
kov; vso to s<i štejemo v čast in napredek. Kar stare moči niso mogle doseči, so dosegle novo moči.
Dalje imamo osebo v syoji naselbini, katera se precej zanima na političnem polju, in to
1500 avtomobilov, ker na povr- Lic warn dobroznani.rojak Frank šju ni prostora za toliko avto-
Našel sem v Jugoslaviji zelo pridne, poštene in gostoljubno ljudi in ob enem zelo izobražene, tako da si nisem kaj takega predstavljal Imajo tudi izvrstna vina, kamor pride in najboljše pivo v oeli Evropi kar sem jo jaz prepotoval. V
mobilov kot se ga v tem času rabi.
Metropolitan Park. — Velikanskega pomena bo tudi Metropolitan .park, za katerega se Cuyahoga okraj zelo pripravlja. Ta park bo vpeljan na vzhodni strani od Lake Erie po Euclid Creek do Chagrin river, do Gates Mill; od tam do Bredksville, od tam do Beria in Olmsted Falls, in od tain do Bay Village na zapadni strani mesta' Park bo dolg kakih 120 milj, v tej razdalji bo-
ža besedo.—Tamburica je svi- do štiri "Sanctuaries", prva bo
rala domače pesmi pod vodstvom Mr. I. Mukač-a.
Šolski otroci so priredili več lepili, ganljivo resnih in tudi smešnih prizorov. — G. F. Pav-lešič (Poštar) je zabaval mlade pare s svojo koncertino. — Na stopnjicah in v pritličju so prodajali oziroma so bili izžrebani na kolo razni dobitki. — Peli smo domače in umetne pesmi. — Oddaljeni Slovenci, ki so prišli ta večer pogledat stari Pittsburgh, so veselo podajali roke svojim starim znancem in
so
v Kocky River 400 akrov, druga bo v Royal ton 250 akrov, tretja bo v Breksjvillc- 800 akrov, in četrta bo v Euclid 900
Jugoslaviji sem se mudil okoli Lavše, odvetnik. Kakor je že j tri tedne ali mesec dni in od ( jivnosti znano je bil, nominiran tam odrinil na Dunaj, kjer sem 'potujočim Slovencem in Hrva-dd demokratske stranke v dr- ae mudil 5 dni in videl zelo ve- toni sledeče priporočal: Po-
veliko manj kot 1 cent. .Na Nemškem sem opazil, da je ljudstvo večinoma zaposljcmo, seveda plače so tudi dosti premalo v -primeri z živežem in vsled tega se tudi tam delavcem ne godi dokaj dobro, ali boljše pa le nego v'Italiji, Jugoslaviji ali Avstriji.
Kar se potovanja v stari kraj ali nazaj tiče, bi jaz iz
svoje lastne skušnje v korist
vse navdušene žene in dekleta; prijateljem. Rekli so vsi, da so pa spletle po starokrajskem toliko našega slovenskega na običaju dva velika, dolga zele
roda še nikdar ni bilo v tronad
akrov, in v te štiri pi^sioro bo- mnogih slučajih se bo laliko sle-do spustili raznovrstnih ptičev, herni obrnil do njega za eno a-zajcev in razne druge divjači- h drugo pomot', ne, in vse bodo v varstvu in os- \ Končno pozdravljam, vse krbi države. V ta park bodo j cenj. čitatelje tega lista, izpeljani razni bouilovardi od v- <	John Zuiič
seli strani Clevelanda, tako da;	___
bo vsaki okolici prilično priti v j POTOPISNE ČRTICE, park. Vse to se pripravljaj	Virginia, .Mum.
zato, ker eksperti računajo, da Iz New Yorka bo Cleveland velikansko mesto, in za to hočejo da se ljudstvo razširi, ker- je sedaj preveč
(id demokratske sitranke žavno postavodajo; jaz apeli- liko revščino; skoro na vsa-ram na Slovence v Cuyahoga kem vogalu po mestu stoje
ženske in otroci na pol goli, ki prosijo milodarov, in ko dobe milodar, iz hvaležnosti darovalcu s silo roke poljubljajo. Tudi jaz sem imel priliko jim razdeliti nekaj sto-tisoč (kron seveda). Od tam sem jo pa odrinil v Oboranimergau, Bavarsko, kjer sem videl pa.si-jonsko igro Kristusovo trpljenje, katero se igra vsakih deset let; seveda je to nekaj iz-vanrednega in krasnega, dru-goverci in judje, ki so pri igri imajo ravno tako solzne oči kakor katoličani. Potem sem šel v Kelniorajn, Goblenz Ham-born, Essen, Nemčija, potem na francosko Metz in Vevdun, kjer sem videl bojno polje, seveda razvalin že ni več dosti videti, ker so že jako na novo sezidali, vidi se dosti žice (bar-Ired-wire), zakopov in pa tudi sem opazil da v okolici Verdu-na ni morda enega zelenega drevesa, bila so tako s kro^-Ijami prevrtana, da so se morala posušiti. Proti morju sem se vozil z<>
okraju da v mesecu novembru storijo vse v svojih močeh, da spravimo tega svojega rojaka v ta ljudski urad. Ou jo še mlad, ampak ui$eu in delaven, in ako bo peljal pravo politiko, bo lahko dosegel še večji ljudski uuad. Rojaki volilei, za nas bo njegova izvolitev velikega pomena; kolikor več glasov dobi, toliko več upljiva bodo imeli Slovenci pred drugim narodom. Mr. Fr. I^avše je rojen v tej deželi, ampak je sin slovenske matere, zna govoriti slovensko kakor angleško in V
r->
sem odrinil 20. maja na parniku "Majestic," kateri je dospel v Cherbourg, Francosko 26. unija
popol-
tujte skozi Antwerp, Belgijo, ali Hamburg, Nemčijo ali pa skozi Holandsko ali pa kateri hoče biti dolgo na morju iz New Yorka v Trst in od taui naravnost naprej, ker po Fran-coskeyi in Italiji je vse jako drago: jedjla, pijače, hoteli in vlaki so dvakrat ali več dražji kakor |ia po sa*edn,yi Evropi. Splošna govorica je tam, da Francozi in Italijani imajo potnike iz Amerike za molzno krave in jih omolzejo kar se največ da. Tudi eden izmed sopotnikov mi ni drugače re-keF, Torej v Vašo lastno korist ako je količkaj mogoče, izognite se Francije in Italije. Tudi jaz bom prihodnjič drugače potoval.
Pozdrav vsem Slovencem in Hrvatom sirom Amerike,
Math Kostainšek.
Denver, Colo.
Minulo je dve leti, kar sem zapustil Ameriko in se podal
v nesrečno domovino Jugoslavijo, misleč, da bom tam živci na svojem posestvu, kat« ro
natlačeno v sredini mesta, zato j popoldne; morje je bilo ^	„	■
kar je naredilo pot, čez Pariz na Cherbourg?!, podedoval po očetu m
prislužei 1 o poses
so4>'a opravili 14-. avgusta zve-/" TV4^*'^	\ ^"^^ilavskemu ljudstvu živeti
če* po odpetih litanijah Mate-' v Jh 1	Je lKl J-a;	iu ^o bo
rc^Božj:'. - V nedeljo avgusta se je pri obeh šaD zbrala nepričakova
ete
e m . iua-
znftsala $29&59. Komit ii!ij se cerkveni m
;a ve
[;_' zal
;-..! pii (

na
au
!i oranje
r-^^HRIH
; .	;	eer-vin žena. fautov iu daklet bi ne
i |) - i . t< l . ii' t I jU-l... itll VI '
kvfcri "i>\ i»i*. <4Lt; > in ve el je^	ne koncu ne kraja.
■ } / ■ . , iii ne .Zalo. a i~k\ eni odbor izreka ja-Jia ■ bolj častitljivi pa je• zahvalo vsakemu posebej za zaročence in njihovo družino ** « skupaj za ves trud in
,kaj iz mesta, in vsi
. iko prihujal na delo v
, >	^Ifofftntt zapreka i® feila do so
mr^lavnostm;j|ui koI. liu()s{vo uj imelo
letmee^ |abte železniške zveze z mes-! mm a mT)Zi|onif vpc]jau iKHi0 podzejne-
ven-iV South.Hani])ton,-Anglija. O ,večjem in nnjliifrejsem polni- j spozna, lah- i meniti inoranl, da sva se'z skem parniku vodi ^Maj'1- ■,:!seu
m
V jv
♦lan
nrue poroike. Banes je Soiletnica ali srebrna poroka i.;«-,*, le iu matere nase cerkve^ in ludeležeuiii ustanovitelji in SciJuuji člani cerkve ste njeni niofje i a njeni otroci.. - Zahva-linjo Bo^a danes za vse liiiloaii, prejete v 25 letili v tej cerkvi...
požrtvovalnost iu kliče: Prijatelji, kar ste storili te dni, ste storili v čast božjo in sami za se, to se pravi: svoji lastni fari v korist. Naj bo Vaš obilni plačnik Bog in Mati božja!
lia^šli smo se veseli in zadovoljni v bratski ljubezni vsak
| železnice, t^ko, kot jih i-EaJ> V mestu Nt*w York, da bo<k) ekspresi vozili kakor tudi lokalni vlaki, vse to bo o-mogočilo hitro zveza z mestom.
Novi most. — Ker pa do sedaj nima mesto dovolj mostov preko Cuyahoga reke, so sklenili napraviti novi mo§t iz Huron na Lorain Ave. Most bo veljal okoli $7,000,000. kateri bo velika korist sedanjemu prometu.
mesto. |Kov. A/.betom iz AVaukeegan, JU. sestala v Xevv Yprjcu ii? sva skupaj potovala do Pariza, kji-r sva si skupaj ogledala nekiij znamenitih poslopij, lca*; kjor, liajirimer' muzej, Xotre Dame katedralo. Pantheon kjer so različni francoski narodnjaki in voditelji pokopani, potem Court, ot' Honour, kamor so bili Napoleon Bona-partovi ostanki preneseni z o-toka sv. Helene; tudi sva bila na Eiffelnovem stolpu kateri je slovit kot najvišji na svetu. Od tam sva šla vsak svojo pot; Rev. Ažbe proti Lurdu, jaz pa
slie," s katerim sem se peljal v Kvropo: je- sedaj ^največji in ^iMauretauia-' s. katerim Hnn n:\y. \.j diis.pel je pa najljLti\-l.'.
;Ilazmere v Evropi so različno. ' Na Francoskem s^ne vi -nekakega pomanjkanja; v Parizu imajo denarja, da ne vetlo kam ž njim; v Švici je popolnoma normalno iu vse lepo urejeno; v Italiji je nekoliko slabše, posebno okoli Trsta ker ni sedaj po vojni tam tistega prometa, kakor je bil enkrat ;zato je Trst sedaj jako žalostno mesto. V Jugoslaviji je pa« tako srednje; trgovci vsi
ilvil
„1
JC
M : dvoje
Ia !. l!i
io Hišo
j j. 11)18 sem d^moviye, da mi j na in mat i; o.slalo t rok in 75-let^i oč Ii domov dne 4. a; soiii na.se! svojo rt »j cela prazno posestvo pa <W cola* zapuščeno že skoro 2 leti, kajti dti*pci in oče so preselili k bližnjemu sorodnikom, Nato sem spravil svojo družino zopet skupaj iu sem bil pri hiši za gospodinjo ter gospodarja! — vse Skupaj celih 7 mesecev. Naposled sem si poiskal družico, ozir ženo in sem zatem živel srečno samo 9 me-
v Bern, Svicarskd, kjer sem^dobro napredujejo, posebno pojsecev nakar so me pričele ob is
kovati razne nesrejče in nadlog
Kar nanagloma sem zatem zbolel, da sem moral iti v bolnišnico in se podvreči nevarni
operaciji. Komaj se vrnem domov iz bolnišnice, je zadela mojo hišo zopet druga nesreča
tem, da mi je začela živina hirati in pogin jati; v 2 meseoih sem bil ob 4 vole in eno kravo, ali ob vse, kar sem imel. Ku-r pil sem nato še dvakrat drygo živino in zopet mi je vsa poginila. Zdravniki 'so mi svetovali, da naj dam živino cepiti proti kaki nalezljivi bolezni, kar sem storil; a tudi vse to ni nič pomagalo, tako da sem zgubil v 6 mececih 12 glav živine. Obrnil sem se za pomoč na deželno vlado, nakar sem prejel okrog 200 kron za vsako živin-če; s tem denarjem bi si ne mogel kupiti niti ene krave ne. Nalagali so mi pač kazni, da sem plačal K 400.—, keT so sosedje z enega vola kožo slekli, katero sem prodal. Niti živi nozdravnik i niso znali za kako boleznijo je moja živina poginila; eni so celo menili, da mi jo kdo zastruplja. — Tako sem prišel vsled te nesreče ob K 130,000, kar me je živina stala. Ta nesreča me je končno tako preplašila, da sem sklenil opustiti kmetijstvo in se zopet podati nazaj v Ameriko. Dne 10. julija se odpravim na pot iz Zagreba proti Mariboru in naprej do Havre. V .tem pristanišču (Havre) vse potnike zadržujejo po 6 dni in še več,da jih pregledajo če nima kdo kaj uši ali kake nalezljive bolezni.
Bilo nas je številno od vseh delov Evrope. Reči moram, da hrano in stanovanje smo i-raeli izvrstno. Dne 22. julija smo se vkrcali na francoski parnik. "Paris"; morje je bilo jako mimo, postrežba na parniku dokaj dobra; vsi smo bili ž njo zadovoljni. Dne 29. julija smo dospeli v New York, torej že po 7 dnevni vožnji po morju. • Kar nas je bilo ameriških državljanov smo se takoj izkrcali, dragi so pa imeli
dosti sitnosti na Elli^ Islandu.
Z menoj vred je potoval rojak Mihael Vidmar, ki je šel na obisk v staro domovino in je imel s sabo svojega sina in hčerko. S temi smo bili vedno . skupaj iz Preloke pa do Pittsburgha, Pa. •
Koliko »vesdlja -za njegovai dva otroka v Pittsburghu, ko sta se zopet povrnila domov v svoje rojstno mesto ! Gotovo da je bil sprejem in zopetno snidenje med znanci prisrčna Med uljudnimi rojaki in znanci v Pittsburghu sem ostal še f> dni. Glede Pittsburgha moram omeniti, da je to velika in napredna slovenska naselbina; mnogo naših rojakov ima ondi svoje prodajalne in trgovine, osobito na Butter St.. to cesto bi se lahko imenovalo Slovensko cesto. Imajo pa tudi svojo lepo cerkev in šolo, kakor tudi kra-sen Slovenski Dom; lahko rečem, da je ta dom največji širom Amerike.
Rojak Mihael Vidina mi je ta čas razkazal ves Pittsburgh. Posebno me je zanimala krasna pittsburška ka-tol. stolna cerkev, in znani Car-negijev muzej; tu sem se mudil nad 3 ure, da sem si v naglici ogledal zanimive stvari. Ta muzej je Carnegija veljal g(/-tovo nad milijon dolarjev; pa kaj njemu zato; saj so ga revni delavci po jeklarnah obogateli.
K sklepu lepo pozdravljam vse pittsburške rojake, ki so me lepo sprejeli in mi postregli; posebno pa še Mrs. Ano Kroteč, g. John Balkovec, John Pavlakovič, John Simčič m Mihael Vidina. Živela vsa vrla slovenska pittsburška naselbina.
George Pavlakovič,
4717 Grant St.
Denver, Colo.
ZAHVALA.	i
Spodaj podpisani nabiralci darovov za Drašičke zvonove se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so darovali v to svrho.
Istotako najlepša hvala cenj. društvu sv. Alojzija štev. 42 K. S. K. J., Steelton, Pa., za dar katerega je izplačalo iz svoje blagajne.
Darovali so sledeči :
Dr.sv. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., $10.00; Petrašič John mlajši, $7.00. Po $5.00. so darovali : Kraševec Martiai, Kra-ševec Marija, Rev. Luka Gla^ dek, Matjašič Magdalena. Pa-pič Anton $2.45. Po $2.00 so darovali: Kraševec Martin, Bratina Fabijtjn, Benkovi€ Janko Jakofčič John, Malevic Anton, Plesec Anton in Slovi-nac John. Po $1.00 so darovali:. Plesec Jožef, Težak Martin, Malešič Anton,v Kostelac Mike, Skender Filip, Zlogar Marko, Cernugelj Martin, Bošnjak Martin, N. M. Matjašič, Kofalt Marko, Petrašič Marko, Petrašič Anton, Petrašiič John, Kozjan Miko, Bakarič John, Kozjan Marija, Tome Miko, Nemanič Terezija, Žlogar Anton, Petri Č Martin, Kraševec John, Jalševec Martiai, Beličih John, Hren Anton, Marentič Jure, Šostar Matija, Kočevar Frank, G ust in Jos., Benkovič Marko, Gorup Anton, Gorše
doipoldne. je 'čast. g. prost snet- premoženjskih razmer, je hotel liški opravil peto sv. maso z za- napraviti mir med bogatimi in h vajino pesmijo za vse daroval-^enimi in tako pobijati razredčeni so pripomogli k tej na-ni boj. ' Toda sv. Frančišek bi pravi. Potem se je vršilo šbla-(še ne zaslužil častnega imena goslovljenje katero je izvršil g.,"pacifist", če bi ne bil deloval prošt z prisostvovanjem svojih tudi za pomirjenje držav in na-dveh g. kaplanov. — Po konca- rodov. Začel je to delo z znanem blagoslovljenju je imel g.jno ustavo mesta Assisi iz leta prošt lep govor, v katerem je 1230., v kateri beremo za ta
razložil namen in pomen zvonov, takoj zatem so se zvonovi potegnili v zvonik, katero delo je prevzel g. F. Jerman. Proti večeru so že slavnostno zapeli
sestavek značilno mesto: "Sklepati se ne smejo uiobene tajne pogodbe brez skupnega sporazuma med maiores in minores (mesta Assisi, ne s papežem, ne iz zvonika sv.. Petra tako lepo s cesarjem, ne s katerikoli mes-
in ginljivo, da s£ je človeku nehote zrosilo oko. — Dne 16. julija smo obhajali v ta namen nedeljsko slavnost. Bila je slovesna služba božja, katero je opravil Č. g. Martin Nemanilč, žup. v pok. iz Želebeja. Ta sveta maša se je darovala za vse darovalce, ki so daroval* za zvonove.
sbi Bononienses Fratrum de Poenitentia S. Francisci 1252 —1288; Archivum franc, hist. VU. (1914); Lemmems, Regu-la aritiqua Ordinis de Poenitentia (1221); Arch, franc, hisi Vi. (1913); Jorgensen, Der hI. Franz von Assisi p. 390—391.)
(Konec prihodnjič.)
Dr.p7Angelik Tomin©c O.F.M.
Sv. Frančišek-pacifist.
Me4 vsemi katoliškimi^ reformatorji je sv. Frančišek najbolj radikalno nastopil proti neprestanim vojskam za mir, in sicer za svetovni mir. Znano je, kakšne brezupne razmere za nižje ljudstvo so vlada-
Z ene stra-
___„	, v|le v njegovi dobi. __
John, Matjašič Anton, MalešiSc,'ni se je bil boj med papeštvom Irtlin	AS" * .< nnnn wi + 1T /\m frllVQcJl podelit"
John, Slobodnik Marko, Kos tele Jos. Milkovič Jure, Matan John, Stuiblar Matija, Verbos Miko. in Žlogar Alojzij. 50c darovali: SimonJč John, Ribič Miilko, Stefanič Ant.Starašinič Miko, Matjašič Martin, Drago-van Jure, Simonič Jakob, Du-ralija Jure, Kdčevar John, Potočnik John, Spiši č Jos. Straus Matija, Rudman Marko, Verbos Lovro, Simonič John, Sta-rašinič Marija, Suplje Jos., Košir John, Galinac Stanko, Gus-I tin Ivan, Cerjanc Joseph, Gršič Jure, Zvonarič Jos., Zlogar Jos. Matan Marija, Verbos Jos. Huši>č Miha, Cačko Miko, Nemeth Martin 30c. Po 25c so darovali: Britvec Ivan, Rozman John, Škof John, Gršič Jožef, Stanišič Thomas.
Skupaj nabrali $109.00 ter isto svoto odposlali dne 29. julija 1922.
j Torej vsem skupaj še enkrat ! lepa hvala.
Nabiralci: Petrašič John, ! mlajši, Papič Antor, Kraševec i Martin.
Steelton, Pa., 2. sept. 1922.
Dostavek:*—Tu pošiljamo še nastopni dopis iz Drašič, kjer je na obširno opisana slovesnost povodom blagoslovljenja
in cesarstvom zaradi ve cerkvenih služb, z druge st-trani so se pa italijanska mesta deloma borila za 'popolno neodvisnost od absolutičnega na-gnenja nemških cesarjev, deloma so zasledovala lastne imperialistične cilje s tem, da so si skušali podvreči čim več okoliških mest in gradov. Stroške teh neprestanih bojev jje! plačevalo nižje ljudstvo, dandanes bi rekli proletarci. Temu početju je hotel sv. Frančišek napraviti konec:
Poln ljtibezni do Boga je o-znanjal vesoljno bratstvo na svetu. Bratje so mu bili črvi-či na polju in škrjančki pod nebom, brat mu je bil ogenj na zemlji in solnce na nebu; sestrice so mu bile lastovke na zemlji in ribe v vodi, sestro je i-me^ioval celo telesno smrt, "kateri noben človek uiti ne m ore*' (Solnčna pesem). Sa-moposebi umevno je ho,tel to idejo bratstvff razširiti tudi med ljudmi. V prvi vrsti seve med lastnimi brati reda, ki ga je bil on ustavil. Zato pravi svetnik v vodilu: "In kjerkoli so in bodo bratje, naj se domaČe kažejo med seboj. Tn drug drugega naj zaupljivo r»
r • 'i™';Jzodenejo svoje potrebe; zakaj
novih zvonov. Izviren dopis ,
se glasi sledeče:
Drasiči v Belikrajini. Naj izve širša javnost, da smo tudi pri nas dne 8. julija t. 1. do£i-j veli nekaj. Dobili smo za našo podružno cerkev metliške župnije za cerkev sv. Petra v Dra-šičih tri nove, krasno ubrane bronaste zvonove katere nam je izdelala ljubljanska zvonarna. Po glasovih so: veliki zvon 'e', srednji 'n' in mali *cis.' Naj pripomnim še to, da so bili radi njih ilepe oblike in ubranih glasov razstavljeni na zagrebškem velesejmu. Ko so na zgoraj o-menjeni dan oziroma dan prej prispeli iz Zagreba na kolodvor v Metliko, je bilo ne malo veselja med ljudstvom; odhod s kolodvora skozi Metliko je bil nekaj krasnegU. Prav ganljivo je bilo poslušati lepo pritr-kovanje trifarških zvonov, ki so pozdravljali svoje prve dobrodošle brate. Ko se je sprevod pomikal proti svojemu cilju, se je začulo pozdravljanje s streli, na to zopet zvonenje iz sosedne cerkve sv. Ane na Vi-došičih, katera je tekom te spomladi dobila dva jeklena zvona z Jesenic. Nešteto ljudstva je pozdravljalo svoje- dobrodošle že pred započetkom vasi. Dos-pevši na mesto okrog 11. ure
ako mati redi in ljubi svojega telesnega otroka, koliko bolj mora kdo ljubiti in hraniti svojega duhovnega brata?" (Vodilo, pogl. 6.) Prepove jim v-sak medsebojni prepir, rekoč: "Svetujem pa, stvarim in o-pominjam qvoje brate v .Gospodu Jezusu Kristusu, da naj se na potovanju ne kregajo in ne pretepa vaj o, in drugih naj ne sodijo, temveč naj bodo krotki, miroljubni, skromni, pohlevni in ponižni, z vsemi naj v-ljudno govorijo kakor se spodobi." (Pogl. 3.) Mir naj bi vladal tudi med njimi in ljudmi, s katerimi pridejo v doti-ko. Zato na rde a bratom, naj
vsepovsodi oznanjajo mir: "In v katerokoli hiši pridejo, naj reko: Mir bodi tej hiši."
tom. ' Če bi se pa kdo, bodisi cd maiores ali minores, kaj takega drznil, se izžene iz mesta." !
Najbolj radikalno pa je dal izraza temu svojemu zamislu z ustanovitvijo tretjega reda za vse ljudi, živeče med svetom. S tem redom je ho,tel razširiti idejo bratstva med v-se ljudi. V ta namen je vsem udom tretjega reda prepovedal nositi orožje rekoč: "Smrtonosnega orožja proti komurkoli naj ne sprejmejo ali s seboj nosijo." (Vodilo TIT. r, pogl. 5.) Prepovedal jim je tudi prisego rekoč: "Vsi se zklrže slovesnih priseg, razen če jih k temu sili potreba v slučajih, ki jih je papež v svoji skrbi izv-zel, namreč za mir in vero, obrekovanje in pričevanje." (Ra-vnotam.) To je bilo spričo tedanje navade naperjeno zlasti proti lahkomišljenemu priseganju zvestobe in vdanosti zdaj temu, zdaj onemu oblastniku (Treueid). S tem je postal t ret j} red mirovno udru-ženje, ki je prineslo začudeni Evropi nov božji mir, "treuga Dei". Bila je to spričo takratno splošne navade oborože-nja vseh proti vsem neke vrste stavka v prilog splošnemu miru, kakšne svet še ni videl, in tako čudovita, da bi je človek ne verjel, če bi ne bila spri-čana z zgodovinskimi dokumenti.	I.
Samoposebi umevno je moral ta red povzročiti prevrat, kjerkoli se je večje število prebivalcev vanj vpisalo. Komur je znana bojaželjnost italijanskih mest in oblastnikov te dobe, se pač ne more čuditi, da je tretji red naletel na hud odpor s strani svetne oblast k Nič čudnega ni, da mora papež Honorij v pismu na etri-minskega škofa z dne 16. decembra istega leta (1221) le-temu naročati, naj ščiti tretje-rednike pred svetno oblastjo, ki j ill je preganjala zaradi ne-uporabe orožja in nepriseganja.. V mestu Faenzi pri Rimi ni-ju so se namreč meščani v velikem številu pridružili novemu redu in ko je njih pode-sta (župan) zahteval od njih, naj mu prisežejo pokorščino, s katero bi se obvezal zgrabiti za orožje, kadar bi to od njih zahtevala gosposka, so se temu uprli rekoč, da jim je po vodilu prepovedana prisega kakor tudi raba orožja. Z vsemi mogočimi nasilnimi odredbami je skušal župan izsiliti
od bratov prisego in najbrž so se ti končno v svoji stiski o-brnili na kardinala Hugolina, prijatelja frančiškanov, ter tako povzročili gori omenjeno pismo. Ta boj se je širil po vsej Italiji. Kot neke vrste kazen so nalagali bratom v raznih mestih posebne vrste davek ali pa jim prepovedovali svoje premoženje deliti med u-V Bologni so n. pr. v-■1288 na ma-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjam
žalostno vest, da je moja soproga, oziroma mati Frančiška Leben, roj. Dolinar
v Gospodu zaspala 10. avgusta,
previdena s svetimi zakramenti za umirajoče v starosti 60 let. Tukaj zapušča mene ža-lujoičega soproga, hčer Franči-ško, omožena Gerčar, in Louise omožena Count, ter sina John Leben.
. . . Tem potom se najuljudneje
zahvaljujemo društvu sv Jožefa št. 53, K.S.K. Jednote; g. predsedniku Franc Jerini in tajniku g. John Umeku, ki sta tako uzorno uredila za pogreb moje soproge in matere, tet< društvenim članom, kateri so se pogreba udeležili, dalje darovalcem vencev in cvetlic, ter sploh usem kateri so se na ka-koršerikoli način spominjali blage pokojnice, Bog naj Vam povrne stotero !
Tebi ljuba soproga in mati naj bo lahka ameriška gruda; saj križ nam kliče govori, da zopet vidimo se nad zvezdami!j Nadalje se zahvaljujemo K. S.K.J. za tako točno izplačilo posmrtnine in poškodnine ter obenem priporočam vsakemu katoliškemu zavednemu Slovencu našo K.&K. Jednoto, i-<}eal in zavest katoliškega prepričanja. Žalujoči ostali:
Anton Leben, soprog, Frančiška in Louisa hčere in sin John.
Wauke£an, Tli. 30. avgusta 1922.
Zdravilna moč medu.
V "Gospodarkem listu", ki izhaja v Gorici, piše dr. Josip LJčan med drugim tudi o zdravilni moči medu, kar utegne
širše kroge zanimati. On pravi med drugim: Gospodarstvo potrebuje,čilih, zdravili delavnih moči. In čebela znatno pripomore k zdravju naroda. Med je priznano zdravilo proti prehladu, španski bolezni itd. Med pospešuje prebavo v želodcu; fermenti v medu, ki jim prayi-jo "encymi", razkrajajo beljakovino, raztapljajo maščobo, sploh je med lahko prebavljiv, ker ga je Ičcbeila že enkrat prebavila. Med je dober lek zoper nervoznost, čebelni pik zdravilo zopet revmatizem ker vsebuje mravljinčni kislino. To je z neštetimi poikusi ugotovil zdravnik dr. Terč. V novejšem času so dognali, da vsebuje med poleg raznih zdravilnih etričnih olj v veliki množini "radium". Raziskovalec Alin Caillas v Parizu je ugotovili da je med iz srednje Evrope najbolj lepilen, ker ima mnogo železa in radija. Ta nam reši u-ganko, zakaj se med z uspehom uporablja proti protinu in skr-nini. Nedavno so zdravniki potom moljev na vosku prišli na sled sredstvu, ki bi zdravilo jetiko. Ta molj ima v sebi sline, ki razkrajajo vosek. Nov serum, napravljen s to slino — upajo bo uničil "hišico" iz voska,v kateri je zaprt bacil je-tike. — Čebelni vosek pa leči tudi kot dodatek k raznim ob-ližem — rane in otekline. Čebela torej nudi človeku raznovrstna zdravila. Ni čuda torej, da navadno dosežejo čebelarji visoko starost.
/
Angleški jezik vsebuje okoli 450,000 besed; nemški 300,-000; francoski 210,000; ruski (slovanski jeziki) 140,000; španski 120,000; italijanski 140,-000 besed.
VABILO
Na veselico in gledališko predstavo
Divji lovec
katero priredi
Slov. Mlad. Samostojno Podp. društvo "DANICA"
v nedeljo dne 10. sept. v Narodni dvorani na 18. cesti in Racine Ave. Chicago, 111. Zadetek točno ob pol 3. uri popoldne*
Za pijačo in prigrizek bode dobro preskrbljeno. Vstopnina 50c.
Za obilno udeležbo se priporoča	Odbor.
(Pogl. 3.) In če kje zanje ne
marajo, naj se ne jeze, temveč, boge. _____^
"naj bežijo v drugo deželo de- saj od leta 1252 lat pokoro z blagoslovom bož- j gistratu vodili natančne ime-jim". (Oporoka sv. Fran.) jnike tretjerednikov, ki so še Toda njegovo ljubezni in mi- sedaj ohranjeni, da se ne' bi ru polno srce s tem ni bilo upo- mogel kdo neupravičeno odteg-kojeno. Mir, ki ga je užival niti vojaški dolžnostmi. Več sam, je želel zanesti tudi med kot enkrat so lbii razni pape-svet, med vse ljudi, med vse ži, Honorij III., Inocencij IV., narode. Kamorkoli je prišel, Gregor IX. i. dr., prisiljeni kli-je oznanjal mir. S tem, da ca ti "srd vsemogočnega Boga se je sam s svojimi brati odpo-1 in njegov^jh svetih apostolov vedal vsaki lastnini in dejans- 'Petra in Pavla" na preganjav-ko deloval tudi za izenačenje ce tretjega reda. (Bihl, Elen-
ZAHVALA
Tužnim in potrtim srcem izrekamo vsem sorodnikom ter prijateljem najlepšo zahvalo za velikoštevilen obisk in tolažbo ob času bolezni in smrti preljubljene soproge, oziroma matere, gospe
ANTONIJE STANFEL.
Lepa hvaila vsem darovalcem cvetlic in udeležencem pogreba. Istotako hvala sobratom in sosestram društva Vitezi sv. Jurija št. 3, K. S. K. J. in sosestram dr. sv. Ane Katol. BorštnariC, h kojima društvoma je blagopokojnica pripadala, za njih veliko vdeležebo in spremstvo k zadnjemu počitku. Nadalje lepa hvala pevcem Pevskega zbora cerkve sv. Jožefa za njih nastop v lnši žalosti z ganljivo žalostinko. Tudi se'prav lepo zahvaljujemo vsem uslužbencem American Steel & Wire Co., ki so dali na razpolago tri velike avtomobile za vdeležence pogreba. Še enkrat vsem skupaj: Lepa hvala in Bog Vam stoterno
P< P Ke&lepu se še lepo zahvaljujemo slavni K. S. K. Jed-noti, za tako točno izplačilo posmrtnine. Posmrtnina je bila do cela izplačana čez pol ure po dovršenem pogrebu.
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči ostali:
Štefan Stanfel, soprog.
Štefan ml., Viljem, Josip, Marija,
Ema, Berta, Gizela, Angela, Helena,
sinovi in hčere. Joliet, IU., dne 29. avgusta 1921
JEDNOTE'
~-- ---—— mmp w * ^		
I»h»ja vsako »redo.		
i-astama Kranjsko-Sloveoske KatoKIke Jednote v mi H lirik		Zdruienih državah ,
1004 N. Chicago St.	Uredništvo in ftpravaiitvo: Telefon 1Q4&	JOLIBT, ILL.
Za člane, na leto	* Naročnina:	...............$1,20
Za nečlan* ........		$200
Za inozemstvo ______	..........'""'-'"J^t - ^ A4 -	... $3,00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAH SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the ^ UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
1004 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 1048
JOLIET, ILl*
==
PBISELJE VANJE IN IZSB- ši odhode od prihodov inozem-
LJEVANJE TEKOM MINU LEGA FISKALNEGA LETA. I.
Priseljeniški urad v Washin-gtonu je ravnokar izdal statistiko o priseljevanju in izseljevanju tekom fiskalnega leta 3922 (t. j. od 1. julija 1921 do 30 junija 1922). Ker je to prvo leto, kar je v veljavi priseljeniški zakon, ki omejuje priseljevanje iz poedinih dežel na gotove kvote, so te številke posebno zanimive.
Kakor znano, ameriške priseljeniške oblasti porazrejajo prihajajoče inozemee v priseljence (alien immigrant) in ne-priseljence (alien non-immigrant) in odhajajoče priseljen ce v izseljence (alien emmig
cev, ostane prirastek na prebivalstvu od 87,121 inozemcev nasproti prirastku od 552 v prejšnjem fiskalnem letu 1921. Ako pa jemljemo v ozir le moške inozemee, razvidimo, da je 11,687 moških ^inozemcev več odšlo kot prišlo.
n.
Izključeni in deportirani inozemci.
Od 13;731 inozemcev, katerim niso priseljeniške oblasti dovolile vstopa v Združene države, jih je bilo največ izključenih radi sumnje, da nebi mogli najti sredstev za svoje vzdrževanje in bi radi tega padli na breme javnega dobrodelst-va (Likely to become a public
(6,943), Madžari (6,486), Ho-landci in Flamci (6,265), Južni Slovani (vstevši Bulgare) 6, 173, itd."
Zanimivo je, da so nekatere narodnostne skupine v Zdrn-ženihdržavali znatno pridobile v sled večjega števila prihodov kot odhodov, dočim so druge zgubile vsled prebitka na odhodih. Vstevši priseljence in nepriseljeiiee, je 53,437 Židov več prišlo, kot jih je odšlo; prebitek Nemcev znaša 23,729; Meksikancev, 22,775; Škotov, 15,609; Angležev, 15,532; Ircev, 13,704 itd. Največje zgube pa vsled prebitka na odhodih izkazujejo Poljaki (26,075); Italijani (21,716); Spanci (10, 637) in Jugoslovani (5,722).
IV.
Jugoslovani.
Tekom fiskalnega leta 1922,
Priselilo. *
V	fiskalnem letu se jih je priselilo:
Leta 1920.1,530
Leta 1921. 19,080.
Leta. 1922. 5,163.
Izselilo.
V	fiskalnem letu se jih je izselilo:
Letal920. 29,271.
Letal921, 11,232.
Leta 1922. 9,763.
V	fiskalnih letih 1920,1921 in 1922 se .je torej skoraj ravno 25,000 Srbov, Hrvatov in Slovencev več izselilo kot priselilo. .
Zgornji podatki m tičejo le priseljencev in 'izseljencev ,v« pravem zmislu besede, ne pa onih potnikov, ki prihajajo v Združene države le na kratek obisk, ali pa onih tu naskkije-nih priseljencev, ki odhajajo za
-	i \ * t. • u-1 rron . Leta 1921. 33,536
-	^ T* *	^ Letal922. 6,047. zez 42 odst. vseh izključenih i-
nozemcev. Iver so prišli čez
zmislu te statesitike.so inozem- ^0°to> rf }'[l>>. , ^učenih 1,
ci, ki so imeli sv^.ivališče v f62;, ,Za temi f I'V^'1; •_______i • -i • • ~. lu "stowaways" (vtihotaplje-
ni potniki), namreč, 1483. Ka-
torej od 1. julija 1921 do 30. ju- kratek obisk v stari kraj oziro-lija 1922, je v Združeno države ima se vračajo nazaj. Ako v-pnšlo iz Jugoslavije 6,047 prištejemo tudi dohod in odhod seljencev in odšlo iz Združenih teh inozemcev — takozvanih držav v Jugoslavijo 9,733 ižse-;" neprisel jencev " oziroma "ne-ljencev. Za stalno izselilo se izseljencev" — je v minulem je torej iz Združenih držav v fsikalnem letu prišlo vsega sku-Jugoslavijo 3,686 več oseb, kot paj 1) Bulgarov, Srbov in se jih je- priselilo sem iz Jugo^1 Črnogorcev, 1652 in odšlo 6663, sla vije.	j 2) Hrvatov in Slovencev pri-
Zanimivo je primerjati ta jgfo 4144 jn odšlo 4336, 3) Dal-prebitek izseljencev s podatki njatincev prišlo 377 in odšlo glede priseljevanja iz Jugosla- 896. Vseh Južnih Slovanov vi jo in izseljevanja v Jugosla- (izvzemši ameriško državlja-vijo v prejšnjih fiskalnih le- ne) je prišlo 6173 in odšlo 11,
895; višek na oddih znaa torej Priseljenci.	5722.
Leta 1920. je bilo priseljencev j Zanimiva je tudi tabela po
'•	j narodnosti, ki navaja število
i izključenih inozemcev, kate-
000.—, julija na 22,000-24,-000 avgusta pa celo na 53,000.
Včeraj, dne 21. avg. se je vršila na Dunaju velikanska demonstracija brezposelnih delavcev ki so zahtevali znižanje cene življenskih potrebščin; pri tej priliki so dempnstrant-
II I I I i 11 I »11 ■!» lil B^p
1 dfeio, postavila koridor kot predlog med svoje revindikacije, na to/da bi bil med Čaško*lova|kft in Jugoslavijo pas ali koridor, eigar manjši del pri Donavi bi spadal pod Češkoslovaško, drugi del pa z glavnim mestom Bobotišcem pdd Jugoslavijo, po
s siio VdrU v večjetrgovine in I katerem bi imeli ti dve državi pri odi pleniti; še le na lice me- neposredno zvezo in bi se s tem sta d osla policija je ljudsko pretrgal stik med Nemško Av, množico razpodila.	stni° Ogrsko.
Demonstrantje so pri tej ri-Jfi^	mSS
liki zagrozili vladi, če ne bo ta- . . , ' . . k . ./ .
koj nastopila resnih korakov P^valcev, rnned katerih je
, r , .. , tj Po ogrski statistiki s Prekmur-za odpravo dragmje bo ljud- P fdjitnurj6m vred 304
atvo ? voojo Bilo nastopilo ne- f	^ 255,179 Nemcev,
oziraje se na grožnje policije' m- —	1
in vojaštva; z drugimi besedami : napovedalo so je meščansko vojno in revolucijo.
141,866 Hrvatov, 72,400 Slo-vencev, 1700 Cehov, 942 Slovakov. Po -znanju jezika pa bi se skrčilo število Mažarov na
rant) in ne-izseljence (alien
non-emigrant). Priseljenci v TT""'i *
.. ; " kv°to, je bilo
inozemstvu in prihajajo v Združene države, da se tu nastani- ,. .	.. ... . jo; izseljenci so pa inozcmci, ki f1 5)0 ^ f zapuatijo svoje bivališče v A- Io ^ Kot con: meriki, da se zopet nastanijo v laborc[S (vnaprej llafU sezemstvu. Oi.i inozemee, ki ^avc.\> f bl1 vstop prihaja v Ameriko le na zaea- f09 Pnse Jencem. Radi nalez-
sen obisk, je klasificiran kot 2™	?» b|l0,
ne-priseljenec ob svojem priho- 6'2 111 radl du in ne-izseljenec ob svojem ?°?emceV- ?sta]1 slu?JI se iv obhodu. Tudi tukaj nastan- Ve^.r?z.mh dru^lh	^
jeni inozemee, ki odhaja iz A- lzklJu<iltev-merike le na začasen obisk v Zraven teh izključenih potrn-stari kraj, je naveden ob svo- kov bil° deportiranih 4,353 jem odhodu kot ne-izseljenec in°zemcev, ki so se že nahaja-in ob svojem povratku kot ne- j11 v Združc-nih državah. Na.j-priseljenec.
Od 1. julija 1919 do 30. junija 1922 je bilo priseljencev 31,471.
Izseljenci. Lota 192t) je bilo izseljenci* 28,474.
Peta 1921. 13,034. Leta 1922. 9,733.
rim namreč priseljeniške oblasti niso dovolile vstopa v Združeno države, in deportiranih i-liozomcev, ki so se že nahajali v Združenih državah, pa so bili izgnani in deportirani: 1) Bulgarov, Srbov in Črnogorcev izključenih 122 in izgnanih 18; 2) Hrvatov in Slovencev iz
ii^ Hercegovincev izključenih 8 in izgnan nobedenč
J. O. F. L. I. S.
več jih ji bilo deportirani ;bi iu Črnogorci, o)
Vrvt.*4 i li v i n Knr>mri a -mihlu« • m	• •	^
Od 1. julija 1919 do 30. ju- ključenih 188 in izgnanih 47; uija 1922 je bilo izseljen-^) Dalmatincev, Bosancev cev 51,241.
Torej, skoraj ravno 20,000 seb se jo v ,teh zadnjim treh letih več izselilo v Jugoslavijo, kot se jih jo iz njo priselilo v Združene države. » ,
V uradni statistiki glede narodnosti so Južni Slovani raz- j deljeni — po stari navadi — v ■ tri skupine: 1) Bulgari, Sr-
in Slovenci in 3) Dalmatin ci, Bosanei in Hercegovinei. V fiskalnem letu 1922 priseli-
Tekom fiskalnega leta 1922 kot*''likely to becom a public je prišlo v Združene države charge", namreč 1,713; 434 ra-309,556 inozemcev-priseljen- di zločinstva; 359 radi umobol-oev, 122,949 inozemcev-neprise-	384 radi nepostavnega I ]0 se je v Združene Države^ po
Ijencev, 243,563 ameriških dr- prihoda v Združene države; naro£iaosti 1) Bulgarov, Sr-.
aavljanov in 13,731 inozem- ltd-	bov in Črnogorcev, 1,370 (med
III
NEZNOSNA DRAGINJA NA DUNAJU.
(Poroča Larry Rue.) Dunaj, 22. avg. — Ker mora Avstrija skoro vse svoje živ-
Hrvati	potrebščine za drag
denar uvažati, pada njena va-
cev, katerim je bil zabranjen vstop; prihodov v Združene države je bilo torej vsega skupaj 689,799. Odšlo pa je v istem letu 198,712 inozemcev-izseljencev, 146,672 inozemcev-neizseljencev in 309,477 ameriških državljanov: odhodkov iz Združenih držav je bilo torej v-sega skupaj 654,861.
Število priseljencev se je v-sled omejevalnega zakona znatno skrčilo: od 805,228 v fiskalnem letu 1921 (od 1. julija 1920 do 30. junija 1921) na 309,556 v ravnokar minulem fiskalnem letu. Od teh je bilo 149, 741 moškega in 159,815 ženskega spola.
Število izseljencev se je tudi nekoliko znižalo: od 247,718 v fiskalnem letu 1921 na 198,712 v fiskalnem letu 1922. Od teh je bilo 143,223 moškega in 55, 489 ženskega spola.
Bilo je torej v minulem fiskalnem le,tu 110,844 več priseljencev kot izseljencev obeh spolov; ako pa se oziramo le na moške priseljence oziroma izseljence, je ta prebitek znašal le 6,518, kar je zares presenetljivo nizko število. Vštevši tdui nepriseljeuče in neizse-Ijence, je v fiskalnem letu bilo pripuščenih v Združene države vsega skupaj 432,505 inozemcev (228,777 moških in 203,726 ženskih) in odšlo je iz Združenih držav vsega skupaj 345, 384 inozemcev (240,464 moŠkili in 104,920 ženskih). Odštev-
Viri imigracije.
Od 309,556 priseljencev, katerih je bil v fiskalnem letu dovoljen vstop v Združene države, je 216,385 prišlo iz Evropo, 14,263 iz Azije, 520 iz Afrike, 915 iz Australije in pacifiških otokov in 77,473 iz drugih a-meriških dežel. Razmeroma največ priseljencev je prišlo iz Kanade (46,810); za njimi sledijo priseljenci iz Italije (40, 319), iz Velike Britanije 55, 732, od. teh iz Irske 10,579) iz Poljske (28,635), iz Mehike (19,551), iz Nemčije <17,931), iz Rusije ) 17,143), in Oehoslo-vakije (12,541), iz Rumunske (10,287), iz Zahodne Indije (7, 449), iz Japonske (6,716), iz Švedske (6,624), iz Jugoslavije (6,047) itd. Te številke se o-zirajo.na deželo kjer je bil priseljenec nastanjen pred svojim prihodom v Združene države.
Od 432,505 inozemcev — priseljencev in nepriseljencev —, pripuščenih v Združeno države tkom zadnjega fiskalnega leta, je bilo po narodnosti oziroma materinščini' največ Angležev (56,790). Tik z^ njimi sledijo Žid je (55,356), na to Italijani (50,121), Nemci (37,446), Meksikanci (30,295), Škandi-navci (23,788), Škoti (21, 297), Irci (20,701), Francizi (20,239), Kitajci (13,220), Ja-ponej (rJ^Lc^ki in
(9*832)
289), Poljaki (8,214), Španci
temi iz Bulgarske 297) in izselilo iz Združenih držav 5,877 (med temi v Bulgarsko 660); 2) Hrvatov in Slovencev priselilo 3,783 in izselilo 3,997; 3) Dalmatincev, Bosancev in Hercegovincev priselilo 307 in izselilo 549. Vseh južnih Slovanov se je torej priselilo 5, 460 in izselilo 10,423.
Ako smatramo za Bulgare (po narodnosti) vse one prise-Ijence, ki prihajajo iz Buigar-ski oziroma one izseljence, ki odhajajo v Bulgarsko, bomo — odštevši isto — dognali priseljevanje in izseljevanje Srbov,
Hrvatov in Slovencev (po narodnosti). To ni seveda popolnoma natančno, ker morda nekaj bulgarskih priseljencev izven Bulgarske, ali bulgarsko priseljevanje je sploh razmeroma tako malenkostno, da eventualna razlika komaj pride v poštev. Ako sežemo nazaj do 1. julija 1909, razvidimo, da se je v desetletju od 1. julija 1909 do 30. juuija 1919 — torej v fiskalnih letih 1909 do vštevši 1909 do vštevši 1919 — priselilo 230,112 Srbov, Hrvatov in Slovencev in izselilo 82,761. To priseljevanje in izseljevanje je bilo skor/ij vse pred izbruhom svetovne vojne. Priseljevanje je tedaj'ogromno presegalo izseljevanje. Po svetovni vojni pa sp .je situacija precej spre-
m	'
Slovencev."
'■ V' ' " ' \ *i . -• k
h
">•4
U
Juta vedno bolj in bolj, draginja pa narašča. *
Dasiravno je vlada ukrenila vse potrebne korake za izboljšanje življenjskih razmer meš čanskih slojev srednjega razreda — nižjih uradnikov, kler-kov itd. — se .tem slojem dose-daj godi najslabše. Ker ne dobivajo zadostne hrane, poča si hirajo in umirajo. Nekaj boljše je pač za priproste delavce, osobito rokodelce, kajti ti zaslužijo več kot nižji urad niki.
Že pred 3 mesici je vlada do ločila poseben način, po katerem se je jdolofčevalo plačo delavcem na podlagi rastoče draginje. Tudi to se ni do cela obneslo. Skoro vsako nedeljo se vršo na Dunaju velike protestne demonstracije, naperjeno proti Židom, verižni kom in profitarjem.
Od januarja 1921 do 1. avgusta 1.1. so se cene živil na Dunaju dvignile za 7000 odstotkov; samo zadnji mesec (julija) so cene- poskočile za 90 odstotkov. Meseca julija t. 1. je vsak delavec zaslužil povprečno do K 350.000; pri tem pa premislite koliko mu je koncem meseca preostalo pri naslednjih cenah življenskih potrebščin; 1 klg. belo moke velja danos na Dunaju K3400.—; kg. krompirja Iv 800.—* mesa (govedine) K 50,000, surovega masla K 3400.—, eno jajce K 5000.—, obleka za moške bolj slaba K 480.000, čevlji K 75,000.—, 1 toiia^pre^iKja K 800.000
$1 00; junija so padle na 15,-
Zadnji cas je dunajsko Ijud- okrogk) 2i5,000, število Slova stvo zapocelo hudo gonjo nap- Lov pa povoč.alo na okr ^
ram vsem tu živetim tujcem m 275,000, število Nemcev pove-inozemcem; Dunajčani menijo, do 390 tisoč- Na vsak na-jeda so tujci sami venžniki in hin tvorijQ Slovani y tem kori.
odiralci naroda. List ^Abend^ dorju dobro tretjino prebival-je te dni priobčil na vlado velik stva. Euak koridor je ^hte-
poziv, da naj se vse tu živeče val Francoz Arthur Chervin v .tujce tekom osmih dni iz me*ta knjigi 4<De Prague a V Adria-izžene-	1 tique,M (Pariz, 1919). Po tem
BELI HRVATI	.načrtu bi šla meja na zapadu
Mit V ATI.	ob štajersko-avstrijski meji, na
Severno od Prekmurja, med vzhodu ti,k ob Blatnem jeze-Rabo pri Monostru (Sv. Goth-L„ nJ	/1 1 ^
ardu) in Donavo So Se v 16. sto- ™ " P" mC8tU Oy0er ob Do,la" letju priselili ob Donavi Sloya-r'Mirovn8 konlerenca ni Lote.
z N.tre ■n Tre^,na .ia-z,1o kl dati t korid • ampak od -yj! do Babe pa zlast. Hr- S0 bUi Beli Hry.atje ^^ vat,, Bošnjaki itd. k ostankom med Avstrijo fa ^^ ^ panonskih Slovencev Bazen nekako y ^^ ^m}kim nekaj Sb.vakov juz od Donave iu mažarskim prebivaistvora. se h Slovani (Jugoslovan.) V0Ž jih je prisojenih Avstriji smatrajo za Hrvate Prav. so Ker 0 kaJ prostovoljl 0 jim ud. Beli Hrvat. (Wasser-L^ (xLst iti. jc ^ ta .. Jad.
kroaten). P. Hrvat, tvor.joLa Ogrska" ali "Burgenland", narodnostne otoke med ženici kalror so jo za&u fmenovat .n Mazari, so s, ohranil, svoje Avstrido sedaj d k
posebne jugoslovanske šege "M oblastjo. Naj pa pridejo ti
navadne ter so pono«n. na svoj Hrvati kamorkoli, na vsak na-Hrvatski jez.k.	15;n bodo imeU yed t t
(Jotam yon Csaplay.es p.se	; obramb; * ^
v svoji knjigi ''Oroaten uudl____
nosti.
ZAČNITE DAN
OJ1
Wenden in Ungern^', Press-burg, 1828, str. 27: "Bey alien dem. sind die Kroaten auf ilire Sprache sehr eifersueclitig; und heirathet auch ein Weib in ein hienzisehes (deutsches) so laesst sie sicli niclit lierab, die Sprache des Hauses zu stu-dieren; sondern die ganze Fa niilie muss i lir zu Liebe Croa-tiseh lernen. Mehrere sind zwar auch der deutschen Sprache maeclitig, aber um
alles ill der Welt liebeu sie sicli I Ta elegantna in krasna ura vas bo
liicht deu Keligioiisuiiterriclit ziutrai zbu<lia ss vojo sladko in mi-j i. i ci i	c i lodoneco godbo, da boste lahko ved-
in deutscher Sprache gefal- no do5rc 8volie 'vstali .len." To je bilo seveda pred To uro tudi lahko navijate, da vam Sto leti. Vendar so Še zdaj bo ^rala v zabavo kadar hočete, lina
precej narodni, kakor pripove- vec jlasov. jc iz trdega materijala le-% .	.	i . , r	• ° »zdelana 111 v barvah okrašena. Ura
(iujejo prekmurski duhovniki, kaže tudi natai»čen čas; ako jo osta ki SO pri njih delovali.)	|vi.te 1Ta ka,ko omar°. "mantel piece"
Kljub temu, da znajo navad-1a,i kako mizo' b oto Ue,a,° kras v no vsi še nenjški in mažarski,. šinc in 10 palcev širine si ne dajo vzeti svojih lirvat- To uro ponujamo samo za nekaj skill pridig. Nekdaj SO imeli <jasa za Nc riskirate ničesar, roti novi naseljenci tudi duhovni- ^^	dopove' ke-glagoljase S starosloveils- ino; ostanek $7.00 Plačate ko vam jo
poštar v hišo prinese. Ne odlaiajtet Pišite še danes. Pri naročilih izven Združenih držav je treba denar vnaprej poslati. WESTERN SALES COMPANY 2136 W. Chicago Ave. Dept. G 200 Chicago, IU.
kini bogoslužjem. Nemci in Mazari so jim zatrli glagolieo. Hrvatske pridige pa so si ohra nili do danes. Te pridige ima jo ali rojeni Beli Hrvati ali prekmurski Slovenci in Slovaki; pa tudi mažarski duhovniki so se ponekod toliko naučili, da so jim pridigovali hrvatski. Slovstva imajo malo. Imajo
NA PRODAJ
je farma obsegajoča 40 ak-.. .rov. — Polovica, ali 20 akrov svoje hrvatsko molitvene knji- Ue iz&&enih, druga polovica
ge ter kak katekizem in "Raz- (20 Hkrov) je hoste. Proda laganje katekizma", koledarLc zaradi starosti lastuika ali
od . 1864 naprej, n pr. "^"sanio, ali z drugim imetkom. lendar sv. l amilije' leta 1905. Za dalj^ pojasnila 8e obmi.
Teli Hrvatov med Babo iuue ua:
Donavo je po mažarski statistiki okoli« 70,000, v resnici jih je skoro trikrat toliko.
(Prof. Jovan Cvmc je na svoji etnografski karti v knji jri "Frontiere septentrionale
Ana Betel, R.D. 3. Box 115, Phillips, Wis.
ZA SIVI MUK
"Natural Hair Restorer"
des Joug os laves" Paris, 1919,1^^4^
zaznauioval nataim-no po ogrski lase pred izpadan-
statistiki te narodnostne otoke jem. Odpravifprah'
v oddelku: "Corridor de Coni-MM re4i korenine in
niuiiication erttre Juogoslaves pc?S«f [ |f: ,, , ^
, rp_u cji	Natural Hair Restorer1' m
et rcheco-Slovaque^ ) # barvild in ^^ uporablia za
D a bi se ohranili Beli Hrvati moške in ženske lase. Steklenica z med Babo in Donavo ter Hr- vsemi navodili se vam pošlje za $1
vati in Slovenci severno od P^f110, v na?rej!'. -.
Mure in Drave, se je delalo na UsPeh za&otovUen ah pa se vam
. « - ' i „ . vrne denar.	»
mrpoViu-konferenci »v Parizu VICTORIA BITO« 00.
zlasti s češke strani, ki je ofici- 653 Morton Bldg., New York City.
Jednota
Ustanovljeni , jgg ^	, J,uX,
glavni urad:	jg®
Od ustanovitve do 1. avgusta 1922 tnpna i^i^a podpor8
$2,105,165.0C
GLAVNI^URAHNXj.
^ »r - Joliet, II
Colo.
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St,\Zl PiUsburgh' Pa* Zapisnikar: John Lekan, 406 Mar We St., Joliet, r! ' Blagajnik: John Grafcek, 1012 N. Broadway, Jolietrn Duhovni vodja: Rer. Francis J. Ažbe, 620-10th S Waukesan 111 Vrhov« zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio S N c Pittsburgh Pa
NADZORNI ODBOR* '	8 '
Fraak Opeka, st. 26 Tenth St, North Chicago, III Martin Sbukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Martin Teiak, 1201 Hickory St, Joliet 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111.
PRAVNI ODBOR: Joseph Ru«s, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupaa. 1004 N. Chicago St, Joliet, I1L Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK* Ralph Kompare, $>206 Commercial Ave., So. Chicago, <$11.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošinj^ glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet 111 , Vpise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASIIv' k' S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet. 111.
Paberki.
Odkar je medavno vrhovni pevovodja Z. J. P. D. (Zveze Jugoeloivaiii^kjKU pevskih dru-J štev v Ameriki) priobčil v 44G. N." poziv, da naj bi ta zveza prihodnje leto zopet v Cleveland, O. priredila svoj skupni
koncert, se je priqpla za to i-dejo osobito naša slovenska mladina v Jolietu zelo zanimati. O tem so lahko najbolj I»repričani rojaki, stanujoči na Široki cesti. Ti mladi pevci, v starosti od 14—18 let imajo skoro vsako sobato že pozno po noči svoje pevske vaje kar iavno na cesti. Nastopajo in korakajo v parih od Kamenite ceste do Kuby ceste in nazaj. Pojejo Vam pa samo znane narodne slovenske pesmi (Regiment po cesti gre) itd. še precej izborno v enoglasnem zboru, brez basov. Ker bi bilo pri teh nočnih vajah nerodno
klavir s sabo vlačiti, spremlja ta zbor ponočnih slavčkov iz-boren muzikant na harmoniko.
Tako lepih, javnih in brezplačnih nočnih koncertov se gotovo ne sliši v nobeni drugi slov. naselbini, kakor na naši široki cesti v Jolietu. Živela torej slovenska pesem, če jo ,tu-,di čujemo že ob 2. uri zjutraj !
bo pa tudi kako tujo hišo pet po noči nepričakovano biskal. Takih obiskov se J lietčani nič kaj posebno no vetliam lučaji, da g. konzul ni
biskal je tudi našo znano Ribnico, kjer bo mu pokorni Ribnieani poklonili 145 izdelkov suhe robe. Med temi jp bila tudi krasna lesena — »i-belka. Kolika čast za Ribnico, če bo prvi (novorojepioekj kralja Aleksandra v tej zibelki ležal in jokal !
' * ♦
Nedavno smo poročali, kako učene, agilne in izb orne SHS konzule imamo v Ameriki. Tudi v starem kraju niso brez takih. Mi moramo biti z nVsimi konzuli.hvala Bogu še zadovoljni, če prečitamo naslednjo zanimivo vest, posneto* iz nekoga ljubljanskega lieta. Ta notica se glasi sledeče:
4 4Naš konzul v Celovcu. 0 tem smo čuli že različne stvari, pa jih nismo mogli smatrati za točne in docela verjetne. S&-daj smo prejeli iz Celovca od zanesljive strani to-le avtentično poročilo: 44To je res škandal, da so nam poslali takšnega gospoda. Resnično ne vem, ali nimajo sposobnejših ljudi, ali pa delajo tako v Bel-gradu s premislekom. V Celovec bi naj bili poslali —in to smo tudi pričakovali — kot konzula Slovenca, ki tukajšnje razmere pozna in ki more sam govoriti z ljudstvom. Nemščino zna le slabo, slovenščine pa noče poznati. Znani so
selijo.
hotel s Slovenci slovenski obuvati, in da so morali govori-nemški. — A ne samo to. ilo se je tudi, da je Slo-ko so začeli govoriti glo-vei\ki, podil iz pisarne z bese-(lp V marš!" Od vsakega, ki ptyiaja v njegova pisarno, zalite^ da stoji prednjim "habtVht!" In če mu ni
Leta 1624 je zakonodajna zbornica prvotne države Virginia sprejela zakonski načrt, ki je prepovedoval žaljen je in za-sramovanje duhovnikov. Za vsak tak prestopek jo moral obtožene« plačati 50 funtov tobaka, pri naslednji nedeljski
službi božji pa javno v cerkvi jkaJPr*. — zgodi se to večkrat prositi duhovnika da naj mu ž® sVoj "marš". Tr-odpusti.
Ako bi bila ta postava šo dandanes v veljavi, bi moral biti marsikak 44 napredni" slovenski urednik brez tobaka in priti kako nedeljo v cerkev.
V Ameriki imamo djjeti različnih kraljev, čeravno ne kro-nanili. Rockefeller je petro-ljski kralj, Morgan bančni kralj, Gary je kralj jekla, Ford
Te dni smo prijeli iz Slovenije (Dolenjske) pismo z nastopnim poštnim pečatom: CYXOP; slovenska označba pošte je nevidna. — Pač srečni Suhorčanji, ki so morajo na stara leta še s cirilico mučiti.
. * 1
Tudi med 44Prijatelji Sovjetsko Rusijo" v Ameriki je nekaj zavrelo. Tri prijatelji
so za svoje ruske prijatelje nabrali $672.265.10 Od te svote so pa vporabili nad $91.000.— za organizacijske in upravno stroške. Račun izkazuje, da se je potrošilo iz centralne blagajno nad $18.000 — sjamo za
govornike in agitatorje, (menda komunizma! Op. stavca.) za oglaševanje pa nad
g ovci 111 -okodelci, ki so delali zanj, so pripovedovali sami, da se im- je to zgodilo. Ž njim nočejv imeti nikakšnega posla več.\ Zahteval je od njih tudi, ditIUU prinesejo račune v cirilic\ kakor da bi jo tukaj kdo pc^al. Kar mu računajo, nikdt no£e dati; vedno manj." \Tako naš izvesti tel j. V CW$u se takim man i ram ftiVjo; Zato pa tudi ima\0 tak 44u-v inozemst
gled
M
1>
avtomobilov itd. Poleg tega r $n.ooo.— Ta denar se je* lepo mamo tudi kralja pšenice (Pat- (]oma prijateljsko in med pri-ten); država Minnesota se pa ponaša s svojim kraljem krompirja; to je pa naše gore
list, rojak Jakob Stukel, živec na svoji farmi poleg Chishol-ma, Minn., ki je dobil na razstavah med vsemi tamošnji farme rji že največ odlikovanj in nagrad za svoj izvanredno debeli krompir. Ni čuda, da angleški list v Minnesota naziva jo našega Jakoba 44Pota-
toe King." Lotos mu je nabavi nevarnimi osebami areti-eui njivi zrastel tako debel Jrali tudi par zastopnikov P. S. krompir, da ga ne bo mogel z pot pretvezo, da so to nepri-
jatelji razdelilo, kajti P. S. R. so mnenja, da se pravo prijateljstvo doma pričenja. Dnir gega komentarja k temu menda ni trebaf
Čudno, da 44Del. Slovenija,,, ki je tudi uradno glasilo P. S.. R. o teli čudnih računih še ni nič poročala 1
Nedavno so zvezni agentje v Michigauu med drugimi, dr-
motiko kopati, ampak z dina-
iuitom streljati.
*
Zdravniki zatrjujejo da mora človek napeti, če se jezi ali kivmži 65 svojih mišic, če se pa wneji pa samo 13. Ne zametu jte torej N po nepotrebnem svoje telesne eneržije.
Naš šerif Newkirk (Nova^ cerkev) je že toliko okreval, da
so ga zadnji teden iz bolnisni-	■■■■■■
ce domov peljati. Začasno se^jal na naš krasen Bled, kjer je
jatelji in sovražniki Združenih držav. 44Del. Slovenija'1 je
na tem koraku čestitati, ker se # ' •
vedno poteguje za ruske komuniste in te agitatorje.
Med vsemi deželami Jugoslavije bo ostala naša nova Slovenija (Kranjske ni več !) v zgodovini SHS gotovo z zlatimi črkami zapisana.
Prvi jugoslovanski kralj se je takoj po svoji poroki pripe-
drži samo v svoji hiši; čez čas [užival svoje medenetedne. O-
15 ZAPOVEDI ZA
TEV ZDE A V Ji
-—^_
Zrak.
1)	Drži se svežega *aka, kjer živiš in delaš.
2)	'Nosi priprosto in It^ko obleko; pretežka obleka pospešuje potenje.
3)	Idi ob prostem času n\ izprehod.
4)	Imej v svoji spalnici vedno odprta okna.
5)	Dihaj globoko.	,
Hrana.
6)	Ne vživaj hrane čezmerno.
7)	Ne vživaj preveč mesenih jedi in jajc.
8)	Vzivaj živila razne vrste. '
Vživaj jed polagoma in počasi.
Navada.
10)	Navadi črevesje, da se bo najmanj enkrat na dan iz-čistilo.
11)	Stoj, sedi in hodi pokonci.
12)	Ne vživaj strupenih zdravil (drugs).
13)	Privadi se snažnosti in egibaj se nalezljivih bolezni.
Delavnost.
14)	Delaj trdo; ne pozabi pa pri tem na razvedrilo in počitek.
15)	Bodi vedno dobre volje; ogibaj se otožnosti.
Kam jadramo?
Kdo se ne spominja velikanskega navdušetija, ki je zavladalo po c<ili Sloveniji 1. 1918.
po končani svetovni vojni si Srbe in za Srbijo t Ni ga bilo Jcotička v Sloveniji, kjer »e ne bi bilo poveličevalo srbsko ime, kjer se ne bi slavile srbske z-mege, ljudje so se navduševali za ujedinjenje ne le iz jeze in sovrastya do dotedanjih naših političnih tlačiteljev, ampak iz Ukrene narodne zavesti in iz ljubezni db svobode, ki nam bi prinesla lepšo, politično in gospodarsko bodočnost, ter nam omogočila vsestranski kulturni in socialni razmah ,
Komaj slaba 4 leta so minula, toda kakšen velikanki raz-loiček med 1. 1918. in 1. 1922.! Kje je danes isto prvotno navdušenje! Kje je tista željno pričakovana svobodat
Nam naisprotno časopisje trdi venomer da so to nenadno izpremembo zakrivili 4 4 klerikalci" s svojim 44hujskanjem" in s svojimi "separatističnimi tendencami". Pametnim ljudem ni treba dopovedovati, kako naivna je ta trditev. Hlapca, ki se mu dobro godi, je silno težko ali pa neanogoče 4 4 nahuj-skati" proti njegovemu gospodarju. Ljudje imajo že sami toliko soli v glavi, da ne potrebujejo ne te ne one stranke, da bi jih poučevala, oziroma "huj-skala", kdaj in kje jim je dobro in kdaj in kje in kaj jim ni prav. Gut nezadovoljnosti ne izvira iz hujskanja, ampak je posledica danih razmer, ki jih ljudje težko in neprijetno občutijo. Kdor pa obstoječe razmere le ugotavlja in jih kritizira, še zdavnaj ni hujskač, ampak vso težo odgovornosti nosi tisti, ki je neugodne razmere zakrivil.
Vse nezadc^oljstvo, ki danes nedvomno prevladuje v mišljenju našega 'ljudstva, pa ni nihče drug zakrivil, kakor sedanji nesposobni režim in sicer ravno centralitični režim. , Niso krivi Srbi kot taki, kajti srbsko ljudstvo pod belgrajsko knuto mogoče še bolj trpi kakor Hrvatje in Slovenci, ampak* tisti belgrajski izrodki in njihovi po^nagači, ki so si prisvojili vso oblast v državi ne v blagor ljudstva, ampak večinoma v svoj prid.
Začelo se je čisto polagoma in nedolžno. Najprej pri armadi. Armada mora biti že po svojem ustroju več ali manj <4centralističiia,,,.ker odlloča in zapoveduje v njej le en vrhovni poveljnik. Ob enem je pa armada najmočnejša zaslomba in opora vsakega, torej tudi centralističnega režima. Nihče ni prav vedel, kako jn kaj, ampak kar čez noč je bil proširjen srbski vojni zakon na celo kraljevino! A tudi če bi bil kdo poznal usodne posledice tega koraka, kaj bi bil mogel f Nič! Treba se je bilo udati in nič Irugega, in ne samo udati, am-še pozdravljati je biilo tre-b\ ta korak iz — vnanjepolitič-niV ozirov.
»ielo centralizacije se je nadaljevalo pri financah. Brez denaija tudi belgrajski centra-lističiii režim ni mogel živeti. V upaiju na finančne zmožnosti belgijskih odločilnih juiož ni bilo tudi proti tej centralizaciji ndhenega odločnega u-govora in ustanova finančnih delegatov, \3irektno podrejenih gospodu fii\ančnemu ministru, je stka ves tpliv tedanjih "narodnih vlad,*' ki se brez denarnih sredstev Seveda niti ganiti niso mogle.
Centralizacija armade, zlasti pa centralizacija je pomeuila smrt pokrajinskih samouprav in narodnih vlad, ki so odslej le še životarila in izvrševale več ali manj le naredbe osrednje vlade v Belgradu. Kakor hitro so imeli v Beilgradu v svojih rokah armado in denar, so postali oni edino odločujoč faktor v celi državi.
Pozneje je šlo lahko. Polog delegata za finance so se prijavili delegati za trgovino, za ja-
!!—LiJl—
vna dela i. t. d., tako da smo imeli povsod poleg (nominel nih) iz poverjenikov eestavlje nih vlad še prave iz delegatov
qhstojefce, a le Belgradu poko reče se 44 vlade," dokler ni centralna vlada z enim samim krepkim zamahom vsa poverje-ništva na kratko ukinila in raz-gnala. V razmeroma jako krat kem času je zavladala belgraj-ska centrala po vsi državi ne le indirektno preko armade in fi nanc, ampak tudi nominelno.
Od prvega začetka uvajanja centralizma v našo notranjo u-pravo pa se začenja tudi križe-vi pot 'ljudskega trpljenja in ljudske nezadovoljnosti. \
Naši vojaki so čez noič izginili doli v Albanijo. Prišla je zamenjava kron (1:4), kjer smo silno obogateli. Na mejo so prišli cariniki, češ, da naši srbskih carinskih predpisov ne poznajo. Trgovci in obrtniki so začeli čutiti doslednost centralne trgovske, finančne in davčne politike, kmetje pa so se veselili neprestano se menjajoč uvoznih in ixyoznih prepovedi in dovoljenj. Skratka, za-čeilo se je širiti splošno nezadovoljstvo, pa ne,po krivdi kakih 4 4 klerikalnih hujskačev in separatistov", ampak po krivdi centralističnega režima. Ta in nihče drugi je kriv, da smo tam, kjer smo!
Edino, kar je centralizem 44o-svobojenim'' pokrajinam še pustil, je bilo staro uradništvo.
V	najnovejšem času pa se je začel centralizem tudi že na tem polju uveljevati. Na Hrvatskem^ Bosni in v Vojvodini so začeli razni belgrajski nekvali-ficiranci izpodrivati sicer že prej, sedaj pa je prišla tudi že Slovenija na vrsto. Začeli so
V	Sloveniji obstoji zdravstveni v resotu za narodno zdravje, odsek čegar prvi načelnik je bil dr. Oražen, drugi in zadnji pa dr. Krajec. Sedaj nam je bel-grajska centrala kar na lejJfem postavila na to važno mesto človeka, ki ga Slovenija prav nič ne pozna/on pa Slovenije in njenih razmer ne! In ta naj vodi naše zdravstvo! Ljudje, stegnite kazalce, postavite jih na čelo navpik in delajte
ke po čelu!
Sličen silučaj se je dogodil na državnem zdravilišču Topolšči-ci. Danes vodi zavod naš človek — jutri pa že g. Savič! Ja, Topolščica je silno prijetno letovišče, mnogo lepše kakor kakšna "banja" v Metohiji...
Da ne pozabimo pri tej i?ri-liki omeniti brezprimernega škandala z nekdanjo okrajno bolniško blagajno. Ta zavod je bil avtonomen in denar so zbirali edino le slovenski delavci in delodajalci. To je bil torej v bistvu popolnoma privaten zavod in denar zavodova privatna last, oziroma last delavskih (ve!cinoma slovenskih) članov blagajne, ki so svoje vodstvo volili. A kaj se zgodi? Ali ti ne prido centralist, ki o-ropa delavce najprej njihove volilne pravice in jim vzame potem še njihov privatni denar in ga prenese v zagrebško banko, odkoder bo seveda kmalu romal v Belgrad? Ce se je že hotel pokazati hvaležnega Sla-venski banki v Zagrebu, bi bil denar vseeno lahko pustil v Ljubljani, vsaj ima ta zavod tudi v Ljubljani filijalko. A niti tega ue! Čast in slava mu! Z denarjem privatnega slovenskega zavoda pa danes razpolagajo razni Bukšegi, jutri bodo pa o njem odločali kakšni Milivojeviči, ki sploh ne bodo vedeli, da je nekje tam na severu tudi pokrajina nekdaj ua-zvana Slovenija, danes pa razklana v mariborsko in ljubljansko 44oblast", kjer vladajo ve-diki župani. Tisti čas pa, ko tudi šefi naše uprave ne bodo ve!č iz našega naroda, si lahko izračunamo na prste.
Tako iginejo kos za kdsom slovenske narodne samouprav-
ne pravice. Lepega dne ne o-stane več niti ena. Takrat bodo morebiti spregledali tisti, ki so danes še slepi, a bo že prepozno.	4 4 Slovenec."
OD METVIH VSTAL.
Julij Vciginton, farmar v Indiji, je napravil večjo gostijo, na kateri so se gostje prav dobro zabavali. Končala se je o-polnoei. — Ko drugo jutro ne vstane ob navadni uri, ga hoče žena poklicati. Pa groza! Mož je mrzel in trd. Poklicani zdravnik konštatira, da je mrtev. Komaj sprosi žena, da prelože prekop za dva dni. — Pri pogrebu se splašijo konji in krsta, v kateri je ležal mož, pade na tla. Ko jo hočejo vzdigniti, zaslišijo navzoči z grozo in strahom iz nje besede:44Za božjo voljo, odprite mi!" — Od-pro in mož se vzdigne s težavo iz rakve — živ. V par urah se toliko pokrepča, da more pripovedovati: 4 4 Zaspal sem šele po polnoči. Ko se vzdramim, je bilo ravno pet. Hotel sem vstati, pa nisem mogel. Niti ganiti nisem mogel nobenega uda; tudi oči nisem mogel odpreti. Zato je bil moj posluh tem natančnejši. V začetku sem mislil, da nisem še popolnoma vzbujen. Ko me pa hoče žena vzdramiti, imel me je krč v svoji oblasti. Poskušal sem z nadčloveško silo da se mu ot-mem, toda brez uspeha. Kakor, da leži mora na meni, tudi prst se mi ni ganiL Moje misli So bile jasne, kot še nikdar. Vendar nisem imel nobenega strahu, dokler ni izjavil zdravnik, da sem mrtev. Ves «eas sem še mislil, da dobim oblast nad kr-šem in svojimi udi. Ko bi bil kdo izstrelil pištolo v sobi, odvrgel bi bil gotovo vso težo »n inoro raz sebe; tako pa sem vedel, da me bodo pokopali živega. Toda, ali sem bil res živ? Ta misel me je prešinila, kakor blisk. Morda sem pa rejni no umrl in to moje stanje, je stanje človekovo po smrti?! Ali morejo mrtveci slišati, kakor slišim jaz? Ali tudi možgani mrtveca še delujejo! Na ta-vprašanja, hi nisem mogel odgovoriti. Slišal sem vse, kar se je godilo (»krog mene, celo svečani govor, prodno so me zabili v rakev. Ko so*se spla-šili konji in so začeli l judje strahu vpiti, prevzel je tudi mene strah kakor druge in drugikrat. Ko je padla rakev na tla ill sem se pretresel, so se mi odprle oči; začel sem progi bati jezik in v tem trenutku sem mogel zavpiti... "
DAMASKOVA KLI^JA.
Izraz "Damaskova klinja" izvira iz imena mesta Damask, v Siriji, za ča.sa ko so križarji prinesli seboj svoje znamenito sablje, ki so bile izredno močne in trpežne in so bile. krasno
izdelane. To slavno orožje je bilo še posebno poznano vsled izvrstno dobre ostrinje, ali k lilije s katero se je lahko presekalo železo ali pa najfinejšo svilnato v zraku plavajoče blago. Mnogo let se je skušalo, da, bi se napravile ponaredbe, ki se pa niso posrečile, dokler ni tega pre iskal general Aimo-soff še v prvi polovici 19tega stoletja in takrat se je njemu posrečilo v njegovo delavnici ponarediti prav enako ostrinjo v Uralskem govorju. Ko pa je leta 1851. Annossoff umrl, vsi njegovi nasledniki niso zmogli napraviti prave .nadalj-ne ponaredbe te klinje, katero se je v teh časih toliko slavilo. Zmožnosti raznih drugih ide-jalnih tovarnarjev so prbduci-rali razne enako slavne in važne stvari. Trinerjevo grenko vino je eno najboljših zdravil za želodčne nevednosti. Zadnjih 32 let je ostalo vedno ne-prekosljivo, kot za slab tek do jedil, zaprtnico, pline, glavobol, splošne oslabelosti, i.t.d. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v svoji zalogi za vas. (Adv.)-
VESTI IZ JUGOSLAVIJE (
— Smrtna kosa. Dno 4. avg. j jastvo hitelo! z veliko nervozno-ob pol 3. uri zjutraije umrla v	-	v- -Jj--J1.....
Dev. Afar, v Polju gospa Kranja DLmnik-Porenita, soproga g. Jakoiba Dimnika, posestnika in bivšega župana pri Dev. Mar. v Polju.
—	Vransko. V petek, dne 11 avg. je tukaj umrla po dolgi, mueni a boguvdano preuašani bolezni previdena s sv. zakra-
. menti, soproga tukajšnjega \v prafvnika pošte in posestniea? ' gospa Terezija Kladnik, roj. Šumah. Bila je daleč na okoli vzor žene in matere. Ž njo je prenehalo biti najplemenitejše srce našega trga, ljubljeno in eislano od vseh, ki so ga poznali.
—	Utonil je v malem potočku pri "Rdečem križu" na Dolenj ski cesti v Ljubljani nad 90 let ni starček, ki je bil znan pod i-menom Tine. Pokojni je bi daleč naokoli znan po svojeta petju po gostilnah.
—	Umrl je v Leonišču g. Hro vat Kasper, uVitelj v Šoštanju.
—	Kruh zopet dražji. Zadrn ga pekov naznanja kupujočemu občinstvu, da bodo ljubljanske pekarne počensi s ponedeljkom, dne 7. avg. prodajale beli kruh po 26, črni, rženi kruh pa po 22 K kilogram.
—	Podražitev sladkorja. o. avg. so podražili ljubljanski ti govci sladkor od 82 na 84 kron kilogram.
—	Iz Cerknice poročajo: Tukaj imamo obmejno stražo, sestavljeno iz samih ruskih kape-tanov, grofov in baronov, katere se vidi pogosto totalno pijane, vsiljive, rabijatne. V takem slan ju se pretepajo kar z velikimi kamni. Sliši se tukaj
redno o velikih zaplembah tobaka, a kam oddajajo zaplenjeni tnlbak, ni nobenemu znano, znani pa so slučaji, ko se je zaplenjeni tobak prodajal raznim tihotapcem in prijateljem. Čudno se nam zdi, da gospod poveljnik Boštjnačik o tem nič ne ve ali hoče vedeti. Dobro bi bilo, če bi bila carinarnica na Rakeku tako prijazna in poslala vsak 'teden nartaneen izkaz o oddaji zaklenjenega tobaka na občino Cerknica, ker ljudstvo natančno ve o zaplenjenem tobaku, a o oddaji nič. Gospod Boštjančik se pa naproša, da že enkrat nauči svojo četo kje je meja, in da se obnaša napram ženskam bolj dostojno, sicer bomo delovanje- njegove jčete malo bolj osvetili.
— Fašistovsko nasilje nad frančiškani. Nedavno je pozno po noči vdrlo 5 maskiranih ljudi, ki so bili oboroženi z revolverji, v samostan očetov
stjo gasit goreče odpadke na njivi a carinskim skladiščem. Tam se namreč nahaja več vagonov artilerijske in droge municije. Že takoj po prevratu je ohfčmstvo zahtevalo, naj se tam shranjena municfja odstrani, vojaška uprava pa je kljub opozorilu navozila še drugo municijo. Skladišče je bilo le deloma pokrito. Že ob požaru v bližini se nahajajočega Fran-zovega paromlina je bila vojaška oblast ponovno opozorjena na veliko nevarnost tega skladišča. Doseglo se je, da so od 32 vagonov municije odpeljali proč 12 vagonov, vendar pa tako nemarno, da so bile že med vožnjo iz Maribora v Račje rz vagonov odstranjene plombe. V kratkem pa se opet pričakuje nova dobava municije. Ako bi petkov požar izbruhnil nekolika pozneje in ostal neopazen, bi bila katastrofa za ves Maribor neizogibna.
— Lendava ostane pri Jugoslaviji. Te dni j bila pri pokrajinski vladi deputaoija iz Dolenje Lendave, sestoječa iz gg. Pavla Horvata, Jožefa Oš-laja, Jožefa Klara, Davorina Grušovnjaka, Jožefa Gedera, I-vana Bojniča, Matije Gabora, dr. Vogrinčiča ter Luke Medena ,da izve, je li resnica, da namerava razmejitvena komisija prisoditi Lendavo z 20 okoliškimi občinami Madjarski. De-putacijo je sprejel g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, kateri je izjavil, da meja ostane aka, kakor je določena po tri-anouski pogodbi, da torej Len-lav
pripeljala v Ljubljana, ter sta prisostvovala telovadbi vojaške in dijaške skupine vsesokol-skega zleta. S kraljevo dvojico sta se nahajala v loži minis, ^unanjih del. dr. NinčSč in pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Kralj in kraljica, ki sta bila od občinstva navdušeno pozdravljena, sta prisostvovala,telovadbi 3(50 dijakinj in 220 dijakov ter 2400 vojakov pod poveljstvom majorja Milivoje-viča. Potem ko so vojaki po nastopu delilirali mimo kraljev ske lože, sta se kralj in kraljica med prisrčnimi ovacijami občinstva zopet odpeljala.
—	Žalitev kraljice Marije. Delomržna Ivana Rabič je 23. junija letos z zelo grdimi besedami v družbi vojakov pogra-nične čete žalila v Mojstrani kraljico Marijo. Vojak Oerk-venjakov je Rabičevo nato o-klofntal in jo izrdčil orožnikom. ' Dežedno sodišče je Rabi-čevi zato prisodilo 1 leto za-pora.
—	Kako se sedaj odpuščajo
vojaki. Mostarska 4 4 Narodna Sloboda" poroča, da so nekda dobili vojatki, kadar so bili oc puščeni in če niso imeli svoje obleke, vojaško uniformo, obuvalo in dovolj hrane za potovanje. Drugk'ce pa sedaj. Ivan Ivankovič iz Bukova, mostar-sko okrožje, je služi k v Skop-Iju. 22. julija je bil odpuščen in je prišel v Mostar v popolnoma raztrgani obleki, ki si jo je I moral kupiti sam. Bi i je po pol noma bos in so mu vslei dolgega potovanja noge popolnoma otekle in izranile, tako da ni mogel skoraj hodit,1. Za najmanj p H ur. i trajajoče pote vanje je dob?I dva hlebčka kruha.
—	V frančiškanski provinciji
sv. Križa za Slovenijo so se iz I" vršile sledeče izpremembe
. a na vsak način ostane pri Jugoslaviji.
7" škocjan pri Mokronogu.j Ljubljana: P. Regelat OebnU
rvardi'an. P. Jlugclin Sattn
Tekom dveh tednov je zadela naio oldolico velika nesreča: Dne 2.1. jul. je v Zagradu požar uničil trem posestnikom vse i-
vikari.i, P. Rupert S: ha", kap lan. Novomesto: P. Adolf Ča-dež, gvardijan, P. Krizostom
:uetje. Dne 8. avg. pa je ob 5. j Sekovanič, prefekt. Kamnik, uri popoldan nenadoma nastal P. Vincencij Kunstelj,mm. pro-ogenj na Hrvaškem brodu. ki fosnr T> Mih«*!
frančiškanov v Nerezini v Is-, v direktna pogajanja z Vati
ogenj na Hrvaškem brodu, ki je osmim posestnikom upepelil vs« gospodarska poslopja in živež. Zgorelo je tudi par konj in nekaj goved. Skoda je o-gromna. Zavarovani so bili malenkostne svote; zato je pomoč tem nujnejša.
— Vprašanje konkordata. — Belgrad, 7. avg. Danes se je v zunanjem ministrstvu vršila seja komisije za konkordat. Sejo je o tvoril minister za vere dr. Bauer. Komisija se je nato konstituirala in je bil izvo
fesor, P. Mihael Pribožič, kate-hfct.. Nazaret: P. Hubert Ma-rovt, vi kari j, P. Kajetan Kogej učitelj novincev, P.Odilo Ilaju-šek. Maribor: P. Matej Vidmar, gvardijan. Sv. Trojica: P, Ciril Bračko, župnik, P. Lambert Ramšak. Brezje: P. Emerik Landergott in Maks Brelih. Nova fit if ta: P. Severi n Fabi-ani. Oorica: P. Kerubin Be-
gelj.
Jubilej 40-letnice mainištva
je obhajal dne 6. avg. (čisto na tihem generalni vikar m stolni'
jen za predsednika Gjuričič, za prošt ljubljanski g. Andrej Ea-podpredsednika dr. Angljelino- lan. Pred kratkim je bilo jav-▼io, za tajnika Anilč. Komisija Ijeno, da je bil v priznanje ža-
bo proučila ves material, ki je na razpolago nato pa bo stopi-
tri. Zbudili so jih in jih nato pričeli mučiti na najrazličnejše načine in zahtevali konično, da morajo takoj zapustiti kraj in se izseliti. Drugi dan so prejeli anonimen brzojay, da morajo v teku 24 ur zapustiti samostan, če ne store tega da jih bodo pobili. Popoldne istega dne je prišla v samostan uradna sodnijska komisija-in predložila očetom v podpis izjavo, da so se izselili prostovoljno. Čez par dni je prišla ponovno komisija iz Lošinja in popisala ves inventar, nakar so morali frančiškani oditi. Naše ljudstvo je vsled tega izgubilo zadnjo cerkev, v kateri se je vršila • služba božja v slovanskem jeziku. Razumljivo je, da je med ljudstvom ta	izzvati
veliko ogorčenje in ljudje s strahom gledajo na svojo bodočnost.	' 1
_Maribor v nevarnosti. Dne
5. avg. se je šele zvedelo v javnosti, da bi petkov neznatni požar za carinskim skladiščem v Metjah kmalu spremenil Maribor v drugi Bitolj. Sedaj je tudi razumljivo, zakaj je vo-
kanom. Sklenilo se je, da se zahteva, da se uvede v celi Jugoslaviji slovanska liturgija. Kakor znano, je bila v konkor-datu s Srbijo iz leta 1914 slovanska liturgija dovoljena za srbsko ozemdje.
. — Spomenico hrvatskih katoliških škofov na ministrstvo prosvete so objavili v francoskem jeziku zelo razširjeni francoski listi, n. pr. "La Croix" v Parizu in 44Le Devain" v Montrealu v Kanaidi pod naslovom J'La situation religieuse en Jougoslavie" (verski položaj v Jugoslaviji). Tu se .navajajo vse neprilike, pod katerimi trpe zlassti Hrvati in Slovenci v verskem ozifu, in orisan je tudi točno naš politi'eni položaj. Tako bo ves kulturni -svet točno obveščen zlasti o zapostavljanju katoliškega hrvatskega in slovenskega ljudstva na-rpam pravoslavnemu prebivalstvu. Izvlečke iz spomenice pa so objavili zelo številni evropski in ameriški časniči.
Kralj in kraljica v Ljubljani. 7. avg. popoldne sta se kralj A-leksander I. in kraljica Marija
^lug za čebelarstvo odlikovan z redom Sv. Save III. stopinje. To je pač le majhen drl njego vili izrednih zaslug, ki si jih i ptefcel tekom svojega dolijol/-nega delovanja na verskem, *o-litičnem, gospodarskem, Jful-turuem in kari-tativnem p^lju.
—	Povratek dr. šuštemca v domovino. Pod tem ^la^ovom piše "Slovenski Narod'/"Kakor nam poročajo z avtfHtativ-
ne fl1*8™' se vrne dr- ^ an teršič še koncem te^a meseca
v domovino. V rok^lj ima že
vse potrebne dokum/nte za po-
yratek.,, —
—	Cerkveni tatovi. Na Notranjskem se z vidnjem času zelo množe tatvine. Gotovo je vmes tržaška brezposelna muzanja. Dne 29. julija so tatovi okradli cerkev na Premu. Tat je zlezel skofci okno v cerkev, odprl vrata in odnesli so monštranco s hogtij) vred, ci-horij, h osti je so raz tresli na ol-tarj i, in dva keliha. Škoda je
zelo velika. O tatovih ni sledu.
—	Nečuven socialen škandal.
Dne 6. a>vg. s'o našli v Mariboru ob cest. jarku ob kamniški cesti skoro umirajočo žensko Amalijo Strgar. Pred kakimi štirimi meseci so jo iz Gradca
poslali v Maribor, kjer je bila sprejeta v bolnico, ker je bila bolna na želodčnem raku in u-netju prsne mrene. V zadnjem čalsu pa so jo odpustili iz bolnice, [češ, da za take neozdravljive bolnike ni prostora, v bolnici. Brez sredstev in brez pomoči je sinoči ob šesti uri obležala v jarku, ob njej se je zbralo veliko ljudi, a niti enega ni bilo med njimi, ki bi ji hotel pomagati. Policija je spraševala, katm naj'jo spravi, ali v bolnico, kjer je niso hoteli sprejeti, ali v zapor. Ob 10. uri je žena še vedno ležala na cesti;
—	Samomor. V Dolenji vasi se je ustrelil 11. avg.-ob 4. zjutraj trgovec Anton Klun. Pred zrcalom naltančno namer-jen cilj iz težkega revolverja je strašno razmesarii samomoril-čevo glavo. Možgani so ležali >o sobi in po zrcalu, ki je bilo vse kravo. Pred samomorom je nesrečnik še napravil svojo
! oporoko. Ril je vdovec in gmotno prav dobro situiran. Kaj ga je gnalo v smrt, ni točno znano, baje ponesrečena snubitev.
—	Samomor. Pod tovorni vlak se je vrgel v nedeljo, 6. avg. ob pol 5. uri zjutraj v Ca-rinjah, med postajama Poljfča-ne in Ponikva na juž. žel. 65 letni Janez Gorjup, p. d. BaguŠ, prevžitkar iz Požaaiskegorice, občine Sladke gore. Svojga zeta, s katerim sta živela v raz/ piti ji, odkar je prišel k hiši, v soboto popoldne čakal s lom na potu in ga napadel, se je starega obranil. %v^r je %)če prenesel vse svoje r<£ v kočo svoje priležnice in j^em zažgal domačo kočo, ki j PO" gorela d<* tal. Zjutra^e šel pod vlak. Ljudje sodijo;'Kakšno življenje, taka srarr
—	Umrl je v Ihanu ri Domžalah gostilničar in posestnik A. Breznik v starost^ Jet. Pokojnik je bil oče gii/n. prof. o. g. dr. An t. Breznik/ r Št. Vidu. Blagemu rajniku /fetila verna
Pozor krajevn^roštra K- S. K. janote!
V vašo lastno koris/«« opozarjamo na sledečo važno stvar:	/
Ali ni boljše im/d*nar tudi varno naložen P° 5 odstot, 5Vo odstot, C> Mot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 <*Jst/ali 4 odstot f Razlika pri tem na
leto je velika. Atyimate torej le Par sto do1' društver nega denarja na /zpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne državne bonde, ki Vam donažajo več obresti. V sluo)u nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo*3, Proda3 raznovrstne bonde in vrednostne papirje. foro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J.
smo tej pody org8^3,0^ ^ Proda^ Delujemo pošteno in solids P^ite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A C. ALLYN & Co.
n W. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
luč! — Na Rodi/ pri Domžalah je dne 1. av^sta umrl posestnik g. Fvanofiabric. K. 1. P.
— Samomor Dne 3. avgusta se je vrgel^<xl vlak 74 letni Štefan Fride/doma iz Rogoze pri Sv. Mikivžu. Nekateri trdijo, da j(^'zrok temu samomoru odprt iz službe, drugi pa, da gaje privedlo do tega znanje z/nekaterimi ženskami.
DetonOr v Srednjih Gamelj-nih Wrednjili Gameljnih se e prer dnevi pričelo govoriti, da jeAna Tacar prikrila svo-jega^iovorojenčtka. Orožniški nar^nik Anton. Potočnik iz fit. Vua je odredil najtočnejše po-iz/edbe, katere je izvedel skupna z narednikom Štefanom Bu-^lčem. Ugotovida sta sledeči /lejaniski stan: Dne 29. julija je Ana Tacar povila hčerko, o kateri je trdila, da je bila mrtva. Pripovedovala je bajko, da je nesla dete v Savo, toda u-gotovilo se je, da je otroka zakopala v sadnem vrtu. Otroka so izkopali in prenesli v mrtvašnico v Šmartnem pod Šmarno goro. Orožniki so aretirali Ano Tacar in njeno mater T leno, ki je nujno osumljen^, da je pomagala pokopati novorojeno dete.
Novi petrolejski izviri in rudniki.
* 1 'Jugoslovanski Lloyd" poroča da je neka inozemska ek-spedicija našla v Hrvatski in Sloveniji nekoliko novih petrol ejskih izvirov in rudnikov premoga ter železa. Kakor doznava omenjeni list, se bo v kratkem pričelo s pripravami za eksploatacijo teh rudnikov,
DO/aCA zdravila.
Zao^be in zeliščna zdravila, Vtera priporoča Msgr. KnJp v knjigi Domači zd^nik"- imam vedno v za-loi
išite po brezplačni cenik, aterem je nakratko popisa-vsaka rastlina, za kaj se ra-
Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto
Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje. C« oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota roPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
THE DOLLAR SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod aadzorstvom države Ohio, ki je tudi aala vlagateljic*. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno po*orno»t dajemo Inozemskemu oddelka.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opon^in, kajfc ?*1 ed večje množine denarja med ljudstvom delaju spekulantje velik* dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Nas denarni zavod je zanesljiv in poznan med aarodom po rrofc aljudni in hitri postrežbi
Mi pltlniemo nt hranilno ulogo
po 3 odst.
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nazora t-vosa vlade čdruiejjlfc d*Sft* ia Čksipa federalnega reserve* ga sUtexra.
Pi? pQsiljaujl* aenarja v, J»-g^elaVijo botlstr gsxvjtiffi dacKvesUii ow:icU4i Ifago &etaj tem&m vtookt: ce te, ker sc	ttonfOh. t
stfvedacstjo tjsi^tv'a. kadar želite poslati deaar v
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of njain tatov, prinesite jih jk nam ter Vam ji bodemo shramili brezplačna
TIIE J0L1ET NATIONAL BANK JOLIET, ILIJNOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000.00
Zastave, bandere, regalije is zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, m.
Največja slQvenska banka v Ameriki
-—■—---—___
Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najbitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja •
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v
domovino in iz domovine v Ameriko.
■ . 'i
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.	NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
■"mSi
cois Coppee:
Luidor.
(Frevel A. D.
♦ Ko je Lucian de Hem videl, da so mu bankirjeve ^rabljice . iztrgale poslednji bankoveo za
sto frankov, in ko je vstal izza ruletne mize, kjer je bas izgubil ostanke svojega neznaitnega imetja, zbranega za to zadnjo bitko, je začutil kot omotico in je menil, da se bo zgrudil.
Z zmedeno glavo i s kleca-rimi nogami je šci ter se vrgel na široko usnjato klop ki je bila pritrjena vseokoli izjbane zai igro. Nekaj minut je topo buljil v tajno kvartopiraico, kjer jo bil zafreekal najlepša leta svoje mladosti spoznal glave igralčev, jarko osvetljene po treh senčilih, poslušal Mino drgnjenje zlata po preprogi, mislil na to, da je uničen in iz-* gubl.j>'in spomnil, da ima do-l ■ ma y predalu omare škatlo pi-J ■ [)<>	• ves upehan
»ku zaapal. . , ► jo predramil* se je ozrl icii-ko Uro ter ugotovil, da al jodva pol uro, in začutil ^^^khc. vdfliavati nočni zrak.! I Iva na uri fta kazala tri na poln v. Mod tem ko je. <] in so prelaza 1 se je Lu-domislil, da je božični veri po iioiiiv ;ii igri spomina \ itlvt aat-ukrat kot čisto dote.' ki na iavlia svo-
*-T ~	■
pred spečo deklico in, spomniv-ši se genfljive legende, nevsiljivo izpustila sijajno miloščino iz roke, da bi sirotica ohranila vkljub svoji nesreči nekaj zaupanja in nekoliko nade v dobroto božje previdnosti.
Zlatnik to je pomenilo ^eč dni pokoja in bogastva za bena»-cico; in Lucijan je bil ravno na-monjon predramiti jo, da bi ji to povedal, ko je zaslišal blizu svojega ušesa kakor v omami glais — glas starega Dronskega z njegovim zateglkn in šleke-dravnim* poudarkom — ki je mrmral prav potihem te-le besede:
"Ža dva dni se nisem ga«il iz kluba, in v teh dveh dneh še ni prišla sedemnajstica vun. r. Roko bi si dal odrezati, da pride zdajzdaj točno o polnoči številka na dan."
Tedaj jo ta triindvajsetlet-letnik, ki je izhajal iz plemenal
GLASILO K. B. ž. JEPNOTE, JJ5EPTEMBB A1922.

tj,
so gnetili okoli njega in ga gledali z nevoŠljivim občudovanjem, hlastno odšel, zdirjaH po stopnicah in tekel do kamenite klopi. OddaleS je v svitu plino-ve svetilnice zagledal deklico.
"Hvaja Bogu! je vzkliknil. Se je tamkaj."
Približal se ji je, jo zgrabili za roko:
"Ob, kako jo zebe! Uboga punčka!"
Prijel jo je pod pazduho in jo vzdignil, bi jo odnesel. Glava pa ji je omahnila vznak, ne da bi se bilo dekletce (predramilo:
"Kako človek spi v teh letih!"
Prižel ki jo je na prsi, da bi jo ogrel. Ker pa se ga je (lotila nejasna bojazen jo je hotel poljubiti na oči, da bi jo zbudil
Jaz pa se poprimem zdaj; Da učen bi 'bil kedaj, Dvajset let še nisem itel, Znal sem A B C že cel.
Lepo me oblečejo, Ža sloyo mi spečejo Se potico mamica, Božo da mi sestrica.
Sestra moja Uršula • žalostno je pflakala, Osel naš pa kimal je, Ko po svet* podal sem se.
Na Dunaju pa osem dni Živel jaz sem brez skrbi, Hudo žejo sem gasil In še srajco sem žapiL
Dam sem pisal po ham-ham, Listek nesel pai kar sam K svoji ljubi mamici — Hodil celih šest sem dni.
Z Bajbeince pa kar na pot Prišli znanci so naprot,
im zakonu so taki inozemcl izvzeti iz kvote, ako so bili že pet let nastanjeni v Kanadi, o-ziroma v kaki drugi ameriški deželi. Ali že po enoletnem ta-mošnjem bivanju morajo dobiti ameriški^ vizum in priti v Združene države. To pa pod pogojem, da priseljeniška kvota njihove rojstne dežele ni bila še izčrpana, dočim po petletnem bivanju morejo priti, tudi če je ta kvota že izčrpana. Neka izjema pa velja glede Mehike, kjer mora priseljenec bivati vsaj dve leti, predno mu ameriški konzul dovoli vizum za potni list v Združene države.
>toi; rl6b
iz težkega spanja.
Tačas pa je z grozo zapazil, j Uganili so vsi tako:
poštenjakov, spočel grozno mi- da sb bile otroku trepalnice Da učen sem premočno, svl; prevzela.ga je blazna po- priprte in dai so se napol vide- z j)unaja 60 pa p-iSil\t šastnai želja. S pogledpm se jej1« izpod njih steklene, ugasle,) Naj bi me doma, držal> prepričali, da je popolnoma sam Negibne zenice. Strašna slut-1Da mo(jrost bi se ličil,
P
V
in irre
V tem trenotku so je stari Dronski — stalen gost v kvar-tavniei — približal Lucijanu in zašepetal par besedi v svoje u-mazena, sive brke: *
" Presodite mi no petak, gospod. Že dv<^ dni se nisem ganii iz kluba, in v teh dveh dneh še ni prišla sedemnajstica vun... Zasmehujte me, če hočete; ampak roko bi si dal odrezati, da prjde zdaj točilo o polnoči številka na dan."»bt>o u
Lucijan de Hein je skomiz-<^nil; niti pet .frankov ni več imel. Krenil je v pred izbo, vzel klobuk in kožuh ter odšel niz-dol po stopnišču naglo kakor ljudje, ki jih trese mrzlica.
Od štirih, odkar je bii Lucijan zatvorjen v igralnici je bil sneg zapadel obiloma, in ulica — precej ozka in z visokimi hišami obzidana ulica v pariškem središču — je bila povsem bela. <Na vedrem, temnomod-rem nebu so se iskrile mrzle zvezde.
Obrani igrač je drgetal pod svojim kmom in je jel korakati; v duhu so mu vsevdilj rojile obupne misli in sanjaril je bolj nego kdaj o .skatljiei pistol, ki ga je čakala v predalu njegovo omare; toda po nekoliko korakih je mahoma obstal pred turobnim prizorom.
Na kameni t i klopi, ki se je nahajala po nekdanji šegi ob velikanskih vratih nekega hoteli, je sedela v snegu šest ali i letna deklica, jodva ob-i v črno razcapano krilo. rl i je bila zadremala navzlic okrutnemu mrazu; videti je bila grozno trudna i»n ph-bita; in ] jen i uboga idaiica in ljubka Jama sta rc bili kakor gradili v kr»t ob zidu ter polivali na! 'I- ..s !1 in kamnu. IOim oil copat, v katere jo bilo dole obuto le Ji: ] it' snela z noge, ki je visela, j hi h ial ■ z!« Mm pr.'d njo. • j Ž>aiuo;ciliiH> Ltumjan segel; wa v -telovnikov žep; a spo-' tonil , , . - j h od l renot-i l ; i ni inogei v njem najti nitij I--.a|četice in da ni'
tinte i\ • i^nituine dr^tve-i KK
ll9t*| • ; ;	'i K'lUiill
p. i priročnem načrtu usmiljenja ho je približal deklici in jo je nameraval morda odnesti v naročju ter ji dati preuočišča, kar je v brezpetniku, padlem na sneg ugledal nekaj svetlega.
Sklonil so je. Bii je zlatnik za20 frankov!
Usmiljena oseba, .gotovo ženska, je prišlft 4iirk£v4oj božični noči opazila tb obuvalo
leč
coj)ate! Potlej se je pustil v divjrdir proti igralnici, planil v par skokih na vrh stopnišča, sunil s pestjo opažena vrata, vstopil v prokleto dvorano baš v trenotku, ko je stenska ura jela biti polnoč, puiožil zlati denar na zeleno preprogo in za vpil: 'Vse 'na sedemnajstico!" • Sedemnajstica je dobila. Lucijan je porinil vseh šestintrideset luidorjev na rdečo. Kdeča je zadela. Pustil je dvainsedemdeset luijev na isti barvi. Rdeča je prišla vnovič ven.
Napravil je 4'paroli" še dvakrat, trikrat, vselej z ister srečo. Sedaj je imel pred «abo kup zlata in bankovcev. Vsi slučaji *o se obnesli. Bila je nečuva-na, nadnaravna sreča. Olovek bi bil dejal, da je slonokoščena kroglica, skakajoča po prede-Kh rulete maguetizirana po pogledu tega igrača in se mu pokorava. Stavil je blizu deset potov in dobil vse borne nov-čanice po tisoč frankov,, svoje zadnje imetje, ki jih je izgubil v začetku večera. Kazalo je, da bo vsak leas dosegel in še celo prekosil podedovano glavnico, katero je bil potrošil v tako malo letih, in si zopet pripravil premoženje. S tako naglico se je spustil v igro, da ni utegnil odložiti svojega težkega kožuha; že je natlačil velike žepe z zvežnji baaikovcev in s stebrnički zlatov; in ko ni več ved$> ka robi kopičil svoj dobitek, je zdaj basal z drobižem in papirjem notranje in vnanje žepe svojega suknjiča,žepe svojega telovnika in svojih hlač, tobačnico robec, vse kar je leh-ko služilo za shrambo. Li igral je vedno, in vedno dobival, kakor blaznež! kakor pijanec! in metal je prgišča luijev na igra-vno pločo tjavendan z gotovostjo in s prezirom!
^Samo imel je kakor raizbelje-110 železo v brcu in misliil je e-(iino na mlado prosjakinjo spečo v snegu, mi dete, katero jo bil okral.
Oil s tu
... Pivrcj... da, kadar odbije ^a le moder skoz in skoz. f n I ura... to prisegami... od%hto ^ ko maU m(J ideni* iRftotl, pojdem ponjo »^Milica porodila je,
jo odnesvi« V narp^jit|^toril b0 je ogel mlad> na ^ dr.m, U vzgojil jo bom,^^- ta pravi "bomerad."
Dočim jo Lucijan z luidor jem, ukradenim tej prosjačici, <\obival v igri celo imetje, je bilo dete brez prlstrešja umrlo, zmrznilo!
Ker ga je stiskala v grlu najstrahovitejša tesnoba, je hotel Lucijan zakričali... :n v-sled tega napora se je predramil iz svoje more na klopčici v krožku kjer je bil zaspal tik pred polnočjo. Postrežnik bez-nice, ki je odhajal poslednji proti petim zjutraj, ga je pustil v miru iz usmiljenja do os-kubenega igravca.
Meglena decemberska zarja je bledila šipo v oknih. Lucijan je stopil na piano, zastavil svojo uro, se okopal, zajtifcoval *ter odšel v pisarno za novačenje, kjer je podpisal prostovoljni vstop v prvi poLk afriških lovcev.
Danes je Lucijan de Ilem porolčnik; drugih dohodkov nima razen svoje plače, vendar se ravno sprota, ker je jako reden čaisntik in so nikdar ne dotakne kvarte. Podoba jo celo, da mu je možno nekaj prihraniti; zakaj oni dan ga je eden njegovih tovarišev^kateri je šel za njim na par korakov razdalje po strmi ulici, videl dati vbogajme majhni Španki speči pod vrati; bil je tako brezobziren, da je pogledal, kaj je Lu-3ijan podaril ubožici. Radovednež je bil jako zavzet nad velikodušnostjo siromašnega poročnika.
Lucijan de Hem je bil del zlatnik deklici v dlan.
DVA N0V4 KUPLETA.
I.
Učeni Mihec.
Uglasbil Anton Grmu. Cujte, oj gospoda vi, Kaj po sve(u se godi. Zlasti si zapomnite, Kaj vaš Mihec skusil je:
Je že dolgih sedem let, Um je še*vedno na istem mc-JKnr podal sem se po svet" ! Zatrdno mora biti še taml	ze prav majhen''mož,
Najboljša cigareta
Kaj mi mar učenost, $aj sem doktor vse modrost. II.
To zares užitek ni!"
(Zložil Lipoglavski. Uglasbil
Anton Grum.) Imaš čevlje luknjaste, Hlače pa raztrgane, V mrli vo<li če stojiš In se močno preliladiš, Da 110 moreš dihati, Si primoran kihati: Če se to pripeti, To zares užitek ni!
Če 7a vilice dna rja ni, Žejo imaš pa za tri; Ozki reviji na nogah, Trdi žulji na rokah; Kaj pomaga če si grof, Če pa imaš velik krof: Če se to ti pripeti, To zares užitek ni!
Nimaš ključa od veže, Pozna ura pa je že; Če napraviš direndaj, Da te prime policaj [11 ko k ženi pribežiš, Pa še slabše naletiš: Če se to ti pripeti, To zares užitek ni!
Eksekutor če veli: Davke moraš plačati! Če "se dva prepirata, Tolčeta/ in bijeta, Ti pa, ker ju le miriš, Par klofut v dar dobiš: Če se to ti pripeti, To zares užitek ni! Opomba: Partituro, ali note teh izvirnih kupletov ima u-redništvo "Glasila" na rokah. Pevskim in ddunatič. društvom jih posodimo na željo in dopošljemo brezplačno.

SEVERQVA ZDRAVILA VlGK/UJUQ
20HAVwE V ORUZiMAri.
revmatične hitrooidi^fe. če rabile
SEVERA's
uothawool
Zanesljivi liniment
bdrialp vporabtn je u izvinjenje. otekline, za otrpoelosf; 'm ohromelost bolmh mišic ta« udov.
CLM4 JO /4 60 CENTOV
Vprajajte v lekarnah«
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Jugoslovanom iz Chisholma in okolice
Ta banka vam nljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:*-To je velika in varna banka,
s skupnim premoženjem nad
$1,§00,000.00.
To je prikladna banka. Naši
Podpisani toplo priporočam vložniki so naši prijatelji. Mi
SVOJI K SVOJIM!
rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino 2 oblko za moške _ otroke; v zalogi imam tijfoi veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za npve moške obleke po meri JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo.
DAYTON AUTOMOBILE TIRES.
Gumijevi obroči za avtomobile
so jamčeni in so najbolj tr-, pežne vrste, kar jih je danes j dobiti. Trajajo pri vožnji do 30,000 milj ali še več. Cene: 30x3—$8.85. Vh—$10.95. Pišite za ceno obročev vaše velikosti. Na prodaj pri:
JOHN VIDMAR, 611 N. Broadway, Joliet, I1L
smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. O-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke.
Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cen j. občinstvu v Jolietu in )kolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik
Cor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet, 111.
ANCHOR-DONALDSON
Direktni in edini narnik za DUBROVNIK
Tuscania (novi) 6. dec.
V devetih dneh v Jugoslaviji.
tu.ite na enem izmed treh ki odnlju-
Potu.ite na enem izmed treh morskih velikanov, ki odplju-ieio vsak torek iz New Yorka.
Vsi potniki tretjega razreda so v kabinah.
MAURETANIA AOUITANIA BERENGARIA
preko Cherbourga.
Ne zahteva se francoskega vi-zeia. Za karte in navodila vprašajte najbližjega agenta v vašem mestu ali okolici.
doto, jo ljubil kot svojo,	r \ •
' zureraj bom	sva iiue'la se,
A B C ličila se; On se "ia" nauči, Jaz pa drugih več stvari.
iti zmeraj
V
ji dal hfer" | skrbel zanjo
Ali ura je odbila eno, pa četrt pa polu dveh, in tri Četrti ... in Lucijan je še vedno sedel za peklensko mi«o.
NaposAed je eno minuto pred dvemi voditelj igre mahoma v-stal in izpregovoril na glas:
Banka je obrana, gospoda
* t |ie oai
anVJ
Sirovo je odpalinii'c alce^i'spj
Očka so .pa rekli mi: Jo me srčno veseli, Da se pridno zdaj Učiš In si pamet pridobiš.
Škoda bila bi za te,
AMERIŠKI VIZUM NA POTNIH LISTIH.
Potni listi inozemcev, prihajajoči v Združene države, morajo biti vizirani po ameriškem konzularnem zastopstvu v oni državi in v onem konzularnem distiiktu, od koder iineji-telj potnega lista začne potovati z namenom,* da pride v Združene države. Ameriški konzulati imajo navodila, da ne smejo dovoliti vizuma onim iiiozemcem, ki niso domačini v delokrogu dotičnega konzula-š ta, razun ako so bitt nastanjeni j v tem konzularnem distriktu , v*aj leto dni.
j Izjema v tem pogledfi velja s glede oseb, prihajajočih iz sov- , I jetske Rusije, ker tam ni nika-kih ameriških konzuilov. Take osebe se morajo prijaviti za a-meriški vizum pri onih konzulatih, ki so jim najbolj p*i roki, na pr. v R%i, Revalu, Kovnu, Bukareštu ali Varšavi.
Isto načelo velja tudi glede onili inozemcev, ki so se naselili v Kanadi, oziroma v drugih iškili, deželah in bi radi
novem omejevalnem priseljem-
P. & L. AVTOLMATICNI SAMOKRES.
AU ste že imeli kdaj lepšo priliko, kupiti tako fin ter krasen samokres za tako nizko ccno-kot tega? Te vrste samokres se je rabilo v francoski in italijanski armadi tekom minule evroške vojne in se jih je spoznalo za najbolj praktične. Narejeni so iz najboljšega jekla za 6 strelov; so višnjevkasti, ali poniklja-sti, 22, 32 in 38 kalibra. Navadna cena je bila $17.00. Ker se nam je posrečilo kupiti jih primerno število, preostalega od nekega večjega naročila, vam svetujemo, da ta samokres takoj naročite, ker sedaj ga dobife še po znižani ceni $5.75. Pošljite nam samo za 35c v markah za poštnino, ostanek boste pa lahko plačali, ko blago prejmete. Ako ne boste s tem samokresom zadovoljni, vrnite nam ga, iKikar vam bomo takoj plačani znesek do zadnjega centa vrnili. Pišite še danes!
WESTERN ARMS COMPANY, 2136 W. Chicago Ave.	Dept. G. 29.	Chicago, I1L
Pošljite naročilo danes najbolj čiste ekstrakte.
1 steklenica dovolj za 2 galona tekočine .....
5 steklenic vsakovrstnega ekstrakta ----------
10 steklenic vsakovrstnega ekstrakta^.....
Imamo ravno to, kar ste iskali.
Ekstrakt za RUM, BOROVICKO, KIM-LOVEC VISKO (RŽENO) IN TOR-KOLY SLIVOVKO.
nakar vam bomo poslali najboljše vrste in
5 1.35 5.50 10.50
Zavarovalnina in poštnina znaša še I5c posebej. Zavitke pošiljamo na željo tudi C. O. D., ali po ovzetju.
MUTUAL FLAVOR COMPANY
"P O Box 997	Dept. K. L.	Pittsburgh, Pa.
DENARNE POŠILJATVE
J ugoslavi j a:	Italija:
1000 kron za.....$ 3.50 100 lir za........$ 5.50
10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za ........ 50.00
NOTARSKA DELA.
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj.
Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine.
Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage.
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na
MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, HI.
Kadar mislite na stari kraj mislite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.	'	Nevtr Ynr\r mt.rr
EMIL KISS, BANKIR,
133 Second Ave. . New York, N. Y. -
ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE
D. D. ZA0BBB. , PRVE HRVATSKE STEDIONIOB ZAGREB FRANCOSKE-SRMKE
BANKE, BEL0&AD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI.
Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju.
Prodaja šifkarte za vse proge
Doprema rojake iz kraja.
Izvršuje vse bančne posle.
Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti.
PIŠITE PO CENIK
Emil Kiss, bankir
133 Second Ave. New York, N. Y.
Established 1857 Geslo naše banke
je točna postrežba in ^.judnost. Vsak uradnik in uslužbenec nafce banke se zaveda važnosti, da z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali.
Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost
Gotovo se bo ta banka tudi Vam doppadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte.
Izumitelji
V patentnih zadevah se obrnite na točne in zanesljive patentne odvetnike
A. M. Wilson, Inc.
PATENTS. , 315 Victor Building Washington, D. C.
Našo Slovensko knjigo z informacijo glede pridobivanja patentov vam na željo pošljemo brezplačno. Pišite še danes.
TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857