11291
to
Celje - skladišče
D-Per
W 539/1974

GLASILO
OZD ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE
LETO X. JANUAR 1974
.ŠTEV. ‘I
Podpisan je samoupravni sporazum
Dne 27. decembra 1973, so se ob 9. uri v sejni sobi skupnih strokovnih služb, na sedežu ZPT, zbrali predstavniki vseh temeljnih organizacij združenega dela ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij, k podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela, v delovno organizacijo ZPT Trbovlje.
Razprava o osnutku sporazuma je potekala predhodno na širokih osnovah, saj so o tem osnutku razpravljali po večkrat na zborih delavcev, v delovnih skupinah, na sejah družbenopolitičnih organizacij, na sejah organov upravljanja, skratka vsepovsod, kjer je bilo možno. Sicer pa je vsak član delovne skupnosti predhodno prejel osnutek tega samoupravnega sporazuma. Na temelju zbranih spreminjevalnih predlogov in pripomb, je komisija le-te pregledala in ugotovila, katere sugestije oziroma predloge je možno upoštevati, katerih pa tudi ne. Te pripombe oziroma spreminjevalne predloge pa je nato obravnaval širši aktiv predstavnikov vseh TOZD ter skupnih strokovnih služb.
Podpisovanje samoupravnega sporazuma je potekalo nekoliko slovesneje, kot poteka podpisovanje drugih aktov. Predsednik komisije za pripravo samoupravnega sporazuma, Jože Zorčič, inž., je zbrane
predstavnike vseh TOZD in druge goste pozdravil z naslednjimi besedami:
»Današnji dan, ko boste podpisali samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo, pomeni dogodek, ki bo zapisan v zgodovini delovne organizacije Zasavskih premogovnikov, saj pomeni prelomnico med starimi in novimi ekonomskimi in samoupravnimi odnosi znotraj delovne organizacije, kakor tudi v širšem povezovanju združenega dela.
Niti v prejšnjih, niti v sedanjih spremembah samoupravnih in ekonomskih odnosov si nismo oziroma si ne postavljamo cilja ustvariti takšne samoupravne ekonomske odnose, ki bodo sami po sebi rešili vse probleme. To posebej poudarjam zato, ker so si prav zdaj med razpravami o samoupravnem sporazumu, nekateri preveč obetali, da bo ta sporazum dal odgovor na vsa nerešena vprašanja in odpravil vse težave, ki jih imamo v delovni organizaciji. Toda samoupravni
Dne 27. decembra 1973, so pooblaščeni predstavniki vselr devetih temeljnih organizacij združenega dela pri OZD ZPT, podpisali samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo ZPT. Na fotografiji je Rado Ozbič, dipl. inž. rud., direktor TOZD rudnik Zagorje, Franc šipek, predsednik zbora delavcev TOZD rudnik Trbovlje in Matija Ušeničnik, dipl. inž. rud., direktor TOZD rudnik Trbovlje (Foto inž. T. Bregant)
ft.-m
V sejni sobi upravnega poslopja ZPT, so 27. decembra 1973, podpisovali predstavniki vseh TOZD in generalni direktor OZD ZPT, samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo ZPT (Foto inž. T. Bregant)
sporazum in na njegovih načelih izdelani drugi samoupravni akti, lahko samo določijo oziroma bolj ali manj zagotovijo temeljne smeri za razvoj samoupravnih organov in oblik notranjih odnosov, s čimer bo vsekakor pomagal tudi premagovati marsikatere gospodarske in druge probleme in težave.
Toda glede reševanja teh problemov, odloča predvsem vsakdanja praksa in to tako v združenem delu, medsebojnih odnosih delovnih ljudi in samoupravnih organov kot seveda tudi politične in druge družbene akcije državnih in drugih družbenih činiteljev in organizacij na vseh področjih življenja. Zato je očitno, da za premagovanje naših gospodarskih težav ni dovolj samo, če spremenimo statut in druge samoupravne akte, ampak se moramo boriti za ustreznejše družbeno vrednotenje našega dela. To pa bomo dosegli le, če se bomo bolje notranje organizirali v vseh oblikah združenega in političnega dela. Taka akcija se mora intenzivno razvijati, vzporedno s samoupravnimi spremembami oziroma z uresničevanjem ustavnih sprememb. Prepričan sem, da bodo v tej akciji odigrale veliko vlo-
go priprave na kongres ZKJ in ŽKS ter sklepi teh kongresov.
Cilj sedanjih samoupravnih in ekonomskih sprememb je predvsem v tem, da se daje samim delovnim ljudem v roke čim močnejše orožje, da bi se pod vodstvom vseh naprednih socialističnih sil še uspešneje bojevali za vodilno vlogo svojih interesov v družbi ter za svoj samoupravni položaj pri razpolaganju z družbenimi sredstvi za razširjeno reprodukcijo.
S tem sporazumom in statuti moramo najprej utrditi tisto, kar smo že dosegli v naši samoupravni praksi, nato pa se spoprijeti in odpraviti vse tisto, kar je maličilo delo samoupravnih organov in kvarilo sa-'moupravne odnose. Prav je, da se globoko zavedamo novega obdobja, ki je pred nami, ki temelji in ki mora temeljiti na takih samoupravnih odnosih, ki zagotavljajo slehernemu delavcu pravico in nalagajo dolžnost, da upravlja z rezultati združenega dela in odloča o delitvi sredstev teh rezultatov s širšim pogledom na razvoj in potrebe družbene skupnosti. Podpis samoupravnega sporazuma ni formalno dejanje, ampak je začetek novih odnosov,
ki vas in preko vas vse člane delovne skupnosti zavezuje, da se bomo pri konkretnem delu ravnali po teh načelih in merilih in jih z lastnim prizadevanjem še poglabljali. V kolikor ne bomo spoštovali tega sporazuma, se zapirali v posamezne TOZD in ne upoštevali skupnih interesov delovne organizacije kot celote, bodo take temeljne organizacije združenega dela potencialni vir razvijanja sku-pinsko-lastninskih odnosov in spodkopavanja enotnosti. Prav tega se je potrebno predvsem v tem začetnem obdobju globoko zavedati. Skratka, načelo sporazuma in statut temeljne organizacije združenega dela bodo morale prodreti v miselnost slehernega delavca in biti prisotna pri vsakdanjem delu, ko bomo prevzemali in izvajali svoje delovne in družbene dolžnosti.«
Pomen podpisovanja samoupravnega sporazuma pa je posebej podčrtal še generalni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud. V svojem govoru je prav tako poudaril pomembnost podpisovanja tega akta, ker se prav na temelju združitve vseh TOZD v enotno delovno organizacijo ZPT, ustvarjajo povsem novi pogoji za nadaljnjo prosperiteto, tako posameznih TOZD, kakor tudi delovne organizacije kot celote, ustvarjajo pa se povsem novi družbenoekonomski odnosi.
Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo ZPT, so podpisali naslednji predstavniki, tj. predsedniki zborov delavcev in direktorji TOZD:
—	za TOZD rudnik Hrastnik, Jože Urh in Alojz Paučnik, dipl. inž. rud.;
—	za TOZD rudnik Trbovlje, Franc Šipek in Matija Ušenič-nik, dipl. inž. rud.;
—	za TOZD rudnik Zagorje, Ivan Plahuta in Rado Ozbič, dipl. inž rud.;
—	za TOZD separacijo in skupni prevoz, Ivan Kobav in Leopold Grahek, dipl. inž rud.;
—	za TOZD RGD, Anton Mrak in Srečko Klenovšek, dipl. inž. rud.;
—	za TOZD BSD, Stane Bra-tun in Jože Skrinar;
—	za TOZD GRAMAT, Drago Cizej in Miro Golob;
—	za TOZD avtopark, Janez Černi in Alojz Kišek;
—	za TOZD RŠC, Franc Kra-vogel in Viktor Ramšak, inž.;
—	za delovno organizacijo ZPT, pa je sporazum podpisal generalni direktor Albert Ivan-cic, dipl. mz. rud.
Dne 27. decembra 1973, je bil podpisan samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo Zasavski premogovniki. Verjetno je ta akt ocenjen trenutno bolj for-
Slovesnemu podpisovanju samoupravnega sporazuma pa so prisostvovali še Ivan Vovk, predsednik konferenčne sindikata delavcev za energetiko in rudarstvo pri ZPT, Tone Šum, sekretar konference ZK ZPT, Tone Pikš, predsednik osrednjega delavskega sveta ZPT in Adolf Jermol, dipl. inž. rud.
Začelo se je novo obdobje v zgodovini naših rudarskih krajev, ki bo imelo v naslednjem obdobju velik odmev med vsemi rudarji in ostalimi člani delovne skupnosti. Uspehi v vseh pogledih ne bodo majhni.
malistično in kot dolžnost zadostiti ustavnim spremembam ter vsaj zaenkrat ne toliko kot spoznanje bistvenih sprememb, ki prihajajo s tem dokumentom do izraza.
V tem članku ne želim obravnavati osnov, ki so pogojevale spremembe v družbenoekonomskih odnosih, saj so ti opredeljeni v najrazličnejših dokumentih. Pri tem pa je vendarle treba oceniti in opredeliti naloge, ki nas v zvezi z nadaljnjim družbenoekonomskim razvojem na tem področju še čakajo.
Vsem je jasno, da je izhodišče za oblikovanje vseh družbe-noekonmskih odnosov delavec v združenem delu. Pri tem pa ne smemo in ne moremo zanemariti vplivnosti pa tudi pomembnosti, ki jo ima širina združevanja dela. Današnje institucije samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja postajajo prav tako pomembne kot zakon in v zvezi s tem predstavljajo tudi določeno omejevanje popolne samostojnosti tako delavca, kot tudi vseh oblik združenega dela. Gotovo je, da pri tem ne gre za dezorganiziranost družbe ampak za zavestno vključitev hotenj in dela, tako delavcev, kakor tudi vseh oblik združenega dela v odločanju pri reševanju vprašanj znotraj vseh oblik združenega dela, pa tudi za vse dejavnosti, ki pomenijo zadovoljevanje potreb delavca na najrazličnejših področjih. Pri tem pa seveda gre za zavestno in s pristankom določeno združevanje pravic, ki izvirajo iz dela.
Po tej kratki razlagi osnovnih načel oblikovanja družbenoekonomskih odnosov je jasno, da je možno le del pravic, ki izhajajo iz dela, tudi do popolnosti izkoristiti. Drugi del teh pravic je potrebno združevati zaradi organiziranosti družbe kot celote. Pri tem lahko ugotavljamo, da so neodtujljive pravice delavcev v TOZD relativna postavka in da jih je treba na takšni osnovi tudi obravnavati. Ob takšnih ugotovitvah je nujno, da se izogibamo vsem pretiravanjem, ki ne vodijo h konstruktivnemu reševanju problemov, tako na raznih nivojih združenega dela znotraj delovne organizacije, kakor tudi izven nje.
Pri podpisovanju samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v OZD ZPT, so bili navzoči tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo pri ZPT. Uvodni nagovor je pred podpisovanjem imel Jože Zorčič. inž., namestnik generalnega direktorja ZPT. (Foto inž. T. Bregant)
Po sklenitvi
samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo ZPT
TOZD mora biti živa
Pred nedavnim je predsedstvo zveze komunistov Jugoslavije, na svoji seji razpravljalo o predlogu ustave SFRJ, kar je bilo povezano z razpravo v ustavni komisiji v zvezi s sprejemanjem nove ustave.
Član izvršnega biroja predsedstva ZKJ Jure Bilič, je v svojih uvodnih besedah na seji predsedstva govoril med drugim tudi o oblikovanju družbe svobodno organiziranih proizvajalcev. Zlasti je poudaril potrebo, da se vse organizirane subjektivne družbene sile lotijo dela na organiziranju TOZD, da politično in idejno pojasnjujejo njeno nujnost in pomen, pri čemer pa morajo tudi razumeti, da je to živ organizem, da je to povsem nova stvar in da je treba v praktični akciji iskati tudi druge rešitve. Med drugim je dejal tudi naslednje: »V dosedanjem oblikovanju TOZD sta se pojavili dve skrajnosti: ena je ta, da so ponekod poizkušali napraviti iz TOZD majhna podjetja z vsemi službami, kar povečuje stroške in vsebuje tendenco po zapiranju vase, avtarkiji in s tem nastajanju skupinskega lastništva in tehnokratskih odnosov; druga skrajnost pa je, da bi se oblikovale TOZD iz večjih podjetij, zlasti v integriranih celotah in bi tako preprečevali razvijanje novih družbenih in ekonomskih odnosov, ki naj jih uveljavi nova ustava«. Dejal pa je še, da bo življenje nenehno zahtevalo nove rešitve in izpopolnjevanje celotnega sistema. Zato se teh nalog ne smemo lotevati dogmatično in togo, moramo pa jih vsak dan čim učinkoviteje reševati.
TISKARSKI ŠKRAT
V zadnji številki našega glasila, tj. št. 6/73, je med člani uredniškega odbora pomotoma izostal Tone Šum. Tiskarski škrat je občasno prisoten tudi pri izdajanju našega glasila.
Do sedaj opravljeno delo s sklenitvijo sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo Zasavski premogovniki, pomeni postavljanje medsebojnih družbenoekonomskih odnosov v organizaciji združenega dela. Z načeli sporazuma moramo doseči, da bo odpadel vsak dvom v možnost kakršnegakoli izkoriščanja. Po drugi strani pa je nujno potrebno, da bo pri vseh delavcih in TOZD prevladalo spoznanje nujnosti združevanja, koordinacija stališč ter solidarnosti pri reševanju najrazličnejših vprašanj. Mnogo bolj podrobno bodo morali biti obremenjeni odnosi tudi znotraj TOZD. Zato nas čaka na področju uveljavljanja novih družbenoekonomskih odno-
sov v letu 1974 še mnogo dela. To delo se bo moralo odražati v reševanju na področju delitve dohodka, delitve osebnih dohodkov, razvojnih programov, organizacijskih problemov, vključevanju v delo samoupravnih interesnih skupnosti itd.
V bistvu gre pri celotni zasnovi bodočih odnosov za zavestno in odgovorno odločanje vsakega delavca v združenem delu, z dogovarjanjem in sporazumevanjem za zadovoljevanje svojih potreb, ki izvirajo iz združenega dela v TOZD in delovni organizaciji, kakor tudi v najrazličnejših interesnih skupnostih.
Albert Ivančič, dipl. inž. rud.
Proizvodni načrt za leto 1974
V letu 1974 je predvidena proizvodnja na celotnem področju ZPT, v višini 1,800.000 ton in to pri 285 delovnih dneh. Povprečna dnevna proizvodnja naj bi znašala 6.320 ton.
Ker je bilo v letu 1973 proizvedenih le 1,724.000 ton oziroma povprečno 6. 016 ton dnevno, je tako predvideno letno povečanje za 76.000 ton oziroma dnevno za 304 tone.
Navedena letna proizvodnja premoga je načrtovana po posameznih TOZD v naslednjih višinah:
TOZD	komercialni kotlovni premog, ton premog, ton	skupaj ton
rudnik Hrastnik	690.000	690.000
— jama Dol	85.000	
— jama Hrastnik	314.000	
— jama Ojstro	291.000	
rudnik Trbovlje	170.000	560.000	730.000
rudnik Zagorje	345.000	345.000
— jama Kotredež	192.000	
— jama Kisovec	153.000	
RŠC (revir Trbovlje)	35.000	35.000
ZPT	1,240.000	560.000	1,800.000
Povečanje oziroma znižanje proizvodnje za področje posameznih TOZD znaša:
rudnik Hrastnik — povečanje letno 18.220 ton dnevno 79 ton rudnik Trbovlje — povečanje letno 67.540 ton dnevno 252 ton rudnik Zagorje —	znižanje leton 15.800 ton dnevno 56 ton
RŠC —	povečanje letno 6.040 ton dnevno 22 ton
Kljub temu povečanju proizvodnje, ne bomo zadostili potrebam tržišča, ki je pokazalo potrebo po 1,900.000 ton rjavega premoga iz ZPT.
Načrt proizvodnje je moral upoštevati hkrati znižanje proizvodnje na področju TOZD rudnik Zagorje in nadomestitev te količine na področjih drugih TOZD ter povečane potrebe tržišča.
Kljub temu, da bomo marca letos že prešli na uporabo hidravličnega samohodnega podporja v Zgornjem VII. polju na odkopih fronti dolžine 60 m in v aprilu na poizkus uvajanja strojnega pridobivanja premoga ter v drugi polovici leta tudi v jami Hrastnik, pa je ostal glavni nerešeni problem, ki onemogoča večje povečanje proizvodnje — jamski transport.
Ta problem je posebno boleč za TOZD Hrastnik, saj so bile izvozne zmogljivosti jaškov Hrastnik in Ojstro, projektirane za letno proizvodnjo do 550.000 ton, pri 303 delovnih dneh na leto. Povečani načrt proizvodnje bo možno izvesti le z enakomerno proizvodnjo preko vsega razpoložljivega delovnega časa in aktiviranju izvozne poti iz jame Ojstro na navozišče Terezija II. v avgustu letos.
Zavoljo uvedbe kompleksne mehanizacije, večje koncentracije odkopov, enakomernosti proizvodnje, povečanje izvoznih zmogljivosti in višje proizvodnje, so načrtovane tudi višje storitve, in sicer:
vrsta storitve	rudnik Hrastnik	TOZD rudnik Trbovlje	rudnik Zagorje	ZPT
— odkopna, t/del.	13,0	17,0	7,0	13,5
— jamska, t/del.	4,2	6,5	2,3	4,7
— obratna, t/del.	3,8	5,5	1,8	4,1
— rudniška, t/del.	3,1	4,9	1,6	3,5
Čeprav bodo odkopne storitve v TOZD rudnik Hrastnik in rudnik Trbovlje močno porasle, ne bodo vzporedno porasle tudi jamska, obratna in rudniška storitev, zaradi še ne v celoti rešenih problemov modernizacije transporta, predvsem znižanja števila stalnih in režijskih delovnih mest in nizkih storitev, na TOZD rudnik Zagorje pa zaradi že znanih montangeoloških in s tem od-kopnih pogojev in močnega znižanja proizvodnje v jami Kisovec.
Zaradi uvedbe novih sistemov podgrajevanja odkopov s samohodnim hidravličnim podporjem, novih sistemov podpiranja in permanizacije prog, se bo spremenila tudi količinska poraba jamskega lesa in krajnikov, predvsem pa asortiment lesa (uporaba paranega lesa), dalje poraba razstreliva in poraba električne energije. 1
Proizvodni načrt ZPT je sestavljen iz proizvodnih načrtov, ki so jih pripravile posamezne TOZD in sprejeli njihovi samoupravni organi. Prav to naj bo garancija, da bo proizvodni načrt tudi realiziran.
Adolf Jermol, dipl. inž. rud.
Poraba investicijskih kreditov v letu 1973
Z ljubljansko banko smo sklenili dne 26. 7. 1973 kreditno pogodbo za investicijsko posojilo:
—	za osnovna sredstva	71,138.000,00 din
—	za stalna obrat. sred.	10,000.000,00 din
Celotna predračunska vrednost investicijskih del znaša po programu 103,793.000,00 din, po omenjeni kreditni pogodbi se financira iz naslednjih virov:
O sindikalni listi
Dne 10. januarja 1974, je potekal v sejni sobi skupnih strokovnih služb ZPT v Trbovljah, sestanek širšega političnega aktiva ZPT, katerega so sestavljali direktorji oziroma vodje temeljnih organizacij združenega dela, predsedniki osnovnih organizacij sindikata ter sekretarji aktivov ZK v TOZD, predsednik konference sindikata delavcev za rudarstvo in energetiko pri ZPT, sekretar konference ZK pri ZPT, sekretar aktiva ZK za področje TOZD v Trbovljah, generalni direktor in njegov namestnik ter deloma tudi direktor kadrovskega sektorja.
Na dnevnem redu je bilo obravnavanje in oblikovanje stališč do predlogov, ki jih je dal center za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri Zvezi sindikatov Slovenije. Stališča so bila objavljena v sindikalni listi, ki je izšla kot priloga Delavske enotnosti, v decembru 1973.
Podrobneje je aktiv seznanil o nujnosti sprejetja določenih stališč do predlogov, objavljenih v sindikalni listi, Jože Zor-čič, inž., predsednik skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma rudnikov Slovenije. Sindikalna lista vsebuje predloge, o katerih je treba zavzeti stališče za: nadomestilo osebnih dohodkov za čas bolezni, dodatke osebnega dohodka delavcem zaradi dela v posebnih delovnih pogojih (nočna izmena, nedeljsko in nadurno delo, delo v višini, o deljenem delovnem času), najnižji mesečni osebni dohodek, osebne prejemke, ki imajo značaj materialnih izdatkov (dnevnice prevozni stroški, terenski dodatek, ločeno življenje, prevozi na delo in z dela, selitveni stroški, nagrade za racionalizacije), nagrade študentom in dijakom za čas prakse, sejnine, stroške za varstvo in delovno obleko, stroške za telefonske pogovore, kolektivno zavarova-
nje, osebne prejemke oziroma izdatke iz sklada skupne porabe (nagrade ob delovnih in življenjskih jubilejih, deputatni premog, regresi za letni dopust, izobraževanje, dotacije za kulturo in šport, socialne in druge podpore, regres za prehrano med delom, odpravnina), za ovrednotenje delovnih izkušenj in stanovanjski prispevek.
Navzoči so k posameznim točkam sprejeli stališča, ki bodo posredovana ustreznemu organu.
Poleg tega je aktiv razpravljal na tej seji še o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, čimprejšnjem konstituiranju samoupravnih organov po izpeljanih volitvah ter o pregledu statutov TOZD s strani posebne strokovne komisije.
NOVA DELA ZA TOZD RGD
TOZD rudarska gradbena dejavnost OZD ZPT, je pričela z izvajanjem novih del na rudniku lignita Velenje. Dela pri izdelavi jaška so v glavnem že gotova, sedaj pa so pričeli z obzidavo vpadnika z betonskimi oblikovanci, v skupni dolžini 90 m. "Z deli so pričeli v začetku tega leta in jih bodo dokončali v pogodbenem roku.
Dne 16. januarja 1974 pa je odšla skupina 14 sodelavcev TOZD RGD v Švico, na izvajanje novega objekta v okviru pogodbe, ki jo je sklenil RUDIS Trbovlje, z ustrezno firmo v Švici. V kraju Batzberg so začeli z izgradnjo ventilacijskega poševnega jaška za avto cesto Gbschenen—Airola. Dela bodo trajala dve do tri leta. Sicer pa z deli nadaljujejo tudi še na drugih deloviščih v Švici.
—	sredstva za energetiko	40,000.000,00	din
—	bančna sredstva	31,138.000,00	din
—	lastna sredstva	32,655.000,00	din
Vlaganja v osnovna sredstva so po namenu predvidena za:
—	rudarska dela	26,084.000,00 din
—	zunanja gradbena dela	5,381.000,00 din
—	oprema z montažo	72,328.000,00 din
—	domača	16,151.000,00
—	uvozna	51,880.000,00
—	montaža	4,297.000,00
Skupaj
Od skupne vrednosti odpade na:
—	rudnik Hrastnik
—	rudnik Trbovlje
—	rudnik Zagorje
—	separacij^. Trbovlje
—	skupni prevoz
103,793.000,00 din
51.896.00.	00 din
10.678.000.	00 din
31.225.000.	00 din
6.391.000.	00 din
3.603.000.	00 din
Skupaj	103,793.000,00 din
Posojilo iz sredstev energetike nam je bilo odobreno z odplačilno dobo 14 let in 6,5-0/o obrestmi, dočim je posojilo iz bančnih sredstev odobreno:
10.379.000.	00 din za 14 let in ll-0/° obresti,
20.759.000.	00 din za 8 let in 11-% obresti.
Z investicijskimi deli po predmetnem programu smo pričeli že leta 1971 in nam je banka priznala do podpisa pogodbe vložena sredstva amortizacije za našo lastno udeležbo. Teh sredstev pa je bilo 16,376.600,00 din.
V začetku junija 1973 smo prijavili investicijo pri tukajšnji podružnici SDK, na podlagi sklepa Ljubljanske banke o odobritvi posojila. Istočasno smo izpeljali vse formalnosti, ki so za prijavo investicije, na temelju zakonskih določil potrebne, tj. izločitev lastne udeležbe in garancijskega zneska na posebni račun pri SDK, zavarovanje investicije itd. Po ureditvi vseh teh zahtev smo šele lahko podpisali pogodbo z banko. Vsa investicijska dela, za katera nam je odobreno posojilo, morajo biti končana do konca leta 1976.
Ko so bili vsi odnosi z banko in SDK v zvezi s pbsojilom urejeni, smo takoj pristopili k črpanju razpoložljivih sredstev. Naj-prvo smo z SDK obračunali lastna vložena sredstva v letih 1971 in 1972 ter v letu 1973 do podpisa pogodbe, nato pa pričeli z izkoriščanjem odobrenega posojila. Do konca leta 1973 smo po tem investicijskem programu porabili skupno:
—	lastnih sredstev	16,276.600,00 din
—	za	1971	5,559.300,00
za	1972	4,499.700,00
za	1973	6,217.600,00
—	posojila iz energetike	5,026.300,00 din
—	posojila iz bančnih sredstev	3,949.200,00 din
Skupaj	25,252.100,00 din
V % izkazano smo porabili od skupne programirane vrednosti investicijskih del:
—	lastnih sredstev	50
—	posojila iz energetike	13
—	posojila iz bančnih	sredstev	13
Skupaj	24
Po namenu je bilo porabljeno za:
	din	% od skupnega zneska
— rudarska dela	7,059.400,00	27
— zunanja gradbena dela	1,932.600,00	36
— domača oprema	2,575.100,00	16
— uvozna oprema	13,319.600,00	26
— montaža opreme	365.400,00	9
Skupaj	25,252.100,00	24
Po nosilcih investicijskih del pa:		
— rudnik Hrastnik	11,869.500,00-	23
— rudnik Trbovlje	7,205.900,00	67
— rudnik Zagorje	2,872.100,00	9
— separacija	2,741.200,00	43
— skupni prevoz	563.400,00	16
Skupaj	25,252.100,00	24
Vsa dela za leto 1973, z banko še niso obračunana. Tu gre za rudarska dela v lastni režiji v zadnjih dveh mesecih. Poraba posojila za vrednost teh del bo prikazana v letu 1974. Pri porabljenih sredstvih za uvozno opremo se velik del nanaša na v decembru plačane avanse (predujme) za naročeno samohodno podporje Hydromarell.
Za stalna obratna sredstva nam je odobreno posojilo 10,000.000 din, ki pa bo na razpolago šele v letu 1976 po zaključku vlaganj v osnovna sredstva. K temu posojilu moramo priložiti lastnih sredstev iz ostanka dohodka v višini 2,069.000,00 din. Posojilo je odobreno: iz sredstev energetike 6,380.000,00 din in bančnih sredstev 3,620.000,00 din, z isto odplačilno dobo in obrestno mero, kot za posojilo za osnovna sredstva.
Roman Turnšek
Problematika proizvodnje premoga v TOZD rudnik Zagorje v letu 1973
Leto 1973 je bilo za TOZD rudnik Zagorje dokaj neuspešno. Načrt proizvodnje ni bil dosežen, kar je imelo za posledico tudi negativni poslovni uspeh.
V TOZD rudnik Zagorje smo se vse leto srečevali s celo vrsto problemov, ki so bili v pretežni večini objektivnega značaja. V jami Kisovec smo v letu 1972 odkopavali še sloj išče v poljih _51, 53 in 55 (zapadno od potoka Medija) z odkopno
metodo s povečano višino etaže in rušenjem stropnega premoga. Pod samim potokom Medija in vzhodno od njega pa odkopavamo z odkopno metodo s polnim splavnim zasipom.
Od skupne proizvodnje premoga v jami Kisovec, je bilo z odkopno metodo z rušenjem pridobljeno 31,7%, z odkopno metodo z zasipom pa 68,3 0/°. V letu 1973 pa je bilo pridobljenega premoga z odkopno metodo s polnim splavnim zasipom
91,8 % in z odkopno metodo s povečano višino etaže in z rušenjem stropnega premoga pa samo še 8,2 %.
Vzrok takega razmerja v korist pridobljenega premoga z odkopno metodo z zasipom, je bil hitrejše zoževanje sloja proti 5. obzoru in s tem predčasno zaključevanje odkopavanja v poljih 51, 53 in 55. To je imelo tudi za posledico, da občasno nismo imeli v drugi polovici leta zadostne dolžine odkopne fronte. Delno smo jo nadoknadili z odprtjem etaže pod gramozom v polju 41 - 21 - V, ki leži v varnostnem stebru izvoznega jaška Loke in dveh etaž pod gramozom v zapadnem krilu sloja v polju 42. Na teh odkopih je delo zaradi zasipne-ga gramoza v stropu otežkoče-no. Zato je razumljivo, da tudi storitve niso take, kakršne bi lahko bile.
V	jami Kotredež odkopavamo premog z odkopno metodo s povečano višino etaže z rušenjem stropnega premoga. Premogovi sloji so ožji in slabše kakovostni kot v jami Kisovec. Tudi v jami Kotredež nismo dosegli načrtovane proizvodnje.
V	polju 56, predvsem v zahodnem krilu, imamo odkopna delovišča zelo ogreta z visoko temperaturo, tako da odkopavanje na teh deloviščih poteka pod nenormalnimi pogoji. Pod težkimi pogoji odkopavamo tudi v polju 57, kjer nas stalno spremljajo večji dotoki vode iz stropa na širokočelnih odkopih. V obeh poljih dela pretežno število rudarjev s skrajšanim delovnim časom.
Kot že rečeno, imamo v polju 57 premog povsem razmočen, medtem ko je v polju 56 suh in zdrobljen. Ko se ta na-kopnina pri transportu po transporterjih in presipnikih zmeša, nastane zaradi glinastih komponent v premogu, blatna gmota, ki nam povzroča velike težave pri transportu (z mehanizacijo), v presipnikih, kakor tudi na separaciji, kar ima večkrat za posledico, da jama Kotredež čaka na prazne vozičke.
Poseben problem pa imamo tudi s skrajno dotrajanim voznim parkom (vozički). Zaradi okvar na vozičkih pride do pogostih in težkih iztiritev vozičkov. Te imajo za posledico velike motnje v procesu proizvodnje.
V jami Kotredež odkopavamo premogov sloj direktno pod potokom Kotredežica. Da ne bi voda vdrla v jamo, je voda tega potoka speljana po posebnem gumijastem koritu.
V jeseni 1973 so bili trije veliki zaporedni nalivi. Zaradi teh nalivov je prišlo do pretrganja gumijaste ponjave in precejšnjih poškodb samega korita potoka tako, da smo morali korito in ponjave generalno obnoviti. Ker smo morali okvare odpraviti v najkrajšem možnem času, smo delovno silo potegnili iz jame.
Ovire pri proizvodnji smo imeli tudi zaradi pomanjkanja jamskih delavcev. Stalež le-teh
stalno pada. Tako je znašal jamski stalež 31. 12. 1972 na rudniku Zagorje 719, dne 31. 12. 1973 pa le še 674 zaposlenih. S tem se je razmerje zaposlenih na produktivnih (odkopih) in neproduktivnih delovnih mestih, stalno spreminjalo na škodo zaposlenih na premogu, ki je tudi precej pripomoglo k neizpolnjevanju proizvodnega načrta.
Rado Ozbič, dipl. inž. rud.
Pripombe na osnutek
novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov
V oktobrski številki Srečno, smo s člankom, objavljenim pod naslovom »Pripravljamo osnutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov«, seznanili člane kolektiva o imenovanju komisije, ki naj pripravi predlog osnutka pravilnika, o osnovnih stališčih osrednjega delavskega sveta, ki so bila posredovana komisiji z nalogo, da jih v naj večji možni meri upošteva ter še o nekaterih iz-
hodiščnih mnenjih in stališčih komisije.
Dne 11. decembra 1937 se je komisija sestala na svoji zadnji seji pred objavo in tolmačenjem osnutka v kolektivih TOZD. Na tej seji je komisija obravnavala priporočila, osvojena k osnutku pravilnika na širšem sestanku predstavnikov temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih in druž-
beno-političnih organizacij ter skupnih strokovnih služb. Po obširni razpravi se je komisija odločila, da prvotni osnutek pravilnika dopolni z nekaterimi novimi predlogi in spremembami. Tako dopolnjen osnutek pravilnika je bil posredovan v javno razpravo, z okrožnico št. 136/73, z dne 12. decembra 1973.
Za osnutek predmetnega pravilnika je bilo dovolj zanimanja, saj so o njem razpravljali samoupravni organi in družbe-no-politične organizacije v vseh TOZD. Zelo zadovoljive pa so bile tudi udeležbe na dobro organiziranih sestankih delovnih skupin in zborih delavcev, na katerih so člani komisije tolmačili osnutek.
Glede na to, da so v osnutku vsebovana vsa načela, ki jih je komisiji priporočil upoštevati osrednji delavski svet, kakor tudi izhodišča komisije, s katerimi so soglašali samoupravni organi, družbeno-politične organizacije in tudi strokovne službe že ob nastajanju osnutka, v glavnem ni bilo pripomb, ki bi v bistvu nasprotovale v osnutku predlaganim osnovam in nekaterim kakovostnim spremembam. Po razpravah in pripombah sodeč ni razlogov za dvom, da pravilnika ne bi osvo-
Modernizacija na odkopu. Na sliki so vidni elementi samohodnega podporja Salzgitter na širokem čelu v A kopi jame Hrastnik (Foto M. C.)
jili organi upravljanja, četudi z nekaterimi manjšimi dopolnitvami in spremembami, ki jih bo komisija v smislu pripomb in po svojem preudarku vnesla v osnutek, ki bo kot dokončen predlog pravilnika posredovan novoizvoljenemu delavskemu svetu ZPT v potrditev.
Ni bilo pripomb na točkovni sistem nagrajevanja, ki naj o-stane v veljavi tudi po novem pravilniku. Sprejeta so bila predlagana stališča o vrednotenju minulega dela in o odpravnini v višini enomesečnega povprečnega osebnega dohodka, ob odhodu v pokoj. Strinjajo se z znižanjem delovne dobe za pridobitev spominskega darila. Kolektivi TOZD so z razumevanjem osvojili sistemsko rešitev ukinitve razvrstitev v najnižje skupine tako, da se vsem zunanjim zviša faktorska udeležba za 10. S sprejeto rešitvijo se zmanjšujejo razponi osebnih dohodkov med skupinami in urejujejo realnejši odnosi enakih kvalifikacij jama—zunaj. Na splošno razumevanje je naletel predlog komisije, da se vsem profesionistom popravi faktorska udeležba za najmanj eno skupino. Z zelo majhnimi in maloštevilnimi pripombami so zbori delavcev soglašali s predlaganimi akordnimi ceniki, kjer so cene za dela po aktordu povečane iz osnove 80,- din na osnovo 96.- din ]00-0/° delavnik. Večina se strinja, da se prenese uvajanje vzpodbudnega nagrajevanja na posamezne TOZD. Ker se še vedno nismo v celoti otresli odvečnega nezaupanja v odločitve kolektivov, je čutiti tudi nekoliko bojazni, da bi v posameznih TOZD lahko zajadrali v neupravičene osebne dohodke. Menim, da je takšna bojazen odveč, saj bo treba kakršnekoli stroške in tudi denar za vzpodbudno nagrajevanje, v prvi vrsti opravičiti pred svojimi kolektivi, katerih ocene in odločitve bodo zaradi lastnega interesa gotovo najbolj realne. Deljena so mnenja o upravičenosti oziroma pravilnosti neenakega starta v uvrstitvi delovnih mest z zahtevano strokovnost-
jo ekonomske srednje šole in tehnične srednje šole. Postavljeno je bilo vprašanje, ali istovetiti skrajšano pokojninsko dobo za ženske 35 let, z be-nificirano delovno dobo zaposlenih v jami, pri ugotavljanju višine dohodka iz minulega dela.
Nekaj pripomb so bili deležni še drugi posamezni členi tekstualnega dela pravilnika, na primer: deputatni premog- količine, pravice do deputatnega premoga ali po starem ali vsem zaposlenim enako, če je neizkoriščene količine deputata možno vnovčiti v TOZD ali ne. Večina zborov je predlagala, naj se za odmero letnega dopusta in osebnega dohodka iz minulega dela všteva tudi vajeniška doba, kar pa ni v skladu z zakonom. Razen še nekaterih manj bistvenih pripomb, kolektivi soglašajo tudi s tekstualnim delom pravilnika.
Kljub temu, da je iz doslej napisanega sodeč, šlo vse »po tekočem traku,« pa temu ni tako. Kakor ob vsakem sprejemanju takega pravilnika in tako kot se je komisija nadejala, se tudi tokrat največ pripomb posameznih skupin in še več posameznikov, nanaša na uvrstitev posameznih strok, poklicev in posameznikov, v faktorske udeležbe. Iz analize pripomb tako ustnih, kakor pismenih, ni težko ugotoviti, da je še zelo veliko, če že ne največ takih, ki iščejo svoje zadoščenje zgolj v razvrstitvi in po tem ali so ali niso v lastno zadovoljstvo uvrščeni, ocenjujejo tudi strokovnost komisije. Pri vsem tem pa hote ali nehote pozabljajo na vse ostale kakovosti in tudi gmotne pridobitve. Strokovnost komisije je po takih ocenah vedno vprašljiva. Za zadovoljne je na zadovoljivem nivoju, za nezadovoljne je nestrokovna.
Ker se nanašajo pripombe na nepravilno uvrstitev v glavnem na delovna mesta, kjer se delo ne meri in je osebni dohodek odvisen le od uvrstitve delovnega mesta, je pri nepopolnem (popolnega ni) konceptu
nagrajevanja vedno dovolj kriterijev, s katerimi se da zagovarjati ali pa izpodbijati pravilnost uvrstitve. Zahtevnost delovnega mesta, že ta je včasih vprašljiva, osebna kvalifikacija, z dolgoletno prakso pridobljena strokovnost, odgovornost, obseg in kakovost dela, pridnost, prizadevanje, iniciativa in podobno.
Komisija, ki v času poročanja še intenzivno obdeluje pismene pripombe, trenutno razpravlja o pripombah elektro-strojne stroke, ki očita, da iz uvrstitev nekaterih delovnih mest njihove stroke ni dovolj čutiti pomembnosti njihove stroke v sedanjem razvoju mehanizacije. Prav tako pa bo komisija s pomočjo ustreznih strokovnih služb obravnavala tudi vse ostale pripombe skupin in posameznikov, ki so pretežno pritožbe na uvrstitev administrativnih in tehniških uslužbencev. Poleg vseh znanih kriterijev, ki trenutno pogojujejo uvrstitev delovnih mest, bo komisija upoštevala tudi spremembe kriterijev, ki se bodo do določene mere spremenili v zvezi z reorganizacijo podjetja v TOZD, skupne službe in delovno organizacijo. Marsikaj se bo spremenilo v pogledu strokovnosti, predvsem v manjših TOZD, odgovornosti pa tudi v obsegu dela, tako v posameznih TOZD, kakor tudi v posameznih sektorjih in oddelkih skupnih služb.
Komisija se zaveda, da pravilnika ni mogoče sestaviti v zadovoljstvo vseh zaposlenih v združenem podjetju, je pa prepričana, da bo opravila delo objektivno v interesu posameznikov in posameznih strok, v okviru možnosti in splošnega razpoloženja v kolektivu, predvsem pa v interesu delovne organizacije in njenega celotnega kolektiva.
Vilko Kovač
nnnnnnnnnnnnnnnnnn Prispevajte v SREČNO! nnnnnnnnnnnnnnnnnn
Temeljna vsebinska zasnova glasila Srečno
Vsako glasilo in drugo sredstvo javnega obveščanja mora imeti po zakonu, temeljno vsebinsko zasnovo oziroma uredniški program. Le-ta vsebuje osnove koncepta in uredniške politike glasila ter temeljna politična izhodišča, ki vodijo glasilo pri obveščanju delovnih ljudi. Prvo izhodišče in najširši okvir javnega obveščanja v naši družbi pa je seveda samoupravljanje. Zakon zahteva, da se o temeljni vsebinski zasnovi glasila delovne skupnosti, razpravlja v zvezi sindikatov ali v okviru socialistične zveze, in sicer z namenom, da se zagotovi širši družbeni vpliv na vsebinsko zasnovo glasil delovnih skupnosti.
Programska zasnova glasila Srečno:
Glasilo Srečno je informativno glasilo delovne skupnosti Zasavskih premogovnikov, Trbovlje. Glasilo pokriva celotno območje vseh temeljnih organizacij združenega dela in skupnih strokovnih služb, organizacije združenega dela ZPT. Usta-
V jami Hrastnik je stroj za napredovanje prog F6-A, izdelal mnogo prog in s tem vsaj deloma nadomestil težko delo rudarjev (Foto M. C.)
novitelj glasila Srečno je organizacija združenega dela Zasavski premogovniki - Trbovlje. Izhaja mesečno oziroma po potrebi.
Temeljno izhodišče programskega dela uredništva glasila Srečno je stalno prizadevanje za samoupravno socialistično usmerjenost vsebine informativnega programa. V središču pozornosti glasila Srečno mora biti sleherni član delovne skupnosti organizacije združenega dela ZPT, njegovo delo in življenje v tej skupnosti, pa tudi na področju kjer živi.
Med osnovnimi elementi programske zasnove glasila Srečno, pa so posebej pomembni:
— obravnavanje poslovanja temeljnih organizacij združenega dela in skupnih strokovnih služb ter organizacije združenega dela ZPT, v proizvodnem, finančnem, komercialnem in razvojnem pogledu, perspektivah in drugih pogledih, ki so v neposredni zvezi z osnovno in stransko dejavnostjo TOZD,
—	obravnavanje poslovne politike TOZD in OZD;
—	obravnavanje dela članov delovne skupnosti v delovnih skupinah, na zborih volilcev, delu organov upravljanja v TOZD, strokovnih službah in OZD;
—	obravnavanje dela družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v TOZD, skupnih strokovnih službah in OZD (ZK, sindikat, mladina) in društev (ZRGMIT);
—	obravnavanje značilnosti regije, v kateri žive člani delovne skupnosti ZPT, tj. področje občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, in sicer v smislu seznanjanja javnosti o problematiki delovne skupnosti ZPT ter doseženih uspehih pa tudi težavah, na vseh področjih dela;
—	obravnavanje ustvarjanja dohodka, osebnih dohodkov, skladov, odobravanje sredstev in pomoči raznim področjem dela in interesnim skupnostim (zdravstvo, prosveta, kultura, šport ipd.);
—	obravnavanje izobraževanja in kulturnega udejstvovanja zaposlenih;
—	obravnavanje socialnih vprašanj (družbena prehrana, stanovanjska problematika, letovanja, preventivno zdravljenje, otroški dodatki, itd.);
—	obravnavanje vprašanj s področja kulture, zdravstva, športa, delovanja občanov in njihovih društev in organizacij;
—	obravnavanje premogovništva oziroma rudarstva doma in po svetu;
—	obravnavanje zanimivih dogajanj doma in po svetu, ki se nanašajo na delo delovne skupnosti ZPT, posredno ali neposredno;
—	obravnavanje življenja članov delovne skupnosti in o-stalih občanov, med delovnim časom in izven delovnega časa;
—	obravnavanje dela delegatov v raznih predstavniških te-
lesih in interesnih skupnostih (občinske, republiške in zvezne skupščine, interesne skupnosti za kulturo, prosveto, šport, zdravstvo, stanovanjsko gospodarstvo itd.);
1	— obravnavanje strokovnega
dviga zaposlenih z objavljenimi prispevki iz tega področja;
—	obravnavanje splošne in notranje zakonodaje;
—	obravnavanje zaščite in varstva pri delu;
—	obravnavanje zadev s področja splošnega ljudskega odpora;
—	obravnavanje razvoja oziroma zgodovine delavskega gibanja, s posebnim poudarkom na rudarstvo;
—	obravnavanje problematike rekreacije vseh zaposlenih (šport, planinstvo, izletništvo, ipd.);
—	obravnavanje zdravega humorja in zabave;
—	obravnavanje dela mladih delavcev in učencev v gospodarstvu;
—	obravnavanje gibanja kadrov, vzrokov fluktuacije ipd.;
—	obravnavanje ostale problematike v delovni organizaciji-
V smislu naštetih zadev oblikuje uredniški odbor posamezne rubrike, v skladu z možnostmi ter v skladu z interesi delavcev oziroma bralcev.
S svojim informiranjem in komentiranjem ter soočenjem z raznimi problemi, spodbuja Srečno k nadaljnji graditvi in izpopolnjevanju delovnih, humanih in socialističnih samoupravnih odnosov, k spoštovanju zakonitosti ter socialni varnosti zaposlenih. Te naj temelje tudi na pobudah, mnenjih in kritikah delavcev, ne glede na to, ali se uredniški odbor z njimi strinja ali ne, če imajo za cilj, da razšiščujejo probleme in dileme našega družbenega razvoja, razvoja TOZD, skupnih strokovnih služb in OZD in če niso anonimne.
Glasilo Srečno se zavzema za objektivno, kritično, poglobljeno in aktualno informiranje o dogodkih in stališčih tako v po-
sameznih TOZD, skupnih strokovnih službah in OZD, kakor tudi o dogodkih in stališčih v naši družbi, pri čemer mora biti v ospredju problem delovnega človeka.
Usmerjenost glasila Srečno temelji na dokumentih socialistične zveze delovnih ljudi ter na dokumentih zveze komunistov. Obveščenost, ki ji služi tudi glasilo Srečno, je instrument delavskega razreda za uresničevanje njegovih interesov.
Srečno si prizadeva, da učinkovito in aktualno seznanja člane delovne skupnosti pa tudi druge občane, o bistvu posameznih dogodkov in procesov, tako znotraj posameznih TOZD in skupnih strokovnih služb ter OZD pa tudi na območju, kjer žive, in sicer s ciljem, da bi bralec, tj. delavec, lahko sledil in aktivno sodeloval v procesu samoupravnega odločanja ter z namenom, da se podpre in družbeno uveljavi nove delegatske odnose.
Srečno si s pisanjem prizadeva krepiti idejno družbenopolitično osveščenost bralcev oziroma delavcev ter širi njihovo splošno in kulturno razgledanost.
Način obveščanja, komentiranja in soočanja s problemi, naj bi načeloma veljal v zgoščeni obliki kot povzetek najbistvenejših značilnosti posameznih procesov, razprav, dogodkov, sklepov ipd. Zato Srečno ne objavlja v svojih prispevkih, komentarjih in poročilih, celotnih referatov, govorov ipd. in se omejuje le na tisto, kar bralcem oziroma delavcem zagotavlja informiranje o njihovi bistveni vsebini. O objavljanju prispevkov odloča uredniški odbor samostojno na svojih sejah.
V okviru programskih izhodišč je Srečno odprto za sodelovanje z vsemi organiziranimi nosilci samoupravnih pravic in in z vsemi delavci, katerim je izhodišče samoupravni socializem.
Uredništvo glasila Srečno tvorijo predstavniki TOZD in
skupnih strokovnih služb, druž-beno-političnih organizacij (ZK, sindikat, mladina) ter stalni sodelavci glasila. Delo uredniškega odbora je javno, javni pa so poleg uredniškega programa tudi vsi drugi dokumenti, ki se nanašajo na urejanje in poslovanje glasila Srečno.
Stroške za izdajanje glasila Srečno se predvidi v vsakoletnem gospodarskem načrtu OZD. Delo uredniškega odbora poteka med delovnim časom. Gradivo zbira in pripravlja, prepisuje in pripravlja za tisk urednik oziroma splošni sektor. Srečno je za člane delovne skupnosti brezplačno. Objavljeni prispevki se honorirajo po sklepu pristojnih organov u-pravljanja, na temelju določil pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in se smatra kot pogodbeno delo. Uradne informacije oziroma objave, se v glasilu ne honorirajo in se objavljajo brezplačno.
Uredniški odbor je dolžan vsako leto seznaniti bralce oziroma člane delovne skupnosti, o virih financiranja, gibanja naklade, stroških izdajanja ter o vseh drugih podatkih, ki se nanašajo na izdajanje glasila. Uredniški odbor odgovarja za svoje delo družbenemu organu v OZD, tj. odboru za informacije, tisk in propagando. Ta dvakrat letno obravnava problematiko izdajanja in urejanja glasila Srečno. O tem poroča vsakokrat odgovorni urednik.
Uredniški odbor ima seje pred izidom in po izidu vsakokratne številke glasila Srečno. Pred izidom pregleda celotno gradivo in daje soglasje za objavo, po izidu številke pa analizira odmeve na posamezne prispevke ter pripravi podrobnejši koncept za objavo prispevkov za naslednjo številko. Glasilo Srečno nima poklicnega novinarja, pač pa pišejo prispevke za objavo v okviru te programske zasnove, delavci, zaposleni v TOZD, skupnih strokovnih služb ter predstavniki družbeno-političnih skupnosti in družbeno-političnih organizacij, interesnih skupnosti, poslovnih združenj ipd.
Prispevki morajo biti pretehtani, argumentirani pa tudi angažirani in morajo upoštevati temeljne zasnove uredniškega koncepta. Čimveč je treba pisati o človeku-delavcu ter njegovem življenju, prizadevanju in željah ter njegovem samoupravnem in delovnem položaju. Posebno pozornost je treba posvetiti raznim akcijam humanega in solidarnostnega značaja ter naporom vseh delavcev
ter drugih delovnih ljudi, za skupno reševanje aktualnih problemov.
Programsko zasnovo glasila Srečno je sprejel uredniški odbor skupno z odborom za informacije, tisk in propagando, na skupni seji, dne 15. decembra 1973, svoje soglasje pa je dala k njej tudi konferenca sindikata za rudarstvo in energetiko pri ZPT, na seji, dne 28. decembra 1973.
Na manjši slovesnosti so poleg čjanov kolektiva gradbišča, sodelovali tudi predstavniki naše delovne skupnosti in vodstvo TOZD RGD. Ob tej delovni zmagi je govoril Milan Kožuh, predsednik skupnosti OPZ RUDIS, o rezultatih opravljenega dela je govoril vodja gradbišča Adolf Kovač, dipl. inž. rud., govoril pa je tudi Lojze Blenkuš, dipl. inž., direktor Republiške skupnosti za ceste SRS. Vsi so sodelavcem tudi čestitali.
Kmalu bodo pričeli z deli na izgradnji predora Pletovarje, ki pa bo nekoliko krajši od predora Golo rebro.
Delavske kontrole pričele z delom
Dne 9. januarja 1974, je bila seja delavske kontrole OZD Zasavskih premogovnikov Trbovlje, ki jo tvorijo predsedniki vseh delavskih kontrol v temeljnih organizacijah združenega dela pri ZPT.
Predsedniki delavskih kontrol v posameznih TOZD in skupnih strokovnih službah, so tovariši:
v TOZD rudnik Hrastnik Mirko Potočan v TOZD rudnik Trbovlje Jože Rep
v TOZD rudnik Zagorje Ivan Vresk v TOZD separacija Ivan Žibret v TOZD RGD Rudi Prašnikar v TOZD BSD Mirko Rancinger v TOZD GRAMAT Ivan Lenarčič v TOZD avtopark Leopold Opresnik v TOZD RŠC Franc Mandeljc
pri skupnih strokovnih službah Silvin Erman, inž. el.
Za predsednika delavske kontrole OZD ZPT so za to dveletno mandatno dobo izvolili Jožeta Repa, jamskega elektrikarja iz TOZD rudnik Trbovlje, za njegovega namestnika pa Mirka Potočana, iz TOZD rudnik Hrastnik.
Vnovič potrjeno priznanje
Naša temeljna organizacija združenega dela — rudarska gradbena dejavnost (TOZD RGD), že dalje časa izvaja rudarska gradbena dela pri izgradnji predorov na hitri cesti Hoče—Levec. Posnetek kaže severni portal predora Golo rebro, v septembru 1973 (Foto inž. C. Majdič)
V torek, 22. januarja 1974 je bil prebit predor na južnem koncu 780 m dolgega predora Golo rebro. Ob 11.30 je rudar ZPT TOZD RDG, obrnil ročico minerske naprave, s katero je zadnjič odstrelil hribino tega predora.
Predor gradijo člani naše delovne skupnosti TOZD rudarska gradbena dejavnost in sicer v okviru pogodbe, ki jo je sklenila Republiška skupnost za ceste, kot investitor, z generalnima izvajalcema RUDIS — I.CO.RI. Predor, ki so ga skupno z italijanskim partnerjem prebili naši sodelavci, leži na bodoči hitri cesti Hoče—Levec, in sicer pri Žičah, občina Slovenske Konjice. Svoje delo so opravili v 260 delovnih dneh
podzemeljskega dela. Doslej je to najdaljši predor na slovenskih cestah. Leži okrog 350 m globoko pod konjiškimi hribi. Ob pomembni delovni zmagi se je razlegel »hura« rudarjev in gradbenikov. Sredi predora je bila za tem manjša slovesnost.
Naš kolektiv je s tem prestal novo uspešno preizkušnjo, saj je uspešno dokončal tudi gradnjo tunela. Doslej se je naša TOZD RDG angažirala v glavnem le pri odpiranj;u in saniranju rudnikov, medtem ko se je sedaj usposobila tudi za gradnjo cestnih pedorov. Izkopali so okrog 52.000 m’ materiala, uporabili so nad 60 ton razstreliva in preko 3200 detonatorjev. V predor bo vgrajenih po dokončanju okrog 7000 m3 betona.
Aktivnost samoupravnih organov
Osrednji delavski svet:
Na svojem 24. zasedanju, dne 26. decembra 1973, je ODS ZPT razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah:
—	potrdil je sestavljeni de-lovtni načrt vseh TOZD, za leto 1974;
—	sprejel je okvirno orientacijo za usmeritev amortizacijskih sredstev za leto 1974, s tem, da se določi prednostni vrstni red;
—	odboru za zaposlovanje in izobraževanje je sklenil odstopiti rešitev vprašanja uvedbe posebnega referata za kulturno vzgojo in izobraževanje članov delovne skupnosti;
—	sklenil je, da naj vse TOZD in skup. strokovne službe, ustanove skupine za informiranje svojih članov kolektiva in za sodelovanje pri izdajanju informacijskih sredstev ZPT;
—	odobril je 15.636,50 din za kritje prekoračenih sredstev za preventivno zdravljenje članov kolektiva, posebej pa še 17.107,85 din za kritje prekoračenih sredstev za preventivno zdravljenje otrok članov kolektiva, oboje za leto 1973;
—	sklenil je, da se izdatki za investicijsko vzdrževanje ter za raziskave in študije, obračunajo v proizvodnih stroških za leto 1973, le v okviru dejansko nastalih stroškov;
—	odobril je izplačilo novoletne nagrade vsem članom kolektiva v višini po 200,00 din, in sicer tistim, ki so bili na dan sprejetja sklepa v delovnem razmerju pri ZPT ter za vajence TOZD RSC;
—	hkrati je sklenil priporočiti vsem delavskim svetom TOZD, da naj pri sprejemanju gospodarskega načrta za leto 1974, sklenejo dogovor o namembnem izločanju določenega odstotka osebnih dohodkov, za izplačilo novoletne nagrade koncem t.L;
—	soglašal je s tem, da posreduje TOZD RGD pri izvršil-
nem odboru zbora delegacij skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, zahtevo za priznanje beneficirane delovne dobe, za de-taširane delavce;
—	odobril je sredstva za novoletno obdaritev otrok članov kolektiva v vrednosti po 40,00 din na posameznega otroka;
—	načelno je soglašal z uvedbo novega delovnega mesta »politični sekretar družbenopolitičnih organizacij«.
Odbor za ekonomsko-tehnične zadeve:
Odbor je imel svojo 21. sejo, dne 22. decembra 1973. Razpravljal in sklepal je o naslednjih zadevah:
—	odobril je nove cene za prevoze premoga s strani TOZD avtopark, za tuje naročnike, medtem ko za člane kolektiva ZPT ostanejo tarife nespremenjene;
—	pri reševanju ostalih vlog, je 4 rešil ugodno;
—	soglašal je s postavkami sestavljenega delovnega načrta vseh TOZD v letu 1974, pri čemer je sprejel priporočilo, da je treba vložiti vse napore in moči, da bo delovni načrt dejansko tudi uresničen v vseh pogledih;
—- potrdil je finančni obračun ter doseganje in delitev dohodka za januar—november 1973;
—	sprejel je priporočilo za vse TOZD, da naj bi v letu 1974 dosegle čim boljše proizvodne rezultate, zvišale produktivnost in znižale proizvodne stroške;
—	pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na zasedanju ODS, da naj strokovne službe, skupno s TOZD, dosežejo sporazumna stališča za angažiranje amortizacije v letu 1974.
Odbor za informacije, tisk in propagando:
Odbor je imel 5. sejo, dne 15. decembra 1973, na kateri so bi-
li poleg članov navzoči tudi člani uredniškega odbora glasila Srečno. Razpravljal in sklepal je o naslednjih zadevah:
—- ponovno je sprožil pobudo, da bi konferenca sindikata delavcev energetike in rudarstva pri ZPT, tesneje sodelovala, skupno z vsemi osnovnimi organizacijam, sindikata, na področju informiranja članov kolektiva; odbor je dal sugestijo, da naj bi konferenca izvolila svoj informativni odbor, ki bi sodeloval skupno z drugimi informativnimi skupinami v TOZD in družbenopolitičnimi organizacijami, z informativnimi sredstvi v OZD, pri informiranju članov kolektiva;
—	sklenil je, da je treba vprašanje uvedbe referenta za kulturno vzgojo in izobraževanje, vnovič sprožiti pri ODS; prav tako naj referente za kulturno vzgojo in izobraževanje, imenujejo osnovne organizacije sindikata v vseh TOZD;
—	potrdil je poročilo o delu uredniškega odbora v letu 1973 ter poročilo o nadaljnjem izdajanju in urejanju glasila Srečno;
—	sklenil je, da bo glasilo Srečno od 1. januarja 1974, izhajalo mesečno, vendar v polovico manjšem obsegu kot doslej ter v isti nakladi;
—	potrdil je teze za sestavo osnutka novega pravilnika o informiranju;
—	potrdil je skupno z uredniškim odborom, temeljne vsebinske zasnove glasila 'Srečno;
—	sprejel je priporočilo, da bi se vodje TOZD posebej angažirali pri informiranju preko glasila;
—	pripravil je odgovore na stavljena vprašanja uredništva ČZP Komunist Ljubljana, ki so se nanašala na informiranje pri ZPT;
—	na znanje je sprejel krajšo informacijo o izdelani analizi stanja v domu učencev TOZD RŠC v Zagorju;
—	vnovič je odbor smatral, da je potrebno v letošnjem letu izdati potreben prospekt za vse vrste dejavnosti ZPT.
Odbor za zaposlovanje in izobraževanje:
Na svoji 12. seji, dne 20. decembra 1973, je odbor za zaposlovanje in izobraževanje, razpravljal in sklepal o naslednjih zadevah:
—	s prenosom izvršilne funkcije iz odbora za zaposlovanje in izobraževanje, na odbore za medsebojna razmerja TOZD, bo odslej o vseh novih razporeditvah, odločal ta organ upravljanja;
—	na predlog političnega aktiva TOZD RŠC, je bil za v. d. vodje TOZD RŠC imenovan Janez Oberžan, dosedanji vodja oddelka za izobraževanje odraslih pri RŠC; dne 4. januarja
Poročali smo že v zadnji številki našega glasila, da je potekal 8. decembra 1973, v delavskem domu v Trbovljah, občni zbor rudniškega odbora sindikata - ROS pri ZPT, ob navzočnosti okrog 130 delegatov in predstavnikov republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva.
Obsežno poročilo je na tem občnem zboru podal dotedanji predsednik Rado Kantužar. Poročilo se je nanašalo na zadnjo dveletno mandat, dobo tega odbora. V tem času je bilo namreč več pomembnih dogodkov, tako II. kongres samouprav-Ijalcev, IV. kongres republiškega sindikata delavcev industrije in rudarstva, III. kongres zveznega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, zgodovinska 21. seja predsedstva CK ZKJ ter nadvse pomembno pismo maršala Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Vsi ti dogodki so bistveno
1974 je namreč potekel odpovedni rok dosedanjemu vodji TOZD RŠC, Viktorju Ramšaku, inž. el., ki je na lastno željo odšel s tega delovnega mesta;
—	odobril je plačilo šolnine za izobraževanje v večerni osemletki štirim članom kolektiva;
—	v odrejenem roku se je prijavilo za vpis v nadzorniško šolo v Velenju 20 članov kolektiva. Po pregledu dokumentacije in ocene kandidatov glede strokovnosti in družbenopolitične aktivnosti, je odbor odobril vpis v nadzorniško šolo v Velenju 4 sodelavcem iz TOZD rudnik Trbovlje, 3 sodelavcem iz TOZD rudnik Hrastnik, 4 sodelavcem iz TOZD RGD, 3 sodelavcem iz TOZD rudnik Zagorje in 1 sodelavcu iz skupnih strokovnih služb; skupno 15 sodelavcem. Šola bo trajala dve leti;
vplivali na delo sindikalne organizacije tudi pri ZPT. Poročevalec se je v svojem poročilu dotaknil pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela pri ZPT, o dosedanji organiziranosti in dejavnosti sindikata v posameznih TOZD in OZD ZPT, številu zaposlenih in številu organiziranih članov sindikata, teh je 98,8 °/o, o sodelovanju sindikatov pri upravljanju, financiranju dejavnosti sindikata, o informiranju članstva ter članov kolektiva, proizvodnji, gospodarjenju, nagrajevanju, razvoju, modernizaciji in perspektivah TOZD in ZPT. Poseben poudarek je bil dan izobraževanju članov kolektiva, problematiki, prehrani, letovanju, gradnji novih stanovanj, preventivnemu zdravljenju, prekvalifikaciji invalidov, itd.
Na koncu svojega poročila pa je obširno govoril o novi or-
—	pri reševanju raznih prošenj jih je 5 rešil ugodno, 12 pa jih je zavrnil;
-—■ sklenil je, da mora oddelek za izobraževanje odraslih pri TOZD RŠC pripraviti podrobna poročila, o vseh odprtih terjatvah, ki se nanašajo na sklenjene pogodbe za pomoč pri študiju;
—	pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na ODS, za odobritev dodatnih sredstev za preventivno zdravljenje članov kolektiva in zdravljenje otrok članov kolektiva;
—	sklenil je objaviti prosto delovno mesto socialnega delavca pri TOZD rudnik Hrastnik;
—	soglašal je s predlogom TOZD separacija, da se namesto treh rudarskih nadzornikov, nastavi dva nadzornika elektro-strojne stroke.
T. L.
sindikata
ganiziranosti sindikata pri ZPT. Dejal je, da bo sindikalna organizacija pri OZD ZPT odslej organizirana po načelu ena temeljna organizacija združenega dela — ena osnovna organizacija sindikata. Dana pa naj bi bila možnost, da se za številnejše TOZD organizira več osnovnih organizacij sindikata, ki bi jih povezovala konferenca. Vse osnovne organizacije sindikata samostojno in v skladu s svojimi potrjenimi akcijskimi programi delujejo znotraj in tudi izven svoje TOZD, na vse oblike sindikalne organiziranosti. Vsako leto bodo imele osnovne organizacije sindikata letne konference, vsake dve leti pa bo občni zbor. Osvojen je tudi nov naziv sindikalne ograniza-cije, in sicer sindikat delavcev energetike in rudarstva.
Vsaka osnovna organizacija sindikata izvoli vsake dve leti svoj izvršni odbor. Prav tako ima vsaka OOS svoj poslovnik,
Občni zbor rudniškega odbora
financiranje OOS pa ostane v istem razmerju tako, kot doslej (65 : 35 °/»). Poleg tega bodo po vsej verjetnosti OOS prejele določeno dotacijo iz sredstev posameznih TOZD. Sindikalne organizacije v TOZD bodo imele v svoji pristojnosti
podeljevanje rednih in izrednih bolniških podpor, urejanje letovanja in rekreacije članov kolektiva, reševanje prošenj in pritožb ter odobravanje dotacij drugim organizacijam. V vseh OOS se ustanovijo tudi aktivi mladih delavcev, za katere mo-
rajo dati pobudo člani mladinske organizacije in OOS.
Z občnim zborom 8. decembra 1973, je dosedanja oblika rudniškega odbora sindikata na nivoju OZD ZPT, prenehala. Odslej se imenuje konferenca sindikata delavcev energetike in rudarstva pri OZD ZPT.
Poročevalec je nadalje govoril še o ostalih elementih sindikalne organiziranosti v okviru OZD ZPT, povezovanju OOS ha področju Trbovelj, kjer je več osnovnih organizacij sindikata ter o povezovanju OOS v občinskem merilu.
Svoje poročilo je zaključil z naslednjimi besedami: Zgodovinske cilje bomo uresničevali v konkretni bitki za današnji in jutrišnji materialni, kulturni in samoupravni položaj delovnega človeka. To pa je bitka za socialistično samoupravno družbo, ki je po svoji vsebini globoko humana in ki se je ne da izbojevati iz zaledja. Zato naj bo sindikat skupno z ZK in celotnim delavskim razredom tako kot v vsej zgodovini revolucionarnega delavskega gibanja, udarna moč in tvorec za novo napredno družbo in garant socialističnega samoupravnega sistema naše domovine.
Dne 8. 12. 1973 so se zbrali številni delegati vseh osnovnih organizacij sindikata iz temeljnih organizacij združenega dela pri OZD Zasavski premogovniki, in sicer na občni zbor rudniškega odbora sindikata ROS. Občni zbor je potekal v predavalnici delav. doma v Trbovljah (Foto Trbovlje)
Ustanavljanje aktivov mladih delavcev
Nova organizacija podjetja, narekuje tudi spremembo oziroma nov način organiziranja družbeno-političnih organizacij, med drugim tudi Zveze mladine. Vsaka TOZD, OZD in SOZD naj ima osnovno organizacijo sindikata, ZK in aktive mladih delavcev, takšno je stališče družbeno-političnih organizacij. Dosedanji mladinski aktivi se reorganizirajo v aktive mladih delavcev, ki delujejo v tesni povezavi s sindikalno organizacijo, vendar to ne pomeni, da se aktivi spreminjajo v sekcijo sindikata, temveč mora to omogočiti, da se interesi mladih v TOZD oblikujejo v okviru ak-
tiva mladih delavcev in se potem uresničujejo znotraj sindikalne organizacije.
Nova organiziranost nalaga sindikatu in ZM, da čimprej u-stanovita aktive mladih delavcev. Le-ti volijo svoje predstavnike v izvršilni odbor sindikata, glede na odstotek mladih v TOZD.
O organiziranosti mladine in o ustanavljaju aktivov mladih delavcev v TOZD in skupnih strokovnih službah pri našem podjetju, je v ponedeljek, 14. januarja 1974, razpravljalo tudi predsedstvo republiške konference Zveze mladine Zasav-
skih premogovnikov Trbovlje, na svoji razširjeni seji. Sprejelo je sklep, da se ustanovijo oziroma reorganizirajo aktivi ZMS v vseh devetih TOZD in škupnih strokovnih službah do 1. februarja 1974. Svoj" sklep bo predsedstvo posredovalo tudi Revirskemu svetu ZMS, ker doslej mladinska aktiva na rudniku Zagorje in Hrastnik, nista delovala.
Aktivi mladih delavcev na področju TOZD v Trbovljah, se bodo na tem območju povezovali v konferenco mladih delavcev za območje Trbovelj, medtem, ko bo na nivoju podjetja organizirana konferenca
aktivov mladih delavcev za ZPT. V okviru občine se bo konferenca mladih delavcev za območje TOZD v Trbovljah, povezovala preko svojih delegatov z občinsko konferenco mladih delavcev Trbovlje.
Predsedstvo je poleg organiziranosti razpravljalo tudi o pripravah na volitve samo-
Naša delovna organizacija že vsa zadnja leta organizira novoletno obdaritev otrok članov naše delovne skupnosti, od 12. do 15. leta starosti. Običajno organizira te prireditve in podelitev novoletnih darilnih paketov, sindikalna organizacija.
Vsako leto pred novim letom pa sindikalna organizacija organizira tudi srečanje z otroki smrtno ponesrečenih članov naše delovne skupnosti. Tako srečanje je bilo tudi 28. decembra 1973 v predavalnici delavskega doma v Trbovljah. Rudniški odbor sindikata ozi-
upravnih organov, tako v okviru TOZD, kakor tudi na nivoju podjetja.
Sprejelo je tudi nekatere sklepe v zvezi z udeležbo na športnem tekmovanju mladih rudarjev v Labinu, v mesecu marcu letos.
M. B.
roma konferenca sindikata energetike in rudarstva ZPT, je povabila na razgovor preko 60 otrok tistih bivših članov naše delovne skupnosti, ki so se pri delu smrtno ponesrečili. Z večino teh otrok so bile na razgovoru tudi njihove matere. V začetku je vse zbrane nagovoril Ivan Vovk, predsednik konference sindikata delavcev energetike in rudarstva pri ZPT, nato pa jih je v imenu celotne delovne organizacije ZPT toplo pozdravil tudi namestnik generalnega direktorja Jože Zorčič, inž.
Ivan Vovk in Mirko Pirnaver, zastopnika konference sindikata delavcev rudarstva in energetike pri OZD ZPT, sta 27. decembra 1973, izročila otrokom ponesrečenih članov kolektiva, novoletno darilo.
(Foto Trbovlje)
Oba govornika sta poudarila, da se člani naše delovne skupnosti globoko zavedamo, »da se je njihovo življenje kruto poigralo z mladostjo, ko je strgalo iz njihove sredine skrbne in ljubeče očete — naše pridne in marljive rudarje, žrtve dela v boju za jutrišnji dan. Mi vsi vemo, da te izgube ne more nihče in z ničemer nadomestiti, zato želimo, da bi to bolečino lažje prenašali ob zavesti, da niste sami in da boste našli pri nas vedno razumevanje za vaše potrebe in v mejah naših zmogljivosti tudi pomoč«.
Oba govornika sta še poudarila, da bodo za nas še vedno ostali sinovi in hčere ponesrečenih rudarjev in da pričakujemo od njih, da se bodo pridno učili in izobraževali ter da bodo zrasli v poštene in marljive delavce.
Vsi otroci so bili obdarjeni z novoletnimi darilnimi paketi, vsak pa je poleg tega dobil še pomoč v višini po 150,00 din.
Ivan Vovk, predsednik konference sindikata delavcev rudarstva in energetike pri OZD ZPT, je 27. decembra 1973, v imenu te organizacije 'in v imenu vseh članov kolektiva ZPT, toplo pozdravil otroke smrtno ponesrečenih članov našega kolektiva (Foto Trbovlje)
S
Novoletno srečanje
Priprave na proslavo SOletnice zloma Orjune
Poročali smo že v zadnji številki našega glasila, da je bil imenovan s strani republiške konference SZDL, posebni republiški odbor za izvedbo proslave ob 50-letnici zloma Orjune, ki poteče letos 1. junija. Znano je, da je ta fašistična organizacija
1.	junija 1924 doživela svoj zlom v spopadu z naprednimi silami delavskega razreda Zasavja.
Zlom Orjune pred 50 leti, bodo v letošnjem letu proslavljali vsi jugoslovanski delavci, medtem ko bo osrednja proslava 1. junija letos, v Trbovljah. Proslava bo sovpadala z letom, v katerem doživljamo nadvse pomembne spremembe naših družbenoekonomskih odnosov, v katerih delovni ljudje zavzemajo pomembnejšo in odgovornejšo vlogo. Poleg proslav ob obletnicah kmečkih uporov, preko obletnice Leninove smr-
ti, obletnice na dogodke iz časov NOB, bo osrednja letošnja proslava, ki naj bi hkrati pomenila tudi zbor vsega jugoslovanskega delavstva, ob 50-letnici spopada z Orjuno v Trbovljah.
Ob tej priliki bo pred zgradbo revirskega muzeja ljudske revolucije na Ulici 1. junija, nasproti delavskega doma, odkrit spomenik, katerega izdeluje domačin Stojan Batič, ak. kipar. V spomeniku bo z bronastimi reliefi simboliziran spopad delavstva z Orjuno. Hkrati z odkritjem spomenika, bodo odprli tudi prenovljen revirski muzej ljudske revolucije Trbovlje.
Na dan proslave bo na velikem zborovanju pri delavskem domu, tj. na kraju spopada, govoril Stane Dolanc, sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ. To bo osrednja proslava in manifestacija delavcev iz vse
Slovenije, katere se bo predvidoma udeležilo okrog 20.000 ljudi.
Sicer pa bodo v okviru 50-let-nice potekale že ves mesec maj, posebno pa zadnje dni maja, številne proslave kulturnega in športnega značaja. Zadnje dni pred proslavo pa bo v Trbovljah potekal simpozij, na katerem bodo zgodovinarji in revolucionarji obravnavali takratno obdobje delavskega gibanja. Del članov republiškega odbora, tj. operativni štab, je imel v prvi polovici januarja 1974 sejo, ki jo je vodil član odbora Ivo Miglič. Štab je imenoval več komisij, ki imajo nalogo pripraviti in izvesti najrazličnejše prireditve. Te pa ne bodo potekale le v Trbovljah, pač pa tudi v Hrastniku in v Zagorju. Operativni štab je sklenil, da se bo obrnil na vse delovne organizacije v Zasavju, za pomoč pri izvedbi te proslave.
RUDARSTVO DOMA IN PO SVETU
VARČEVANJE ENERGIJE V POLJSKI
Poljska vlada je pripavila program, ki so ga nedavno objavili, za strog režim varčevanja vseh vrst goriv, energije, surovin in materiala za reprodukcijo. Ta program varčevanja se nanaša predvsem na energetiko, plin, metalurške proizvode, cement, papir, les, kemične in nekatere druge surovine.
GOSPODARSTVO AVSTRIJE IN ENERGETSKA KRIZA
Avstrijski strokovnjaki so pred nedavnim opravili oceno, da se bo obseg domačega gospodarstva v tem letu gibal v pogledu rasti okrog 4,5 % napram predvidenih 6 % v tem letu. Računajo na inflacijsko stopnjo 8,5 °/o. Znižanje stopnje rasti se
pojavlja predvsem na račun pomanjkanja energije.
PROIZVODNJA PREMOGA NA MADŽARSKEM
V letu 1973 je znašala skupna proizvodnja premoga na Madžarskem okrog 27 milijonov ton. Računajo, da se bo proizvodnja v bodoče še znižala, ker zapirajo nekatere nerentabilne premogovnike. Kljub temu pa je premog še vedno ostal zelo pomemben izvor električne energije, saj ga koristi veliko število madžarskih termoelektrarn.
USPEH RUDARJEV TITOVIH PREMOGOVNIKOV
Rudarji Titovih premogovnikov Kreka-Banoviči, so leto 1973 končali z večjim uspehom.
Skupno so proizvedli preko
7,800.000	ton lignita in rjavega premoga. Računajo, da bodo v letošnjem letu nakopali več kot 8 milijonov ton premoga.
ENERGETSKA KRIZA V ZDA
Ameriška vlada je pred dnevi izjavila, da so ublažili energetsko krizo, ki je ZDA povzročala tolikšne skrbi še pred nekaj tedni. Kriza je bila ublažena na račun povoljnejših vremenskih pogojev in pa varčevanja z gorivom, čemur so se prilagodili njihovi državljani.
TUDI V SOVJETSKI ZVEZI VARČEVANJE
Čeprav energetska kriza ni posebno hudo prizadela Sovjetske zveze, je njihov predsednik vlade za leto 1974 napovedal
naj večje možno varčevanje v porabi virov energije. Poseben poudarek je dan racionalni porabi zavoljo mednarodne energetske krize in pa skoka cen na svetovnem tržišču nafte.
PREMOG — NAJBOLJŠA ZAMENJAVA Z NAFTO
Predsednik petrolejske družbe Shell, je pred nedavnim izjavil, da je premog glede na svoje ogromne rezerve oziroma zaloge, najboljše nadomestilo za pomanjkanje nafte. Vse kaže, da bo postal v naslednjih 10 ali 20 letih najpomembnejši energetski vir. Ugotovljene zaloge premoga so 45-krat večje od u-gotovljenih rezerv nafte in znašajo izraženo v ekvivalentu nafte 3,600.000 milijon, ton nafte.
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ IN RUDNIK VELENJE
V teku so priprave za oblikovanje enotnega Šaleškega energetskega kombinata, ki ga bodo tvorili rudnik lignita Velenje in termoelektrarna Šoštanj ter rudarski šolski center Velenje. Računajo, da bi že v letošnjih prvih mesecih kombinat lahko pričel poslovati pod skupno streho.
NOV PREMOGOVNIK IN TERMOELEKTRARNA
Skupina strokovnjakov Titovih premogovnikov, je te dni odobrila izdelavo projekta za zgraditev oziroma otvoritev novega površinskega kopa v Banovičih. Ta bo imel letno zmogljivost 1,8 milijonov ton. Premogovnik bo delal izključno za potrebe nove termoelektrarne, ki jo bodo zgradili v Banovičih, z zmogljivostjo 1000 megavatov. Zgradil jo bo konzorcij, ki ga sestavljajo Titovi premogovniki, Energoinvest in Eelektro-prenos.
REKORDNA PROIZVODNJA V MOSTARJU
Kolektiv mostarskega premogovnika je te dni praznoval tri pomembne dogodke. Dne 24. 12. 1973 je namreč proizvedel
2.000	ton premoga, kar je za ta kolektiv, ki dela od leta 1919 dalje, rekord. Ta dan je bil tudi sestanek partijske organizacije, na katerem so izročili partijske knjižice 10 članom, 47 rudarjem pa so izročili gradbena dovoljenja za izgradnjo lastnih stanovanjskih hiš v novem mostarskem naselju Rudnik.
NESPOŠTOVANJE
PREDPISOV
Zanimivo je, da pri nas nihče ne spoštuje zveznega predpisa o obveznih zalogah premoga. Sekretariat za ekstraktivno industrijo in energetiko zvezne gospodarske zbornice poudarja, da je še vedno v veljavi uredba iz leta 1966, na podlagi katere so dolžni vsi porabniki imeti zaloge za 45 dni. Predpis torej .obstaja, vendar ga ne spoštujejo.
REZERVE IN PROIZVODNJA SUROVE NAFTE V SVETU
American Petroleum Institute, je izdelal pregled najpomembnejših proizvajalcev surove nafte, rezerv in proizvodnje v letu 1971 (v milijonih ton):
Saudova	Rezerve	Proiz- vodnja
Arabija	20.945	429
SZ	10.200	394
Kuwait	9.459	160
Iran	8.783	291
ZDA	6.116	552
Irak	4.840	84
Libija Arabski	4.000	132
emirati	2.716	51
LR Kitajska	2.700	25
Nigerija	1.579	75
Venezuela	1.984	185
Alžirija	1.590	36
Indonezija	1.400	47
Kanada	1.368	66
POVEČANO ZANIMANJE ZA PREMOG
Rastoče cene nafte so privedle do povečanega zanimanja za zaloge premoga po vsem svetu. Povsod se pojavljajo, najsi bo
v Evropi, Ameriki ali na Daljnem vzhodu, potencialni kupci premoga pa tudi zanimanje za eksploatiranje premogovnih rezerv je izredno veliko.
NAJVEČJA IZVOZNA POGODBA JUŽNE AFRIKE O DOBAVI PREMOGA
ZDA so zagotovile dobavo 2 milijon, ton premoga v vrednosti 30 milijonov randov. Pogodba je bila sklenjena z južnoafriško družbo Transvaal Co-al Owners Association in je največja doslej sklenjena izvozna pogodba za južnoafriški premog.
PROIZVODNA PREMOGA V ZRN V LETU 1973
Proizvodnja premoga, ki je bila že leta 1972 zmanjšana na 102,47 (110,8) milijonov ton, se je v letu 1973 skrčila na 97,29 milijonov ton. Proizvodnja koksa se je le malenkostno zmanjšala na 26,43 (26,58) milijonov ton. Zaloge premoga, briketov in koksa so se v 1. 1973 zmanjšale od 16,16 milijonov ton na 14,61 milijonov ton. Največje zmanjšanje zalog je nastopilo pri koksu, in sicer na 7,12 (8,50) milijonov ton. Zaloge premoga in briketov pa so se od 7,66 milijonov ton koncem 1972 zmanjšale na 7,49 milijonov ton. Kot posledica zapiranja premogovnikov se je celotno število zaposlenih v premogovnikih zmanjšalo na 205.700 (220.611) oseb, pri čemer je bilo pri nočnem delu zaposlenih 110.550 (118.847) oseb. Produktivnost na zaposlenega pri nočnem delu je dosegla 4,065 (4,015) ton.
ZA OKROGLO MIZO
Dne 20. decembra 1973, je sodeloval predsednik osrednjega delavskega sveta ZPT Anton Pikš, v oddaji »za okroglo mizo«, pri RTV Ljubljana. V razgovoru s predstavniki RTV je sodelovalo še več drugih predstavnikov samoupravnih organov delovnih organizacij iz Novega mesta, Kranja, Ljubljane pa tudi od drugod. Oddaja je bila reproducirana v radiu Ljubljana.
Kadrovske vesti
V času od 1. do 31. decembra 1973, ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje kadrovske spremembe:
TOZD rudnik Hrastnik
December 1973 — sprejeti: Ojsteršek Martin — vozač, Burkeljc Franc — vozač, Ko-res Janez — vozač, Mars Jože
—	vozač.
December 1973 — odšli:
Cilenšek Martin, kopač — u-pokojen; Janc Franjo, kopač — upokojen; Letnar Jože, kopač
—	upokojen; inž. Vidmar Jože, dipl. inž. rud. — v zapor; Pert-njak Franc, vozač — samovoljna prekinitev; Mars Jože, — vozač — samovoljna prekinitev; Hauptman Mirko, kopač — upokojen; Kores Janez, vozač
—	odpoved v času poskusne dobe s strani delavca; Sotler Stanko, kopač — invalidsko upokojen.
TOZD rudnik Trbovlje
December 1973 — sprejeti:
Žnidaršič Alojz — vozač, Ču-furo.vič Latif — vozač.
December 1973 — odšli:
Sere Viktor, kopač — upokojen; Gnedič Olga, servirka — potek pogodbe za določen čas; Kralj Alojzija, servirka — potek pogodbe za določen čas; Vrezek Jože, vozač — odpoved v poskusni dobi s strani delav-
ca; Šmit Filip, vozač — odpoved v poskusni dobi s strani delavca; Lave Pavel, vozač — samovoljna prekinitev; Žnidaršič Alojz, vozač — samovoljna prekinitev; Frajle Franc, opek. delavec — izključen zaradi neopravičenega izostajanja.
TOZD rudnik Zagorje
December 1973 — sprejeti: Homšek Slavica — administrator, Bregar Rudolf — kopač, Muječinovič Osman —-zun. delavec.
December 1973 — odšli:
Baš Anton, kopač — upokojen; Hribar Ivan, elektrikar — sporazumna prekinitev; Razpotnik Jernej, kovač — upokojen; Brodar Ivan, kop. pomočnik — v zapor; Razpotnik Viktor, vozač — samovoljna prekinitev.
TOZD separacija
December 1973 — sprejeti: Bokal Marjan — zun. delavec, Zupanc Anton — zun. delavec, Klopčič Štefan — zun. delavec.
December 1973 — odšli: Spolovnak Srečko, strojnik — samovoljna prekinitev.
TOZD rudarska gradbena dejavnost
December 1973 — sprejeti: Huremkič Fikret — vozač,
Huremkič Muhmed —• vozač, Vidmar Jože — vozač, Salkano-vič Husan — vozač, Babič Stane — ključavničar, Planinc Mirko — vozač, Mutej Slavko
—	vozač, Tomič Dragutin — zidar, Lavrič Radko — zidar, Ferme Ivan — kopač, Dordevič Dragiša — vozač, Jovič Dragi-ša — šofer, Kotnik Agata —
—	čistilka.
December 1973 — odšli:
Holc Franc, kopač — sporazumna prekinitev; Mašič Ibrahim, vozač sporazumna prekinitev; Bregar Rudolf, kopač -sporazumna prekinitev; Karič Rasim, kopač — sporazumna prekinitev; Pavlovič Mladen, vozač — sporazumna prekinitev; Zupančič Jože, administra-tor-inv. upokojen; Kocman Milan, rud. nadzornik - upokojen; Bečirovič Marko, vozač — spo-razuman prekinitev; Šalič Pe-tar, vozač — sporazumna prekinitev; Dedič Ibrahim, vozač,
—	sporazumna prekinitev; Ra-škovič Miladin, vozač — sporazumna prepinitev; Goštej Rudi, kopač — sporazumna prekinitev; Nikolič Milan, vozač — sporazumna prekinitev.
TOZD elektro strojna delavnica December 1973 — odšli:
Knific Andrej, ključavničar
—	umrl.
Vladimir Sihur
Nov republiški zakon o rudarstvu
Zakaj nov zakon?
Zadeve s področja rudarstva sta dosedaj urejala temeljni zakon o rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9/66) in republiški zakon o rudarstvu (Uradni list SRS, št. 37/69).
Ko so bili sprejeti ustavni amandmaji XX. — XXII. k
zvezni ustavi in ustavni zakon za izvedbo teh ustavnih amandmajev (Uradni list SFRJ, štev. 29/71), ta v 12. točki II. odstavka 16. člena določa, da z dnem, ki ga določi republiški oziroma pokrajinski zakon, preneha najpozneje do 31. 12. 1971, veljati temeljni zakon o rudarst-
vu. Zato je bilo potrebno, da se čimpreje pristopi k pripravi novega republiškega zakona o rudarstvu.
Temeljni zakon o rudarstvu je urejal le raziskovanje in izkoriščanje določenih vrst mineralnih surovin, republiški zakon o rudarstvu, katerega je po
20. členu republiškega ustavnega zakona prav tako potrebno uskladiti z ustavnimi amandmaji, pa izkoriščanje ta-koimenovanih drugih mineralnih surovin. Z novim republiškim zakonom, pa mora biti kompleksno urejeno raziskovanje in izkoriščanje vseh vrst mineralnih surovin.
Osnove, na katerih temelji nov RRZ.
Rudno bogastvo je družbena lastnina in je po ustavi pod posebnim družbenim varstvom, ker je količinsko in prostorsko omejeno in se kot naravno bogastvo ne obnavlja. Zaradi svojega pomena za energetiko, metalurgijo, kovinsko, nekovinsko, kemično in elektroindustrijo, industrijo gradbenega materiala, gradbeništvo, torej gospodarstva nasploh, je družba dolžna smotrno in dolgoročno urediti režim raziskovanja in izkoriščanja rudnega bogastva (mineralnih surovin).
Kriterij, da so nekatere mineralne surovine pomembnejše za gospodarstvo družbe, je vodilo pri določanju vrst mineralnih surovin, za katere raziskovanje in izkoriščanje izdaja potrebna dovoljenja republiški in za katere občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo.
Z razvojem družbe, zlasti pa z neverjetno hitrim tehničnim in ekonomskih razvojem, se spreminja pomen rudnega bogastva in tako postane nenadoma neka dotedaj nepomembna mineralna surovina, zelo pomembna za družbo, ali obratno.
Zaradi navedenega, novi republiški rudarski zakon daje videz prenadrobnega določanja mineralnih surovin, vendar je to nujno, da se prepreči vsakršna večja škoda, ki bi jo lahko trpela družba zaradi nekontroliranega raziskovanja in izkoriščanja mineralnih surovin, saj je danes nepomembna mineralna surovina jutri že tako pomembna.
Pri izvajanju raziskovalnih del in izkoriščanju nadaljnjih surovin, obstoje zaradi prirod-
nih pogojev specifični pogoji dela. Zaradi tega pri rudarskih delih ni mogoče ločiti tehničnih predpisov oziroma ukrepov od predpisov in ukrepov za varstvo pri delu, zato so vsi tehnični predpisi in ukrepi obenem tudi varstveni. Zaradi navedenega je tudi vsebinsko nemogoče ločiti nadziranje izvajanja predpisov s področja rudarstva, med tehnično-rudar-sko inšpekcijo in inšpekcijo dela, tako pri podzemeljskih kot pri površinskih rudarskih delih.
Tehnološki proces raziskovanja ali izkoriščanja mineralnih surovin je enak ne glede na vrsto mineralnih surovin in je neodvisen od dosedanje razdelitve mineralnih surovin v pomembnejše ali manj pomembnejše mineralne surovine.
Po novem republiškem rudarskem zakonu, je zato rudarska inšpekcija pristojna nadzirati izvajanje tehničnih predpisov in predpisov varstva pri delu v tehnološkem procesu raziskovanja in izkoriščanja vseh mineralnih surovin, ne glede na njihovo pomembnost.
Ta inšpekcija bo nadzirala izvajanje iz varstvenih predpisov pri organizacijah 'in posameznikih (občanih) in nekaterih pravnih osebah, ki se bodo ukvarjale z izkoriščanjem mineralnih surovin.
Posebnost.
Zakon temeljni na stališču, da določene pravne osebe lahko izkoriščajo mineralne surovine le za svoje neposredne potrebe v lastnem gospodarstvu in da je tako vsaka prodaja ali menjava teh mineralnih surovin, nezakonita.
Občan lahko izkorišča mineralne surovine tudi za svoje obrtne namene, zato lahko dobi dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin le tisti, ki predloži upravnim organom, pristojnim za rudarstvo, dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti, v kateri se taka mineralna surovina uporablja. Zato občan-obrtnik ne more samo kopati mineralno surovino ih jo prodajati.
Pripombe, ki so jih dostavile posamezne delovne organizacije, zavodi in instituti, k posameznim členom novega rudarskega zakona, je obdelala posebna delovna skupina pri gospodarski zbornici SRS in jih predložila komisiji, ki je pripravila osnutek zakona.
Adolf Jermol, dipl. inž. rud.
DELAVEC IN KULTURA
Pred nedavnim je potekalo -v Zenici posvetovanje na temo: Delavski razred in kultura. To posvetovanje je razpršilo mnoge dvome, predvsem o tem, kje je mesto kulture v samoupravni družbi in posebno še o tem, če lahko delavski razred vpliva na njeno vsebino in razvoj. U-deleženci so na posvetovanju stavili mnogo vprašanj, odgovore pa so dobili le na nekatera vprašanja. Vendar so soglasno ugotovili, da ima delavski razred povsem naravno, skupno s kulturnimi ustvarjalci pravico, do odloča o vseh kutlurnih vprašanjih. Seveda pa so postavili tudi vprašanje, kako to doseči? Kako namreč zrušiti zidove med delavci in kulturnimi ustvarjalci oziroma med materialno in kulturno-duhovno proizvodnjo? Kako jih zediniti? Kako v praksi oživeti sklepe in stališča na posvetovanju? Eno pa je vendarle zanesljivo! Pot do večjega povezovanja delavcev in kulturnikov pelje najprej preko močnejšega vpliva neposrednih proizvajalcev na dinar, ki se odvaja za kulturo in na politiko v kulturi. Tistemu, ki ustvarja dinar za kulturo, ni vedno vseeno, kako se ta dinar porabi.
Zanesljivo je to, da bi moral biti dinar za kulturo večji in pogostejši. Tega se ne bi smeli bati.
Konferenca sindikata se je konstituirala
Dne 13. decembra 1973, se je sestala na svojo prvo sejo konferenca sindikata delavcev energetike in rudarstva pri organizaciji združenega dela ZPT. Konferenca šteje 44 članov, v njej pa so zastopane vse osnov: ne organizacije sindikata vseh devetih TOZD in skupnih strokovnih služb pri ZPT. S konstituiranjem nove konference sindikata, je prenehala dosedanja organizacijska oblika rudniškega odbora sindikata rudarjev -ROS.
Konferenco sestavljajo po štirje delegati iz vsake osnovne organizacije sindikata (OOS) na temelju delegatskega sistema. Volijo jih OOS za dobo 4 let, vendar pa je dana možnost, da posamezne delegate, v upravičenih primerih, lahko predčasno odpokličejo.
Da bi konferenca normalno delovala, je bil ustanovljen 11-članski izvršni odbor, in sicer iz vsake OOS po en delegat, medtem ko je enajsti član sekretar konference. Konferenca ima svojega predsednika ter podpredsednika. Ta oblika sindikalne organiziranosti na nivoju OZD ZPT bo veljala kot koordinacijski organ osnovnih organizacij sindikata iz vseh TOZD in skupnih strokovnih služb. Delovala bo na temelju medsebojnega sporazuma.
Vsaka temeljna organizacija združenega dela in skupne strokovne službe, imajo odslej svojo osnovno organizacijo sindikata - OOS. Te delujejo samostojno, v okviru svojih akcijskih programov in zaključki IV. konference zveze sindikatov Slovenije. Odslej imamo pri OZD ZPT naslednje osnovne organizacije sindikata:
1.	OOS pri TOZD rudnik Hrastnik;
2.	OOS pri TOZD rudnik Trbovlje;
3.	OOS pri TOZD rudnik Zagorje;
4.	OOS pri TOZD separacija in skupni prevoz Trbovlje;
5.	OOS pri TOZD RGD Trbovlje;
6.	OOS pri TOZD elektrostroj-na delavnica Trbovlje;
7.	OOS pri TOZD avtopark Trbovlje;
8.	OOS pri TOZD GRAMAT Trbovlje;
9.	OOS pri TOZD RŠC Zagorje in
10.	OOS pri skupnih strokovnih službah.
Vse te osnovne organizacije sindikata imajo naslednji uradni naziv: Sindikat energetike in rudarstva, OOS TOZD . . . ZPT
OOS bodo organizirale vsako leto letno konferenco, vsake dve leti pa bo občni zbor. Za funkcionalno delovanje OOS bo odgovarjal izvršni odbor OOS, ki bo izvoljen vsake dve leti na občnem zboru. Na temelju medsebojnega sporazuma pa prenašajo posamezne OOS določena dela na konferenco.
Osnovne organizacije sindikata s področja TOZD v Trbovljah, se povezujejo spričo skupnih interesov, v svet OOS s področja rudarstva, Trbovlje. V tem svetu so združene OOS iz naslednjih TOZD: rudnika Trbovlje, separacije in skupnega prevoza, avtoparka, elektro-s troj ne delavnice, rudarske-gradbene dejavnosti, GRAMA-TA in skupnih strokovnih služb. Ta svet tvorijo predsedniki posameznih OOS.
Na področju posamezne občine, se OOS — TOZD povezujejo z občinsko konferenco sindikata delavcev energetike in rudarstva. Delegate za ta organ volijo OOS TOZD.
Za predsednika konference sindikata energetike in rudarstva pri OZD ZPT je bil izvoljen Ivan Vovk, nadzornik iz TOZD rudnik Zagorje, za podpredsednika pa Ludvik Zalokar, nadzornik iz TOZD-rudar-ska gradbena dejavnost. V izvršnem odboru konference pa so naslednji predsedniki OOS,
in sicer: Mirko Pirnaver, Franc Poglajen, Jože Žitnik, Milan Mravlje, Franc Blažun, Hinko Smodiš, Franc Podbevšek, Ludvik Zalokar, Robert Štern, Josip Ljubič in Karel Šergan. Za tehniškega sekretarja pa je bil začasno izvoljen Ivo Skri-nar, iz TOZD ESD. Pripravljen pa je predlog, da bi konferenca sindikata dobila profesionalnega sekretarja, skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v OZD ZPT.
Sodelovanje s Termoelektrarno
Dne 13. decembra 1973, so se sestali predstavniki TET Trbovlje in ZPT z namenom, da ugotovijo osnovne interese, ki pogojujejo tesnejše sodelovanje in da določijo izhodišča za pristop k organiziranju medsebojnega sodelovanja. Vsi ti predstavniki so sprejeli določena stališča. Ugotovili so, da predstavljata premog in električna energija pomembni faktor v gospodarstvu, ki pogojuje tesnejše medsebojno sodelovanje TET Trbovlje in ZPT. Oba partnerja sta zainteresirana za čimboljše gospodarsko in ekonomsko izkoriščanje zmogljivosti za proizvodnjo.
Tako TET, kakor tudi ZPT, sta na temelju tega razgovora imenovala člane strokovne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki obeh organizacij združenega dela iz pravne, finančne in tehnične stroke. Komisija ima nalogo pripraviti programske naloge, na temelju katerih naj bi pristopili k nadaljnjemu izdelovanju samoupravnega sporazuma.
Po mnenju sekretariata za informacije pri IS SRS, štev. 421-1/72, je OZD ZPT oproščena plačila prometnega davka za izdajanje glasila Srečno.
Iz naših vrst je mnogo krvodajalcev
Znano je, da člani naše delovne skupnosti nikoli ne odpovedo pri akcijah za oddajanje krvi za najrazličnejše potrebe, naj šibo v domači splošni bolnišnici v Trbovljah pa tudi drugje.
Na transfuzijski postaji splošne bolnišnice v Trbovljah, so v decembru 1973 darovali svojo kri naslednji člani naše delovne skupnosti:
(doslej ..... krat)
dne 4. 12. 1973:
Mlinar Oto, Trbovlje 7-krat Gajšek Anton, Trbovlje 1-krat Vidrih Anton, Trbovlje 2-krat Tahiranovič Ahmed, Trb. 9-krat Orešnik Alojz, Hrastnik 5-krat Kaluža Franc, Hrastnik 17-krat Markovič Vekoslav, Hr. 8-krat Šuntajs Franc, Hrast. 36-krat Ramšak Anton, Hrast. 10-krat Medvešek Jože, Hrast. 2-krat
dne 11. 12. 1973:
Niler Ignac, Zagorje 3-krat Sotlar Mirko, Zagorje 7-krat Juvan Ferdo, Zagorje 9-krat Bokal Bogomir, Zagorje 9-krat
Smrkolj Ivan, Zagorje 7-krat Medvešek Leopold, Zg. 10-krat Hančič Jože, Zagorje 6-krat Alešnik Leopold, Zagorje 2-krat Urankar Leopold, Zg. 12-krat Lenart Janez, Zagorje 9-krat Šenk Viktor, Zagorje 22-krat
dne 14. 12. 1973:
Tancer Drago, Trbovlje 2-krat Mir Anton, Trbovlje 11-krat Jokan Alojz, Trbovlje 12-krat Špitaler Drago, Trb. 9-krat Slabinec Stanko, Trb. 6-krat Sadušek Milan, Trb. 14-krat Dornik Peter, Trbovlje 1-krat Kerin Rudi, Trbovlje 8-krat Korbar Jurij, Trbovlje 3-krat Rupnik Silvo, Trbovlje 22-krat Pinter Stanko, Trbovlje 4-krat
dne 18. 12. 1973:
Hodej Vlado, Trbovlje 10-krat Ključevšek Rafael, Zg. 19-krat Ključevšek Marjan, Zg. 1-krat
dne 21. 12. 1973:
Motoh Drago, Trbovlje 11-krat Vene Ludvik, Trbovlje 5-krat Medved Ivan, Trbovlje 3-krat Knez Ivan, Trbovlje 7-krat Belak Franc, Trbovlje 5-krat
Pliberšek Stane, Trb. 13-krat Palčič Rudi, Zagorje 15-krat Rebernjak Viktor, Zg. 10-krat Obolnar Slavko, Zg. 15-krat Mali Ivan, Zagorje 5-krat Prašnikar Alojz, Zagorje 4-krat Uran Vinko, Zagorje 5-krat Hušec Juro, Zagorje 8-krat Juvan Ivan, Zagorje 12-krat
dne 28. 12. 1973:
Korošec Matija, Trb. 5-krat Podlesnik Franc, Trb. 1-krat Černivec Milan, Trb. 8-krat Kavčič Andrej, Trbovlje 17-krat Hribovšek Alojz, Trb. 6-krat Kic Ludvik, Zagorje 7-krat Kuhar Stanko, Zagorje 9-krat Prašnikar Izidor, Zg. 5-krat Magdič Feliks, Zagorje 8-krat Anžur Leopold, Zagorje 2-krat Ržišnik Marjan, Zagorje 6-krat Ravnikar Anton, Zg. 13-krat V imenu vseh, ki so bili potrebni pomoči v obliki podarjene krvi, naša iskrena zahvala! Vabimo tudi ostale člane delovne skupnosti, ki se doslej niso še odzvali tej humani akciji, da sodelujejo skupno z dosedanjimi krvodajalci, pri darovanju svoje krvi.
V nekaj vrstah
UMRL JE ZNANI UDARNIK
Dne 1. decembra 1973, so na pokopališču na Dolu pri Hrastniku pokopali Martina Kmeta, dolgoletnega člana naše delovne skupnosti in zelo znanega udarnika, ki je v prvih letih po zadnji vojni, v obdobju posebnih prizadevanj za obnovo domovine in zvišane produktivnosti dela, dosegel tako pomembne uspehe, da so o njem pisali domala vsi domači pa tudi tuji časopisi, kot najuspešnejšem udarniku na rudniku Hrastnik.
USTANOVLJENA JE TOVARNA PLINOBETONA KISOVEC V IZGRADNJI
Dne 26. decembra 1973, je bila v Zagorju, podpisana pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov med ustanovitelji tovarne plinobetona Kisovec. Poročali smo že, da je tudi naša delovna organizacija ter TOZD rudnik Zagorje, pristopila k ustanoviteljem tovarne plinobetona Kisovec, s skupno tremi deleži v vrednosti zemljišč. Kot ustanovitelji nastopajo še GIP Beton Zagorje z dvema TOZD, s skupno 13 deleži, Cementarna Trbovlje z dvema deležema, DELOZA Zagorje z enim deležem, Energoinvest-Varnost Zagorje z enim deležem, GRA-
MEX Ljubljana z enim deležem, IGM Zagorje s šestimi deleži, KOP in SVEA Zagorje z enim deležem, Potrošnja Zagorje z dvema deležema, Elektro-porcelan Izlake z enim deležem, OPZ RUDIS-TOZD pravna oseba Trbovlje s šestimi deleži, SGP Zasavje Trbovlje s tremi deleži. Skupno je 13 ustanoviteljev. Osnovni delež znaša
500.000	din. Pogodba vsebuje: uvodna določila, podatke o ustanoviteljih, udeležbo in jamstvo, poslovanje, tovarna plinobetona Kisovec v ustanavljanju, udeležba ustanoviteljev in skupnega vlaganja sredstev, trajanje pogodbe, na koncu pogodbe pa so navedeni podpisniki. Za direktorja tovarne plinobetona Kisovec v ustanavlja-
nju, je imenovan Pavle Kovač, dipl. inž. rud. Za ZPT je pogodbo podpisal generalni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud., za TOZD rudnik Zagorje pa direktor Rado Ozbič, dipl. inž. rud.
PREMOG NA KREDIT
Premog je odslej možno kupovati na potrošniški kredit preko vsega leta. Doslej ga je bilo mogoče kupovati v trgovskih podjetjih s premogom na kredit, le v času od aprila do oktobra. Spremembo je 10. januarja t.l. sprejel zvezni izvršni svet, na pobudo zveze sindikatov, da se ukine časovna omejitev v pogledu odobravanja potrošniških kreditov občanom za nakup premoga. Pokazalo se je namreč, da sedanja časovna omejitev ni vedno ustrezala premogovnikom, niti gospodinjstvom. Sedanji način kupovanja premoga s potrošniškim kreditom preko vsega leta, bo omogočil v marsičem izboljšati tržišče s premogom.
O SINDIKALNI LISTI
Dne 21. decembra 1973, je potekala v sejni sobi skupnih strokovnih služb ZPT v Trbovljah, seja odbora samoupravnega sporazuma o usmerjanju
delitve dohodka in osebnih dohodkov rudnikov Slovenije, ki jo je vodil predsednik tega odbora Jože Zorčič, inž. Odbor je razpravljal in sprejel določena stališča do predlogov, ko so bili objavljeni v sindikalni listi, prilogi Delavske enotnosti, pripravil pa jo je center za samoupravno sporazumevanje, o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pri Zvezi sindikatov Slovenije.
DRŽAVNO STRELSKO PRVENSTVO
V dneh 19. in 20. januarja 1974, je potekalo v Trbovljah, državno strelsko prvenstvo Jugoslavije, v streljanju z zračnim standardnim orožjem. Potekalo je v novi telovadnici osnovne šole na Leninovem trgu v Trbovljah.
SNEMANJE ZA RTV BEOGRAD
Dne 21. januarja 1974, so posneli sodelavci RTV Beograd, za televizijsko oddajo »Mladi za mlade«, posebno oddajo o delu mladih rudarjev v jami TOZD rudnik Trbovlje ter o delu mladinske organizacije. Oddajo so posneli s sodelovanjem mladinske organizacije pri ZPT.
VOLITVE ORGANOV UPRAVLJANJA
Dne 25. januarja 1974, so potekale v vseh TOZD in skupnih strokovnih službah ZPT, volitve v nove organe upravljanja. Ker do zaključka redakcije rezultatov za to številko glasila Srečno nismo mogli objaviti, iz povsem tehničnih razlogov, bomo celotno gradivo objavili v naslednji številki, ki bo izšla koncem februarja t.l. Sicer pa bodo člani delovne skupnosti o rezultatih volitev podrobneje seznanjeni predhodno z biltenom, ki ga izdajajo ZPT.
8. januar
Dne 8. januarja, slavi naša šola svoj praznik. Takrat je padel v hudem, dolgotrajnem boju legendarni Pohorski bataljon. Borci so se utaborili na Osan-karici, da bi prezimili. Med drugimi borci je bil naš rojak, Hrastničan, Jože Menih-Rajko. Bil je komisar. Borcem je vlival zaupanje v borbo in vero v zmago. 8. januarja so Nemci obkolili Pohorski bataljon z veliko premočjo. Po dolgotrajnem boju so Nemci premagali partizane. Junaški borci so dali življenja za lepšo bodočnost in svobodo svojega ljudstva. Tudi Rajko je izgubil svoje mlado življenje v tej hudi bitki. Raje so dali svoja življenja, kot da bi se predali in tako ponižali sebe in svoje ljudstvo.
Tako smo se tudi Hrastničani 8. januarja spomnili na heroja Rajka, po katerem nosi ime tudi naša šola in na vse padle borce za svobodo. Hvaležni smo jim za življenja, darovana za lepšo in boljšo bodočnost. Ponosni smo na Rajka in na padle partizane. Hvala jim!
Ksenija Zagožan literamo-novinarski krožek osnovna šola narodnega heroja Rajka - Hrastnik
Naša delovna organizacija že več let izvaja s posebno vrtalno skupino, ki deluje v okviru geološkega oddelka sektorja za tehnično pripravo, vrtalna dela, s katerimi raziskuje oziroma ugotavlja ležišče premoga. Posnetek kaže vrtalce pri delu na vrtini št. 4/73 jame Hrastnik (Foto inž. T. Bregant)
Rešitev novoletne nagradne križanke
Pravilna rešitev novoletne križanke, ki smo jo objavili v glasilu Srečno, št. 6/73, se glasi takole:
VODORAVNO:
SEPARACIJA, RAF, TRIGONOMETRIJA, RATEČE, OLEANDER, OTON, LENKA, TOF, KONTRA, ANAA, BOŽO, ATE, LENIN, ZASAVSKI, ČE, VITRINA, KLET, PREMOGOVNIKI, SJ, BI, RAL, SAJE, K, RAKETA, DIM, RIBA, EMONEC, ANALOGIJA, ČATEŽ, AT, VOGAL, N, RT, LAV, OPEKAR, POLO, NEDELJA, SOSED, K, OLE, TAGORE, CS, RA, VEŽA, NJ, TRAP, O, MEHANIK, VADI, LOKOMOTIVA, OLIB, EBONIT, CERES, IKA, TOTALITARIST, CAR, OL, LEČA, NORMALA.
ŽREB JE ODLOČIL
Do 10. januarja 1974, je prispelo na naslov uredniškega odbora 22 rešitev novoletne križanke, objavljene v Srečno št. 6/73. Od skupnega števila prispelih rešitev je bilo 13 pravilnih, 9 pa nepravilnih.
Nagrade j,e žreb prisodil naslednjim reševalcem:
1.	nagrada MAROT Božo, Kol. L maja 20, 61420 Trbovlje.
2.	nagrada Slokan Roman, Log 15, 61430, Hrastnik.
3.	nagrada KAVČIČ Erika, Opekarna 13, 61420 Trbovlje.
Izžrebancem bomo knjižne nagrade poslali na njihove naslove.
humor
»Ali veš, da na novem trboveljskem pokopališču nič več ne pokopavajo z muziko?«, je vprašal Jaka Tineta.
»Kako pa to?«, se je ta čudil. »Enostavno, jih ne morejo, ker jih sedaj z lopato«, mu je pojasnil Jaka.
Včasih so dejali, da je tisti, ki ima nos navzdol zavihan, dober za krovca. Kdor pa ima nos zavihan navzgor, je pa dober za kuharja, ker lahko poliže krožnike.
»Včeraj je bil moj, moj, moj zelo droben, ker je mešal pijačo«.»Kaj pa je mešal«, je bila radovedna Ančka? »Veliko in malo pivo«, je priznala Špela.
Bilo je še v starih, dobrih časih, ko je oštirka v Kotredežu takole računala gostu: »Trikrat sedem je enajst pa za groš kruha je šestnajst. Sem žena premetena, ne boš me ogoljufal«.
še to...
mogočajo, da bi delavci delali v urejenih delovnih pogojih.
VARSTVO OB DELU — SAMOUPRAVNA PRAVICA
Prizadevanje za varstvo ljudi pri delu in za zdravo okolje je prizadevanje za vsestransko bogato družbo.
Naš cilj je človek, ki bo imel večje možnosti za zdravo in varno delo, da bo lahko resnično sprostil vse svoje ustvarjalne sile. Gre za to, da delo postane vrednota, da bo za delavce v združenem delu resnično poskrbljeno za popolnoma var-rfo delo, ki naj omogoča razvoj svobodne, bogate osebnosti.
Osebna varnost pri delu je pomembna samoupravna pravica, brez katere delovni ljudje ne morejo uresničevati drugih pravic.
PREVEC NESREČ PRI DELU
V varnosti pri delu SR Slovenija močno zaostaja. Naša republika je po številu nesreč pri delu na 1000 zaposlenih precej nad povprečjem drugih republiki. Lani smo izgubili zaradi nesreč pri delu blizu milijon delovnih dni. Podatki o nesrečah so grozljivi ne le zaradi ekonomske škode, temveč in še predvsem zaradi posledic, ki jih trpi delavec in neredko tudi njegova družina.
Ustavni osnutki izrecno navajajo pravico vsakega delovnega človeka do varnosti pri delu ne le iz ekonomskih, temveč iz humanih in družbenih nagibov, saj delavec, ki opravlja svoje delo v strahu za zdravje in življenje, ne more uveljavljati svoje ustvarjalne sposobnosti.
POSPEŠEVANJE VARSTVA — NUJNA POTREBA
Prav na tem področju je nujno razvijati samozaščitno vlogo, saj so upravljalni sposobni, da varujejo socialno vrednoto varnosti dela, imajo pa tudi pravico delati v varnih delovnih razmerah. Te pravice so v marsikateri delovni organizaciji šele zapisane, zato je nujno odstranjevati vse ovire, ki one-
VARNOST PRI DELU IN VARSTVO OKOLJA
Naša prizadevanja za varno delo gredo sedaj na širše področje. Vključujejo tudi okolje, v katerem živijo delovni ljudje in njihove družine. Gre za humanizacijo okolja, kjer je onesnaženje in zloraba prirode že začelo groziti človeku. Marsikaj je že zamujenega; zdaj pa je potrebno poseganje v prirodo, da bi jo znova pridobili tako, kot bo človeku, njegovemu obstoju in zdravju v korist.
Glasilo Srečno izdaja organizacija združenega dela Zasavski premogovniki Trbovlje, pošta 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja vsak mesec.
Glasilo ureja uredniški odbor: Kohne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Oberžan Janez, Pikš Anton, Šum Anton, Šuštar Miro. Tehniški urednik Lenarčič Tine Odgovorni urednik Kohne E-mil, dipl. inž. rud.
Naklada 3000 izvodov. Za člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Grafično embalažno podjetje TIKA Trbovlje.