POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
K
GLASILO SOZD HMEZAD, KI ZDRUŽUJE KMETIJSTVO ŽALEC ★ KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE * KMETIJSTVO Lfc IO LVI1	ILIRSKA BISTRICA ★ KMETIJSKA ZADRUGA »DRAVA« Radlje * SADJARSTVO »MIROSAN« Petrovče * VRTNARSTVO Celje *
KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA« Žalec * INŽENIRING * KMETIJSKA ZADRUGA SLOVENSKA BISTRICA * OKTOBER	CELJSKA MESNA INDUSTRIJA * CELJSKE MLEKARNE Celje ★ HMEZAD EXPORT IMPORT Žalec * STROJNA Žalec * MINERVA
Zabukovica ★ GOSTINSTVO IN TURIZEM Žalec * AGRfNA Žalec * JATA ZALOG Ljubljana ★ TAJFUN Planina ★ INTERNA ŠT. 1« - 1988	BANKA HMEZAD ★ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA Žalec, DS Služba pravne pomoči in SKUPNE
SLUŽBE SOZD HMEZAD
Celjski mednarodni obrtni sejem je odprl in si ga z zanimanjem ogledal predsednik
ZIS Branko Mikulič.
Na sejmu so razstavljale skoraj vse naše DO v celjski regiji.
Ob 150-Ietnici Janeza	Hausenb
OČETA SAVINJSKEGA HMELJARSTVA
Hausenbichler je priimek, ki bi ga moral poznati vsak Savinjčan. Ga res pozna? Mogoče bo še kdo dejal: »od kod to nemško ime«? Jaka Slokan v sestavku: »Domača pričevanja o Janezu Hausen-bicblerju« (Savinjski zbornik IV, Žalec 1978) navaja, da so Hausenbichlerji verjetno s Koroškega in da je prof. Franjo Baš Hausenbichlerje ugotovil na Ljubnem že pred 400 leti. V Krajevnem leksikonu Slovenije (Državna založba Slovenije 1976) najdemo podatek, da je bila v Šempetru poštna postaja ob beli cesti Du-naj-Trst in da so tu prepregali konje. Prvi znani poštar je bil 1. 1816 Avguštin Hausenbichler, ki naj bi bil tudi lastnik znanega mlina ob križišču ceste za Polzelo in Ljubljano, tako imenovani Wolfov mlin, za Hausenbichlerjem je pošto prevzel Wolf.
Na Hausenbichlerje naletimo tudi v knjigi »Vrbje« (Kulturna skupnost občine Žalec 1. 1982). V sestavku Janko Orožen »Zemljepisni in splošni zgodovinski oris« so opisane domačije in njihova posest. Pri Nidorferjevi posesti in mlinu prof Orožen navaja, da je grof Gaisuk (Novo Celje)
prišel v konkurz in da je posest z mlinom kupil I. 1826 Janez Hausenbichler, koroški rojak, tedaj še poštar v Šempetru. Verjetno je tu napaka, Janez Hausenbichler se je rodil šele 1838 in je tu verjetno mišljen Avguštin, ali še bolj verjetno Alojzij Hausenbichler. Pri posesti Kuder-Ro-tar-Hausenbichler najdemo označbo: »...Andrej Rotar (1799), Matilda Hausenbichler (1846) in Janez Hausenbichler. Ha usenbichlerji so prišli s Koroškega in so bili poštarji v Šempetru, vdova Elizabeta Hausenbichler (1899)... «
Elizabeta Hausenbichler je bila žena Janeza Hausenbichlerja, ki je bil rojen 13. XII. 1838 in umrl 11. IV. 1896.
V	zgodovini obrtništva zasledimo, da je bila v Žalcu zelo ugledna obrtniška dmžina Šentaki, ki so imeli usnjarno. V njej si je Alojzij Hausenbichler poiskal nevesto Marijo - mati Janeza Hausenbichlerja.
V	zgodovini obrtništva je prof Orožen v seznamu obrtnikov ža obdobje 1800-1859 pri Žalcu navedel, da je bila pekovska obrt prvotno združena z mlin-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Celje
SEJEM OBRTI
Sredi septembra je bil 21. mednarodni sejem obrti na Golovcu pod geslom »Vse za obrt, obrt za vse«. Odprl ga je predsednik Zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič. Na sejmu je sodelovalo nad 3.100 razstavljalcev na 741 razstavnih mestih.
Letošnje razstavišče se je povečalo za 3.400 kvadratnih metrov v novi dvorani. Sejem je bil bogat, pester in vreden ogleda.
Žalec
120-letnica tabora
Od devetega do osemnajstega septembra so s številnimi kulturnimi prireditvami pestro praznovali 120-letnico drugega slovenskega tabora. V gosteh so imeli pevski zbor France Prešeren iz Celja, pianistko Jasnimo Saljkovič, pesnico Nežo Maurer in slikarja Jureta Sarlaha. Igrali so igro Veseli dan ali Matiček se ženi in vrteli film Moj ata socialni kulak. Na Mrzlici pa je bil ljudski tabor.
NAJBOLJŠI KOSEC SLOVENIJE DRAGO OREHOVEC Z VRANSKEGA
Ekipa AMZ Vransko je letos predstavljala Savinjsko dolino na 2. srečanju mladih zadružnikov v Šentjerneju pri Novem mestu. Tekmovalci so se pomerili v sestavljanju kmečkega voza, vožnji s samokolnicami, izdelovanju glinene posode, spretnosti v igranju na harmoniko, košnji in grabljenju. Član ekipe Drago Orehovec je dobil naziv »Najboljši kosec Slovenije«, ekipa pa je skupno dosegla 11. mesto med 32. nastopajočimi. Naslednje leto bo srečanje v Laškem, upamo, da v za nas bolj ugodnem terminu (obiranje hmelja).
Matej Valant
3, srečanje mlekarjev Slovenije
je bilo 10. septembra v dvorani Hmeljarskega doma v Žalcu.
Titova brazda
Zveza za tehnično kulturo Slovenije je po dveh letih ponovno organizator zveznega tekmovanja traktoristov. V sodelovanju z ZTKO Murska Sobota je bilo tekmovanje konec septembra na njivah generalnega pokrovitelja prireditve ABC Pomurke.
Rezultati tekmovanja bodo v naslednji številki.
Vy
Preprečili
katastrofo
V	Savinjski dolini strelci niso zamujali
V	ponedeljek, 15. avgusta je bila letos največja akcija obrambe proti toči na območju Savinjske doline. Akcija je trajala vse od 15.57 ure v ponedeljek, do ene ure zjutraj v torek. V pripravljenosti je bilo kar 85 strelcev. Ukaz za izstreljevanje raket je zatem dobilo 28 strelcev. Izstrelili so 400 raket.
(Nadaljevanje na 2. strani)
V Andražu nad Polzelo so triletni kmečki nasadi obrodili lep in zdrav sad.
IZ VSEBINE
3.	in 4. stran — Možje, ki kljubujejo
naravi
4.	stran — Novost za hmeljarje
5.	stran - Jesenska setev
6., 7. stran - Usposabljanje zemljišč
10.	stran - Tradicija oživlja
11.	stran - Umrl je Vlado Plaskan
12.	stran — Smučarji!
Oktober mesec blagovnice Hmezad AGRINA Žalec
Ob 150-letnici Janeza Hausenbichlerja
(Nadaljevanje s 1. strani)
sko, toda kruh so večina pekli doma. Za to razdobje najdemo peke samo v Žalcu. Prvo znano pekovsko obrt je imela Ana Hausenbichler (J 828). To je znana družina, katere rod seže v Šempeter. Prof. Orožen navaja, da sta znana še Alojzij in Marija, rojena Šentak. Njima se je rodil sin in tri hčerke. Ena od hčera se je poročila z Josipom Lorberjem, kasnejšim lastnikom tovarne poljedelskih strojev, predvsem hmeljarskih sušilnic. Sin Janez se je izučil za medičarja, opustil to obrt in pričel z gostilno. Njega je nasledil sin Josipa Lorberja, Rudi Lorber. Tu je bila gostilna in pekarna vse do konca druge svetovne vojne. Torej pekarna stara najmanj 120 let. Tako govorijo nekateri zapisi o družini Hausenbichler, o hiši, za katero je Jaka Slokan v sestavku »Domača pričevanja o Janezu Hausenbichlerju« zapisal, da je bila slovenska trdnjava malodane pol stoletja. V njej so odločali o slovenskem taboru 1868, tu so zbirali podpise za »taborski proglas«, v njej so izoblikovali zapisnik. V tej hiši, v Hausenbichler jevi gostilni, je bila 1869. leta ustanovljena »narodna čitalnica« Na razpolago so bili slovenski časopisi in slovenske knjige. Marsikaj še je dogajalo v tej hiši, v tej gostilni:
Poglejmo originalne zapiske o ustanovitvi požarne brambe v Žalcu: »Na ta dan (8. 6. 1880) zvečer ob 1/2 9. uri povabi srenjske prebivalce Žalske v svojo gostilno g. Ivana Hausenbichlerja, da bi se posvetovali o ustanovitvi prostovoljne gasilne brambe in osnovali ustanovni odbor. ... so se še tisti večer v obilnem številu sešli mnogi vrli Žavčani, spoznavši veliko korist take velevažne naprave. Po gorkem govoru o potrebi požarne brambe nasvetuje g. Hausenbichler, da se voli ustanovni odbor. Voljeni so bili gospodje... « Med njimi je bil Ivan Hausenbichler, Jože! Zigan, Jožef Lorber in za »pe-rovodja« Anton Petriček. Zakaj izpostavljamo ta imena. Zato, ker so bili ti »gospodje« prvi, ki so postavili temelje in razvili hmeljarstvo v Savinjski dolini. Poudarimo nadučitelja Antona Petrička, neumornega »perovodja« v marsikaterem društvu, med drugim tudi v Južnoštajerskem hmeljarskem društvu. Njegovo poročilo ob 50 letnici društva je temelj zgodovine hmeljarstva.
Ohranil nam je tik Janeza Hausenbichlerja, s katerim je bila domača zgodovina velikokrat hudo muhasta. Zdaj ga je kovala v nebo, zdaj pehala v pekel. Na življenskem zenitu so ga prenekateri iskali, povpraševali za nasvete o tem ali onem, prosili za pomoč tako ali tako, volili v društva, občino, okrajni zastop in celo v deželni zbor, imenovali za častnega člana, v dokaz hvaležnosti ali s kančkom upanja na prihodnjo korist in tako naprej, po smrti pa je javno zanimanje zanj zlagoma plahnelo.
Med obema vojnama so klerikalci (v najslabšem pomenu besede) v trenutku, ko je nekdo - po prvi svetovni vojni -sprožil pogovor o zaslugah za začetek in razvoj savinjskega in preko njega slovenskega hmeljarstva, poskušali »odkriti« nemškega dušnega pastirja novocelj-ske »pragrofice«, liberalci pa so njim v brk razglasili Janeza Hausenbichlerja za očeta savinjskega hmeljarstva ter na čelo njegove rojstne (in smrtne) hiše sredi trga vzidali spominsko ploščo iz marmorja, po njem imenovali planinsko kočo vrh Mrzlice pa še to in ono za nameček.
Na plošči, odkriti, ob 100 letnici rojstva preberemo:
Oče savinjskega hmeljarstva Janez Hausenbichler 1838-1896 veleposestnik in župan trga Žalec, ustanovitelj Hmeljarskega društva,
Savinjske posojilnice, Prostovolnega gasilskega društva, Dirkalnega društva, podpredsednik okrajnega zastopa celjskega, predsednik prve narodne čitalnice 1. 1869 itd. častni občan občin: Braslovče, Griže, Okolica Celja, Velika Pirešica in trga Žalec.
Janez se je rodil 1838 leta, hodil je v žalsko ljudsko šolo, opravil dva razreda glavne šole v Celju in se priučil medičar-skega rokodelstva, kot 17 letni lani odide na tuje, kot so tedaj zahajali vsi rokodelski pomočniki, po štirih letih se vrne, se oženi z Lizo Zmerzlikar, hčerko dimnikarja iz Celja in se posveti gostilni in posestvu. Trideset let je bil občinski odbornik in od 1. 1888 do 1894 žalski župan. Na njegov predlog se je 28. II. 1888 uvedlo slovensko uradovanje. Realiziran je bil eden izmed sklepov žalskega tabora, ki je bil 6. 9. 1868, da je potrebno zagotoviti enakopravnost slovenskega jezika v šolah, uradih in na SODIŠČU.
Smo pri dveh jubilejih: 120 letnica tabora, ki je zahteval enakopravnost slovenskega jezika in združeno Slovenijo, in pri 100 letnici kar je bil v občinski urad v Žalcu uveden slovenski jezik. Pri obeh dejanjih je J. Hausenbichler tvorno sodeloval in tako pokazal visoko nacionalno zavest.
Taboriti, med katerimi je bil tudi Hausenbichler so kaj kmalu spoznali, da se je potrebno okrepiti tudi na gospodarskem področju. Potrebno je razviti umno kmetijstvo. In to je bil hmelj. Potrebno je priti do slovenskega kapitala. Tu je bila Savinjska ‘posojilnica, ustanovljena 1881 leta. Med ustanovitelji najdemo podpisnika vabila za tabor in umna kmetovalca: Janeza Hausenbichlerja in Jožeta Žigona.
Janez Hausenbichler je veliko naredil za razvoj kmetijstva v dolini, napisal priročnik za gojenje hmelja (Navodilo o hmeljarstvu) in na svojih njivah praktično učil kmete, kako se goji hmelj. Ne bom se spuščal v to, kdo je prvi gojil hmelj, vendar samo nekaj podatkov pove, da je bilo veliko začetkov in samo eden temelj:
-	1854 poskus gojenja hmelja, poskusi Franc Žuža, ki je 1. 1842 v Žalcu odprl majhno pivovarnd.
-	med 1865 in 1872 knez Salm v Novem Celju poskusi z vviirtenberškim poznim hmeljem
-	1876 napravita prve hmeljske nasade Janez Hausenbichler in Jože Zigan, sadike jima na skrivaj priskrbi oskrbnik iz Novega Celja Jože Bilger
-	1879 sledijo Marija Roblek, Rudollin Franc Žuža, Josip Reher, Franc Koceli, Karl plemeniti Haupt, graščak na Štrose-neku pri Gomilskem, ki je v nemščini sestavil prva pravila Južnoštajerskega hmeljarskega društva
-	5. XII. 1880 oblast potrdi pravila Južnoštajerskega hmeljarskega društva
-21. V. 1881 glavna skupščina tega društva, za predsednika je izvoljen Haupt, za tajnika in blagajnika Hausenbichler
-	Haupt in Hausenbichler zasadita prvi golding v Savinjski dolini, le-ta vedno bolj izpodriva wiirtenberški pozni hmelj.
Odveč je razprava, kdo je prvi gojil hmelj v dolini, dejstvo je, da je temelje postavilo Južnoštajersko hmeljarsko društvo in med njimi v prvi vrsti Janez Hausenbichler in Anton Petriček. Društvo je skrbelo za kulturo hmeljske rastline, pospeševalo hmeljarstvo, reklamiralo savinjski hmelj, sodelovalo na različnih razstavah in prirejalo razstave doma. Ustanovilo hmeljarno, da ni bilo potrebno konzervirati hmelja vNiirnbergu ali Žal-
cu ustanovilo oznamkovalnico. Za pravilno označbo hmelja je veliko naredil Hausenbichlerjev naslednik, rodoljub Franc Roblek, in še in še bi lahko naštevali.
To je le nekaj drobcev iz dela in življenja rodoljuba, hmeljarja, pospeševalca konjereje v Savinjski dolini, delavca na kulturnem in političnem področju, Janeza Husenbichlerja. Slovenca, ki je v uvodu svoje knjige Navod o hmeljarstvu zapisal:
»Draga mi domovina, drag mi vsak poštenjak, čez vse si mi pa ti narodnjak, kateremu v pouk in korist posvetim tole knjižico.«
Zaključimo z besedami, zapisanimi v celjski Domovini, teden dni po njegovi smrti:
» V javnosti ni iskal ugleda, a če je prevzel kak posel, potem ga je vršil z natančnostjo do skrajnosti. O tem vedo povedati okrajni zastop celjski, županstvo v Žalci, posojilnica v Žalci, konjerejsko društvo in požarna bramba. Tem korporacijam stal je na čelu in se je vse lepo razvilo pod njegovim vodstvom,«:
Franc Ježovnik
Preprečili
katastrofo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Akcija obrambe pred točo je potekala s strani radarskega centra na Lisci in strelcev na terenu. Večina raket je bila izstreljena na obrobju Savinjske doline in sami dolini. Zal sta predvsem vihar in tudi toča, naredili nekaj škode na kmetijskih pridelkih v ozkem pasu hmeljišč, med Petrovčami in Levcem.
Mozirje
Cvetlična farma viva
V Savinjskem Gaju je bila od 9. do 12. septembra mednarodna razstava cvetja na prostem. Sodelovalo je 46 domačih in 7 tujih razstavljalcev. Lepo vreme in čudoviti aranžmaji izbranega cvetja so privabili številne obiskovalce in jim ob umirjeni glasbi nudili sprostitev in užitek.
Zato je vznemirila predvsem naše strelce vest posredovana na radiu Ljubljana, objavljena v osredni informativni oddaji, v torek ob 15.30 uri, češ, da so strelci v Savinjski dolini streljali prepozno. Resnici na ljubo je treba povedati, da so strelci nalogo opravili pravočasno. Strelci v Savinjski dolini ne branijo same doline, temveč predvsem ožje celjsko območje. Samo Savinjsko dolino branijo strelci na njenem obrobju in tisti, ki imajo strelna mesta v Tuhinjski dolini in Velenju! Strelci so srčni ljudje, večinoma so tudi kmetje, zato jih take neresnice bolijo, ker vedo, kaj pomeni izguba pridelka.
Ogled prizadetih krajev je pokazal, da je v omenjenem ozkem pasu naredilo največ škode neurje, predvsem vihar. Le-ta je tudi podrl žičnico v nasadu hmelja pri Petrovčah. Znano je, da jesv Savinjski dolini hmelj zasajen na okrog
2.000	hektarjih, kar pomeni, da je bila očuvana večina pridelka tik pred obiranjem. Ocenjujemo, da smo v tej veliki akciji škodo ublažili, če ne celo preprečili točo v Savinjski dolini. Podobno uspešno akcijo smo imeli pred kratkim na Gorenjskem.
Strelec 2
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE ORAČEV SR SLOVENIJE
Letos je republiško tekmovanje oračev potekalo 2. in 3. septembra v Brežicah. Tekmovanje je organizirala delovna organizacija Agraria Brežice.
Celjsko regijo so zastopale naslednje ekipe:
H AMZ - moški
2.	člani - dvobrazdni plug ;
3.	člani - tribrazdni plug.
Vinko Zupanc in Andrej Kramer sta tekmovala v kategoriji, člani - tribrazdni plug, zastopala sta Hmezad KZ »Savinjska dolina« v ekipi celjske regije.
Vidnejše uvrstitve:
Dosegli smo prvo mesto v teoriji člani (Vinko Zupanc) in prvo mesto v spretnoštnhvožnji - člani (Anton Spital).
Ekipno - kategorijo člani - tribrazdni plug -celjska regija 4. mesto.
Ekipno - kategorija člani - dvobrazdni plug - celjska regija. 4. mesto.
Ekipno- kategorija mladi zadružniki - celjska regija 7. mesto.;
Matej Čulk
Prazno akumulacijsko jezero Vonarje.

Obramba pred točo v Savinjski dolini
MOŽJE, KI KLJUBUJEJO NARAVI
Včasih je veljalo - po loči zvoniti je prepozno. Danes bi bilo bolje reči - po toči streljati je prepozno. V Sloveniji namreč celoten obrambni sistem pred točo temelji na številnih raketnih izstrelnih mestih, ki jih je izbral SIS za obrambo pred točo v Sevnici glede na ogroženost določenega področja in glede na to katere kulturne rastline gojijo na tem področju.
Ker ta obramba sodi v dopolnilno obveščanje občinskih centrov OJOA, je njihova naloga, da idealne računalniške izračune postavijo na trdna tla, se pravi, da morajo na teh točkah poiskati človeka, ki je pripravljen prevzeti to odgovornost. Navadno so’ to kmetje, ki so najbolj povezani s svojim domom, kajti dežurstvo v sezoni streljanja traja neprekinjeno štiriindvajset ur na dan.
Raketni radarski center je na Lisci, kjer se preko računalnika zbirajo vsi meteorološki in drugi podaki, in s katerim so povezani s prenosnimi UKV radijskimi postajami vsi strelci v Sloveniji. Vse akcije streljanja se vodijo s tega republiškega centra.
V obrambni sistem pa še ni vključena Primorska, kjer potekajo dogovori o skupni obrambi z Italijani v okviru Ozimskih sporazumov, torej na relaciji Rim - Beograd.
Od leta 1983, ko je bila organizirana obramba pred iočo, v Sloveniji še ni prišlo do te naravne katastrofe.
Savinjska dolina, oziroma občina Žalec ima zaenkrat šest strelnih mest: Ka-saze, Dolenja vas, Vransko, Dobrovlje, Andraž nad Polzelo in Studence. Bistvenega pomena za to dplino so še strelna mesta v „občinah Slovenj Gradec’ (Mislinja), Titovo Velenje (Šmartno ob Paki, Škalske Cirkovce (Šoštanj) in Kamnik (Laze v Tuhinju, Zgornji Motnik). Pet let, odkar pri nas navadno podvojeno treska med nevihtami, je dovolj dolga doba, da so še ljudje temu privadili. Pa se kljub temu spletajo okoli raket in njihovega učinka na »nebo« številne neresnice.in dvomi, ki imajo svoj izvir predvsem v nepoznavanju delovanja sistema. Najteže ljudje razumejo,
da kljub vsemu občasno še vedno pada toča. Tovariš Zidarič, z republiškega SIS za obrambo pred točo v Sevnici, mi je po telefonu zagotovil, da ljudem niso obljubili, da odslej toče ne bodo videli več in da prav tako nimajo »ustreznih pooblastil« za ukinjanje neviht kot naravnega pojava. So pa še mnoge druge ovire, ki zmanjšujejo učinkovitost raketne obrambe in velikokrat niso subjektivne narave.
O vsem tem sem se pogovarjala z možmij? ki so kot nekakšni prisiljeni prostovoljci sprejeli breme raketne obrambe pred točo. Oto Rovšnik, kmet z Dobrovelj, je eden izmed njih. Pravi, da mu je najteže zdržati doma ob nedeljah: »Sezona streljanja traja od 15. aprila do oktobra, odvisno seveda od vremena, in v tem času se moramo vsak dan ob 12. uri javiti Lisci. Oni nam povejo, če je tisti dan nevarnost toče, mi pa njim, če imamo kakšne težave z raketami. Ob 9. uri zjutraj povedo samo vremensko napoved-«
Brez dovoljenja, pravzaprav ukaza z Lisce posamezen strelec ne sme začeti akcije. Ko je Oto opisoval takšne akcije, me je kljub lepemu vremenu mrazilo po hrbtenici. »Delo samo niti ni težko, je pa hudo, kadar je treba streljati ponoči, ko grmi, piha veter, dežuje, ko ne veš, če si točno naravnal drobno številko na raketi — čas do eksplozije. V eni rampi je šest raket, višina in stopinja leta se naravna na rampi, seveda tako; kot ti določijo na Lisci, pri vsem tem se zgodi, da katera od raket zataji,„si samovoljno izbere smer ali pa kar takoj pade na tla«
O plačilu Oto Rovšnik ni, hotel govoriti, le to je rekel, da bi lahko bili malo bolj spodbujajoče. In še to je dodal, da se človek lahko s to stvarjo najbolje seznani takrat, ko je nevihta.
Priznam, da je za to potrebna velika mera poguma in tako verjetno ni naključje, da sem Francija Kosa iz Studenc pri Ponikvi obiskala v sončnem poletnem jutru. Franci Kos je povedal: »Sicer je kar malo grozno, ker si zunaj takrat, ko najbolj grmi, ampak mene je bolj strah tega, da bi kje zanetil požar, če bi zatajila raketa. K sreči so bile letos do sedaj še vse rakete v redu.«
Vsi strelci morajo vsako leto na usposabljanje v Polce pri Begunjah in o tem je pripovedovala Francijeva soproga, ki sicer še ni streljala, je pa skoraj vedno zraven, ko poteka akcija: »Iz vsake družine lahko gresta na usposabljanje dva in med njimi je kar precej žensk. Spoznali smo se s sestavo raket in njenim delovanjem, videli smo diapozitive iz tovarne 19. december iz Titograda, pa tudi politično nas malo obdelajo. A mene bolj zanima meteoroslovje in različna letala. Kljub vsemu so rakete le vojaška zadeva in s tem ne bi hotela imeti nič opravka, če ne bi šlo za skupno dobro. Tudi s strelo sem že imela neprijetno izkušnjo, ko sem bila še otrok, ampak kaže, da z leti postane človek močnejši. Rampa je sicer zelo ozemljena in zavarovana proti streli, a čisto prepričan človek le ne more biti.«
Anton Uršič iz Dolenje vasi sprva ob mojem obisku ni hotel dati,nobene izjave: »O vsem tem je bilo že veliko napisanega in vsak pove kaj drugače. Ljudje dobijo potem zelo čudno mnenje, če berejo nasprotujoče si izjave.« To pa je le povedal, da ga med nevihto ni nič strah in da mu letos ni zatajila še nobena raketa: »Kvaliteta raket je vsako leto boljša, tudi oskrbovanje z njimi je redno. Po vsaki akciji moramo namreč raportirati, koliko raket smo izstrelili in koliko jih
Proti točonosnim oblakom
še imamo. Včasih je treba izstreliti do trideset raket v pol ure. Ljudje se pogosto pritožujejo, da jim preganjamo dež. V resnici pa jim ga povzročamo s topljenjem ledu v oblakih. Res pa je tudi, da neposrednih meril o uspešnosti akcije nimamo.«
Ž izplačanim honorarjem je Tone Uršič kar zadovoljen: »Pravijo, da bomo letos dobili okrog 150 starih milijonov. V to je vračunana določena osnova, poleg tega pa se točkujejo še različne vrste aktivnosti strelcev (javljanje, stalna pripravljenost, streljanje). Največji odbitek točk je v primeru, da bi moral streljati, pa se ne javiš na poziv.«
Na svojem obhodu strelskih mest v žalski občini sem poiskala tudi Marjana Potočnika iz Kasaz, ki je zaposlen kot traktorist pri Sadjarstvu Mirosan. »Radijsko postajo imam doma, Lisci se ponavadi javlja moja mama, ki me lahko pokliče v služo po telefonu. Ko je treba biti v stalni pripravljenosti, sem odsoten z dela, to pa plača SIS za obrambo pred točo. Strelci smo prav tako oproščeni orožnih vaj. Letos ni bilo veliko akcij in samo ena raketa je doslej zatajila. Pogosto pa se zgodi, da motor rakete po razpršitvi srebrovega jodita ne zgori v zraku in ljudje navadno o tem obvestijo miličnike, ker ne vedo kaj je. Ti pridejo k meni, da grem po izgubljeni del iz aluminija. Se največ težav imamo zaradi prepovedi streljanja, ki pride z zagrebškega letališča. V teh petih ali pa tudi dvajsetih minuteh lahko toča vse uniči, ljudje pa ne vedo zakaj. Poleg tega razpršeni srebrov jodit stali led nevihtnega oblaka v premeru deset kilometrov, kar ostane ob robovih, lahko veter nese naprej in kljub streljanju pada toča. Vendar ni res, da z raketami samo preganjamo oblake in nič drugega.
Plačani nismo najbolje, sploh če upoštevamo, da nekatere akcije in pripravljenost trajajo več dni skupaj. Za dveurno nevihto je nagrada dovolj visoka, za cele noči pa ne.«
Tudi Alojz Pižom iz Andraža je zatrdil, da ga med akcijo ni nič strah, a je njegova snaha pripomnila, da je takrat kar precej živčen. Strinjala pa sta se, da je raketna rampa na njihovem dvorišču samo vzrok za vsakodnevno skrb, vedno mora biti nekdo doma: »Enkrat smo se opravičili zaradi nujnega primera, pa so nam rekli, da ni za strelce nobenega
(Nadaljevanje na 4. strani)
Možje, ki kljubujejo naravi
NOVOST ZA HMELJARJE
(Nadaljevan)e s 3. strani)
opravičila.« Strelci morajo biti med ne-vihno zelo hitri, saj oblaki potujejo tudi 80 km/h. Ampak največji problem so letala: »Kar naprej imamo prepoved streljanja zaradi letal, medtem pa toča opravi svoje. Zadnjič še na Lisci niso vedeli, zakaj prepoved. Takrat, ko je toča, me je kar malo strah iti med ljudi,
Aeroklub letališče Levec ima eno letalo za obrambo pred točo. Brani okolico Slovenj Gradca in Golte, kjer ni raket. Oboje hkrati namreč ni mogoče. To letalo je že pet let v stalni pripravljenosti, vedno dežurata pilot in njegov pomočnik. Z njim letijo vsi amaterski piloti, člani aerokluba, ki jih je približno šti-
Oto Rovšnik z Dobrovelj je eden od naših hrabrih borcev s točo. S svojo strokovnostjo in predanostjo rodni grudi je prej z očetom Jožetom, sedaj pa sam uspešno ubranil Savinjsko dolino vseh ujem z zahoda.
ker ne razumejo, da če ni komande, ne smemo streljati, saj tudi ne vemo, kam naj streljamo.«
Do nesporazumov med strelci in Lisco prav tako pride. Sredi vrišča petih lantičkov je Alojz opisal dogodivščino izpred dveh let »Takrat, sva streljala skupaj s snaho. Letalo sva videla s prostim očesom čisto nizko nad zvonikom cerkve na Gori Oljki. Zašlo je s prave smeri, midva pa sva dobila komando, da streljava v tisto smer. Bolj sva kričala, da je tam letalo, manj je pomagalo. Pa sva spustila tisto raketo. Kasneje sva izvedela, da je šla raketa »za las« mimo repa letala«
Med poizvedovanjem o obrambi pred točo sem slišala, da se drugod po svetu in tudi že pri nas razmišlja o ukinitvi raket kot obrambe. Tovariš Zidarič mi je pojasnil, da v ZDA ravno nasprotno tako vrsto obrambe še širijo in da porabijo 60 tisoč raket letno, izdelanih v Hongkongu. Je pa seveda pomembna razlika v tem, da raketno obrambo kombinirajo z letalsko in da gre za reaktivno letalo tipa Fantom, ne pa za športna letala, ki jih nekatera naša letališča uporabljajo.
rideset Letos še niso intervenirali, redno pa opravljajo meritve temperature zraka na 5000 metrih višine in jih pošiljajo Lisci. Za to dobijo neka sredstva od sisa, vendar lahko s tem plačajo le ure letenja, z njihovo pomočjo ne morejo kupiti močnejše in učinkovitejše letalo. Letalo namreč mora leteti v nevihtni oblak in ker pilot ve, kdaj je v oblaku, je ta obramba do neke mere učinkovitejša. Se pa še preizkuša, katera obramba je učinkovitejša in primernejša.
Mene osebno pa je pri vsem tem zanimalo še nekaj: srebrov jodit gotovo ni povsem nedolžna in okolju nenevarna raztopina. Na sisu v Sevnici so mi takoj postregli s primerjavo. Izstreljenih 10 tisoč raket ekološko pomeni dve uri onesnačevanja zraka iz šoštanjske termoelektrarne.
Toda ali človek res ni več sposoben ustvariti ničesar zanj učinkovitega, a hkrati popolnoma neškodljivega? Kaže res tako in priznati moramo, da smo tudi pri raketni obrambi našli nekaj negativnih dejstev. Ampak ljudje, ki pošiljajo rakete v nevihtno nebo, so gotovo pogumni.
Ksenija Rozman
Vse kaže, da bo žalski nadvoz čez progo narejen do zime.
Na tržišču se je pojavila kardansko gnana enokolutna vrteča zobata brana.
Brana je imenovana VRTAVKA in je nošeni traktorski priključek z vgrajenim mehanizmom za odmik koluta od smeri brananja.
Brana je zgrajena iz jeklenih profilov. Na tritočkovni priključni« ima vpet pa-ralelogramsko gibljiv nosilni okvir, na katerem je vgrajen reduktor prenosa moči s kardonsko priključno gredjo. Reduktor moči za 4 krat zmanjša število vrtljajev proti vrtljajem kardanske gredi traktorja. Število vrtljajev koluta je odvisno od hitrosti vrtenja kardanske gredi traktorja. Kolut je od reduktorja gnan z galono verigo. Na prečkah koluta so priviti 18 cm dolgi zobje.
Pred krožnico nad kolutom je nameščen odmikač, ki kolut odmakne od prvotne smeri brananja, če se odmikač dotakne ovire (drevo, drog) in kolut vrne v prvotni položaj, ko odmikač oviro obvozi.
Vrtavka z odmikačem je nepogrešljiv traktorski priključek za osnovno in medvrstno obdelavo zemlje zlasti na presušenih, trdnih, zbitih in močno zatravlje-nih povšinah. Vgrajen odmikač povečuje uporabnost brane, ker z vrtavko lahko nemoteno obdelujemo tudi površine v vrstah, kjer je obdelava motena z ovirami.
Vrtavka je povzročila precej zanimanja pri hmeljarjih, saj je zelo primerna za odkopavanje hmelja, zlasti v vrstah med drogovi.
Brano prodaja Agrotehnika Celje, Hmezad Agrina Žalec in kmetijske preskrbe.
J. Z.
Tehnični podatki:
- dolžina	= 1300	mm
- širina max.	= 1750	mm
- višina max.	¡¡=¡960	mm
- širina koluta	= 850	mm
A število zob	111 12	mm
Ifdolžina zob	= 180	mm
- teža brane	= 175	kg
-	reduktor prenosa moči: zobniški 4:1
-	pogon koluta: galova veriga z napenjal-cem
-	odmik koluta 450 mm od delovne smeri gsjodmik: mehanski
^zahtevana moč: od 25 KW
Rodi v prvem letu
Drevesničar Pet Hilebrand na Nizozemskem je dosegel izredne uspehe. Njegov največji dosežek je »turbo drevo«. Zgodaj jeseni ga posadimo na stalno mesto in že naslednje leto seveda v idealnih pogojih rodi do 3 kg jabolk. Odraslo drevo visoko do 2 m rodi tudi od 16 kg jabolk.
125 let Bayerja
Znan in renomiran koncem Bayer iz Leverkusna v ZRN letos z velikim poudarkom praznuje 125-letnico obstoja. Za vrhunec praznovanja bo v Leverkusnu začel graditi komunikacijsko središče, v katerem bo stalna razstava njegovih izdelkov in še več priložnostnih razstav za še boljši stik s svetovno javnostjo.
Vy
Jesen
JESENSKA SETEV
Sortni izbor ozimnih žit za leto 1988
»Kletarjenje je užitek«
Priznani slovenski enolog mag. Anton Skaza je napisal novo knjigo pod gornjim naslovom. Izšla je pri ČZP Kmečki glas, Miklošičeva 4, Ljubljana. Tam jo lahko naročite. Knjiga je zelo. zanimiva. Poleg ilustriranih nasvetov o umnem kletarjenju še obravnava stekleničenje vin.
Pri isti založbi je kot peti razširjeni ponatis izšlo vinogradništvo avtorjev Jožeta Colnariča in Stojana Vrabla. Vinogradnikom in vf-kendašem, ki želijo pridelati zdravo grozdje in stekleničiti dobro vino, knjigi priporočam.	-
PITANJE PIŠČANCEV IN ŠTEVILKE
j Na njivah, ki.jih bomo jeseni namenili pridelovanju ozimnega žita, naj bi z intenzivno tehnologijo dosegli čim večji pridelek kakovostnega zrnja. Take pridelke zagotavlja dosledna in pravočasna izvedba agrotehničnih ukrepov, kot so priprava tal, gnojenje, pravilna gostota posevkov. in varstvo posevkov pred pleveli, boleznimi in škodljivci. Na količino in kakovost pridelka močno vpliva tudi izbor -bogatorodnih, odpornih in rastnim razmeram prilagojenih sort. Take sorte bodo poplačale povečana prizadevanja in vlaganja pri pravočasni in kakovostni pripravi tal za setev, pravilni setvi in Se posebno pri intenzivnem gnojenju z dušikom.
Vsakoletni izbor priporočenih sort ozimnega žita je rezultat načrtnega 'uvajanja novih sort in stalnega preizkušanja že uveljavljenih sort ozimnega žita, ki ju na Kmetijskem inštitutu Slovenije izvajajo že blizu dvajset let. Vsa-ko leto je v jugoslovansko sortno listo vpisanih več novih sort ozimne pšenice in drugih vrst ozimnega žita. Med njimi je . potrebno izbrati najprimernejše ža pridelovanje v konkretnih talnih, in podnebnih razmerah.. V ta namen so uporabili rezultate-preciznih mikropoš-kusov, rnakroposkusov, proizvodnih -poskusov ter izkušenj - v ^proizvodni praksi.
-Tako je strokovna skupina za pospeševanje poljedelstva pripravila sortni izbor ozimnih' žit za pridelovalno leto 1988/89. V primerjavi z Janškim letom ni bistvenih sprememb .pri .priporočenih sortah ozimnega ječmena,, rži in tri-tikala, med sortami ozimne pšenice pa sta zaradi majhne, rodovitnosti izpadli mačvanka 2 in super zlata.
V skupini najzgodnejših sort ozimne, pšenice za starejši sorti novosadska ..rana.2, ki je v-opuščanju.im nizijaSJies-riicajše vedno nimamo prave Zamenjave,. Mnogo večja je izbira v skupini poznejših sort, kjer so bile na novo uvedene sorte partizanska, nizka,’zvezda in marija,’ki.so poleg.obilnih pridelkov odlikujejo z zelo dobro, kakovostjo zrna.
OZIMNA PŠENICA
Nizija: resnica, nizka, zgodnja, občutljiva na slabe rastne razmere in pepelasto plesen
Iskra: nizka, zgodnja, občutljiva na pepelasto plesen.
Zagrebčanka 2: srednje nizka, srednje zgodnja, občutljiva na rjavenje plev.
Lonja srednje nizka, srednje-zgodnja, občutljiva na rjavenje plev.
Balkan: visoka, srednjemožna, občutljiva na pepelasto plesen.
L na: visoka, srednje pozna,, občutljiva ha pepelasto plesen. .
Zelengora: visoka, srednje pozna, občutljiva na pepelasto plesen.
Džerdanka: srednje.: nizka, srednje' pozna, srednje občutljiva na rjavenje plev.
Jugoslavija: visoka, srednje pozna, občutljiva na pepelasto plesen.
Pitoma: srednje visoka, .srednje pozna,J ..srednje: bbčutljiva':na pepelasto plesen, zahteva rano setev do 10. oktob ra V
Dukat: nizka, pozna, srednje občutljiva za rjavenje plev, zahteva ranč setev
do 10. oktobra; prenese obilno gnojenje, z dušikom brez poleganja.
Poleg omenjenih nosilnih sort, sp še naslednje sorte v uvajanju: libalka, marija, partizanka, nizka, zvezda, sanav
OZIMNI JEČMEN
Alpha, srednje visok, srednje pozen, srednje občutljiv za listno pegavost in poleganje, primeren za intenzivno :pri-delovanje v vseh slovenskih pridelovalnih okgljših.
Robour:-srednje nizek, srednje zgoden. občutljiv na pepelasto plesen in listno pegavost;' odporen na poleganje, primeren za intenzivno pridelovanje na dobrih zemljah.
NS 293: srednje visok, srednje pozen, manj občutljiv na bolezni in poleganje.
OZIMNA RŽ
Danko: visoka, srednje pozna,'občutljiva na snežno plesen, odporna na poleganje. C
OZIMNI TRITICALE (križanec med pšenico in ržjo)
Clercal: visok, srednjepozen, srednje odporen na poleganje,primeren za pridelovanje tudi na slabših tleh ter v bližini gozdov, kjer. dela škodo divjad.
: Ne pozabimo, da je setev kakovostnega semena eden od bistvenih elementov intenzivnega pridelovanja, zato si moramo za setev priskrbeti potrjeno, sortirano, razkuženo in v laboratoriju: preskušeno seme.
Dobri poljedelci precej pogosto pridelaj!) na hektar več kot 50 dt pšenice in drugih žit. liden od temeljnih pogojev za takšen:pridelek je primerno gnojenje. Poskrbimo,'da bomo ob pripravi zemlje, oziroma pred setvijo dodali dovolj losforja in kalija in nekaj dušika, ne. smeiho pa pri griojenju ješeni pretixava-ti z dušikom, čeprav je za Velik pridelek ozimin odločilno, da imajo posevki do-; voljjtega hranila. Tega bomo več dajali spomladi, ko bomo dogobjevali.
Pri zabravanju koruzmce m pri poznih setvah odmerek dušika nekoliko, povečamoj/č
. Zemljo za setev pravočasno proorje-mo, da se pred setvijo’ zgosti (14 dni pred setvijo). Prvi gnoj za pravilno in enakomerno globino Setve je dobro in dovolj globoko j)rij;ravljeno šetvišče in zravnana površina njive. Če tega nismo dosegli z Obdelovanjem, bo seme ponekod.preplitvo pri vrhu, na drugem mestu pa bo pregloboko v Zemlji in bo potrebovalo dalji; časa do vznika , ali pa sploh ne bo vzniknilo. Vse to lahko želo vpliva na gostoto posevka. Od gostote in pre/.imitvc j>a je. odvisen tudi pride-’ k'k.	■ dipl. ;:iž. Franc BKRiČIČ
Kruh iz bučk golic
'¿a tiste, ki veliko sedijo in se premalo gibljejo, za liste, ki imajo težave s prebavo in moški s prostato, je slaščičarna Rogla iz Slovenskih konjič spekla n ov kruh in slane krekerje. Na kmetijsko-živinorej-skem sejmu v Gornji Radgoni ga j e predstavila.. Po posebnem postopku ga je spekla iz zmletih oljnih tropin bučk golici ki jih je dobila v Tovarni olja v Slovenski Bistrici.
Nova izdelka sta že v široki prodaji.
V svetu številk v zvezi s poslovanjem še zadnje čase dogaja marsikaj čudnega in enako se godi v »kurjem rejtrokro-gu«; morda v tej proizvodnji zaradi hitrega obračanja še bolj kot drugje.
Ce primerjamo prvih devet mesecev letošnjega in lanskega leta, je bilo po tehnološki plati uveljavljeno nekaj Sprememb; Čas pitanja se j'e; podaljšal, povečala se je povprečna teža piščanca in konverzije (t j. porabljena krma na kg prireje.živpiteže), povečal se je pogin.
Letošnje dolgo in vroče poletje je povzročilo rejcemFin strokovnim službam še nekaj dodatnih težav. Samo v juliju je: bilo skupaj Zaradi toplotnih udarov za 59,5. milijonov dinarjev škode na -piš-. Gancih in krmi. izpad zaslužka rejcev v tej številki ni zajet. Škodo bodo v enakih deležih pokrile vse udeleženke rep-rokroga (Jata, Agri na, Tovarna krmil,’; organizatorji).
Skupni stroški žive teže s6 povprečno v prvih: devetih mesecih lanskega, leta znašali 518- din po kilogramu, v prvih dhvetlh mesecih letošnjega leta pa 1,835 - din.
'Primerjava posameznih vrst stroškov po kg žive teže pokaže, da se je cena dan starega piščanca dvignila tri in pol-kral. cena krmil 3,7 krat, stroški rejca 2,9 krat, plačilo organizatorju se je povečalo 2,4 krat, obresti pa kar 5,3 krat. Medtem, ko so se skupni stroški prireje povečali 3,5 krat, se je prodajna cena mesa piščancev .povečala 2,9 krat: '
. Stare sadovnjake po Savinjski dolini so intenzivno začeli izpodrivati sodobni nasadi jablan. Že obstoječim .okrog 10 let starim kmečkim nasadom jablan na novih'poflagah se je lani pridružilo še
8,5	ha. Savinjska dolina, predvsem pa predeli od Andraža nad Polzelo, čez Zaleže/Ponikvo, Pirešico, do Šmartha v Rožni dolini in še naprej so včasih sloveli po~kvalitetnem Sadju. Kmetijska zadruga Savinjska dolina se je smelo in s polnim elanom, razumevanjem in težnjo ter potrebo po:kvalitetnem kmečkem sadju lotila naprave, novih nasadov jablan.
Za obdobje 1988/89 je izdelal idejno zasnovo, investicijskega programa in tudi tehnološki del strokovni delavec
Jati je tako za pokrivanje stroškov klanja, predelave in prodaje ter za dane rabate ostalo' lani 38 % prodajne cene mesa piščancev, za raženj, letos slabih 25 %. To pomeni, da bi bile brez višjih oblik predelave, prodaje stranskih proizvodov, itd. na koncu verige rdeče številke, .
Samo v letošnjem letu so se Surovine v kg krmil dvignile od 403 - din v januarju na 756.- din. v septembru, skupno s stroški mešanja ih stroški prevoza so porastle cene krmil od,437- na 808.l| din za kilogram. Stroški rejca so se povečali ,dd.;92 - din po kg žive teže v januarju na 1.53 - din v septembru (zaradi primerljivosti je v januarju izpuščen zimski dodatek za kurilno olje), Pri materialnih stroških rejca velja načelo, da se plačilo sproti prilagaja dejanskim gibanjem cen posameznih postavk stroškovnika. Kako se je gibala cena električne energije, je znano (s 1. 6. se je dvignila za 31,4 %, s l. 8. za 39,69 96), kurilno olje s- prevozom še je podražilo od 278- na 495- din za liter, voda se je podražila januarja' z.a: 32%t 1. julija.z.a 75. ž, zdravila, vitamini in razkuževanje je dražje kar 3.5 krat. .
Kljub težavam proizvodnja teče v nezmanjšanem obsegu. Vsi udeleženi, od rejca do čisto na koncu potrošnika, si nedvomno želijo, da tako tudi ostane.
R. V.
pri KZ Savinjska dolina in duša prenov inž sadjarstva Matej Čulk.
Letošnjo jesen in prihodnjo pomlad bodo zasadili okrog 15 ha'kmečkih sadovnjakov na lepih prisojnih legah na področju TZO Polzela v Andražu, TZO Braslovče, Gotovlje in Petrovče. V sortnem sestavu bodo jonagold, gloster, ida-red in.elstar v razmerju 50:30:10:10 na podlagi M-9, ki je šibke rasti in drevesa kmalu rodijo.,
V Andražu nad Polzelo si lahko ogle-datelepe 3-letne nasade, ki že rodijo in navdušujejo kmete-sadjarje in obiskovalce ter so zadrugi, načrtovalcem in izvajalcem v ponos.
Vy
Sadjarstvo v Savinjski dolini oživlja

PROGRAM USPOSABLJANJA ZEMLJIŠČ ZA ORGANI ZIRANO KMETIJSKO PROIZVODNJO SO ŽALEC ZA OB DOBJE 1988-1990 IN DO LETA 2000
■HBI

.....-



!Z&nk
'Polzela,
? f2*02)'7:
iliMMi

¡p. Gori

'.'tirno
»*3.



	✓i* >		p		i jti
Js	J t.ysž*j.s&$			\wj Jfflf 'ad&Sik	E| ^O!
					
S|	j|§l S-		KigGm		;, JjV¿¡- mi
. r w ^	-v
m	irn
JJHI	. ?:
7 ni	—$ ‘ ■ i»«
(g)tmut INŽENIRING ŽALEC
INVESTITOR ■•
B||||p
ra*tfl

KMETIJSTVO ŽALEC
KMETIJSKA ZADRUGA SAVINJSKA DOLINA
UST: 4
OPIS Š
;fh	■ '
■M|
|fc« maÊM ; • :

™ p / p Ajfi In i 4
»è*Âfc;îjj4
PREDVIDENI NAMAKALNI SISTEMI
VODJA PROJEKTA:	Anton Maruša,ing.gr.
PROJEKTANT:
Anton Maruša, ¡ng.gr.
Í L,Vrn I« '/{ », w
§ SODELAVCI»?;
Alenka Šorli ( gr.teh.
DIREKTOR :


dr. Boris Skalin
MERILO:
1~:250CQ
DATUM:
JANUAR 1988 ST. PROJEKTA:
1 /88
LEGENDA ••
9W8T MssM
ry>.f , n
MiM
H\J,c ■€
Mmmm
predvideni namakalni sstemi
1	LOCICA
2	OB BOLSK!
3	DRAGO POLJE U GOLAVKA
5	GOMILSKO
6	TRNAVA-BRIJE
7	ŠENTRUPERT
8	POD LETUŠEM 19 LOČIŠKA GMAJNA
10	LAPURJE
11	ŠEMPETER - VRBJE l 12 GOTOVLJE
13 NOVO CELJE 1A ARJA VAS - DREŠINJA VAS P0| 15 PETROVČE-LEVEC
11 1988-89 leto izvedbe
en

'v»3f
Jmê
obdobje 1988-1990 obdobje do leta 2000 obdobje 1988 akumulacije
širši zršci tni pas - cona 3
O ZASTRUPLJENJU Z GOBAMI
Marsikje se bojijo jesti gob, češ da se bodo z njimi zastrupili. Zato je prav, da si ogledamo gobe tudi s te njihove senčne strani!
Zastrupljenja z. gobami so pri nas že pravzaprav redka, se pa sem in tja še vedno najdejo primeri. Vendar niso vsem težavam vzrok le strupene gobe, ker te naši nabiralci po večini poznajo, ampak stare, pokvarjene gobe, še večkrat pa stare, pogrete gobje jedi. Dostikrat je težavam kriva tudi preobčutljivost ljudi, ki so jim gobje jedi pretežke, posebno še, če jih pojedo preveč naenkrat. Gobe imajo v sebi beljakovine, ki se rade hitro pokvarijo. Beljakovine pri-čno razpadati in iz njih nastajajo snovi, ki povzročajo težave. Marsikomu, ki ima slabo prebavo, gobe »obleže« v želodcu in mu zato ne denejo dobro. Ge se težave pojavijo že kmalu potem, ko smo gobe pojedli, je to še dobro, ker si lahko takoj pomagamo. Poskusimo vse, da jed izbruhamo. To je navadno lahko, ker se težave prično s slabostmi v želodcu in bruhanjem. Če izbruhamo, ker smo zaužili, tudi težave prenehajo.
Bolj nevarne so prave strupene gobe, kjer se znaki zastrupljenja pokažejo šele čez nekaj ur, ko smo navadno že pozabili, da smo jih jedli.
Znaki zastrupljenja pri pravih strupenih gobah so pri vsaki vrsti strupenih gob drugačni. Splošni znaki se navadno pričnejo s praskanjem in pekočim okusom v grlu, pojavijo se bolečine in krči
v trebuhu, bolnik prične bljuvati in žene ga. Iztrebki so navadno krvavi. Bolnik čuti neugasljivo žejo, srce začne močno biti, pojavijo se krči in nezavest. Če ni hitro pri roki zdravniška pomoč, nastopi tudi smrt.
Brž, ko se pojavijo znaki, ali pa tudi sum, da smo se zastrupili z gobami, je treba po zdravnika. Bolnik si naj skuša izprazniti želodec! Ščegetajmo ga s kurjim peresom po žrelu, ali pa naj si bolnik sam seže s prstom v žrelo. Če ne more bljuvati, naj se napije mleka ali tople vode, v katero primešamo v prah stolčeno oglje in ponovno poskusimo z blu-vanjem. Ko se želodec izprazni, dajmo bolniku ponovno vode z ogljem, ki vsrka še preostale gobje strupe!
Izprazniti je treba tudi črevesje; za to je najbolje, da vzamemo eno ali dve žlici ricinovega olja.
Bolnik naj počaka zdravnika doma v postelji! Ko zdravnik pride, ga opozori tudi na to, da je bolnik jedel gobe in, če moreš, tudi povej katere! To je zelo važno, da bo zdravnik takoj vedel, za kaj gre, in da bo, če bo treba, odredil prevoz v bolnico. Pravočasna zdravniška pomoč bolnika kmaluVreši zastrupljenja. Čim dalj časa je strup v telesu, tem teže je zdravljenji in tudi delj časa traja;
Vsak strah pred zastrupljanjem z gobami je odveč, če gobe poznaš, če jih uživaš zdrave,'sveže in čb so gobe pravilno pripravljene!
Lovrenc Ogris
Milan Veronek
ŠE PREVEČ PRIMESI MED HMELJEM
Količina primesi med hmeljem še je zadnji dve leti bistveno zmanjšala. K temu je največ pripomoglo drugačno vrednotenje kvalitete hmelja. Potrdilo se je, da je prevzem hmelja na osnovi ugotavljanja količine primesi z analizo tisti vzgib, ki je opravil več kot prej vsa prizadevanja s tehniko vred. Zal so določila vrednotenja kakovosti obiranja oziroma spravilo hmelja še takšna, da ne nagrajujejo nadpovprečne kvalitete in ne vzpodbujajo boljših oziroma najboljših hmeljarjev ampak le-te silijo v povprečnost okrog treh odstotkov. Premik v to smer je zaznaven Tn razviden iz rezultatov določanja primesi pri prevzemu hmelja (tabela 1 in 2).
če vzamemo v obzir samo povprečno količino primesi po letih, ugotovimo izboljšanje iz leta v leto, toda Ugotovitev, da je v letu 1987 vsebovala približno 1/3 analiziranih vzorcev hmelja še nad 3 96 primesi, pa narekuje, da moramo obiranje oziroma spravilo hmelja: še krepko izboljšati ali točneje rečeno, to mora storiti še preostala tretjina hmeljarjev. Vendar pa, če bomo hoteli obirati bolj čisto in boljše, bo treba obiralne stroje bolje pripraviti, kot je bilo to lani.
Pri obiranju hmelja v letu 1987 je bilo še veliko pomanjklljivo pripravljenih obiralnih strojev. Ni dovolj, da pri stroju vse teče in se vrti, ampak je pomembno tudi, kako delujejo posamezni sklopi obiralnega stroja Na primer: če so v obi-ralniku poškodovani obiralni prsti ali celo prsti manjkajo, se bo povečala zdrobljenost in izgube pridelka. Za slabo čiščenje hmelja so najpogosteje vzrok defekti na ventilatorskih čistilnikih in to predvsem zaradi premajhnih pretokov zraka, ki so lahko posledica polomljenih ali obrabljenih lopatic na ventilatorjih, prepočasno vrtenje venti-
latorjev (pokvarjena stopenjska stikala ali navitja), največkrat so ventilatorji zadušeni, bodisi da sta ovirana vstop ali izstop zraka ali celo oboje. Pri čiščenju hmelja odstranijo precej primesi tudi prebiralni trakovi, seveda le, če imajo optimalni naklon, po možnosti pa še dograjene vibratorje. Z manjšimi izboljšavami lahko, delovanje obiralnih strojev izboljšamo predvsem v smeri, da ne zdrobijo toliko hmelja in obirajo z manjšimi izgubami, da oberejo več in hmelj bolje prečistijo.-
Izgube pridelka zaradi slabo pripravljenih strojev so pogosto zelo velike. Običajno se stroški za izboljšave večkratno vrnejo že v eni sezoni. .Opaziti je, da se na izboljšave, ki sicer ne stanejo niti veliko časa, niti veliko denarja, iz leta v leto kar pozablja. V času obiranja je res manj možnosti, da bi se kaj spremenilo, so pa še. Čeprav večina hmeljarjev ve, kaj je pri strojih narobe in zakaj slabo delajo, so le redki, ki ne ostajajo samo pri ugotovitvah in sklepih. Seveda so tudi primeri, ko lahko le s podrobnejšim pregledom stroja in s pomočjo meritev ugotovimo vzroke slabega delovanja. V takih primerih je nujno., poklicati pomoč strokovne službe že pred obiranjem.
Če so stroji v, redu pripravljeni in jih uravnavamo primerno rastlinam ter nadzorujemo njihovo delovanje, ne more priti do razočaranj. Zavedati se moramo, ' da nimamo slabih; obiralnih strojev, a tudi ne tako dobrih,-da se ne bi dalo še kaj izboljšati. Na prste ene roke lahko preštejemo takšne (najstarejši modeli), ki ne zmorejo kvalitetnega obiranja brez dodatnega. ročnega dela. Torej kvaliteto obiranja še lahko izboljšamo. Seveda je to odvisno od pri-
Tabela 1: Količina primesi med hmeljem po letih
Leto	1985	1986	1987
Parameter	(razstava)	(prevzem)	(prevzem)
Število analiziranih vzorcev	258	1739	2110
Povprečno primesi 96 -	3,71	3,18	2,68
Koeficient variabilnosti ....	59,5	50,9	43,5
Tabela 2: Razvrstitev vzorcev po razredih z ozirom na		količino primesi v odstotkih	
Leto	Število vzorcev v 96		
Razred - odstotek primesi	1985	1986	1987
0-1	5	3	4
T-2	13	20	25
2-3	24	34	36
3-4	24	19	23
4-5	13	11	8
nad 5	. 21	13	4
zadevanj vsakega posameznika in vz- litete, ki kupcev najbrž ne zanimajo. Tl podbudnosti meril za vrednotenje kva- .želijo le kvalitetno blago.’'
Mladi nasadi na Skrbniku. Foto Manica.
Laška pivovarna sodi v sam vrh jugoslovanske industrije piva. To je tudi dokaz, saj padec prodaje ni tako Občuten, kot je bilo pričakovati. Tržiti delež hp Pivovarne Laško je med vsemi jugoslovanskimi ponudniki piva kar 10 96. V Sloveniji je izrazitejši delež v mariborskem bazenu, v drugih je dokaj različen.
Zadnje dni maja so lahko kupci v trgovinah in v gostinskih lokalih že posegli po novem proizvodu iz programa specialnih piv laške pivovarne in sicer po ZLATOROG CLUBU. Nekajletni napori in iskanja sp nagradili priprav-ljalce z uspešnim dosežkom v pivovarski proizvodnji. Zlatorog Club pomeni vrhunec kvalitete in tudi novo zvrst opreme in embalaže tega piva:
To pivo je na trgu novost, postalo jo iskan artikel, ki je točen tako v stekle-nice 0,331, v pločevinke in 5 litrske sodčke.
Kot za ostalo gospodarstvo drži tildi za laško pivovarno, da bb potrebno negovati kvaliteto,:.joLobdržati na ravni želj kupcev in se tržno prilagajati razmeram v sistemu, ki pa vse prej kot vz-podubno vpliva na razvoj. |
F.	V.

Obisk hmeljarjev
Navdih za to pisanje sem dobila ob obisku hmeljarjev kmetov iz Pfaifen-hofna iz Nemčije in Stamheimertala iž Švice.
Sotrpini savinjskih hmeljarjev so bili gostje Hmezada exp. imp.
S presenečenjem so ugotovili, da naš »savinjski kmet—hmeljar«, če je seveda priden, živi prav tako dobro kot nemški
ali švicarski. Razlika je le v tem, da ima kmet v tujini pri 20 ha zemlje ponavadi zaposlenega še enega delavca, naš »Savinjčan« pa vse opravi sam z družino.
S kmeti iz Nemčije in Švice smo obiskali DE Kmetijstva Arja vas. Tov. Tone Kuder nas je vedno zelo prijetno sprejel, poskrbel za zelo obširno razlago in seveda red in čistočo v DE. In reči moram, da so bili kmetje iz kapitalističnih držav nad obratom zelo navdušeni.
S severnimi vetrovi pridejo plini iz šoštanjske elektrarne tudi v Savinjsko dolino.
Seveda pa jih je še bolj navdušila gostoljubnost kmečkih družin Rojnika iz Grušovelj in Satlerja iz Založ, ki sta kljub temu, da sta imela polne roke dela na vzornih kmetijah, kmete sprejela in si vzela čas za njih.
Na kmetiji Satler so Švicarji zaželeli »srečo«, ko so stopili v hlev. In sreča se je že med obiskom uresničila, saj je ena od krav med obiskom stelila zdravega telička.
Satlerjeva gospodinja je obiskovalce postregla z domačim žganjem, vinom in pecivom ter s tem poskrbela za še boljše vzdušje.
S tem sestavkom sem hotela povedati, da smo vsi lahko ponosni na naše prave slovenske kmete. Želimo si, da bi bilo takšnih kmetov v Savinjski dolini kot tudi drugod pri nas, še veliko več. Kajti trenutna stanja v našem gospodarstvu kažejo, da je njihova vloga preveč zapostavljena.
MP
PTT ne pozna meja?
Septembrska podražitev poštnih storitev je močno prizadela tudi Hmeljarja. Slovenski poštarji so dvignili poštnino za časopise kar za 466 odstotkov.
Lep kmečki nasad mladih jablan pri Cevzarju v Andražu.

Oltpo nji«
llpl«0
'OPodki iri Velen
Polkoo"
OOIIKAG
Uokovino SE O«o
OMali
\,©AHD»Ai 1*0 -POIZE L0

IZ£fft£ifcJA RAMP*

RCVSWIK

»J°V«lik« y" fVtii


v, sne t%y'
Podlog'
Mpptolr
GOIOVOfGT
Temp eter
gpBBj
OOBSIŠA -
VAS ©PEliOVCf
.polento1
Selie pi Prcboldt
PREBOLD
©/mzT
©MIGOJNICi
ZABUKOVICA0
Tradicija oživlja
Na slavnostni seji ob podelitvi hmeljarskih priznanj.
Počitniške dogodivščine
Leto 1988 se je prevesilo v drugo polovico in za nami so različna tekmovanja v kmečkih opravilih, ki jih organizirajo različna društva v dolini.
Tako je gasilsko društvo Gornja vas organiziralo tekmovanje koscev, tekmovanje v sestavljanju kmečkega voza in tekmovanje v postavljanju hmeljskih štang. Pod planinsko postojanko Hom pa so žene tekmovale v košnji, žene in moški so trosili in grabili pokošeno travo. Tako je bila na obeh tekmovanjih poudarjena pomembnost in veličastnost kmečkega dela.
Na obeh tekmovanjih so tekmovale ekipe od blizu in daleč. Na tekmovanju pod Homom sta zmagali ekipi iz Griž in Migojnic. Najhitrejša je bila Randl Met-ka, hči znanega kmeta in predvojnega tekmovalca v košnji Ivana Randla. Družinska tradicija se nadaljuje!
Najboljša ekipa je prejela vodno črpalko K-20, ki jo je prispeval Ferralit Žalec. Ta je priredil tudi demonstracijo delovanja te črpalke. Poudarjeno je bilo, da je črpalka prirejena tako, da se lahko priključi za vsak traktor in služi za pranje kmetijskih strojev in polnjenje cistern z vodo. Sigurno so še druge uporabne vrednosti le-te. Eden izmed gledalcev je recimo pripomnil, da je izredno primerna za hitro intervencijo pri požaru.
Druga ekipa je prejela praktično darilo SIP Šempeter itd.
Poudariti moramo, da je bilo na obeh tekmovanjih poudarjen spomin na različna tekmovanja, ki šobila organizirana pred vojno. Tako so se v Gornji vasi spomnili 50-letnice uprizoritve Kreftove Velike punlarije. Igro so pripravili člani Društva kmečkih fantov in deklet in člani Vzajemnosti, lahko rečemo, skupno delo kmečke in delavske mladine.
Pod Homom so se spomnili 50-letnice ustanovitve organizacije SKOJ v Zabu-kovici. Tudi ta organizacija je prirejala različna tekmovanja, na katerih je sodelovala mladina ne glede na ideološko prepričanje.
To so bile skupne manilestacije delavcev in kmetov. Takšne, kot je bil skupni nastop leta 1935, na znanem zletu Svobod v Celju. Tedaj je prišla do izraza solidarnost kmetov do delavskega gibanja in obratno. Delo je bilo takšno, kot si ga je zamislil Ivo Lola Ribar, ko je avgusta 1938 pisal o delu z mladino, ne glede na njeno strankarsko pripadnost in ideološko usmirjenost:»... Izoblikovati je potrebno stvari in pozitivni program, ki naj bi ga uresničevalo mladinsko gibanje pri izpolnitvi vseh mladinskih zahtev za izboljšanje položaja mladine in za zagotovitev njene prihodnosti. Za tako gibanje je treba združiti čimvečje število mladinskih organizacij in skupin v mladinsko skupnost. Ta program naj bo program Društva Kmečkih fantov in deklet, sokola, delavskih kulturnih organizacij itd.«
Društvo kmečkih fantov in deklet je prav 1938. leta sprejelo tako imenovano »Celjsko resolucijo«, ki je kot glavno nalogo poudarila, da je potrebno vzgojiti novo generacijo slovenske kmečke mladine in to v svobodoljubju, v stanovski, narodni in državni zavesti, poudarila je, da je potrebno okrepiti narodno zavest, da bodo nova pokolenja kmetov neodvisna od vsakega tujega vpliva. Poudarili so, da je potrebno združiti vse narodne sile, ta združitev pa se naj izraža v tesnem sodelovanju vseh slovenskih organizacij za naroodno-obrambne potrebe. Pravtako so v tej resoluciji zapisali, da so pripravljeni sodelovati z vsemi ustreznimi ustanovami in organizacijami, da bi se okrepila zahteva kmečkega ljudstva za dosego socialnih ciljev slovenskega kmeta. Torej tudi v tej organizaciji želja po skupnem delovanju.
Organizatorji že razmišljajo, da bi se ta tekmovanja razširila ali spremenila: recimo, zakaj ne bi tekmovale še žanjice?
Če listamo po Grudi, glasilu Društva kmečkih fantov in deklet, najdemoveliko različnih tekmovanj. Tedaj je mladina ugotovila, da ji nobeden izmed obstoječih športov ne ugaja. Zato je prišla do spoznanja, da je potrebno gojiti takšna tekmovanja, ki poudarjajo pomembnost in veličastnost kmečkega dela in to so tekme koscev, žanjic, oračev, tesarjev itd. Tov. Randl je na tekmovanju pod Homom veliko govoril o teh tekmovanjih. Spomnil se je tekmovanja v oranju v Šentlovrencu, sedanji Gornji vasi, in nekaterih tekmovalcev. Ti sploh niso rabili »gajžle«, konji šo bili tako naučeni, da so ubogali na besedo in hitro zaorali lepe brazde.
Najdemo zapis iz Šentjurja /Tabor/, ko so 1932. leta priredili tekmovanje v žetvi. Kmetice so prišle na tekmovalni prostor v povorki, na čelu je stopala 75-letna Apo-lova Barba. Tekmovalo je 15 žanjic. 100 m2 je prva požela v 35 minutah in dosegla 43 točk, druga je bila hitrejša, vendar je zaradi kvalitete dosegla samo 41 točk. Najstarejša 75-letna Barba je bila osma in pustila za sabo 7 veliko mlajših tekmovalk.
Mogoče bodo drugo leto priredili tekmovanje koscev v Taboru in se bodo spomnili tekmovanja, ki je opisano v Grudi iz leta 1929, torej ob 70-letnici. V Grudi piše, kako mora izgledati travnik pred košnjo: vsak tekmovalec mora dobiti 5 m (dva reda). Ocenitev pa je bila takšna: do 5 točk tistemu, ki izžreba težje delo, do 10 točk za hitrost, do 10 točk za čistočo, do 3 točke za lepoto reda, do 2 točke za temeljitost košenja. Tekmovalna proga je bila dolga 25 m v eno smer.
Če listamo po Grudi, vidimo, da so bila takšna tekmovanja vsako leto, 1931. leta na travniku Franca Plaskana v Šentrupertu, ali tekmovanje v Orli vasi, kjer je dal znak za začetek trobentač itd. Tudi danes moramo poudarjati kmečko delo in zato tekmovanja v kmečkih opravilih, ne glede na organizatorja, niso odveč.
Franc Ježovnik
Ugotovitev
Šef, ki za svoje sodelavce in podrejene nima nikoli časa, se za nje ne zavzema in veliko teka naokrog, kaže,popolno neorganiziranost in ne obvladanje situacije. Posledica: pozitivnih rezultatov ni.
Mislim, da je bilo leta 1950., ko sem bil izvoljen za komandanta pionirjev tabornikov za takratni okraj Celje.
Odgovorna poveljnica je bila simpatična tovarišica Mogu iz Letuša. Mogujevi so bili vsi prekaljeni partizani. Bila je kako leto starejša, znala si je pridobiti ugled.
Vsi člani taborniškega odbora smo jo ubogali, izvrševali smo vse, kar nam je bila naročila.
Meni je zaupala organizacijo taborjenja. Odgovorna naloga. Udeleževal sem se sestankov in to z biciklom iz Sešč do Celja.
Na starem teniškem igrišču v RIMSKIH TOPLICAH je bilo naše prvo taborišče. Imenitno smo ga uredili. Neka zdravnica, ki je imela na skrbi preglede taborišč, iz Ljubljane seveda, nam je očitala, da pregosposko živimo.
Kuhala nam je priletna ženica, po rodu Čehinja, profesorica jezikov. Prijetna gospa, poročena s krepkim Ljubljančanom.
Prirejali smo taborne ognje, ob lepih dnevih smo čofotali v vodi lepo urejenega bazena. Cesto smo obiskali oficirsko okrevališče. Tam smo tudi videli magično moč hipnotizerja Svengalija.
Naši stražarji so imeli prave puške. Iz nabojev smo izvili krogle, nato pa vrh naboja zapolnili s papirjem. Včasih smo prirejali prave manevre. Pokalo je kot v pravi vojni.
Za slražarjenje ponoči ni bilo izbire: kakor fantje tako tudi dekleta. Ali pobje so imeli poleg pušk tudi skrite loke, ki so bili nevarnejši od pušk, sicer pa smo tako rekoč živeli sredi gozda in ponoči so se po gornji stezi pogosto sprehajali oficirji. In se je zgodilo, da je naš stražar zakričal: stoj! In ker oficirja nista obstala, je močan fant s Kozjanskega uporabil lok. Puščica je bila špriklja od dežnika. Fant sproži, oficir pa krikne.
-	Auuu, zadel si me!
špriklja se mu je zadrla v stegno. Vsi smo čakali represalije, pa se je pojavil v taborišču taisti oficir in ostrostrelca pred vsemi pohvalil.
-	Fant, ti si pravi partizan!
Žalosten dogodek je bil, ko je naš tabornik, izreden plavalec, ob plavanju pod vodo odkril utopljenca. V RIMSKE TOPLICE so prišli na kopanje šolarji iz Hrastnika. Ob povratku učitelji niso prešteli potnikov. In vendar je eden manjkal! Potegnili smo ga na suho, poklicali vojaškega zdravnika, sorodnika Lidije Šentjurc. Vse zaman, fant je bil mrtev. Zataknil se je bil za spodnji del lestve in menda ga je od strahu zadela kap.
Kako so se učitelji s starši pogovorili, mi ni znano: vse nas pa je globoko pretreslo. Nevarnosti nikjer ne počivajo.
V našem taborišču se ni na srečo ničesar hudega zgodilo, čeprav smo v RIMSKIH TOPLICAH večkrat taborili.
Zanimivo je bilo taborjenje na gričku v Šeščah. Jasa, z mešanim gozdom obdana, je last imenitnega kmeta. Klinčev Jokl smo mu rekli. Bržkone je v KS Sešče
najstarejši krajan. To so dobri ljudje, jasa pa tudi na moč čudovita. Vse je bilo pri roki: izvrstna pitna voda, spodaj pa Savinja. Takrat je bil naš glavni šef Boris Dedič.
Torej naša bistra Savinja pod Jamčem. Tok ravno pravšnji Neplavalca ni bilo med nami. Pozneje je prav tam utonil kmet iz Bezovnika. Vozil je gramoz. Prevroč je šel v vodo in zadela ga je kap.
Meni se je pripetilo nekaj drugega. V našem štabu smo imeli tudi izvrstnega biologa, nekje od Šentjurja doma. Rad je komu ponagajal. Še na misel mi ni prišlo, da bo tudi meni, saj sem bil vendar komandant taborišča. Pa mi jo je pošteno zagodel!
Povrhne hlače sem pustil na produ ob grmovju, kjer je bilo vse polno lapuha. Nihče ni opazil, da bi se okoli mojih hlač motovilil. In se je! Ko se vračamo na malico, oblečem hlače, v precej nabreklem žepu začutim nekakšno migotanje. Sežem v žep, začutim - Šavs! in - nekaj hladno spolzkega. Iz žepa zasika kačja glava, hlače s sebe in zarjovem kot lev v džungli:
-	Prekleti biolog! .
Znalo bi priti do dvoboja, pa me je potolažil, da je le navadna smokulja, nestrupena vendar gadu podobna kača.
-	Osel, lahko bi me kapi Vrnil ti bom!
V taborniški družini je bil najmočnejši
fant, Hercegovec, gojenec doma v Dobrni. Vse svojce somu pobili. Prišel je v Slovenijo, romal iz doma v dom, dokler ni pristal v Dobrni. Sedaj je profesor slikarske umetnosti. Srčno dober fant. Poslušen, ubogljiv, včasih pa tudi žalosten. Najbrž je mislil na otroška leta v Hercegovini.
Hodili smo tudi na izlete v hribe: na Hom, Golavo, Mrzlico. Običajno smo moški hodili zgoraj brez. Tako tudi tokrat, ko smo se vzpenjali na Kamnik, tudi Kačji hrib imenovan, ker je pač med skalovjem vse polno najrazličnejših kač, tudi strupenjač.
-	Biolog, šavsni po kakem modrasu, gadu! sem ga dražil.
-	Nič se ne ve, se je zasmejal. Vedeli smo, da je vsega zmožen.
Ko se je vse umirilo in smo se vračali v taborišče, biolog poskoči od strahu in zavpije.
-	Baraba, prekleti norec, lahko bi me kap!
Fant, ta naš Hercegovec, je zalotil dolgega goža, najdaljšo evropsko nestrupe-njačo, ga zgrabil in kot blisk biologu okoli vratu.
-	Tako, račun je poravnan! se je fant smejal, ostali pa so se z biologom vred tresli v strahu.
Končno se je vse lepo uredilo in razigrani smo se vrnili v taborišče.
Naslednje leto bi morali taborili v Bočni. Saj so šli. Pri pripravah sem še sodeloval. Tudi tam gori bi moral biti komandant, pa je dospel poziv, šli smo v boj za Trst.
Drago Kumer
Štefanu v spomin
Ob lepem in sončnem dnevu, 13. julija 1988, smo se na žalskem pokopališču za vedno poslovili od dobrega in vzornega kmeta
ŠTEFANA LEŠNIKA
iz Ložnice 21.
Štefan je bil rojen 7. 12. 1908 na srednji kmetiji na Ložnici, kjer je od svoje mladosti živel in delal. Po starših je 1953 leta začel samostojno gospodariti z ženo Ano.
Štefan je bil kmet v svoji popolnosti. Njegov čut do kmetijske dejavnosti mu ni dovoljeval pristranosti ali površnosti.
Vsa polja, njive in gozdovi so izkazovali odraz njegove prizadevnosti. Povsod na kmetiji je bilo videti red, natančnost, doslednost in spoštovanje naravnih zakonitosti. Torej lastnosti, ki jih nove generacije premalo spoštujejo. Štefan je bil še posebej zasvojen s hmeljarjenjem.
Hmelj in on sta živela tako-rekoč vzajemno, to so potrjevali tudi pridelki.
Pogrešali ga bodo domači, člani TZO in delavci pa tudi polja.
TZO GOTOVUE
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
ŠTEFANA
LEŠNIKA
iz Ložnice 21 pri Žalcu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in tako številčno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala tudi družini Zapušek, kolektivu TZO Gotov-lje, kolektivu SIP Šempeter, govorniku krajevne skupnosti, župniku za izrečene besede in obred, gasilskemu društvu Ložnica za pomoč ter zadnji pozdrav, govorniku Emilu Pinterju za izrečene besede ter ostalim gasilskim društvom.
Žalujoči: žena Anica, sin Stefan z ženo Vido in sinovoma Matejem in Markom, sin Jože z ženo Jelko in sinovoma Alešem in Mitjem ter hčerko Majo, in ostalo sorodstvo.

Umrl je
VLADO
PLASKAN
Pred 65 leti se je rodil v Latkovi vasi in tam na očetovi kmetiji preživel večino življenja.
Med okupacijo je bil mobiliziran v nemško vojsko, dezertiral in se vključil v NOV. Na kmetijo se je vrnil 1953. leta in kmalu pričel v kmetijstvu in politiki svojo plodovito pot. Postal je predsednik upravnega odbora Kmetijske zadruge v Preboldu in kmalu njen upravnik. Takrat se je zadružništvo v Savinjski dolini in v Preboldu močno razvilo v vseh panogah od hmeljarstva, živinoreje, gozdarstva, sadjarstva in perutninarstva. Razvila se je kooperacija, razmahnila se je mehanizacija, gradnja zadružnih objektov.
Vlado je aktivno deloval pri KPPZ v Žalcu, na raznih nivojih občine, okraja in republike. Po končanem mandatu podpredsednika Skupščine občine Žalec se je vrnil v kmetijstvo in uspešno sodeloval pri komasacijah, obnovah kmetij, gradnji hlevov in novih modernih hmeljskih žičnic.
Po združitvi zadrug v KZ Savinjska dolina je postal njen direktor, postal pomočnik glavnega direktorja KK in kasneje sozda Hmezad. Bil je uspešen organizator, koordinator in dober tovariš. Pred leti se je upokojil. Najprej je ostal aktiven pri OK SZDL, RK SZDL, OKZK in še drugod.
Vlado je dobitnik številnih državnih in strokovnih odlikovanj in priznanj.
Z ženo Romano sta vzgojila tri klene sinove. Zadnja leta je živel v Žalcu. Počasi mu je pešalo zdravje.
Umrl je 17. septembra v Žalcu.
Sodelavci - člani sozda Hmezad in Skupščine občine Žalec smo počastili njegov spomin na komemorativni seji v veliki dvorani hmeljarskega doma v Žalcu in se poslovili od njega 20. septembra na preboldskem pokopališču.
Ostal bo nepozaben.
Sodelavci
Odsotnost motivacije
Naša gospodarska uspešnost je, merjena s kazalcem produktivnosti dela, v SR Sloveniji trikrat manjša in v Jugoslaviji sedemkrat manjša kot v razvitih državah z enako opremo. V gospodarski zbornici se po mnenju nekaterih poslovodnih delavcev teh problemov premalo zavedajo.
Največje rezerve so skrite v sila bla-ziranih kadrovskih potencialih. Ljudje, ki bi hoteli in znajo delati, so blokirani predvsem zaradi neracionalno organizirane družbe. Švedska občina ima na primer 40-krat manj zaposlenih, da ne govorimo o drugih dejavnostih skupnega pomena in nenazadnje tudi o rigidni gospodarski strukturi, ki onemogoča normalno gibljivost delavcev.
Uspeh gospodarske reforme ogroža predvsem odsotnost motivacijskih mehanizmov, ker so osebni dohodki administrativno določeni, preštevilčna režija na vseh ravneh in pretirani normativi-zem, izredno slaba likvidnostna situacija, nesposobne kadrovske ekipe, pretoka in predpisana notranja organiziranost, finančna nedisciplina itd.
Nekateri se strinjajo z delitvijo osebnih dohodkov na prvi in drugi del, kjer naj bi bil prvi del kalkulativni element, drugi del pa bi odražal uspešnost poslovanja z družbenimi sredstvi. V ozdih je po njihovem mnenju odprto vprašanje načina delitve med posamezne delavce.
Vse stroške družbene nadgradnje (skupne in splošne porabe) bi morali pokrivati s prispevki iz dohodka v skladu z možnostmi gospodarstva. Če to ne bi zadostovalo, bi kazalo razliko financirati iz neto osebnih dohodkov s samoupravnim odločanjem delavcev.
Cene vseh produkcijskih faktorjev in produktov naj bi se po tržni logiki oblikovale na podlagi ponudbe in povpraševanja. Narodna banka naj pri določanju eskontne stopnje sicer upošteva rast cen na drobno, kako pa se bodo oblikovale obresti v poslovodnih bankah, je vprašanje ponudbe in povpraševanja po denarju.
Poslovodni delavci so menili, da je finančna nedisciplina povzročila popolno nezaupanje v menico kot plačilni instrument. Zavzeli so se za uvedbo kategorije dobiček, ki je lahko tudi rahlo progresivno obdavčen. Bolj progresivne davke pa uvesti na osebne dohodke in na dohodek od premoženja.
Nekateri so tudi spraševali, zakaj tako trdovratno vztrajanje, da v zvezni skupščini ni potreben zbor združenega dela.
Do predloga za ustanovitev razvojnega fonda v republiki so imeli različna mnenja. Vsi pa so sodili, da bi se moral tak fond oblikovati na način kot to delajo v razvitih državah. Nekateri so svoje nezaupanje do tega predloga izražali predvsem zaradi slabih izkušenj in preteklosti.
(Poudarki iz pogovora 72 komunistov poslovodnih delavcev z nekaterimi člani predsedstva CK ZKS)
T. Ž.
Popravek
V sestavku Bo družba le prisluhnila zahtevam kmetijcev? na 1. strani septembrskega Hmeljarja je Srečko Čater naveden kot delegat Kmetijstva Žalec. Imenovani je predsednik SDK SOZD Hmezad.
Tov. mag. Janezu Šketu se zahvaljujemo za opozorilo, tov. Srečku pa se opravičujemo.
Urednik
Boj
proti kajenju
Dandanes je zelo moderno truditi se in skrbeti za čisto okolje, saj to ni v prid le okolju samemu, ampak tudi in predvsem človeku in njegovim potomcem. In da ne bomo ostali staromodni, naj se še mi po svojih močeh vključimo v ta modni tok, ki pa ni samo to, ampak mnogo več, kot se zdi na prvi pogled.
Ljudje se namreč začenjamo zavedati, da nam ne sme biti vseeno, kako živimo, da bomo preživeli. In eden izved drobnih kamenčkov v mozaiku, ki skrbi za kvalitetnejše življenje - bolj zdravo življenje - je tudi naš odnos do drobne cigarete.
Različen je, kot smo si različni ljudje. Za nekatere so cigarete nepogrešljive življenjske spremljevalke, druge pa prisotnost cigaretnega dima moti, ker slabo vpliva na njihovo počutje. Ker se je ta življenjska nadloga preveč razširila, so si osveščenci, ki zelo dobro vedo, da ta drobna paličica ne daje samo trenutnega zadovoljstva in ugodja, ampak skriva v sebi tudi nezaželene posledice za kadilce in žal, tudi za nekadilce, začeli prizadevati, da bi se prijatelji cigaret in njihovi nasprotniki zavedli, kakšna življenjska nevarnost jim grozi. Njihova prizadevanja so zelo pestra in marsikje so že rodila sadove. Tako so v razvitejših deželah že dosegli, da se ne kadi v zaprtih javnih prostorih. Tudi pri nas ne stojimo križem rok. »Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih in vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje.«
Vabimo vas, da se nam aktivno pridružite!
S. S.
SOCIALNI KRUH
Nikakor se ne strinjam z uvajanjem »socialnega kruha«, ker to pomeni razslojevanje ljudi in konflikte med njimi ter umetno ustvarjanje bede v vsakdanjem življenju, a ohranjanje tega danes pomeni pristajanje nanje v prihodnosti.- -
PESEM ZA DANAŠNJO RABO
Takšen je naš sistem, da so delavci lutke v njem.
Naj odmirala bi država pa kot riba veselo plava.
Ponujajo novo nam ustavo, z enotno upravo, ki vihtela bo svoj bič, a zvezna vlada ne bo kriva nič.
Kaj vse predlaga izvršni svet, ki kazal bo na delegate spet,-Čeprav vse jim je pripravil, če ne prikimajo, jih bo odstavil.
Bolj boš delal in skrbel, več davkov boš imel.
Pri nas je vsak »bogat«, če ima svojo hiško rad.
Tisti, ki je žulje na njej pustil,
naj vpraša funkcionarja, kje jo je dobil.
Ko ta na druge kaže
in, da jim je predobro, laže.
Naj živila se dražijo, da evropske cene prehitijo.
Kar v žepu bo ostalo pa bo tako malo, da bo občana na državne stroške pokopalo.
Govori se tisto, kar se ne dela Stabilizacija ne bo bogatih prizadela. Ce pa bo v proračunu prazna vreča, prometni davek naj se zveča.
MC
Ohišja motornih žag iz poliamida
Motorne žage moraijo dnevno prenašati velike obremenitve. Zato tovarna Stihi izdeluje ohišja za najmočnejše žage iz Bayerjevega poliamida 6 ojačanega s steklenimi vlakni, ki so zelo odporna proti udarcem, zlomu in zvijanju. Ohišja lahko varimo in so odporna proti olju in bencinu.
V PREBOLDU GOSTJE Z NIZOZEMSKE
Tri tisoč nočitev v preboldskem hotelu so za letošnjo sezono v Gostinstvu turizem Žalec prodali Nizozemskim gostom. Za letovanje tujih gostov pa so preuredili tudi kamp pod Žvajgo in možnosti kampiranja se bodo posluževali predvsem mlajši gostje. Le-tem bodo v hotelu nudili enake storitve kot hotelskim gostom. Predvsem so letos poskrbeli za bogato iz-venpenzionsko ponudbo tako, da bodo gostje lahko kolesarili, kegljali, igrali tenis, se udeleževali gorskih tur, plezanja, vozili kajak po Savinji in hodili na izlete. Poleg tega jim bodo vso sezono pripravljali slovenske večere s citrami in zborovskim petjem. Lepote Savinjske doline si bodo lahko ogledali tudi s konjsko vprego — zapravljivčkom. Za spomin na bivanje v tem delu naše dežele bodo lahko kupovali spominke, izdelke iz lesa in lec-tova srca. Letovanje Nizozemcev so v Gostinstvu-turizem organizirali v sodelovanju s Kompasom in nizozemsko turistično agencijo OAD Relsen. Enako število gostov bo letovalo tudi prihodnje leto, saj so zato že sklenili pogodbo. V hotelu si želijo ponudbo čimbolj približati zahtevam teh gostov in zato so zanje pripravili posebno anketo. O tem, kako šo Nizozemci ocenili hotel, storitve, osebje in kamp, bomo pisali v eni od naslednjih številk Hmeljarja.
-mn.
9. SREČANJE
V Novi Gorici je bil 29. IX Občni zbor Sekcije novinarjev in organizatorjev obveščanja v OZD. V hotelu Iskre-delte je bilo 30. septembra in 1. oktobra 9. srečanje novinarjev in organizatorjev v OZD Slovenije. Na srečanju so sodelovali vidni predstavniki našega družbenega življenja Jože Smole, Miha Ravnik, Peter Monetti in drugi.
Več o zaključkih občnega zbora in srečanja prihodnjič.
Vy
OBIRALSKA
Čudoviti so bili avgusti dokaj let po vojni. Takrat so prihajali posebni vlaki z obiralci. Na postajah smo jih čakali z lojtrskimi vozmi in jih razigrane in pojoče, marsikje tudi ob spremstvu harmonike, razvozili po domeh in jih nastanili po parnah, podih in kozolcih. Lepo je bilo tudi zato, ker smo bili mladi. Veliko dela smo imeli v hmeljiščih z nategovanjem štang, merjenjem hmelja in sušenjem. Delo se je držalo skupaj iz dneva v dan do konca obiranja. Toda vseeno smo našli čas, da smo ušpičili marsikatero veselo in tudi bridko.'
Ena od tisočerih: Kot domač fant sem nadzoroval obiranje, nategoval štange, meril hmelj in delil balete. Vmes sem se večkrat ustavil pri najlepši obiralki, ji pomagal nabirat, ji dal kakšno baleto, se pogovarjal in se tudi dogovoril za snidenje zvečer. Povabila me je kar na ležišče. Saj se v temi ne vidi, kdo hodi. Zabičala mi je, da ja naj pridem takrat, ko bodo molile rožni venec.
Po večerji so obiralke zapele nekaj narodnih in nabožnih pesmi ter kaj kmalu odšle na parno. Spodaj sem prisluškoval in kar kmalu kot maček tiho zlezel na dogovorjeno ležišče in se stisnil1 k dekletu, ki me je objelo in krepko stisnilo k sebi. Bilo je lepo, prelepo. Ko sem pozno ponoči odhajal, mi je dahnilo, da že osem let ni bilo tako lepo. Kri mi je butnila v glavo in močno me je pogrelo.
Zjutraj so se dekleta muzala. Nerodno mi je bilo, a se nisem hotel izdati. Spoznal sem, da so mi podtaknile že dokaj priletno ženico.
Niso me več prevarale.
V. C.
SMUČARJI!
Direktor RTC Golte Jože Melanšek razpisuje v imenu kolektiva predprodajo sezonskih vozovnic s popustom za skorajšnjo zimo.
Vse informacije dobite pri vaših športnih referentih. Vozovnice, kupljene do 15. oktobra, so precej cenejše. Tričlanske družine imajo 20 % popusta.
Na Golteh je veliko novega.
Urednik
Počitnice je preživela v udobnih in lahkih kopalkah iz Bayerjevih vlaken dor-lastan.
Oglas
POCENI PRODAM 160 m2 nove opeke »TRAJANKA« Dravograd.
J. PETRE, Železno tel. (063) 779-114
-0-
PRODAM
peč za etažno centralno ogrevanje v obliki kmečkega štedilnika
J. PETRE, Železno tel. (063) 779-114.
Oglas
Prodam staro dobro Zidno opeko po 200 din komad.
Mirko Pristovšek Drešinja vas 55
Vinotok
Vinotoka če zmrzuje pa prosinca odje-njuje.
Po Simonu in Judi (28. X.) približa se Zima tudi.
Govor v službi resnice mora biti ^enostaven in preprost'
Kolikor: več zakonov, toliko več taktov.
Izgubljena je samo tista stvar, ki se ji sami odrečemo. j
Bolečina je velika učiteljica ljudi.
Mladi sine želijo starih dobrih časov.
Z vanje v podjetju brez znanja je sra-nje.
Včerajšnji uporniki so vedno današ? nji despoti. - Scherr
delovni teden
NEDELJA - je vesela, PONEDELJEK je »plav«. V TOREK se nič ne dela, v SREDO nam je žal. v. ČETRTEK se pa začne, v PETEK se neha;: kaj pa je v SOBOTO? Začetek vikenda.
Septembrsko 9. številko Hmeljarja je tehnično uredila in korigirala novinarka Marjana Natek.
Hmeljar je Začelo izdajati maja 1930. leta Hmeljarsko društvo za .Slovenijo kot štirinajstdnevnik Izhajal je do okupacije aprila 1941 . Januarja 1946 je začel svoje poslanstvo kot glasilo Hmeljarske zadruge »Hmezad«. Sedaj ga izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec.
Za obveščanje in strokovno delo med hmeljarji in delavci je Hmeljar prejel priznanje Zveze sindikatov Slovenije in Društva novinarjev Slovenije, Savinovo; priznanje občine Žalec in priznanje Poslovnega združenja za hmeljarstvo,- živinorejo, sadjarstvo, in vinogradništvo »Styria« : Gelje-Maribor,
Predsednica uredniškega odbora:. Marija Kroflič
Člani: Darko Simončič, Pavlina Glušič, Jožica Krajšek, Nives Jerman, Milan Kolar, Leopold Škafar, Bojan Podkrajšek in predstavnik Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo mag. Milan Žolnir.
Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik in lektor Vili Vybihal, inž. kmetijstva, novinarka Marjana Natek
Strokovno prilogo za hmeljarstvo ureja Vili Vybihal.
Hmeljar izhaja enkrat mesečno 'v 5.500 izvodih. Tisk Aero Celje,- TOZD Grafika.
Uredništvo je.SOZD Hmezad, Ulica Žalskega tabora 1 v Žalcu, telefon (063) 714 141.
Na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS Slovenije jeoproščen temeljnega prometnega davka.,