OBMURSKI TE DNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE
IZHAJA VSAK PETEK
Štev. 46 — Leto IV.
Murska Sobota, 14. novembra 1952
Cena din 6.—
Predvolilna živahnost v Obmurju
IZBIRAJMO TAKE KANDIDATE, KI Z DELOM DOKAZUJEJO SVOJO PREDANOST SOCIALIZMU
Na področju ljutomerskega okraja so bili v zadnjih tednih izvedeni zbori volivcev, ponekod ob večji, drugod manjši udeležbi. Okrajno povprečje udeležbe volivcev na zborih se suče okrog 25 do 30 odstotkov. Pod tem povprečjem pa so kraji, kjer je Fronta zanemarjala vzgojno delo v kmečkih množicah in prepustila pobudo sovražnikom, ki so se takoj znašli in prišli na dan s svojimi kandidatnimi listami Ponekod so se frontne organizacije znašle na repu dogodkov, namesto da bi odločno posegle v volilni boj in se potegovale za kandidaturo svojih najboljših članov. Zelo dobro je uspel zbor volivcev v Apačah, kjer se je zbralo nad
150 občanov iz volilne enote. Na tem zboru pa niso izbrali zgolj kandidate, marveč so se tudi pogovorili o dosedanjem delu ljudskega odbora in prišli na dan s številnimi predlogi, ki naj bi dobili svoje mesto v delovnem programu novega ljudskega odbora. Tudi v Lutvercih so se vaščani živahno pogovarjali o tem, kaj vse bo treba napraviti za gospodarski napredek v občini. Medtem ko je bila v tej vasi udeležba volivcev zadovoljiva, pa se je frontna orga-
nizacija v Črncih slabše pripravila na volilno zborovanje; kljub temu, da v vasi in bližnji okolici živi večje število delavcev državnega posestva, so našteli le 38 volivcev. Poglavje zase je frontna organizacija v Nasovi, kjer so dvakrat sklicali frontni sestanek, pa je prišlo le 10 frontovcev. V tej vasi, kjer je Fronta dosedaj spala, je čutiti vpliv vaških veljakov na male kmete in koloniste, ki se spričo mlačnega dela frontne organizacije počutijo osamljene.
Zgodovinski
VI. kongres KPJ je končan
Po šestdnevnem zasedem ju je zgodovinski  VI. kongres KPJ minuli petek končal svoje delo. Kongres je odobril delo Centralnega komiteja in sprejel resolucijo o nalogah in vlogi Zveze komunistov Jugoslavije. V novi Centralni komite je bilo izvoljenih 109, v Revizijsko komisijo Pa 23 članov. Na prvem plenumu Centralnega komiteja, Zveze komunistov Jugoslavije je bil izvoljen za njenega generalnega sekretarja tovariš Josip Broz-Ttito. V zaključnem govoru, ki ga je imel tovariš Tito ob zaključku VI. kongresa, je dejal:
Šesti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je končal svoje delo. Na tem kongresu se je še enkrat pokazala nezlomljiva enotnost naše Partije (dolgotrajno in viharno pritrjevanje). Njegovi rezultati predstavljajo močno orožje za nadaljnje delo komunistov Jugoslavije v graditvi socializma ter širjenju in poglabljanju socialistične misli v naši državi in v svetu (burno pritrjevanje).
Ta kongres ima zgodovinski pomen iz več razlogov. Prvič ima zgodovinski pomen zaradi tega, ker je na njem prišla do polnega izraza zmaga nad Informbirojem, ki je hotel zdrobiti ne samo našo Partijo, marveč tudi našo državo in si jo podrediti kot svojo kolonijo. Drugič ima zgodovinski pomen tudi zaradi tega, ker je bila na njem tako v referatih kot v diskusiji jasno osvetljena pot našega nadaljnjega dela in rezultati, ki smo jih doslej dosegli. Ti rezultati nam kažejo, da se nam ni treba v bodočnosti ničesar bati in da bo vse, kar smo si sedaj postavili za naloge v bodočnosti, tudi izvršeno (dolgotrajno in viharno pritrjevanje), saj smo v dosedanji borbi in v svojem dosedanjem delu morali premagovati in obvladati še večje naloge, kot pa so sedaj pred nami. Perspektiva pred nami je jasna. Nismo izolirani, kot so upali SZ in informbirojevske države. Mi Imamo prijatelje po vsem svetu In ves svet gleda danes na novo Jugoslavijo in na našo Partijo ter na naše delo in na naš razvoj ne samo kot na eksperiment, temveč kot na nekaj, kar daje upanje naprednemu človeštvu za nadaljnji razvoj, upanje, ki ga je izgubilo zaradi izdajstva in revizionizma sovjetskih birokratov.
Tovariši in tovarišice! Pozivam vas na koncu, da še bolj kot doslej čuvate to, kar je najdragocenejše za našo socialistično Zvezo komunistov Jugoslavije, t. j. enotnost in monolitnost. Prav to je tisto, kar nam je omogočilo, da smo obvladali vse težave in tudi tako velikanski naval, zločinski naval na našo državo, kot smo ga doživeli leta 1948 in ves ta čas do danes. Enotnost je porok za našo bodočnost. Enotnost naše Partije, to je tista sila, tisti cement, s katerim je cementirana tudi enotnost naše države. Bodite nosilci te enotnosti spodaj v ljudstvu in prepričan sem, da je naša zmaga zagotovljena.
Naj živi VI., kongres!
Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije in naša socialistična država, Federativna ljudska republika Jugoslavija!
KDO IMA PRAVICO VOLITI 
ODBORNIKE V ZBOR PROIZVAJALCEV Pred tedni smo obširno poročali, koliko odbornikov bo štel Zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota in kdo jih bo volil. Med drugim smo poročali, da bodo enajst odbornikov izvolili kmetovalci privatnega sektorja, ki so člani splošnih kmetijskih zadrug. Da ne bi prišlo do kakih težav ali nesporazumov, kdo lahko voli odbornike v zbor proizvajalcev oziroma delegate za volilno telo, je Prezidij Ljudske skupščine LRS izdal tomačenje, da imajo pravico voliti vsi dani družine, katere gospodar ali kak drug član je včlanjen v splošni kmetijski zadrugi. Pogoj je le, da imajo tudi splošno volilno pravico in da niso zaposleni v industriji, obrti ali trgovini, kjer bi imeli pravico voliti v zbor Proizvajalcev.
PROSTOVOLJNO DELO
v čast kongresa
Člani sindikalne podružnice Trgovskega podjetja s kmetijskimi pridelki v Soboti so v čast VI. kongresa KPJ opravili 670 prostovoljnih delovnih ur. Delali so pri urejevanju garaž, zasipanju dvorišča in dovoza k industrijskemu tiru.
Z vsemi silami se fe treba boriti, da bodo v ljudskih odborih zastopane tudi žene
Čeprav živi v Apaški kotlini mnogo požrtvovalnih žena-zadružnic, ki so sodelovale tudi v narodnoosvobodilnem boju, pa so žene zelo slabo zastopane med kandidati. V zadružni vasi Žepovci sploh ne kandidira nobena žena. Prav tako so žene zapostavljene tudi v občinah Križevci, Cezanjevci in Bučkovci. Največ kandidatnih mest so dobile v občini Ljutomer (11) in Ivanjci (8). V nekaterih volilnih enotah so žene, naravnost prezrli in jih črtali iz kandidatnih list, ponekod pa so žene to same storile. Marija Vrbnjakova iz Berkovec je sama odpovedala kandidaturo, čeprav so ji voliv-
ci dali zaupanje. Na področju okraja je med 218 kandidati za odbornike občinskih odborov le 28 žena, med 80 kandidati' za okrajne odbornike pa pet žena. Nizek odstotek žena kandidatov kaže, da še marsikje podcenjujejo ženo in ji v praksi ne priznajo enakopravnosti. Se bolj porazno stanje lahko pričakujemo po volitvah, če frontne organizacije ne bodo znale prepričati svojih volivcev, da si že tako redke kandidatke zaslužijo njihovo zaupanje. Zato bodo morale uveljaviti svoj vpliv na volivce in pomagati ženam do zmage na volitvah.
Razredni sovražnik ne miruje - bodimo budni!
Ponekod so frontne organizacije podcenjevale moč razrednega sovražnika in mu nehote dopustile, da je zbral svoje sile in odkrito nastopil na zborih volivcev. Na Razkrižju so vaški veljaki uspeli vriniti na kandidatno listo bivšega birgermajstra Šajnoviča, ki bi ga morali frontovci že zdavnaj izključiti iz svojih vrst. Ta zastopnik vaških veljakov je po osvoboditvi že nekajkrat pokazal svoje prave karte, vendar se frontna organizacija ni spomnila na to, da bi mu pokazala vrata in ga pravočasno razgalila pred množico volivcev. Tudi na področju občine Kostanj, kjer so na zborih volivcev zabeležili dokajšnjo udeležbo, so se nasprotniki dokopali do kandidatnih mest. V Rucmancih so sprva hoteli kandidirati največji kmetje, ki so si v preteklosti pridobili »kvalifikacije« v rovarjenju proti zadrugam. Ko pa so s svojimi kandidatnimi listami vred pogoreli so začeli navijati za Šerugo, ki je poznan v vsej okolici kot zabavljač in duševno omejen človek. Ni naključje, da so prav njega izbrali za kandidata, saj ga smatrajo za najbolj zanesljivega človeka, ki naj bi v ljudskem odboru zastopal njihove interese. Pošteni volivci se s
takim kandidatom niso mogli sprijazniti, zato so za drugega kandidata izbrali malega kmeta Šulaka. Na zboru pa so odločno povedali, da bodo le njega volili. Tudi v ivanjski občini so posamezniki poskušali srečo v lovu za kandidaturami. Niti Lasbaherju, ki je že od 1947. leta odvračal volivce od glasovanja, niti njegovim somišljenikom iz klerikalne druščine, ni uspel ribolov v kalnem. Komunisti in pošteni frontovci so jih pravočasno razkrinkali na odprtem partijskem sestanku. Žal pa zbori volivcev, ki so bili sicer dobro obiskani, niso popolnoma uspeli; pogovori so se sukali večinoma okrog kandidatov, zelo malo pa je bilo govora o delovnem programu bodočega ljudskega odbora. Tudi frontovci v Veržeju in okolici so bili premalo budni; namesto da bi se spustili v odprt boj z nasprotniki, so dopustili, da so jim vaški veljaki diktirali kandidatne li-
ste. Zbor volivcev v Bunčanih je pokazal, da žive v tej vasi tudi pošteni ljudje, ki jih -ni mogoče istovetiti s špekulanti in razbijači zadruge. In  prav ti ljudje so branili kandidaturo malega kmeta Pečuha, ki je že dosedaj znal zagovarjati njihove interese.
Vedno več kmetijskih strojev našemu kmetijstvu
Tovarna kmetijskih strojev »Pobeda« v Novem Sadu se je razvila v veliko industrijsko podjetje. Zaenkrat izdeluje stroje za žetev. Od aprila letos jih prodaja tudi na kredit in jih je v tem času prodala za kakih 500 milijonov dinarjev. V skladišču pa jih ima še za 276 milijonov dinarjev. V tem času se ne prodajajo tako kot pred žetvijo, ko jih zadruge in kmetje rabijo.
Za ljudi, ki razdirajo našo enotnost,
ni prostora v ljudskih odborih
Tudi odkriti sovražniki naše ureditve ne mirujejo. Tako je vaški »politik« Gomza iz Selišč hotel preprečiti zbor volivcev. Nastopil je kot govornik in trdil da naš denar nič ne velja. Prav tako je javno napadel naše delavske svete v podjetjih, trdeč, da so upravljalci na papir, ju. Šele ko mu je neka delavka iz borečke opekarne v obraz povedala, da laže, je osramočen utihnil. Prav tako je pogorel tudi Lašič, ki naj bi na predlog vaških magnatov kandidiral v Godemarcih. Pošteni volivci so predlagateljem odkrito povedali, da ne marajo imeti v ljudskem odboru take ljudi, ki bodo zagovarjali le interese svojih sosedov in manjšine v vasi. Vse kaže, da bodo v tej vasi morali zamenjati tudi predsednika OF, ki tokrat sploh ni prišel na zbor volivcev. Zelo burna je bila tudi razprava na zboru volivcev v Policah, ker so nekateri večji kmetje očitali delavcem državnega posestva otroške doklade.
Oglasile so se tudi stare ženice, ki so močno pod vplivom dušnih pastirjev iz farovža, in skušale zagovarjati »preganjane« škofe in njihovo »poštenost«. Kdo je govoril skozi njihova usta, ni treba posebej dokazovati. Tudi pošteni volivci so to spoznali in preprečili nakane svojih nasprotnikov. O tem govori tudi kandidatna lista, na kateri so zastopani večinoma najboljši frontovci
MOČNA IN NEODVISNA JUGOSLAVIJA JE TEMELJ ZA NASE MIRNO ŽIVLJENJE; V NJEJ GRE NAS DELOVNI ČLOVEK RESNIČNEMU BLAGOSTANJU NAPROTI, JUGOSLOVANSKA SKUPNOST NAM ZAGOTAVLJA SOCIALIZEM. ZATO BODO NOVOIZVOLJENI LJUDSKI ODBORI REŠEVALI VSE SVOJE NALOGE S STALISCA NADALJNJEGA UTRJEVANJA IN RAZVIJANJA NAŠIH SOCIALISTIČNIH ODNOSOV. V OBČINSKE, MESTNE IN OKRAJNE LJUDSKE ODBORE BOMO ZATO VOLILI LJUDI, KI SO ŽE Z DELOM DOKAZALI SVOJ PATRIOTIZEM. SVOJO PREDANOST SKUPNOSTI IN SVOJO SOCIALISTIČNO ZAVEST.
Dobro vzgojen otrok -
največja čast za mater
Zadnjo nedeljo v oktobru so se v Ljutomeru sestale na svoji okrajni konferenci J žene, izvoljene delegatke osnovnih organizacij AFŽ za ljutomerski okraj. Na konferenci sta bila navzoča tudi zastopnica Glavnega odbora AFŽ Slovenije, tovarišica Zmaga, in predsednik Okrajnega odbora OF za ljutomerski okraj, tov. Jože Gričar.
Med številnimi vprašanji, ki so jih obravnavale žene na tej konferenci, zavzema prvo mesto razgovor o vzgojnih problemih in vlogi žene-matere pri tem. Dom je prva šola za otroka, zato so tudi starši njegovi prvi vzgojitelji. Še preveč pa je staršev, bi temu vprašanju ne posvečajo nobene pažnje. Otroci takih staršev preklinjajo, ne pozdravljajo starejših in počenjajo druga nedostojna dejanja. Starše takih otrok — je izrazila željo delegatka iz Cezanjevec — naj bi Fronta in ostale množične organizacije postavile, pred sodbo vseh vaščanov, da bi spremenili svoj odnos do vzgojnih dolžnosti. Niso tudi redki primeri, ko nepoučene matere dajejo svojim malčkom za kosilo jabolčnik, kruh, sadje ali v mesnici kupljene klobase, ki so večkrat že stare in njihova hranilna vrednost dvomljiva. Posledica take prehrane so slabotni in podhranjeni otroci, pa tudi visok odstotek umrljivosti otrok v okraju. Ne le na Kogu, v sleherni vasi bo treba učiti žene, vzgajati jih v dobre gospodinje in matere.
Neurejene družinske razmere vplivajo tudi na učne uspehe otrok. To so ugotovile tudi žene iz Radenc. Starši slabih učencev običajno pijančujejo, s pijačo
silijo tudi svoje otroke in zanenost. Stanovanja takih družin so umazana, nehigienska; za red in snago otrok nihče ne skrbi. Tudi v takih primerih bo morala frontna organizacija marjajo sleherno vzgojno dolžmnožično vplivati na starše, da bodo spremenili odnos do vzgoje svojih otrok.
Tudi neenakopravnost žene v družini je žal še prepogost pojav, posebno na vasi. Delegatke so povedale več kričečih primerov zapostavljanja žene bodisi po možu ali njegovih starših. Primer na Kostanju, kjer je žena nekega funkcionarja in povrh še člana Partije izpostavljena neprestanim očitkom, da ni ničesar prinesla k hiši in da naj se zato pobere, gotovo ni osamljen.
Po živahni razpravi so žene izvolile novo okrajno vodstvo in 22 delegatk za IV. kongres Antifašistične fronte žena Slovenije in poslale pozdravno resolucijo tovarišu Titu.
NE JEZITE SE,
če ste prejeli naš opomin za plačilo naročnine, ki ste jo medtem že sami nakazali. Položnico shranite za drugič, pa bo vse v redu in prav. Vse zaostankarje pa vljudno naprošamo, da nam čimprej poravnajo zaostalo naročnino. V teh dneh spet razpošiljamo položnice z navedbo zneska zaostale naročnine. Upamo, da' naš opomin ne bo zastonj. Mislite na to, da mora tudi uprava lista točno plačevati stroške tiskanja.
Torej: brž na pošto, poravnat zaostalo naročnino — pa še za naprej primaknite kaj, da bo mir pri vas in v upravi!
Dogodki zadnjih dni
OKROG ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE — Svetovno, javnost je brez dvoma močno presenetila vest, da se je dosedanji glavni tajnik OZN Trygve Lie odrekel svojemu položaju. Svoj sklep je pojasnil s tem, da je kar zadeva korejskega vprašanja storil vse, kar je bilo v njegovih močeh. Združeni narodi so ustavili severnokorejski napad in so sedaj na najboljši poti, da dosežejo premirje. Potrebna je samo dobra volja ZSSR, Kitajske in Severne Koreje. Njegov umik bo torej lahko samo koristil Združenim narodom, da rešijo svetovni mir.
Uradni in poluradni krogi doslej še niso komentirali Liejevega dejanja, pač pa so se trije zahodni predstavniki sestali in se menili o novem glavnem tajniku. Nekateri namigujejo na mehiškega predstavnika Padilla Nervo in na libanonskega predstavnika Malika. Znano je, da se je Trygve Lie močno zameril Moskvi zaradi odločnega nastopa, ko Je šlo za takojšnje posredovanje Združenih narodov proti severnokorejskemu napadalcu in za obsodbo njegovega početja, kakor tudi stališča onih, ki so mu dajali potuho. V sedanjem trenutku, ko v Generalni skupščini mnogo govore o sklenitvi premirja, je po mnenju Trygve Lieja najbolje, da odstopi svoje mesto nasledniku, ki ga Moskva in po njej tudi Peking in Fenjang ne bodo mogli obtoževati takih in podobnih »napak«.
Sicer pa je KOREJSKO VPRAŠANJE pred političnim odborom še vedno najbolj privlačno. Naš predstavnik Veljko Vlahovič Je v svojem govoru prikazal pravilno stališče naše države takoj ob izbruhu korejskega spora, ko je zahtevala umik obeh borečih se strank na 38. vzporednik in nato mirna medsebojna pogajanja. Korejsko ljudstvo si namreč ne želj vojne, ker ne gre v tem primeru za narodno-osvobodilno borbo, pač pa za novo porazdelitev interesnih sfer. Pravtako je omenil posredno priznanje Višinskega da je naš zastopnik v tedanjem Varnostnem svetu zastopal edino pravilno stališče.
Naš predstavnik je nato prikazal težnje sovjetskega imperializma na daljnem Vzhodu, ki se v celoti strinja z nekdanjim rusko-carskim, ter stališče Lenina, ki je obsojal carsko nenasitnost po tujem na tem delu sveta
Jugoslovanska delegacija bo o svojem stališču spregovorila ob koncu razprave, ko bodo več ali manj Jasna stališča tudi ostalih delegacij.
Raznih predlogov za rešitev korejskega vprašanja, oziroma za medsebojno zamenjavo vojnih ujetnikov je kar cela kopica. Vendar se stališče držav, ki se bore na Koreji, kakor tudi sovjetsko-kitajsko-severnokorejsko stališče ni izpremenilo. Prvi zahtevajo svobodno odločitev ujetnikov, ko bo šlo za vprašanje, ali se hočejo vrniti domov
ali ne, drugi pa vrnitev za vsako ceno. Višinski je v imenu »severnih« sicer kar dvakrat predložil, da ustanove posebno komisijo petih velesil in nekaterih nevtralnih držav, ki bi rešila korejsko vprašanje, torej tudi vprašanje zamenjave ujetnikov. Toda njegovi predlogi so naleteli na slab odmev. Na Zahodu sodijo, da hoče SZ spet vprašanje zaobiti in ga od neposrednega obravnavanja pred Generalno skupščino prenesti na novo telo. Ob istem času se indijska delegacija trudi, da bi se čim prej povezala s Pekingom in tako pripravila teren za pogajanja. V ta namen je predložila političnemu odboru resolucijo, ki je baje dovzetna tudi za Moskvo, Peking in Fenjang. V času, ko to poročamo, njena vsebina še ni znana.
PO AMERIŠKIH VOLITVAH — Naša ugibanja o izidu ameriških volitev v zadnji številki se niso uresničila. Kaže tudi, da se je prevarila velika večina političnih opazovalcev. Omenimo naj samo dopisnike OZN, ki žive stalno v ZDA; Najmanj tri četrt vseh je napovedalo zmago Stevensonu. Zgodilo pa se je prav obratno. Republikanski kandidat Eisenhower je zmagal. Ameriške volivce je bolj pritegnila vojaška slava in težnja po »krepki roki«, ki bo znala rešiti vsa trenutna pereča vprašanja, kakor pa naprednejši program demokratske stranke in njeno dosedanje zelo uspešno delo pri dvigu življenj-
ske ravni povprečnega Američana.
V svetu govore, da je na teh volitvah pravzaprav zmagal Eisenhower, a ne republikanska stranka. Zanj je namreč glasovalo rekordno število 32 milijonov volivcev. V obeh domih Kongresa, v Senatu in Predstavniškem domu, pa imajo republikanci samo pičlo večino in zaradi tega ne bodo mogli izvajati svojih načrtov tako, kakor so si jih zamišljali. Volivci so glasovali za Eisenhowerja, ne pa v toliki meri za republikansko stranko. To lahko pomeni, da ne žele izpremeniti dosedanje notranje, pa tudi zunanje ameriške politike tako, kot si žele nekateri pravoverni republikanci«. Znano je, da se je Eisenhower močno potegoval za ameriško pomoč Evropi, česar pa se koreniti republikanci tipa Taft branijo. Njih oči so bolj uprte na daljni Vzhod in v Azijo, vkolikor se nekateri od njih krčevito ne drže izolacionističnih teženj.
In odmevi v svetu? Socialističen tisk Zahoda je že napovedal, da se bo ameriška politika nagnila na desno. Oblast bodo spet dobili ameriški kapitalisti in njih trusti, delavstvo pa bo izgubilo zaščitnika v obliki države. Konservativni krogi pa upajo, da se Eisenhower ne bo odrekel svojih dosedanjih nazorov, po katerih se je do neke meje strinjal z demokrati. Kako bo v resnici, pa bo pokazala bodočnost.
Stran 2
»OBMURSKl TEDNIK«
M. Sobota, 14. novembra 1952
Predvolilni drobiž iz Prekmurja
Zbori volivcev dokazujejo, da so brezplodni poskusi reakcije povsod, kjer Fronta aktivno politično dela
Člani splošnih kmetijskih zadrug že volijo
Po vaseh soboškega okraja so že pričeli z občnimi zbori kmetijskih zadrug, na katerih volijo delegate, ki bodo volili odbornike zbora proizvajalcev. Kmetijske zadruge bodo volile 11 odbornikov, zato je ves okraj razdeljen na 11 volilnih enot. Na teh volilnih enotah se bo zbralo po 20 do 25 delegatov, ki jih bodo izvolili člani kmetijskih zadrug in sicer na okrog 50 članov enega. Na vsakem volišču bodo izvolili enega odbornika. V ponedeljek so se v Soboti na konferenci predsednikov upravnih in nadzornih odborov kmetijskih zadrug po-
menili o pripravah za volitve. Kakor so nekateri poročali, so v njihovih vaseh že imeli občni zbor zadruge in izvolili delegate, in sicer na Tišini, v Lipi, Lakošu, Kobilju, Gornjih Petrovcih in še nekaterih. Zmenili so se, da bodo do 23. novembra opravili občne zbore po vseh zadrugah, da bodo lahko še pravočasno izvolili odbornike zbora proizvajalcev, ki morajo biti izvoljeni do konca tega meseca.
Volivci — občani Gornjih Petrovec za svojo gimnazijo
Na zborih volivcev v petrovski občini so povsod živahno razpravljali predvsem o delu občinskega ljudskega odbora in se najraje zadrževali pri raznih komunalnih delih v posameznih vaseh. Tako so volivci razpravljali o gradnji novih mostov, popravilu cest in podobnih delih in sprejemali za izvedbo teh del primerne sklepe. Skoraj na vseh zborih volivcev, ki so bili povprečno dobro obiskani, pa so razpravljali o gradnji poslopja nižje gimnazije v Gornjih Petrovcih. Občani Gornjih Petrovec so do sedaj izdelali za zgradbo gimnazije okrog 120 tisoč kosov zidne opeke, prispevali pa bodo tudi les in pomagali pri ostalih delih. Želja vseh prebivalcev gornjepetrovske občine je, zgraditi čimprej nižjo gimnazijo.
V številnih vaseh so volivci razpravljali o vprašanju preskrbe in o posledicah letošnje suše in se zavzemali za pravilno razdelitev živinske krme. Pošteni volivci, kmetje sami, pa so marsikje tudi obsojali po-
četje raznih špekulantov, ki izkoriščajo naše trenutne težave in brezobzirno špekulirajo z moko in podobnimi predmeti, v škodo delovnega človeka.
MEDSEBOJNA POMOČ ALI PROPADLA TROJKA V PEČAROVCIH Na zboru volivcev v Pečarovcih so se znašli tudi Kosmač, Grah in Sever, ki so jih nekateri nazvali trojko, ker so se zmenili, kako bi z medsebojno pomočjo zlezli na kandidatno listo. Najprej, kdo jih bo predlagal. Pa je Grah predlagal Kosmača, Kosmač pa Severa. Volivci pa so odbili oba predloga. Očitali so vsem trem, da niso delali pošteno takrat, ko so sestavljali davčno komisijo. Ce takrat niso pravično predpisovali davek posameznim kmetovalcem, kako naj sedaj pričakujejo od njih, da bodo boljše delali. Kljub prerekanju se jim ni posrečilo vriniti se med kandate, ker jih volivci že preveč poznajo.
„To pa je res demokratično . . ."
Mnogi volivci so na zadnjih svojih zborih izražali svoje začudenje ob novem načinu predlaganja kandidatov. To pa je res demokratično, tako ni bilo še nikoli, da bi lahko vsi sodelovali pri izbirni kandidatov. To pravico so marsikje tudi popolnoma uveljavili V Bakovcih so volivci kritično ocenjevali, katere ljudi naj si izbero za kandidate. To je pokazala plodna diskusija in glasovanje za kandidate. Nihče ne more trditi da bi kateri kandidat bil vsiljen, ker so za vsak posamezni predlog glasovali Slučaj je celo hotel da je en kandidat dobil 17 glasov, 17 pa je bilo proti. Zato so ponovno glasovali in so odločili tisti ki so se prej vzdržali glasovanja. Volivci sami so menili, da večje demokratičnosti ne bi moglo biti. Kandidirajo pa sami najboljši volivci iz vasi Na zboru volivcev v Černelavcih pa je neki volivec predlagal bivšega odbornika KLO Gezo Benčeca. Volivci se niso stri-
njali, ker ga poznajo kot nedelavnega, ki ni opravičil njihovega zaupanja, ko so ga pred leti izvolili za odbornika v KLO. Zato je večina volivcev glasovala proti temu predlogu. Volivci pa so po predložitvi kandidatne liste zahtevali, naj kandidacijska komisija vnese med kandidate tudi tov. Meklina, sedanjega odbornika, ka je bil sicer predlagan, a ga je komisija pri sestavi liste črtala. Na zahtevo večine volivcev, zbranih na zboru, ga je morala ponovno vpisati med kandidate. Volivci so pokazali mnogo odločnosti in sl niso pustili kratiti svojih pravic. Mora pa se jim priznati, da znajo dobro izbirati in ocenjevati delo ljudi.
Slabše je bilo v Krogu, čeprav niti tam niso kršili demokratičnosti. To pa vsled tega, ker Fronta svoje naloge ni izvršila. Sicer , pa sami sebi izbirajo nove odbornike — kakršne bodo imeli, takšno bo bodoče delo.
V občini Sobota so že zaključili zbore volivcev in predlaga-
nje kandidatov za novi občinski ljudski odbor. Kakor v navedenih vaseh, so povsod razen v Krogu potekali zadovoljivo in so za kandidate predlagali najboljše ljudi, ki so se doslej izkazali e svojim delom za skupne koristi delovnih ljudi. To velja tudi za mesto Soboto. Med kandidati, ki jih je 92, je 22 žensk. Če računamo, da bo v občinski odbor mesta Sobote izvoljenih 35 odbornikov, so ženske zastopane z lepim številom. Seveda bo ženske treba upoštevati tudi pri volitvah in jih čim več izvoliti za odbornice.
Živahnost na zborih
volivcev v Bistricah
Udeležba na zborih volivcev v vseh vaseh občine Črensovci, je bila velika. V Gornji Bistrici se je zbralo nad 110 volivcev, a tudi Srednja Bistrica ni zaostajala in so se tokrat pokazali z okrog 37°/o udeležbo vseh volilnih upravičencev.
Po v zakonu predpisanih formalnostih so volilni upravičenci predlagali kandidate za bodoči občinski ljudski odbor. Omeniti je treba, da so po vaseh z dosedanjim delom odbornikov — v večini primerov zadovoljni — in so kljub velikemu številu novih predlogov na prvem mestu odborniki dosedanjega ljudskega odbora. Nihče ne bo oporekal dejavnosti in uspehov občinskemu odborniku za komunalna dela v občini Črensovci. Zato so ga tudi ponovno predlagali za kandidata. 
V Gornji Bistrici so volivci pošteno pretresli dosedanje delo in so zadovoljni z demokratičnostjo sedanjih volitev. Predla-
gali so 25 kandidatov za novi odbor. »Tega Bistričanci še ne pomnimo,« se je slišalo iz zbrane množice 110 volivcev. »Zdaj si bomo pa izbrali najboljše.« To je prepričljiva zagotovitev, da bodo imeli Bistričanci dobre in delavne zastopnike v bodočem odboru, a sami bodo z udeležbo na volitvah izkazali pripravljenost, pomagati in sodelovati v delu za poglabljanje demokracije in uresničevanje sklepov občinskega odbora.
V Srednji Bistrici so se pomudili tudi pri nekaterih dejanjih kmetov, ki poizkušajo izkoriščati težave, ki jih je povzročila suša in ogrožati pravilno preskrbo delavstva s krompirjem in drugimi kmetijskimi pridelki. O odmeri davka so godrnjali tisti, ki imajo denar in ki to v času obvezne oddaje vozili v zbiralnico prašno in smetljivo Žito. Te že poznamo, kdo so. Vaščani so njihovo godrnjanje odločno pobijali.	S.
Številke, ki volivcem ljutomerskega okraja marsikaj povedo
Okrajni ljudski odbor v Ljutomeru stopa pred svoje volivce s čistimi  računi o svojem poslovanju in hkrati z vrsto novih nalog, ki čakajo bodoči ljudski odbor. Obsežna gradbena, obnovitvena in druga javna dela so dobila svoje mesto v perspektivnem načrtu gospodarskega razvoja v okraju. O tem delovnem programu, ki je solidna osnova za živahno razpravo na zborih volivcev, sedaj razpravljajo, kmetje in zadružniki, ki ga bodo prav gotovo dopolnili s koristnimi predlogi in naposled tudi osvojili. Prav v razpravi, ki se največ suče okrog bodočih nalog ljudskega odbora, so sprevideli, da je treba izbrati take kandidate, ki se bodo v prihodnosti dosledno trudili za gospodarski napredek v okraju. Zdaj pa nekoliko besed in številk, ki potrjujejo obsežno delo dosedanjega okrajnega ljudskega odbora in odpirajo vsem volivcem pogled v bodočnost. 
KMALU BODO V POSLEDNJI VASI UGASNILI PETROLEJKE
Pomembni uspehi na področju elektrifikacije vasi in zaselkov so velik korak naprej k dokončni likvidaciji zaostalosti na podeželju. Tisto, o čemer so kmečki ljudje sanjali že v stari Jugoslaviji, je po osvoboditvi uresničila ljudska oblast, ki je od bivših oblastnežev prevzela skromno dediščino. V letih 1945 do 1948 so na pobudo zadružnih vodstev iz Železnih dveri, Žerovinec in Vinskih vrhov na gričevnatem svetu elektrificirali domala vse kajžice in hiše zadružnikov. Elektrika je osrečila celo prebivalce Mekotnjaka in Desnjaka, kjer je bila zaostalost najbolj zakoreninjena spričo stoletnega izkoriščanja viničarjev in neznosnih razmer v stari Jugoslaviji.
Z načrtnim delom pri elektrifikaciji podeželja so začeli v letu 1950, ko je bil postavljen prvi daljnovod od Ljutomera do Presike. Lani so v Presiki postavili transformatorsko hišico in hkrati elektrificirali naselja okrog Globoke in Veščice. Ta uspeh je spodbudil Razkrižance, ki so krepko prijeli za delo ter v rekordnem času postavili daljnovod in transformatorsko postajo. Tudi elektrifikacija na-
selij okrog Miklavža, Krčevine in Koga uspešno napreduje. Kljub navidezno nepremagljivim težavam so frontovci postavili tri transformatorske postaje in daljnovod. Napeljali so na desetine kilometrov žice nizke napetosti. Kakor pravijo Vuzmetinčani in Kogovčani, ni več daleč dan, ko jih bo obiskala zvesta pomočnica elektrika. Letos in v začetku prihodnjega leta bo imela prosto pot tudi v Krčevino in Pristavo. Šalinčani na Murskem polju so postavili transformatorsko postajo, prebivalci Grlave pa so jih prekosili. Električna luč je zagorela v poslednji kmečki izbi. Prav posebno pridni so bili letos frontovci v bučkovski  občini; postavili so dve transformatorski postaji in daljnovod. Ni dolgo tega, ko je električna luč prvič zasvetila v bučkovskih hramih, kmalu pa bo razveselila prebivalce Radoslavec in Bolehnečic. 
Tudi prebivalci Kostanja in okolice bodo v kratkem napovedali boj smrdečim petrolejkam. Njihove želje po elektriki so dobile	tudi v okraj-
nem perspektivnem načrtu. Napovedana delovna zmaga bo seveda odvisna od dobre volje in pridnosti kostanjskih občanov, ki se bodo morali nasloniti na svoje moči. Treba bo postaviti transformatorsko postajo, daljnovod in nad deset kilometrov nizke napetosti. Tudi Babinčani, Grlavčani in Salinčani, ki dobivajo slab tok, bodo morali pohiteti in svoje omrežje priključiti daljnovodu Ljutomer—Murska Sobota.
Brž ko bo elektrika stekla do Kostanja in njegove okolice, bodo prebivalci bivšega ljutomerskega okraja slavili edinstveno zmago: sedanjim 65 odstotkom prebivalcev, ki že občutilo moč elektrike, se bodo pridružili vsi kmečki ljudje. Nazadnjaki, kot je Kamenščanec Janez Fric, ki noče ničesar slišati o elektriki, čeprav jo ima pred nosom, pa naj le ostanejo pri starem.
NAŠE KMETIJSTVO JE DOBILO ŽE 52 TRAKTORJEV
Kmetje in zadružniki ljutomerskega okraja so letos dobili nova sredstva, s katerimi bodo lahko izboljšali in pocenili proizvodnjo v poljedelstvu. V zadnjih mesecih so zadruge kupile osem traktorjev znamke »Deutz« in »Steyr« ter dva traktorja »Unimog«. Prav tako so po nižjih cenah nabavile večjo količino maziv in goriv za kmetijske stroje. V teh pogonskih sredstvih so štirje milijoni, ki jih je skupnost dala za napredek v kmetijstvu. Na poljanah in v vinogradih pa že 52 traktorjev nadomešča žulj ave roke kmečkih Ijudi, ki bodo zdaj z manjšim trudom lahko več pridelali na svojih njivah.
Prav tako ni mogoče prezreti uspehov, ki so jih kmečki ljudje dosegli s pridelovanjem semenskega žita in krompirja. Tako so letos pridelali nad 90 ton semenskega žita in na desetine 
ton semenskega krompirja. Pridelka pa niso obdržali v svojih kaščah; prodali so nad 70 ton žita in 60 vagonov krompirja. Precej odkupljenega semenja je ostalo v okraju.
Naše zadruge so letos dobile nad 77 milijonov dinarjev kreditov. Kdor potuje po naših krajih, bo moral priznati, da rastejo na podeželju moderni zadružni hlevi, silosi, skladišča, cisterne in ostala gospodarska poslopja. Tudi gradbišča zadružnih domov so oživela. Skupnost je v ta namen prispevala kredit v znesku 7,5 milijona dinarjev. Zadružniki v Železnih vratih in na Kogu so dobili 11 milijonov dinarjev kredita. Zdaj bodo laže uredili trsnice in matičnjake ter začeli načrtno obnavljati že izčrpane vinograde.
Skratka: naše kmetijstvo se
 iz dneva v dan krepil
,,Zakaj nam ne dajo zadruge...“
V  Poznanovcih ni šlo lahko. Kljub temu so na kandidatni listi najboljši frontovci. Nekateri ljudje, predvsem pa bivši tajnik KLO, so začeli sestavljati kandidatno listo že dolgo pred zborom volivcev. Baje jo je sestavil bivši tajnik sam, potem pa jo predložil nekaterim ljudem ob delitvi otrobov. S to listo — 15 kandidatov, od katerih polovica ni bilo članov Fronte — je prišel na frontni sestanek. Poskušal je, da bi mu te kandidate odobrila tudi frontna organizacija. Tedaj so delavni frontovci spoznali, da je treba resnega dela, če nočejo dovoliti, da bi jih nasprotniki prehiteli s slabimi kandidati. Le-temu imajo zahvaliti, da je zbor volivcev bil uspešno zaključen, na kandidatni listi pa so najboljši frontovci iz vasi.
Zbor volivcev pa je bil kljub temu živahen in oster. Anton Car, ki se rad postavlja s svojo »socialistično« miselnostjo (nekateri. vaščani ga imenujejo: francoski komunist), bi tudi rad kandidiral. Zato je na zboru volivcev hotel imeti precej veljave. S svojim nastopom pa sl Je ni mogel pridobiti, kajti mnogi volivci so sami ugotovili, da njegove trditve niso pravilne. Car se je navduševal za splošno kmetijsko zadrugo, češ da sedaj morajo vaščani hoditi nakupovat razne stvari v sosednje vasi, ker v svoji nimajo trgovine.
Njegov predlog pa ni bil ta, da bi si zadrugo ustanovili, temveč da bi jim zadrugo dali od nekod z okraja, kakor da bi okraj delil zadruge. Resnica Pa je ta, da bi v Poznanovcih lahko že zdavnaj imeli zadrugo, če bi si Jo hoteli ustanoviti, vplačati deleže in podpisati jamstvo. To ugotavljajo tudi volivci; zato si jo bodo morda še kdaj ustanovili, ko bodo imeli v vodstvu boljše ljudi kot je Car. Zaenkrat pa se še niso mogli odločiti.
Po goričkih in ravenskih vaseh
V MOŠČANCIH NEKAJ NI V REDU
Volivci v Moščancih so na svojem zboru poleg izbire kandidatov, kar so dobro opravili, pretresali svojo kmetijsko zadrugo. Nekaj ni v redu, so ugotavljali, čeprav niso mogli najti krivde in krivca. Na odgovornost so klicah poslovodjo v trgovini kmetijske zadruge, ki pa se je vztrajno izgovarjal, zato niso mogli narediti končne sodbe. Lotili so se ga zaradi cen: zakaj on kupuje sadje tri do štiri din ceneje, kot ga odkupuje mačkovska zadruga. Izgovarjal se je, da toliko stane prevoz do Mačkovec, kar pa ni bil ravno posrečen izgovor. Morda bodo ob drugi priliki bolj pretresli njegovo poslovanje.
V OTOVCIH JE PRIŠEL VSAK DRUGI VOLIVEC
Lahko trdimo, da je v Otovcih bil eden izmed najboljših zborov volivcev. Zbralo se je okrog 100 volivcev, to je polovica vseh, kolikor jih je v vasi. Na zboru se je odražalo dobro delo Fronte v vasi. Že prej so dobro pretresli in premislili, kateri ljudje zaslužijo, da bi jih predlagali za kandidate. Zato na zboru volivcev ni bilo hujše borbe za tega ali onega kandidata, predlagali pa so najboljše. Volili bodo dva
odbornika, predlagali pa so devet kandidatov, izmed teh dve ženi. To je precej kandidatov; pa so menili, da je težko izbrati najboljše, ko jih je precej dobrih.
v Črensovcih so se
POMENILI TUDI
O GOSPODARSKIH STVAREH V Črensovcih so se volivci na svojem zboru pomenili tudi o gospodarskih stvareh.. Sklenili so, da bodo obnovili često, ki veže Črensovce s Srednjo Bistrico. Ta cesta je zaprta že iz predvojnega časa, ker se takratni župani in odborniki niso zavzeli za njeno ureditev. Doslej so morali uporabljati tri kilometre daljšo cesto, ker je na tej bil porušen most, namesto njega pa postavljena le brv za pešče in kolesarje Z izbiro kandidatov pa so imeli težave, ker so nekateri predlagali ljudi, ki niso člani Fronte. In ne le to, temveč jim je tudi program Fronte tu) in koristi delovnega ljudstva, S
V ODRANCIH VOLIVCI NISO ZADOVOLJNI Z DOSLEJŠNJIMI ODBORNIKI To pa iz več razlogov. Znano je, da je Niko Šebjanič izkoriščal mesto odbornika v svojo
korist, zato ga na zadnjem zboru volivcev niso hoteli sprejeti med kandidate. In ostali odborniki? Nobeden se ni zavzel za zgraditev mrtvašnice, za katero je gradbeni material že zbran in pripeljan. Za mrtvašnico to že dvakrat pobirali samoprispevek, pa še kljub temu ni nič narejenega. Mar ni največ krivde pri odbornikih, ki bi morali delo voditi? Volivci so tudi spraševali, zakaj nimajo doma občine. Toda kaj bi jim pomagala občina, če so v odboru nedelavni ljudje. Zato so si sedaj izbrali boljše kandidate. S.
Predvolilna aktivnost v Apaški kotlini
V vaseh Apaške kotline se živahno pripravljajo na bližnje volitve v ljudske odbore. Na pobudo občinskega odbora Fronte v Apačah je bilo na področju občine več frontnih sestankov, na katerih so se kmečki ljudje pogovorili o svojih kandidatih. V osmih volilnih enotah bodo letos izvolili 23 odbornikov. Pred dnevi je bil zbor volivcev v apaški volilni enoti. Zbora se je udeležilo nad 150 vaščanov; poiskali so najprej 17 volivcev, ki bi prišli v po-
štev za kandidate, in šele iz njihove sredine izbrali šest najboljših frontovcev, ki zaslužijo zaupanje večine prebivalcev. Pomenili so se tudi o dosedanjem delu ljudskega odbora in delovnem načrtu njegovega naslednika. Množično so bili obiskani tudi zbori v Žepovcih in Lutvercih. Vaški frontni odbor v Stogovcih pa se ni znal približati svojim članom. Zato je bil zbor volivcev zelo slabo obiskan.
NAROČAJTE
»OBMURSKI TEDNIK«
Naš domači list »Obmurski tednik« prinaša največ novic iz Prekmurja in Prlekije, iz obmurskih krajev. Zato je tudi priljubljen in razširjen po naših vaseh. So pa še kraji, kjer ga manj poznajo in kjer ima le nekaj naročnikov. Naročniki, ki berete naš tednik še dalj časa, pokažite ga še vašim sosedom, sorodnikom in znancem! Zbirajte nove naročnike!
Naročajte »Obmurski tednik« tudi svojim rojakom v drugih republikah, veseli ga bodo tudi vaši fantje-vojaki, radi ga bodo brali, saj so radovedni na novice in dogodke rodnega kraja. Na) velja za vsakogar: »Obmurski tednik« v sleherno prekmursko in prleško hišo!
Uprava
"OBMURSKl TEDNIK"
je naš domači časopis. Pile o domačih dogodkih, o življenju ljudi v Prekmurju in Prlekiji, prinaša pa tudi dogodke iz vse domovine in širokega sveta. Boljši bo, če bo vsak naročnik tudi dopisnik svojega lista. Ne pozabite torej: Dopisujte v »Obmurski tednik«, da bo še bolj postal last delovnih ljudi!
Trikrat na ramah ljudstva
(Iz zadnje številke »Totega lista«)
V predvojni Jugoslaviji na ramah mož je jezdil. Obljuboval, izvoljen bil, na stolček se je vgnezdil.
Med okupacijo, seve, takoj spet zlezel je na rame in polna usta je imel za Hitlerja reklame.
Volitve bodo. Tretjič je na ramah spet ta vrag.
Samo — drugače! Zdaj, zdaj bo odletel mož čez prag!
M. Sobota, 14. novembra 1952
»OBMURSKI TEDNIK«
Stran.3 
Že zdaj je treba misl ti na izobraževalno delo v zimskih mesecih
Lansko leto je imela Ljudska univerza v bivšem soboškem okraju 263 predavanj. Obiskalo jih je približno 13.000 ljudi Ljudska univerza bivšega lendavskega okraja pa je priredila 80 predavanj z obiskom okrog 6000 ljudi. Iz teh številk ugotavljamo:
da ljudje zelo radi obiskujejo predavanje Ljudske univerze in da so predavatelji pokazali veliko dobre volje in truda, da svoje znanje posredujejo ljudem.
Če to dvoje, namreč ljudi in predavatelje, še bolj zbližamo, kar je naloga vseh množičnih organizacij in društev, pa tudi članov Ljudske univerze, lahko
sklepamo, da bo učinek teh predavanj še večji kakor je bil lansko leto.
Ne bomo naštevali vseh, res pozitivnih strani našega ljudstva v odnosu do predavanj, pa tudi ne težav in požrtvovalnosti predavateljev. Povemo naj le to, da je treba res še bolj združiti zgoraj omenjena faktorja, pa bo delo Se uspešnejše. To nalogo je tudi prevzelo društvo Ljudske univerze na svojem letošnjem občnem zboru.
Zbor je ugotovil da bi lahko še bolj poglobili odnose med predavatelji in ljudstvom in da bi predavatelji lahko posredovali še več znanja ljudstvu, bodisi neposredno s predavanji ali
pa tudi s članki Ljudske univerze v našem domačem časopisju. Udeleženci zbora so govorili tudi o tem, da bo našim vasem treba več začetnega znanja, da bi vsa predavanja bila nekako medsebojno povezana. Zato bodo posamezni predavatelji izdelali cikluse predavanj, razširili bodo svoja predavanja tako, da bo ljudstvo dobilo zaokroženo znanje, katerega bo lahko v praksi izkoristilo. Tudi tukaj bodo posamezne vasi, z ozirom na svoj poseben način gospodarjenja in ostalih potreb, bodisi političnih ali kulturnih, lahko odločale o načrtni izgradnji poslušalcev. Treba bo upoštevati povpreček znanja in na to graditi nova predavanja. Prav tu pa bodo naše množične organizacije, a zlasti kulturno-prosvetna društva odigrale svojo najvažnejšo vlogo.            NA
ZAČELI SO SE ZDRAVSTVENI TEČAJI
IZVENARMADNE VZGOJE
V preteklem tednu so se začeli po vsem Prekmurju tečaji armadne vzgoje za dekleta v starosti 17-18 let. Tečaji vsebujejo 70 učnih ur iz socialno-zdravstvene vede, trajali pa bodo v zimskem času, od novembra do marca. Predavajo zdravniki, učitelji babice in higienske sestre. Zanimanje za tečaje je precejšnje, saj se bodo doraščajoča dekleta  na njih marsiščajoča dekleta na njih marsikaj naučila. V nekaterih vaseh, naseljih z madžarsko narodnostno manjšino, bodo predavanja v madžarskem jeziku.
Pomen teh tečajev so pravilno razumeli tudi v večini občinskih ljudskih odborov. Za tečaj so oskrbeli potrebne prostore, kurjavo in razsvetljavo. Ob zaključku bodo udeleženke tečaja opravile izpite, marsikje pa se že sedaj menijo o kulturnem udejstvovanju v okviru tečaja.
OT
Sečnja drv in lesa
Pred tedni so ljudski odbori objavili na krajevno običajen način, da je za sečnjo gradbenega lesa in drv treba imeti dovoljenje, kar velja za vse posestnike in upravitelje nedržavnih gozdov. Dovoljenja se bodo izdajala na pismeno prošnjo in sicer za drva do največ 10 prostorninskih metrov občinski ljudski odbori, za gradbeni in tehnični les pa okrajni ljudski odbori. Prošnjo za sečnjo drv za lastno potrebo ni treba kolkovati; za sečnjo tehničnega lesa pa je treba prošnjo kolkovati z din 30, vsako prilogo z din 29, za rešitev pa priložiti koleke za din 150.
Ta gospodarski ukrep je bil nujen, ker se je ugotovilo, da se ponekod seka mnogo več, kot je letnega prirastka. Kakor Je lani anketa ugotovila, se v sedanjem soboškem okraju porabi letno za drva preko 90.000 prostorninskih metrov lesa, letni
prirastek v gozdovih pa znaša le 30.000. Četudi dodamo drevje, ki raste izven gozdov, ostane še vedno velik primanjkljaj. — Zato morajo kmetovalci, predvsem oni. ki nimajo lastnega gozda, misliti na to, kako bi namesto drv uporabljali drugo  kurivo.
Kako to, da Je v prekmurskih gozdovih tako majhen prirastek, ko ni tako malo gozdov? Ome-
niti bi bilo treba predvsem dve stvari. Seka se mnogo mladega, nedozorelega drevja; pri tem pa je letni prirastek mnogo manjši kakor pri velikem, starem drevju. To sekanje pa niti ni načrtno; mnogi lastniki sekajo tu eno, tam drugo drevo, da vedno bolj redčijo svoj gozd, namesto da bi posekali vse in potem zasadili mlado drevje. V takih gozdovih pa ne more zrasti mnogo lesa, saj letni prirastek znaša komaj petinko v primeri z lepimi in skrbno negovanimi gozdovi. Mišljenje nekaterih, da v gozdu ni treba saditi niti ga negovati se maščuje.
Desetisoč ljudi si je ogledalo zdravstvene filme
Skoraj dvajset dni — od 6. do 33. oktobra — se je mudila v Prekmurju potujoča ekipa Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije s svojo kinoaparaturo. Ekipa je prišla v Prekmurje na željo Okrajnega odbora RKS in izvedla v prekmurskih vaseh 62 kino predstav. Ljudje so povsod z velikim veseljem sprejemali ekipo in z zanimanjem gledali poučne filme o negi dojenčkov, osebni higieni raku, tuberkulozi transfuziji krvi prvi pomoči in podobnem. Skupno si je ogledalo predstave zdravstvenih filmov 10.200 Ijudi Od teh več kot tretjina odraslih, ostali pa mladina.
V nekaterih krajih — tako v Rogaševcih, Črensovcih in na
Cankovi sta bili kar po dve predstavi; v sami Soboti pa je bilo osem predstav. Zelo lepa udeležba je bila v Prosenjakovcih, Gaberju, Dolgi vasi, Šalovcih in v Soboti, kjer so za organizacijo lepo skrbeli soboški prosvetni delavci. Zal pa Je bila ravno v Soboti najslabša udeležba s strani odraslih meščanov. V velikem številu je obiskala predstave soboška vajeniška mladina in z njimi borci JLA, dočim te Ekonomska srednja šola sploh ni odzvala, vabilu. Po vaseh si je ogledalo predstave tudi 400 obveznikov predvojaške vzgoje. Vso grajo pa sl zaslužijo organizatorji v Lendavi kjer sploh ni bilo nobene predstave.
Predlog družbenega plana za leto 1953
Vlada FLRJ je sprejela predlog družbenega plana za leto 1953 in ga dala v javno razpravo vsem državljanom. Sele nato bo predlog z vsemi predlogi in mišljenji delovnih ljudi prišel pred ljudsko skupščino FLRJ. Vsa dokumentacija plana bo izšla v posebni brošuri, da se bo lahko vsakdo čim točneje spoznal z vsebino družbenega plana in tudi sodeloval pri razpravi in predlogih. Sedanji predvolilni
sestanki so primerni ra take razprave; lahko pa se pripravi tudi posebno predavanje s široko diskusijo, da bi se tudi vaško prebivalstvo podrobno seznanilo z družbenim planom za leto 1953 in sodelovalo s predlogi. Tega ne smejo zamuditi sindikalne podružnice, misleč, da v njihovem podjetju ali ustanovi ni potrebna temeljita diskusija, če se je na kakem sestanku, katerega so se udeležili tudi nekateri njeni člani, nekaj govorilo o tem.
Celega predloga družbenega plana za leto 1953 ne moremo objaviti v našem listu, zato prinašamo le nekaj številk. Ob najmanjši izrabi zmogljivosti bomo dosegli celotni družbeni bruto proizvod 979 milijard 466 milijonov dinarjev. Po odbitku amortizacije pa bo narodni dohodek znašal 878 milijard din. Od tega odpade na industrijo in rudarstvo 393 milijard, na kmetijstvo skoraj 313 milijard, ostalo pa na gradbeništvo 50, promet 34, trgovino 27, obrt 35, gostinstvo in turizem 11 itd. vse v milijardah din. Osnovna razdelitev narodnega dohodka pa bo v letu 1935 takale: fond potrošnje v gospodarstvu 408 milijard, družbeni fondi 354 milijard — od tega za narodno obrambo 180 milijard — investicije 110 milijard. Podrobnosti pa lahko vsakdo najde v navedeni brošuri in izve na sestankih.
KMETIJSKI SVETOVALEC
Poškropimo naše sadno drevje
Koliko škode je moral letos utrpeti naš kmet prav zaradi opustošenih sadovnjakov ! Dobra sadna letina mu ni dala tistih dohodkov, ki jih je še pred leti lahko pričakoval. Svoje sadje je lahko prodal samo na domačem trgu, nič več pa v tujini za devize, ki jih naša skupnost toliko potrebuje. Težko pogrešljivi milijoni so padli v vodo, namesto da bi z njimi nakupili škropilnice in druge kmetijske stroje. Zares, neprecenljiva škoda za naše gospodarstvo!
Kako se izogniti bodočim — še večjim katastrofam? Odgovor je preprost: že zdaj v jeseni se moramo odločno spoprijeti z največjim sovražnikom sadnega drevja — ameriškim kaparjem. Menda ni med nami človeka, ki si ne bi želel, da bi tudi v bodočih letih okušal jabolka iz svojega sadovnjaka. Zategadelj je treba temeljito opraviti delo pri zimskem škropljenju sadnenega drevja. To delo bodo letos vodili sadjarski odseki pri kmetijskih zadrugah. Na žalost pa moramo ugotoviti, da so ti odseki v mnogih zadrugah le na papirju, ali pa jih sploh ni. Zato bo marsikje treba ustanoviti sadjarske odseke in jih usposobiti za odgovorno delo v prid kmečkih ljudi. Menda ni treba posebej dokazovati, da je lahko uspešen le organiziran boj proti kaparju, ki nam grozi s poslednjo ofenzivo. Prav kmetijske zadruge bodo, lahko uspešno uresničile vse zaščitne ukrepe in obnovile že docela uničene sadovnjake.
Zato bodo našemu gospodarstvu napravile veliko uslugo, če bodo pravočasno pregledale in
popravile vse škropilnice, s katerimi razpolagajo. Zato še enkrat: pripravimo orodje in škopivo, pa se napake iz preteklosti ne bodo več ponovile !
Okrajna zadružna zveza v Ljutomeru je pred kratkim ustanovila podjetje »Obnova«, ki bo strokovno vodilo obnovo vinogradov in sadovnjakov ter nabavljalo potrebne kmetijske stroje. Če boste potrebovali pomoč, se oglasite v tem podjetju, ki vam bo poleg tehničnih in strokovnih nasvetov posodilo tudi škropilnice. Kmetijski strokovnjaki žele, da bi že enkrat prišlo do solidnejšega sodelovanja med njimi ter prizadetimi sadjarji in vinogradniki. Če bo do tega letos prišlo, potem lahko pričakujemo, da bo tudi zimsko škropljenje sadnega drevja bolj uspešno opravljeno v zadovoljstvo vseh skrbnih sadjarjev. Kmet. tehnik J. Sitar
Svinjska srbečica
Za srbečico ali garje oboli vsa živina (konji, govedo, ovce, svinje). Povzročajo jo male živalice, ki jih komaj vidimo s prostim očesom. Spadajo v družino pajkov in jih imenujemo grinje. Poznamo več vrst teh živalic, ki žive na telesu kot zajedalci in sesajo telesne sokove. Zelo naglo se množe. Iz jajčka, ki ga znese samica v kožo, se že v petih dneh razvije ličinka, iz nje pa v dveh tednih grinja. Iz enega para se lahko razmnoži v treh mesecih nad en milijon zajedalcev. Zaradi tega se naglo širijo po telesu in jih je treba takoj, ko se pojavijo, temeljito zatreti. V toplih hlevih se širi srbečica na druge živali. Prenašamo jo z raznimi predmeti.
Za zdravljenje obolelih živali imamo več sredstev, ki jih predpiše veterinar. Naši kmetje najčešče uporabljajo žvepleno mast, ki jo sami pripravijo. Pokvarjeni masti primešamo žvepleni cvet in z dobro premešanim mazilom namažemo obolela mesta.
Zdravljenje z apnenim apnom ni popolnoma zadovoljivo. Prav gotovo pa s pranjem in čiščenjem kože srbečico omejimo. Srbečica je bolezen, ki nastane zaradi nečistoče. Njen pojav pa ni v nikaki zvezi z zmrznjeno ali nezmrznjeno steljo.
Vino ima vonj po plesnobi
Vino ali mošt dobi neprijeten vonj po plesnobi, če ga hranimo v nečistih sodih. Tudi gnilo grozdje je povzročitelj te vinske bolezni Vina z močnim vonjem po plesnobi je težko popolnoma ozdraviti.
Če čistimo vino z želatino ali lesnim ogljem, če sode žveplamo ali pa vino v zračnem prostoru pretakamo, tako zmanjšamo okus po plesnobi. Ne moremo pa ga popolnoma odstraniti. Za čiščenje potrebujemo pet do dvanajst gr želatine na en hl. Vinu, ki ni dovolj trpko, moramo že pred čiščenjem dodati prav tolikšno količino čreslovine. Postopek je sledeč: določeno količino čreslovine raztopimo nekoliko dni poprej v nekaj litrih vina in mešanico zlijemo v sod. Določeno količino želatine pa najprej zdrobimo in namakamo v hladni vodi, tako da postane mehka in izgubi morebitni vonj. Razmehčano snov potem raztopimo v nekaj decilitrih segretega vina (do + 50 stopinj C); še zgoščeno želatino nato z brezovo metlico razredčimo v posodi z nekaj litri vina. Mešanico zviška prelivamo iz posode v posodo, tako da se dobro speni. Tako pripravljeno čistilo zlijemo v nepolni sod, premešamo tekočino in jo potem pustimo mirovati od dva do tri tedne. Po tem času klet dobro prezračimo in vino prelijemo v močneje žveplan sod (tri do štiri tablice na en polovnjak) Vino, ki ga zdravimo s čistili, mora biti že pretočeno in ne sme vreti. Če pa ima vino premočan okus po plesnobi, ga je najbolje prekuhati v žganje.
Dopisujte v
,Obmurski tednikʻ

Žalostni sprehod po Lendavi • • •
Lepo jesensko vreme me je v nedeljo izvabilo, pa sem pogledal malo naše spodnje ulice v Lendavi. Hodil sem gor in dol po glavni ulici, po Partizanski. Lepo so plapolale zastave, tega dne se je namreč začel VI. kongres naše Partije. Neutrudni Sakač je prenašal po razglasni postaji nogometno tekmo Jugoslavija :Egipt. Lendavčani so se sprehajali po pločnikih.
Toda ko sem zašel z glavne ulice tja dol sem parkrat zamižal Resnično, prestrašil sem se, ker sem mislil da sem je nekje onkraj železne zavese, mogoče v kakem Sztálinváros-u Zakaj tako začudenje? Kar bojim se povedati; opazil sem lepe, skoraj nove napisne tablice, tako lepo emajlirane, kot da bi jih šele danes nataknili: Honvéd utca.
Kimam z glavo pa razmišljam, ali so lendavske množične organizacije res tako na tekočem, da nič ne berejo po časopisih, kako bralci večkrat grajajo zaspane mestne očete drugod po naši ljubi domovini
Bilo mi je malo tesno pri srcu. Nedelja, dne 2. novembra 1952 Zamislil sem se... Enajst let po onih žalostnih dogodkih v Soboti, ko so Madžari obešali, To je bilo sicer 31. oktobra 1941 in naslednjega dne, 1. novembra 1941, se je po soboških ulicah pomikal žalosten sprevod; madžarski tolaši so gnali jedro takratnega naprednega Prekmurja. V žalostnem sprevodu so korakali kmetje, njihovi sinovi in cvet prekmurske inteligence. Ulice so bile kot izumrle. Hladen jesenski dan je bil, naletaval je sneg. A na pločnikih so stali honvédi. Tu me je prijelo, ker hodim v Lendavi enajst let pozneje spet po Honvéd utci.
 Stopil sem hitreje, a kaj, s ponosom mislim na one dni, pa vendar se to rado pozablja ... Danes je poteklo že enajst let od takrat zakaj bi se spominjal na tiste žalostne čase okupacije, zakaj bi mislil na Margit körut. Toda moram, ko vidim, da spet hodim po Kert utci.
(piše naš naročnik is Lendave)
Hitel sem ven is teh naših spodnjih ulic. Dušilo me je, stiskalo me je okrog srca. Po enajstih letih vdora okupatorja in po sedmih letih svobode! Ozrl sem se na sveži napis na lepi hiši: Deák Ferenc utca...
Pospešil sem korake in želel da bi prišel ven iz tega morečega okolja. Mogoče je Lendavčanom vseeno, ko dnevno tu hodijo, tu stanujejo, tu delajo. Oprostite, meni ni vseeno... Prišel sem nazaj na Partizansko ulico. Spet visijo zastave, jugoslovanske trobojnice, vidim ljudskega miličnika, našega jugoslovanskega knojevca; torej sem le v Jugoslaviji in sem naredil le kratek sprehod nekam v tujino... Zadovoljen sem, skoraj nasmehnem se, a glej — v centru Lendave — višek današnjega dne — »lep« napis: Horthy Miklós ùt... Zdaj smo pa dobri! Zdaj se več ne bi začudil, če bi našel napisano še Rákosy Mátyás út...
Pa sem pomislil... Naši narodi z naglico gradijo socializem in hitro celijo rane, ki nam jih je zasekala vojna in okupacija.
V Lendavi Je zrasla velika naftna industrija, cel gozd vrtalnih in črpalnih stolpov vidiš iz lendavskih goric. Lendava ni več znana po mumiji grofa Hadika — ampak po nafti.
Ko grem iz Lendave proti Čentibi, proti poljem nafte, pridem na vrh griča do lesene popisne table: Dolnja Lendava Kdaj bo že konec te Dolnje Lendave? Gornji Lendavi smo dali staro, domače slovensko ime: Grad — a Dolnja se še vedno imenuje Dolnja...
Kdo je že pomislil na to: imamo pošto Lendava in postajo Lendava, sedež mestne občine Lendava pa v Dolnji Lendavi..
Ali vas ne bolijo ušesa, ko to berete?
Madžarski okupatorji so bili hitrejši, to se vidi po tem, da so že v prvem letu okupacije hiteli spreminjati slovenske napise tudi v čisto slovenskih vaseh. Kmalu si zagledal napise: Palina, Tüskeazer, Bagonya... Takrat smo te napise razbijali in odstranjevali v veliko jezo okupatorja, a takrat je bil štatarium...
V Lendavi pa še danes bodejo
v oči: Honvéd utca, Lendvahos-szúfalu. Alsólendvahegy itd.
Kaj bi rekli na to Porabski Slovenci, ki jim kratijo njihove osnovne narodnostne pravice?
Kaj bodo končno rekli merodajni Lendavčani? Upam vsaj, da so se že zganili.. .	—C—
Z lendavskih naftinih polj — vrtalna garnitura
In k temu še naslednji prispevek ...
Ne bom se spuščal v pisanje o uličnih tablicah v madžarščini kar bi se našlo še kje drugje in ne le v Lendavi. Nedeljski sprehajalec, naš naročnik iz Lendave, bolj postavlja pred mene drugo misel: Dolnjo Lendavo in Lendavo, ker mi ob teh imenih zvenita v ušesih tudi naziva za Mursko Soboto in Sóboto.
O vsem tem se je menda že govorilo, le prave in popolne rešitve ni bilo. Če ni več Gornje Lendave, kjer je prijazno goričko naselje dobilo nazaj svoje lepo, domače ime Grad; čemu potem le vedno ona druga, Dolnja Lendava? Saj so ji vendar to besedo dali oni, ki so celo tisočletje raznarodovali in na vse načine onemogočali nacionalno življenje slovenskega življa tostran Mure. Ta »Dolnja« zveni v ušesih domačina, rojenega v Prekmurju, tuje, nič kaj domače.
In Murska Sobota? Tudi ta naziv je prišel po prevodu iz madžarskega: Mura-szombat. Ko sta se združevala prejšnja dva okraja v Prekmurju v enotno gospodarsko, politično to kulturno področje, v en okraj, so se nekateri tovariši ustavili tudi ob Murski Soboti in Soboti Končno je le ostala »Murska« Morda bo kdo dejal da ne kaže spreminjati tega naziva, saj se je v zadnjih tridesetih letih kar udomačil. Res je, udomačil se je pri vseh, ki prihajajo v Prekmurje; vsi ti poznajo le Mursko Soboto. Toda ljudje, ki so v tem predelu naše domovine rojeni, ki tu prebivajo, odhajajo v svet in se od časa do časa vračajo, obiščejo svoj domači kraj; ti ljudje pa vedno prihajajo v domačo Sóboto Jaz vsaj še nisem slišal človeka, rojenega v Prekmurju, ki bi dejal, pa naj je prihajal iz katerakoli vasi v
Prekmurju, ali pa se vračal iz Ljubljane, Maribora — da gre v M. Soboto. Vsakterega je vodila pot v Sóboto. V stoletjih je bila Sóbota Slovencu v Prekmurju Sóbota, zato mu je ta naziv domač in prijetno zveneč tudi zdaj.
Ali ne bi še enkrat razmislili o tem, prisluhnili kaj pravijo ljudje?	Jože Vild
VOLILNO ZBOROVANJE ZA
OBČINO ZGOR. ŠČAVNICA
V tej občini ni čutiti živahnega dela Fronte, ki bi lahko prav zdaj pred volitvami nastopila s svojim delovnim programom; volivci in frontovci se namreč zelo zanimajo za elektrifikacijo svojih vasi, nimajo pa odločnega zaveznika, ki bi stopil na čelo naprednih ljudi. Mlačnemu delu frontnih organizacij je pripisati slabo udeležbo na zborih volivcev. Najbolje je bil dosedaj obiskan zbor v Lokavcu.
Izbor kandidatov na demokratičen način pa so skušali izkoristiti posamezniki, ki se hočejo znova vriniti v ljudske odbore. S svojimi kandidatnimi listami so prišli na dan tudi bivši veljaki in izkoriščevalci. V Drvanji je hotel znova kandidirati bivši predsednik občinskega ljudskega odbora Franc Rojko, ki je moral pred kratkim zaradi svojega sebičnega dela zapustiti vrste komunistov. Volivci iz Drvanje pa Rojka prav dobro poznajo. Niso še pozabili, da je bil za časa okupacije v enotah SS, da je kot pripadnik okupatorjevega »Vermanšafta« neusmiljeno preganjal poštene ljudi. Zato mu ne bodo nikdar več dali zaupanja.
Zelo dobro so se pripravili na volitve v Cerkvenjaku, kjer so letos dogradili zadružni dom. Zdaj tekmujejo. Elektrificirali bodo svoje naselje. Na predvolilnem zborovanju, ki je bilo v novi zadružni dvorani, pa so izbrali take kandidate, ki so se že dosedaj izkazali kot borci ra napredek in blagostanje v svojem občinskem okolišu.
VSAK TEDEN ENA
ZAREKEL SE JE Gost (se jezi):	»Kako dolgo
boste še dvigali ceno vinu?«
Gostilničar:	»Dokler bomo
imeli dovolj pivcev.«
VELETRGOVINA Z GALANTERIJO
»UNIVERZAL«
MARIBOR, CAFOVA ULICA 1
NUDI VSEM TRGOVSKIM PODJETJEM VSE GALANTERIJSKO BLAGO PO NAJNIŽJIH CENAH
OGLEJTE SI NAS VELIKI IZBOR V NAŠEM VZORČNEM ODDELKU	SE PRIPOROČA KOLEKTIV
Stran 4
»OBMURSKI TEDNIK«
M. Sobota, 14. novembra 1952
Janez Švajncer:	(7)
STRELI NA MEJI
 Hipoma so postali in prisluhnili. Cmager se je prestrašil tako, da mu je zmanjkalo sape. V grlu ga je stisnilo, da je komaj požrl slino. Mimo njih je hušknilo. Prav blizu, da so čutili veter, ki je nastal za bežečo temno kepo. Anza se je najmanj ustrašil.
»Nič se ne boj, pes je bil,« je zašepetal Pepetu.
»... pes...« je slišal Cmager. Od vsega, kar mu je govoril Miha, je razumel le to besedo. Ni mogel več misliti trezno.
»Zdaj se nam ni treba več tako bati. Najhujše smo prestali,« je sporočil Miha in se obrnil k Cmagerju.
»Kaj praviš? Misliš, da smo res prestali,« ga je ta vprašal z drhtečim glasom.
»Samo ne bodi še preveč glasen. Zdaj smo že v Avstriji.«
»Ni mogoče,« je ušlo Cmagerju. Skoraj ni mogel verjeti, da so že prestopili mejo. Predstavljal si je, da bo na drugi strani  povsem drugače. Pa prav tako dežuje in na tleh ležijo mokre luže.
Kljub temu, da je bil moker do kože, mu je ob tej novici postalo toplo.
Vinko jih je čakal pri dogovorjenem znamenju. »No, vidite, spet smo jih ugnali. Zdaj bo že šlo. Avstrijski financarji so v službi še manj vredni kot naši graničarji. Razumem jih, zakaj nas ne zalezujejo. Saj smo jim vendar že večkrat postregli z mesom.«
»Kje si, Cmager. Ah, tule je,« je dejal Vinko in stopil k njemu. »Svoj krst si srečno prestal. Ni bilo tako hudo, kaj ne. Na, zmoči se tudi nekoliko od znotraj. Zunaj si že tako dovolj moker.«
Cmager je zadovoljno segel po steklenici z žganjem.
Vinko se je pogovarjal z rejenim prekupčevalcem. Sedela sta za okroglo mizo v kotu, priganjači so sedeli ob peči. Prekupčevalec Gojzer je imel pred seboj razgrnjen sveženj papirja. Kadil je debelo smotko. Modrikast dim se je dvigal proti stropu. Z mesnato roko je grebel po laseh, včasih je skrčil prste v pest in jo močno uprl v bok. Pri tem je pogledoval izpod čela, in ko se je srečal z Vinkovim pogledom, se je znova poglobil v papir na mizi.
Gojzer je bil stalen odjemalec živine, ki mu jo je pošiljal Vinko čez mejo. Spoznala sta se na nekem vinotoču. Gojzer je zadnja leta pogosto prihajal čez mejo. Sukal se je v gostilnah, ali se ustavljal na kegljišču. Povsod je mnogo govoril in prisluškoval. Z Vinkom sta se domenila, kako bi se dalo na lahek način služiti denar. Gojzerju je to novo spoznanje bilo po godu. Mešetarjenje mu je še najbolj šlo od rok. Za denar mu nobena ovira ni bila pretežka in nobena pot predolga. *
Še to lastnost je imel Gojzer, da je znal poleg nemškega tudi slovenski jezik. Seveda je govoril rajši nemški. Vedel se je oblastno; ni se mogel iznebiti želje, da bi gospodoval.
Delo ga nikdar ni veselilo. Ljudje njegove preteklosti niso poznali. Vedeli so samo toliko, da se je pokazal kmalu nato, ko so Avstrijo priključili k nemškemu »Rajhu«. Na zborovanjih je kaj rad govoril o »velikem Rajhu« in Hitlerju. Čeprav mu ljudje kot tujcu niso zaupali, so ga z zanimanjem poslušali. Prepričljivo je govoril.
»Presneto nazaj, nocoj ni bilo kar tako kot bi si kdo mislil. Taka pot človeka zdela,« je menil Anza in se naslonil s hrbtom na peč. Poleg njega so sedeli Pepe, Miha in Cmager.
Cmager je bil najbolj moker. Kakor prilepljena je visela obleka na njem in se ga tesno oklepala, ko so stopili v hišo. Z njega je tekla voda, da je kmalu nastala pod njim velika luža na tleh. Ko je Vinko rekel Gojzerju, naj zakurijo v kmečki peči, da se bodo posušili, je postal tudi Cmager boljše volje.
»Za denar človek vse prenese,« je dejal Miha in se praskal pod nosom. Naravnal si je brke, ki so mu viseli čez gornjo ustnico.
Pepe si je popravljal srajco na hrbtu. Suknjo je bil slekel in jo obesil na lato, ki je križala vrh peči. »Večkrat sem že hodil po teh poteh, toda tako moker nisem bil še nikoli. Veste, pa to ni tako strašno. Obleka se posuši in znova greje telo. Drugače je, če prideš graničarju ali financarju v roke. Ko te ujamejo, te posadijo v luknjo. Tam ni dobro.« Hudomušno je dvignil obrvi in zamahnil z roko.
»Eh, kaj. Toliko pameti imam, da se mi tega ni treba bati,« je samozavestno pribil Anza.
Z obleke na lati nad pečjo se je kadilo. Cmager je nekaj časa sedel brez srajce. Moral jo je sleči, ker je bila preveč mokra. Z eno roko si je držal hlače, ko je stopil na klop in jo obesil nad peč. Večkrat je pogledal nanjo in potrpežljivo čakal. Se huje je bilo z mokrimi čevlji. Komaj je odvezal vezalke. Sramoval se je, ko je zagledal svoje umazane noge.
Anza ga je podražil: »Čuj, Cmager, ti bi lahko brez vseh skrbi posejal seme na noge.«
»Več bi zraslo kot na pognojeni njivi,« se je nasmehnil Pepe.
Še Miha se je pridružil: »Pa bi si vsaj umil noge, če si se že šel z nami sprehajat.«
»Ne pozabi, da nisi doma.«
»Kaj si bodo le Avstrijci mislili o nas.«
»Lahko jim pripeljemo živino in prinesemo blago, ki ga tu ni, toda svoje umazanosti jim ne smemo pokazati.«
»Naj vidijo, da smo pri nas nekaj boljšega.«
Vsi trije so prasnili v smeh. Gojzer je radovedno dvignil glavo. Vinko je z očmi namignil, naj bodo bolj tiho.
Cmager je nakremžil obraz. Začutil je, kako so ga porasle kocine ščegetale po brazgotini.
Noge je skrčil in približal bosa stopala peči, da si jih ogreje. Hudo mu je postalo. Ni mu bilo za pletenko vina, iz katere so pili ostali.
Zaželel je, da bi se kmalu vrnil domov. Polnoč je že davno minila. Zunaj je še vedno deževalo. Žena in otroci sladko spijo. V spanju ne vedo za revščino. Mogoče se je žena prebudila. Z roko je otipala ob sebi v postelji prazno mesto. Le kje se je tako dolgo zadržal nocoj, je morda pomislila. Najmlajši otrok, ki je že dolgo prehlajen, kašlja. Žena sliši njegovo kašljanje. Vstane iz postelje in pogleda, če se je otrok razbrcal. Popravi mu staro suknjo, da ga ne bi zeblo in se ne bi še bolj prehladil. Na hrbtu leži in ne more zaspati. Razmišlja o revščini, ki je nikdar ne zmanjka. Skrbi jo, kako bo s kruhom čez zimo, ko ga niti poleti nimajo dovolj, dasi neprestano delata z možem na gospodarjevi zemlji. Mogoče misli tudi na svoje načrte, ki bodo ostali vedno samo prazne želje. Nekoč mu je rekla, da bi le takrat vedela, zakaj živi, če bi imeli svojo zemljo. Tistikrat, ko mu je to povedala, so bile njene temne oči tako spremenjene. Skrivnostno so se svetile. Kako dobro jo razume. Tudi on si silno želi, da bi imel kaj svojega. Delal bi z ljubeznijo na zemlji, da bi mu dajala vsega, česar zaman prosijo lačna usta otrok. Pšenico bi posejal. S hvaležnostjo bi težkal zlato klasje, mlinar bi mu zmlel zrna v moko in otrokom bi se smejale oči, ko bi si polnili lačne želodčke.
Prijetna toplota, ki je puhtela iz peči, mu je dobro dela. Komaj se je premagoval, da ni zaspal. Trepalnice so mu lezle skupaj.	
(Nadaljevanje sledi)
PO PREKMURJU IN PRLEKIJI
V APAČAH SO SLOVESNO ODPRLI PROSVETNO DVORANO V NOVEM ZADRUŽNEM DOMU
Apaški frontovci in zadružniki so znova dokazali, da jim ni nobena naloga pretežka, ko gre za skupne koristi. Ni bilo lahko v kratkem času zbrati ves gradbeni material in dostojno urediti prosvetno dvorano. Že zdaj, ko so slavili svojo delovno zmago, so sprevideli, da se jim bodo napori stoterokrat obrestovali. Apače bodo lahko postale kulturno središče vse kotline, nova stavba pa dom vseh naprednih občanov, ki se bodo v njem shajali in izobraževali. Zato so dali zasluženo priznanje vsem domačinom, ki so dali pobudo za to veliko delo ter kolektivu radgonskega podjetja »Elektro-Radio« in domači mizarski delavnici.
V nedeljo, ko so dvorano predali svojemu namenu, se je na kulturni prireditvi v novi dvorani zbralo veliko število občanov, ki s0 z zanimanjem in priznanjem sledili izvajanemu sporedu.
V Črensovcih so se voditelji mladine pogovorili o delu v organizaciji
Zadnjo nedeljo so se v Črensovcih pogovorili mladinski voditelji o svojem delu in o delu organizacije. V imenu okrajnega komiteja LMS je mladinske voditelje Črensovcev in sosednjih vasi pozdravil tov. Peter Ribnikar.
Po poročilu sekretarja občinskega komiteja LMS Črensovec o delu in nekaterih nepravilnostih se je razvila razprava o izboljšanju dela v mladinski organizaciji. Zaradi neprimernih oblik dela in ozkosrčnosti je organizacija v posameznih vaseh združevala le malo mladincev in mladink. Iz nepojasnjenih vzrokov je ostal sklep o ustanovitvi  telesno vzgojnega društva »Partizan« v Črensovcih le na papirju. Mladina se sicer udejstvuje v »nogometu«, kar pa ni organizirano telesnovzgojno delo.
Za odpravo dosedanjih napak so sprejeli nekaj sklepov, ki
naj odpravijo dosedanjo nedelavnost in organizacijo razširijo. Mladinski voditelji bodo morali preučiti navodila naših voditeljev, ki v svojih govorih nakazujejo smernice za bodoče delo mladine. Pomoč pri odpravljanju organizacijskih in tehničnih ovir bodo iskali pri osnovni partijski organizaciji. V zimski dobi bodo po vaseh organizirali razne tečaje in obiskovali one, ki jih prirejajo druge organizacije. Mladinske sestanke bodo
bolje pripravljali in na njih povabili tudi starše. Le-ti naj se prepričajo o vzgojnem delu mladinske organizacije. Končno bodo iz mladinske organizacije izključili razne moralne izprijence, ki ji samo škodujejo.
Konference se je udeležilo 23 predstavnikov mladinskih aktivov in prav številno zastopstvo zagotavlja uspešno uresničitev sprejetih sklepov. Manjkali pa so mladinci iz Gornje Bistrice.
S.
Soboške drobnjarije
PREBIVALCI AGRARNE ULICE
V Soboti se že dolgo časa sprašujejo, kaj bo z razsvetljavo v tej ulici. Prava egiptovska tema straši med hišami Agrarne ulice. Res je sicer, da so povsod težave, gotovo tudi z žarnicami, žico in podobnim; toda vsaj dve žarnici bi pa pristojali tudi tej ulici na robu našega mesta.
KAJ BI Z NOČNIMI RAZGRAJAČI
To vprašanje so postavili 
na zadnjem zboru volivcev 9. volilne enote prebivalci Ivanocijeve, Kroške, Marofske, Agrarne, Tišinske in Martiniške ulice. Preveč je namreč noči — redno pa vsaka sobota in nedelja, ko nekateri mladi kalini razgrajajo po ulicah, vpijejo in zavijajo s hripavimi glasovi in zganjajo hrup, kot da bi se podilo po ulicah stotero mačk in psov. Da pa s svojim razgrajanjem kalijo nočni počitek delovnih Ijudi, na to najbrž ne pomislijo. Ali ne bi kazalo takih razgrajačev dati malo pod mrzel tuš, da bi jih minila prehuda vročekrvnost in želja po razgrajanju?	OT
SOBOTA GRADI
 Poleg gradnje kinodvorane v zadnjem čau nadaljujejo tudi s gradnjo gasilskega doma. Zidovi se kar vidno dvigajo in obetajo Soboti res lep gasilski dom. V Kolodvorski ulici pa se naglo dviga nova zgradba Narodne banke. Pa tudi nekaj manjših del in dozidav raznih zgradb je opaziti v obrobnih predelih mesta.
ZGRADBA NOVE KINODVORANE V SOBOTI se vidno dviga, Dolgo že, nekaj let sem po osvoboditvi, gradijo Sobočani novo kino dvorano, če prištejemo v to številne sestan  ke, razgovore, krajevne samoprispevke — in večno preseljevanje filmskega platna. Zdaj pa izgleda vsa zadeva s to gradnjo resna in prepričljiva. Delo pri gradnji kino dvorane teče že nekaj tednov vsak dan, tako da se zgradba že  bliža ostrešju.
Upajmo, da ne bo prišlo do zastoja in da bomo v prihodnji pomladi gledali filme že v novi kinodvorani.	OT
Za zaščito viničarjev
Po razpustitvi nekaterih kmečkih delovnih zadrug so se znašle posamezne viničarske družine v večjih ali manjših težavah, saj so jim ponekod lastniki vinogradov celo odpovedali stanovanja.
Zaradi tega je gospodarski svet pri OLO v Ljutomeru sklenil, da je, treba viničarje zaštititi pred samovoljo posameznih gospodarjev. Občinski ljudski odbori na področju ljutomerskega okraja bodo vsem lastnikom poslopij in viničarjem izdali stanovanjsko odločbo in določili za obe stranki sprejemljive najemninske pogoje. Prav tako bodo pomagali viničarjem, ki so morali zapustiti zadruge, napraviti obračun in izterjati od zadrug denarna sredstva, ki so jih viničarji zaslužili v letošnjem letu. V slučaju, da je obračun v posameznih zadrugah
že likvidiran, pa bodo ljudski odbori zahtevali  od lastnikov vinogradov povračilo proizvodnih stroškov. Sporna vprašanja bo reševal pravni referent pri tajništvu OLO.
KMETIJSKA NADALJEVALNA ŠOLA NA DRŽ. POSESTVU 
V ČRNCIH
Na državnem posestvu v Črncih so pred kratkim odprli kmetijsko nadaljevalno šolo, ki jo obiskujejo mladi zadružniki in ostali kmečki mladinci. Tako bo kmečka mladina izkoristila prosti čas v zimskih mesecih in se marsikaj koristnega naučila. Poučujejo apaški učitelji in strokovnjaki z državnega posestva. Učni načrt so prilagodili stvarnim vzgojnim potrebam; poleg koristnih kmetijskih nasvetov bodo tečajnikom posredovali znanje iz splošnih izobraževalnih predmetov.
Kmečkim ljudem v Apaški kotlini pa bi storili hvaležno uslugo, če bi na državnem posestvu v Črncih odprli stalno kmetijsko šolo, ki naj bi kmečkemu naraščaju dala več izobrazbe in strokovnega znanja za uspešno delo v različnih gospodarskih panogah.
ZBOROVANJA MLADINCEV PREDVOJAŠKE VZGOJE V ZG. ŠČAVNICI IN APAČAH
V Zgornji Ščavnici so pred dnevi zaključili zborovanja mladincev predvojaške vzgoje. Bodoči vojaki iz Drvanje, Velke in Zgornje Ščavnice so redno pri-
hajali na vojaške vaje in se marsikaj koristnega naučili. Udeležba mladincev na zborovanju je bila stoodstotna.
V Apačah, kjer so se z mladinci, ki bodo letos prvič volili, pogovorili o delu ljudske oblasti in bližnjih volitvah v ljudske odbore, se lahko pohvalijo s stoodstotno udeležbo. Na zborovanju je predaval tudi krajevni zdravnik- dr. Toplak, ki je mladincem dal več koristnih zdravstvenih nasvetov. Bodoči vojaki pa so uspešno odbili nenadni »napad« na Apače.
PRIKROJEVALNI TEČAJ ZA KMEČKA DEKLETA
 V predkongresnem tekmovanju so žene Radgone organizirale prikrojevalni tečaj za kmečka dekleta in odprle pralnico. Tudi Društvo prijateljev mladine že deluje v Radgoni in je s svojim delom že doseglo prve vzgojne uspehe. Društvo je priredilo nekaj vzgojnih  posvetovanj, ki so bila množično obiskana.
»PRLEŠKI VESELI
TEATER« USPEVA S svojo zadnjo (osmo) izvedbo tretjega programa je »Prleški veseli teater« v nedeljo obiskal tudi Ljutomerčane s predstavo v Domu kulture. »Prleški veseli teater« je bil že deležen resne in šaljive kritike z raznih strani, kritika tega tretjega programa (če jo bo kdo dal) pa bo gotovo resna in dobronamerna. Moja sodba: vsaka stvar ima svojo, dobro in slabo stran; v tretjem sporedu »Prleškega veselega teatra« je vidnejša dobra stran. Sicer pa, iz napak se učimo, na dobrih rečeh boljše gradimo. Drašek in Mihalek in vsi ostali, le korajžno naprej, v jezo vsem kritikom in nergačem in za prijetno razvedrilo delovnih ljudi. Kaj, ko bi še na levi breg Mure privedla svojo veselo druščino?	vj
ZA LEPŠI IZGLED RADGONE
V Radgoni so se v zadnjem času močno zavzeli za razna komunalna dela, v prvi vrsti pa za prepotrebna popravila hiš. V poslednjih tednih so popravili številne hiše ljudske imovine, jih prebelili, popravili strehe in podobno, kar daje kraju mnogo prijetnejši zunanji izgled.
CESTA IZ SOBOTE V NOR-
ŠINCE JE POTREBNA POPRAVILA
Naše ceste so sicer poglavje zase — če upoštevamo, da nobena ni v najboljšem stanju. Med najslabše pa gotovo spada cesta, ki vodi od skladišča podjetja »Jugopetrol« v Noršince in dalje proti Mlajtincem in Ivancem. Mislimo oni del ceste, ki teče iz Sobote do meje soboške mestne občine. Od tam naprej jo Noršinčani pridno zasipavajo in popravljajo, da ni tako hudo.
Kdo bo poskrbel, da se bo cesta uredila tudi v prvem delu — proti Soboti? 	Tv.
Tudi to je izkoriščanje
Aleksander Berke, krojaški mojster v Lendavi, je imel zaposlenega pomočnika Aleksandra Drvariča iz Lemerja, ne da bi ga prijavil na socialnem zavarovanju. To je naredil iz koristoljubja, da mu ni bilo treba plačevati prispevkov za socialno zavarovanje. Pri tem pa mu ni bilo mar, kakšno škodo bo trpel njegov pomočnik, ne le če bi slučajno zbolel in bi se moral zdraviti na lastne stroške, temveč tudi pri priznanju pokojnine po določenih letih zaposlitve. Zato niti njemu delavska inšpekcija ni prizanesla.
Šantavec iz Vadarc in Felklar iz Lucove sta »polirja« nekje v Banatu. Gizela Korpič in Emilija Črnko pa sta delavki tamkaj. V oktobru sta prišli za nekaj dni domov z motornimi vozili, s katerimi so se vrnili sezonski delavci, ki so že končali svoje delo. Z navedenima polirjema sta se zmenili, da se bosta v nedeljo, 26. oktobra, ko se bodo vozila vračala, spet vrnili. Čakali sta v Soboti od nedelje pa do torka, prezebali na dežju, ker so se zmenili, da počakata na Trgu zmage, a zaman. Vozila so se vrnila prazna, ker moža nista poskrbela za kakšen nepredviden prevoz, ženi pa sta se morali zateči na posredovalnico za delo, da jima je pomagala nazaj v Banat. Nista namreč imeli denarja, da bi si plačali vozne karte za vlak. Ali nekateri ljudje res nimajo čuta do človeka? Kako naj bodo taki »polirji«?
Jan Baukart se je poslovil od Prlekije
Pred dnevi je Ljutomerčane presenetila vest, da se poslavlja od Prlekije Jan Baukart, priljubljeni kulturni delavec, ki je preživel v lepi Prlekiji celih 40 let Vse, ki ga poznajo, je njegov odhod iznenadil, a gotovo najbolj pa njegove stanovske tovariše, učitelje.
Jan Baukart se je rodil leta 1889 v Celju, v Ljutomer pa je prišel na svoje prvo službeno mesto kot mlad učitelj leta 1909. Štiri leta kasneje je prešel iz osnovne na meščansko šolo, kjer je po vmesni enoletni odsotnosti prevzel mesto ravnatelja, v letu 1919, in tu ostal vse do leta 1941. Kot vsem zavednim Slovencem, tudi njemu ni prizanesel nemški okupator. Jan Baukart je takrat šel iz Prlekije kot pregnanec na Hrvaško, od koder se je kasneje prebil v Ljubljano. Toda tudi tu ni bilo miru zanj. Zaradi sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem je bil pregnan v zloglasno nacistično taborišče Oswienczim. Takoj po osvoboditvi se je vrnil v prleško metropolo, kjer je nadaljeval svojo dolžnost na meščanski šoli, kasneje nižji gimnaziji in spet zavzel prvo mesto med kulturnimi delavci Prlekije. Pred dnevi pa se je odselil v Maribor.
Ime Jana Baukarta je tesno povezano z naprednim gibanjem, ki se je že v stari Jugoslaviji porajalo v Prlekiji. Med njegovimi učenci je 35 učiteljev, ki službujejo v ljutomerskem okraju. V času med dvema vojnama je živahno sodeloval v naprednih organizacijah in napisal več pedagoških spisov, pesmic, literarnih črtic in feljtonov. Pridno je prevajal tudi dela angleških pisateljev Defoa, Kiplinga in Dickensa. Izmed njegovih del pa je najvažnejša učna knjiga »Zgodovina za meščanske šole«. Po osvoboditvi ga najdemo na odgovornih mestih v Ljutomeru, povsod, kjer se dela za dvig ljudske kulture. Za svoje usluge pri izobraževalnem  delu je prejel odlikovanje — Red dela III. stopnje.
Tovarišu  Janu Baukartu, požrtvovalnemu kulturnemu delavcu — želimo mnogo uspehov na novem službenem mestu in mu kličemo: Še. mnogo let v Mariboru — in obišči svojo slovensko Prlekijo; vedno te bomo veseli. 
OBVESTILO
Obveščamo vse uslužbence ekonomsko-komercialne  stroke, da bodo izpiti za naziv nižji gospodarski pomočnik in gospodarski poslovodja — dne 15. decembra 1952 v Murski Soboti in sicer za okraja Sobota in Ljutomer.
Kandidati naj vložijo predpisane prijave najkasneje do 25. novembra 1952 na Okrajni ljudski odbor Murska Sobota.
Izpitna podkomisija ekonomsko-komercialne stroke za okraj Sobota in Ljutomer.
ŠAHOVSKA SIMULTANKA
 v čast vi. kongresu kpj Predzadnjo nedeljo so na državnem posestvu v Črncih priredili šahovsko simultanko, ki jo je vodil prvak dr. Boris Zavec. Nastopilo je 27 šahistov iz Apaške kotline in JLA. Dr. Zavec je 26 partij dobil, eno izgubil in dve remiziral.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 14. novembra — Borislava, Nikolaj
Sobota, 15. novembra — Polde.
Nedelja, 16. novembra — Jerica. Ponedeljek, 17. novembra — Ljuba, Gregor
Torek, 18. novembra — Milko, Odon Sreda, 19. novembra — Liza Četrtek, 20. novembra — Srečko Petek, 21. novembra — Marija Sobota, 22. novembra — Cecilija. Nedelja, 23. novembra — Milivoj, Klemen
GIBANJE SONCA: v petek, dne 14. novembra vzide ob 7,01, zaide ob 16,31, dolžina dneva 9,30; v četrtek; dne 20. novembra vzide ob 7,00, zaide ob 16,26, dolžina dneva 9,15.
GIBANJE LUNE: mlaj dne 17. novembra ob 13,56.
SPOMINSKI DNEVI: 23. novembra 1941. leta se Je pričela prva sovražna ofenziva proti enotam NOV in POJ. — 23. novembra 1942. leta sta Cankarjeva brigada in Vzhodnodolenjski odred napadla belogardistično postojanko Sv. Križ pri Kostanjevici.
KINO
KINO SOBOTA predvaja od 14. do 16. novembra ameriški film »NJENO MAŠČEVANJE“ — od 18. do 20. novembra nemški film ,,SREČANJE S FRANKENSTEINOM“ — Mladini izpod 16 let obisk zabranjen.
KINO LENDAVA predvaja 15. in 16. novembra ameriški film „H0TEL SAHARA“; 18. novembra ameriški film ,,HUMORESKA“ .
KINO LJUTOMER predvaja od 14. do 16. novembra ameriški film „TEŽKA POT“; od 18. do 20. novembra angleški film „FANNY“.	
KINO GRAD predvaja 16. novembra ,,MAŠČEVANJE RDEČE ČAROVNICE“.
MALI OGLASI
Streptomycin prodam po ugodni ceni, 44 gramov. Naslov: H. Š., Sodišinci 23, pošta Rankovci, Prekmurje.
Slamoreznico, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista.
Klavir, izvrsten, zelo dobro ohranjen, znamke Czapka-Stutzflügel, rjav, Harfenpedal, ugodno prodam. Informacije: Sobota, Gregorčičeva 9 (Cvetko). Ogleda se lahko v Mariboru, Trubarjeva 11.
Iščem sobo, opremljeno ali prazno. Plačam po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Vzoren plačnik«.
Opremljeno sobo išče soliden tovariš. Ponudbe na upravo lista pod »Miren«.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 13. do 20. novembra Močne padavine, sneg verjetno do nižin, bodo nastopile 14. ali 15. novembra. Kratkotrajne, ali samo manjše padavine 17. novembra. Vmes suho, deloma ali 18. novembra in 20. ali 21. sončno in hladno vreme z mrazom ponoči. Okrog 20. nov. dvig temperature.
»OBMURSKI TEDNIK“ — tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Murska Sobota, predstavnik Jože Vild. — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave:	Murska
Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52. Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota št. 641-90332-2.  Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek — Tiska Mariborska tiskarna.