SLOVENSKI LIST Uredništvo: Kopitarjeva ul. šl. 61 lil Tele/on ši. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo I Izhaja vsok ponedeljek: zjulraf Posamezno št. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din. na dom ln po nošil dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina 30 T n, polletna 23 D n, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru L/prava: Kopitarjeva ulica šl. 6/11 Poštni ček. račun, Ljubljana 13.179 lelejon štev. 2349 Sijajna manifestacija katoliške misli Čarobna razsvetljava in rimska procesija - Slavnostni govor zastopnika ameriških Slovencev - Generalni vihar Nadrah izroči knezošholu spomenico za beatifikacijo Barage - Spomenico podpisalo 20.000 Slovencev - Velikansko zborovanje Katoliške akcije - Pozdravi ameriških Slovencev Brezje, 26. julija. Prosvetno-verskega romanja, ki ga jc priredil s Prosvetno zvezo škofijski odbor Katoliške akcije na Brezjah včeraj in danes, so se udeležili mnogoštevilni romarji iz vseh krajev Slovenije. Vse popoldne so prihajali romarji že v soboto s posebnimi in ojačenimi vlaki na Brezje. Velika cerkev na Brezjah je bila slavnostno okrašena z mlaji in venci. Zvečer pn je zažarela v prekrasni razsvetljavi reflektorjev in vencev žarnic. Naš slovenski Čenstohov je obiskalo nad 4000 romarjev iz oddaljenih krajev, na večer pa se je slavnosti udeležilo najmanj še nad tisoč okoličanov. Cerkev je bila že polna vse popoldne v soboto, proti večeru zdaleka ni več zadostovala niti za tretjino romarjev. Slavju, ki naj bi sc začelo z rimsko procesijo ob 8 zvečer, so dale poseben poudarek posebne izdaje priložnostnih listov, ki so jih romarji v obilnem številu kupovali. Tako je izdala misijonska pisarna list »Baraga« na 6 straneh v obliki Slovenčevega formata, ki je obravnaval Baragovo življenje in udejstvova-nje med Indijanci v Ameriki in hkrati prinašal spomenico, katero je podpisalo 20.000 Slovencev. Spomenica obsega prošnjo za beatifikacijo škofa Barage. Osrednje vodstvo Marijinih družb pa je izdalo list »Roža Marija« na 4 strnnph, ki obravnava 1500 letnico efeškega cerkvenega zbora. Da povzdigne slovesnost, je zadruga> »Radio Ljubljana« postavila v gostilni Finžgar sprejemno in ojnčevalno radio postajo, s katero je ob prostem času prenašala ob dveh elektrodinamičnih zvočnikih reprodu-cirano glasbo in program ljubljanske radio postaje. Okrog pol 8 zvečer je nastopila na trgu pred cerkvijo godba Katoliškega prosvetnega društva iz Tržiča, nakar je zažarelo med ubranim pritrkavanjem veliko svetišče Bogorodice v siju nebroj žarnic. Hišni posestniki na Brezjah so pravtako prispevali po svojih močeh k slovesnosti in okrasili svoja okna in hišne fasade z lampijončki, ki so s svojimi lučicami učinkovali uprav pravljično. 4 Čarobna rimska procesija Ob 8 je stopil na leoo pred cerkvijo ribniški dekan g. K. S k u b i c in v daljšem govoru razložil 1500 letnico efeškega zbora, ki je proglasil Marijo za Mater božjo. Nato se je razvila velikanska rimska procesija, ki je šla po polju do glavne ceste mimo romarskega doma in dovozni cesti nazaj in okrog cerkve. Na čelu procesije je korakala godba, za njo so nesli bandero s sliko Brezmadežne, zastavo Prosvetne zveze in 7 zastav Marijinih družb. Za temi je korakala do 3000 glav broječa množica Žena in deklet s prižganimi svečkami v rokah. Nato sta prišli dve zastavi moških Marijinih družb, za katerima je korakalo do 2.000 mož in fantov, ki so pravtako šli s prižganimi svečami. Za temi je korakala celokupna duhovščina z brezijanskim pevskim zborom. Sprevod se je pomikal med molitvijo in petjem nabožnih pesmi, pritrkavanjem zvonov, pokanjem topičev in raket ter oh siju bengaličnega ognja. Pogled na ogromno verigo lučk je moral vsakemu gledalcu in udeležencu sprevoda obuditi v srcu mogočen občutek, da veru v nešem narodu še živi in da je ta sprevod ena najkras-nejših manifestacij katoliške misli. Vso noč odmevala pesem S tem je bil program za sobotni večer zaključen. Delo romanja pa se s tem še ni končalo. Ves večer in vso noč je odmevala v cerkvi molitev in pesem na čast Bogorodiei in romarji so pokazali pri spovednicah, da niso prišli le pogledat Marijinega svetišča, ampak da se kot praktični katoličani pod njenim okriljem od-dolže njenemu Sinu. Vso noč so bile oblegane vse spovednice in do ranega jutra je prejeto od sobotnega poj>oldneva naprej nad 2.000 romarjev zakrament sv. pokore. Že v ranem jutru so začeli pristopati romarji v še obilnejšem številu k sv. obhajilu, ki so ga delili pred provizornim oltarjem pred cerkvijo. Okrog 4.000 romarjev je to noč prebdelo pod plaščem Marije Bogorodice. Po zgodnjem jutru, ko so prihajali romarji od sv. obhajila, pa je bil naval na vse gostilne naravnost velikansk. tako da so komaj v teku 3 ur mogle postreči vsem gostom z zajtrkom. Kakor že v soboto popoldan, (ako je tudi ponoči bila ves čas organizirana -.Prva pomoč«, ki jo jc vodil zdravnik in ki je parkrut intervenirala v slučaju omo- tice. Pravtako je vseskozi v redu delovala re-diteljska služba. Slovesen prenos čudodelne podobe M. B. - Slavnostni govor in sv. maša Proti jutru so prihajale nove množice romarjev, tako da je bil oh [h>I tO obsežni trg pred cerkvijo in pred provizornim oltarjem nabito poln ljudi. Na vseh koncih .so razvijali zastave Marijinih družb in oh 8.45 se je ob zvokih godbe Krekovega prosvetnega društva z jesenic začel pomikati iz cerkve svečan sprevod. Na čelu so nesli 31 zastav prosvetnih in izobraževal, društev in zastav Marijinih družb. Nato so prišle narodne noše, vsa duhovščina in knezoškof dr. Gregor Rozman v ornntu. Za tem pa so nesli 4 kleriki na posebnem stojalu čudodelno podobo Matere božje Pomočnice. Postavili so jo na provizorni oitar, na kar je stopil na lečo pred cerkvijo zastopnik amerikanskih Slovencev in njih duhovni vodja g. ]. P le v -n i k. V svoji slavnostni pridigi je poudarjal pomen današnje slavnosti, ki naj izzveni v veliki prošnji, da dobimo Slovenci svojega svetnika Barago, ki bo družil Slovence nn domači grudi i. vsemi slovenskimi izseljenci nn vseh kontinentih sveta. Nato je daroval prevzv. g. knezoškof dr. Gregor Rozman sv. mašo, med katero jc igrala godbo Krekovega prosvetnega društva« z Jesenic. Izročitev prošn e za beatifikacijo Barage Po končani službi božji, je gen. vikar Ignacij Nadrah prcčitnl spomenico, katero je podpisalo 2(1.000 Slovencev v želji, da se poveličn Baraga kot svetnik, in jo nato izročil kne/.o-škofu z željo, naj ukrene potrebne korake, da dobimo Slovenci čimprej priprošnjika svojega rodu pri Bogu. G. knezoškof dr. Gregor Rozman je spomenico s podpisi sprejel in odgovoril: »Prav rad sprejemom to spomenico, ki izraža vaše hotenje, da dobimo Slovenci svojega priprošnjika pri Bogu, na znanje. Vendar moramo upoštevati, dn sv. katoliška cerkev pri podelitvi tako visokih časti zahteva vedno dvoje. Najprej mora hiti vse življenje in udejstvova-nje dotičnega tako vzgledno in čisto, da ne bo mogel prav nikdar pasti niti najmanjši madež na njegov spomin. S svojim delom je moral storiti čimveč za poveličnnje božjega kraljestva na zemlji in za zveličnnje neumrjočih duš. Tega o našem Baragi ne bo težko dokazati. Drugo, kar zahteva cerkev, pa je nezmotljivo znamenje, ki ga zahteva cerkev za vsakega vrednega postave v oltar, da namreč božja Previdnost sama s čudežem pokaže, dn hoče imeti dotičnega poveličunega tudi na zemlji na oltarjih. Tu pa bomo morali poskrbeti sami in se s prošnjami čimvečkrnt zatekati k velikemu Baragi, ki gotovo kot svoj čas v življenju ne neha tudi sedaj prositi Vsemogočnega blagoslova za nas vse. In prav verjetno je, da bo Bog dopustil jasna znamenja, ki nam bodo pričala o milosti, ki jo je dosegel veliki naš apostol pri Bogu. Vse take slučaje pa mora vsak sporočiti pristojni cerkveni oblasti, ki bo na podlagi teh skušala pri najvišjem poglavarju Cerkve izpeljati proces za poveličanje Barage.« Veliko zborovanje Katoliške akciie Za tem je med špalirjem zastav odšla duhovščina s knezoškofom nazaj v cerkev in tudi čudodelno sliko so prenesli nazaj na njeno mesto v cerkev. Ker se je takoj nato vršilo veliko zborovanje Katoliške akcije, je vsa ti-sočglava množica vztrajala na svojih mestih, nakar je otvoril zborovanje podpredsednik škofijskega odbora Katoliške akcije dr. Franc Debevec. V svojem govoru se je spomnil najvišjega poglavarja sv. Cerkve papeža Pija XI., ki mu je množica zaklicala gromki živijo. Hkrati sc mu je odposlala sledeča brzojavka: NJ. SVETOSTI PIJU XI., VATIKANSKO MESTO. Tisočere množice slovenskega ljudstva, zbrane na Brezjnh, v največjem Marijinem svetišču našega naroda, da proslave spomin na proglasitev Marije kot Bogorodice na eleškem koncilu in da izroče svojemu škofu prošnjo za uvedbo beatifikacijskega procesa slovenskega rojaka in indijanskega misijonarja Barage, ii-javljamo Ni. Svetosti svoio otroško vdanost in neomejeno zvestobo. Prepričani smo, da vršimo z današnjo proslavo v eminentnem zmislu pravo katoliško akcijo. Gojimo veselo nndo, da bo mogla cerkev dvigniti našega rojaka na oltarje. Iskreno pozdravljamo veličastno borbo Nj. Svetosti za svobodo cerkve z ozirom na vzgojo mladine in za svobodo flovečanstva sploh. Nato je zaigrala godba papeško himno, na kar je vodja zborovanja izvajal, da smo dolžni kot Slovenci in katoličani in brez dvoma najzvestejši državljani, da se spomnimo njega, ki z vso ljubeznijo skrbi za procvit našega naroda in za prospeli naše jugoslovanske zastave. Po navdušenih ovaeijah našemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru se mu je od-posiala sledeča brzojavka: NJ. VELIČANSTVU KRALJU ALEKSANDRU BELGRAD. Z velikega zhora Katoliške akcije na Brezjah na proslavi la(M) letnice efeškega koncila ter spominske svečanosti svetniškega misijonarja škofa Barage, ob prisotnosti ameriških Slovencev, pošiljajo Nj. Veličanstvu tisoči naših najboljših državljanov udane pozdrave. Nato se je spomnil najvišjih duhovnih pastirjev našega naroda, slovenskih škofov, ki jim je množica navdušeno zaklicala: Živijo. Pozdravil je zastopnika okrajnega načelstva podnačelnika dr. Vid i ca, ki se je kot zastopnik oblasti udeležil zborovanja, nato dr. Antona Korošca, bivšega ministrskega predsednika, ing. Dušana Serneca, ministra za javna dela, dr. Marka Natlačena, bivšega oblaslnega predsednika, kalere je pozdravila množica z navdušenimi ovacijaini. Pozdravil je vse Slovence, ki žive izven mej naše domovine, zlasti rojake iz Amerike, ki so se v tako lepem in obilnem številu udeležili današnjega slavja in katere je množica zopet prisrčno pozdravila. Končno je pozdravil vse v imenu škofijskega pripravljalnega odbora, razvil na kratko program zborovanja z željo, da bi rodilo čini več lepih sadov. Govor predsednika KSK Jednote. Za njim je govoril predsednik KSK Jednote iz Amerike g. Opeka in na kratko razvil program Katoliške akcije ameriških Slovencev, ki z delom v cerkvi, v šoli in v društvih skuša ohraniti izseljence zveste Bogu in narrdu. Prava vez med rojaki v ujini in rojaki na domačih tleh pa bo beatifikacija slovenskega ameriškega misijonarja Barage, po čigar zgledu bodo skušali delati in živeti ameriški Slovenci. Ce ostanejo ameriški Slovenci zvesti domovini vse dotlej, dokler govore njihovi potomci slovensko, morajo brezpogojno živeti po katoliških načelih, naj se asimilirajo kakorkoli. 0 Mariji in 1500 letnici cerkvenega zbora t Efezu je govoril dr. Karel Capuder. Izvajal je, da ima Marija dve največji odliki, kateri moramo prav danes posebno poudarjati, da je namreč Bogorodica in Brezmadežna. Slovenskim materam pa naj bo zgled kot Mati vere, Mati upanja in Mati ljubezni. Ce bodo naše matere po njenem zgledu in pod njeno zaščito vzgajale svoje sinove, naš narod ne bo propadel. Krasen govor je izvabil solze, take da je bilo čuti ilitenje iu tudi moške oči so sc kopale v solzah. Med tem so dospele pozdravne brzojavke od izseljenskega duhovnika Obržana iz Heei-lena na Nizozemskem in od sekretarjata Baragove zveze iz Amerike, ki jih je prečital vodja zborovanja. — Potem je pozdravil v imenu Baragove zveze zborovalce njen predsednik Anton G rdi na in omenjal, da so Slovenci v Ameriki potrebni novega Barage in da bi potrebovali takega navdušenja in praktičnega katoličanstva, kot ga je pokazalo današnje zborovanje, tudi tam v deželi prosperitete, ker Slovenci tako cesto, že po par letih, pozabijo na Boga in domovino. Vtise, ki jih je dobil, bo odnesel s seboj v filmu, da bo pokazal našim rojakom, kako v stari domovini! narod zveste živi po katoliški veri. Kot zadnji je govoril Ivo PerSuh » delu misijonarja škofa Friderika Barage. Zborovanje je okrog ene zaključil vodja zborovanja z željo, naj bi vsi odnesli s tega zborovanja ne le lepih vtisov, ampak tudi trdne sklepe, da bodo živeli in delali tako, kot je dolžnost pravega katoličana. S himno »Po vsod Boga« je bilo prisrčno iu nadvse lepr zborovanje zaključeno. v Množica se je ob zvokih godbe razkropila in se počela počasi odpravljati na odhod. Med vsemi je vladalo naravnost praznično razpoloženje. Mnogi, ki doslej še niso utegnili ogledati zanimive misijonske razstave v samostanu, so pohiteli tja in si ogledali trofeje slovenskih misijonarjev, ki so si jih pridobili v boju z nevero. List Baraga je l>il razprodan in premnogi so povpraševali po njem. Vse dolgotrajno zborovanje, ki je poteklo brez najmanjše nezgode, je navdušilo mnoge tako, da so kar neradi odhajali od svetišča Marijinega. Kljub temu pa so se v popoldanskih urah vile dolge procesije z Brezij na postajo, od koder so do 5 popoldne odpeljali množice tri je dolgi posebni vlaki. Ostali pa so odpotovali na večer z ojačenimi rednimi vlaki nazaj na svoje domove z neizbrisnimi vtisi v svojih srcih. Proti severnemu tečašu Berlin, 26. julija, s. Kakor znano, je »Grof Zeppelin« priplul v Berlin 24. t. m. ob t popoldne iz Friedrichsbatena ob Bodenskein jezeru. Ko si; je oskrbel s plinom, je odplut ob 3 ponoči proti Ljeningradu. Ker je vzel zrakoplov s seboj vse stvari, k> so potrebne za polarno ekspedicijo za dobo 6 do 10 dni, so odstranili iz kabin v ladjici vse, kar ni nujno potrebno. Gorkoto daje električna kurjava. Potem ko je posadka v Berlinu vkrcala na zrakoplov okoli 400 kg živeža, namenjenega za slučaj, ako bi bilo moštvo prisiljeno pristati na ledu, so odpluli proti Ljeningradu. V Ljeningradu je bil »Zeppelin« navdušeno sprejet. Iz. Ljeningrada plove sedaj »Zeppelin* proti Arhangelsku, od tam pa bo odplut v smeri napram severovzhodu nn Novajo zemljo, odtod naravnost na sever na Franc Jože-tovo otočje, nekako do 82. tečajnika na otoku prestolonaslednika Rudolfa, nato pa se obrnil naravnost na vzhod proti Novosibirskim otokom ter upa, da bo na tej poti naletel na veliko skupino otokov ali pa celino, o kateri domnevajo, da leži med Franc .ložefovo zemljo in najseverovzhodnejšim rtom Azije. V Ljeningradu je pričakovalo *Zeppelinr nad 200.000 ljudi. Ovacije so v prvi vrsti veljale profesorju Samojloviču, pa tudi Eckenerju. Iz Plymutha poročajo, da bo v ponedeljek popoldne zapustil Plymuthsko pristanišče Wilkins s svojo podmornico >Nautilus<. \Vilkins lipa, da bo ua podmornici pod letom dospel v Severno morje in tam srečal Zeppelinovo ekspedicijo. Pristanek »Grofa Zennelina« v Berlin Veličastna Levstikova proslava Velike Lašče, 26. julija. J Prijazni dolenjski kot Velikih Lašč se je žc i dolge dneve pripravljal na pomembno slavnost | tOOletnice rojstva slovenskega vehnoža Franceta Levstika. Ze itak prelesten kotiček slovenske zemlje se je ob tej priliki še olepšal, nadel svečano oblačilo in lako v slavnostnem razpoloženju čakal dneva, kako bo mogel pozdraviti v svoji sredini odlične predstavnike naroda in države, ki so prihiteli, da nrisostvujejo Levstikovim svečanostim. Trg Vel. Lašče in prijazna vasica Retje — rojstni kraj Franceta Levstika, se je že v soboto zjutraj zavil v slavnostno odelo, ltaz hiš in hišic so plapolale zastaye, cvetje se je sipalo ob oknih in veličastni mlaji so nosili pozdrave došlim gostom. Ze s popoldanskimi vlaki so prihajali iz vseh strani častilci slovenskega velikana. Povsod si opazil svečano razpoloženje, složnost in veselje. Zvečer ob 8 so zagoreli po gričih kresovi, zagrmeli so topiii, znamenje, da pričenja prvi del slavnosti — akademija. Dvoran* Sokolskega doma v trgu je bila veliko premajhna za ogromno maso naroda, ki je prihitela, da sliši Levstikovo besedo iz ust njegovih najboljših poznavalcev. Morali so odpreti vrata in okna, da je narod mogel slišali svečano besedo de-klamatorjev in govornika ter komponirano Levstikovo pesem. Slavnostni govornik na akademiji, znani raziskovalec in izdajatelj Levslikov'h del. dr. Slodnjak, je v krasnem govoru podal sliko Levstika — pesnika iu pisatelja, kritika, časnikarja in čebelarja. Narod je spremljat njegova izvajanja z velikim zanimanjem in ga nagradil z gromovitim ploskanjem. Deklamacije in recitacije Levstikovih del so tvorile krasen užitka polni del akademije. Najbolj je ugajala pesem otrok. Lepa in krepka je melodija kompozicij Levstikovih pesmi, kakor ie lepa in krepka njegova beseda, glasila se je tem lepše, ko je nastopil slovenski vokalni kvintet. Narod je hvaležen prirediteljem akademije za krasen večer. V nedeljo. Olavni del svečanosti se je pričel v nedeljo. Solnee je posijalo veselo nad svetlo velikola-ško pokrajino. Velikolaški zvonovi so pritrkovali svečaneje in vabili skupaj narod iz vasi. Od vsepovsod se je slišala lepa slovenska narodna pesem in z. zastavami okrašeni vozovi so drveli polni okoličanov proti trgu in še naprej proti kolodvoru, kjer so prireditelji svečanosti pričakovali goste iz vse Slovenije. Sprejem na kolodvoru. Na velikolaški posta ii se je zbrala k sprejemu velika množica naroda. Prihiteli so vrli gasilci in Sokoli s prapori, narodne noše. in okoličani. Ko je zapeljala prva garnitura vlaka na postajo. je iz tisoč grl zadonel krepak pozdrav kot iskreno dobrodošlico dragim iroslom. Ko je nekaj minut na to zapeljal na kolodvor še poseben vlak iz. Ljubljane, se navdušenje narodn kar ni hotelo poleči. Med odličnimi costi smo opazili odposlanca prosvetnega ministrstva načelnika dr. Tr. Dimitri-jevifa, zastopnika prevzv. škofa ljubli. dr. Rožmana kanonika dr. Tomaža Klinar.ia. pisatelja in zastopnika čeških književnikov dr. Vvbrala iz Olomuca, zastopnika slovanskega instituta v Praei dr. Franka AVolmanna iz Brna, zastopnika Doni in Sveta in Jugoslov. knjigarne prof. Tino Delieljaka in dr. Antona Vodnika, pisatelja in slavnostnega govornika Vladimirja Levstika, zastopnike Prosvetne zveze. Zveze kulturnih društev. Zveze kmečkih lantnv in deklet. Slov. dijaške zveze, akadem. društev Danice. Zarje in Triglava, inesta Celja, zastopnika društva »Pravnik«, Ženske zveze. Profesorskega društva in Slov. matice. Z vlakom je prispela ludi Glasbena matica in železničarska godba Sloga . S kolodvora so se podali gostje peš in na mnogoštevilnih okrašenih vozovih pred Levstikovo rojstno hišo v Dolnjih Retjnb. Že zunaj vasi so n po-zdravljnli slavoloki in pokanje iz topičev, sama je bila pa vsa v zastavah, a iznad hiš sc je visoko dvigalo nekaj mlajev. Ozka ulica med skromno, neometano Levstikovo rojstno hišo. na kateri se blesti ovenčana spominski! plošču in hišo soseda llije, k jer jo našel Levstik v težkih dnevih gostoljubno pribežališče, je bilu vsa natlačen« gostov iz vseh krajev Slovenije in domačega ljudstva. VseučiliSki profesor je stol |x>leg zgarane kmetice, duhovnik poleg obrtnika, pesnik poleg delaven. Na eno srtran rojstne hiše so se postavili telovadci, no drugo stran gasilci, v ozadju si je priborila prostor godba, n pevci so se stisnili poleg enajstih zastav, ki so obkrožile govorniški oder tik pred spominsko ploščo. Nekako ob enajstih je zaigralo želez.ničnr--ka godim slavnostni odlomek iz. Smetane, nakar je stopil nn govorniški oder pisatelj Vladimir Levstik ter v formalno in vsebinsko vzorno izklesanem govoru lapidarno orisal ogromni pn-inen Levstika zn naš narod. Poudaril je. dn je naš narod Levstiku dolžnik za ves svoj duhovni obraz, kajti njegovo delo je neposredno objemalo vsa |>olja. Posebno je podčrtal njegov večen vpliv na naš knjižni jezik. ki so ga tedaj kuzili mestni škrici, dočim jc zajem.il »retenjski gospod« pri neusahl jivem viru žive narodove govorice. Obžaloval je. da jc tn mož tnko zgodaj zntonil v strupeni ljubljanski megli in kon*tntiral. da je bil nai narod lc redkokdaj tako složen, kot danes pri proslnvi Levstika, končno je pourlnril, da je bil l.evstik pristaš jugoslovanske skupnosti, a je neomajno stal na stališču ohranitve in izgraditve slovenske samobitnosti, temelječe v naši grudi in v našem kmetu in iz teh prvin mi še bilno-li moramo črpati tudi mi. Zaključil jc z vzklikom, da naj zmerom živi med nami \ eliki duh Levstik«. Za Levstikom jc zapel /.bor Glasbene Malice pod vodstvom t. Juvuuea Jenkovo »Vloli-.^M&LCr .nakar kajzelj z.a Sokolu, potem so se pa vrnile množice v Vel. Lašče. Tu je bil ogromen naval nn vse gostilne in le z največjo tetžavo si si priboril čnso piva, še težje pa kosilo. Razpoloženje med gosti jc bilo pu kljub temu izhorno. pogovoril si sc lahko prisrčno z. ljubeznivim domačinom ali pa s češkim ali srbskim kulturnim delavcem, ki jc prihitel počastit spomin našega velikega Levstika. Tako je naenkrat minil opoldanski odmor in po litanijah se je vnovič rlo zadnjega kotička nnpolnil ves obširni trg pred cerkvijo z vserni dohodnimi ulicami. Odkritje spominske plakete Poleg spomenika je bila postavljena tribuna, na kateri so se zbrali najodličnejši reprozenianti * kraljevim zastopnikom polk. Cveiičem na čelu, poleg njega pa ban Marušič, zastopnik prnsveinega minislrslva, zastopnik ljubljanskega knezoškofa dr. Klinar, rektor Serko, minister Pucelj, general Po-povič, češka književnika WoIlmann in Vibvral, župan Puc itd., a med Iribuno in spomenikom so zavzeli prostor zastopniki neštetih kulturnih, stanovskih, strokovnih, gospodarskih in drugih društev, ki so se prihileli poklonit temu našemu velikemu narodnemu geniju. V tem je začel polagoma naletava-li dež, kar pa ni nikogar preveč molilo. Ob pol treh je stopil ita govorniški oder predsednik pripravljalnega odbora Ant. Pucelj, ki je imenoma pozdravil dolgo vrsto zastopnikov raznih oblasti, institucij in društev ler se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri lako le|>em poteku proslave. Za njim je Glasbena Matica vnovič zapela Jenkovo : Molitev., železničarska godba Sloga- je odigrala slavnostni komad iz Smetane, potem je pa izpregovoril pesnik Oton Zupančič utavnoshm brsrdo. Dejal je, da je Levstik tista postava iz slovenske preteklosti, pri kateri se poleg Prešerna najrajši pomudi. Krepkega in vsega ustvarjenega za dete nam je rodil la prelepi košček slovenske zemlje. Ni treba ugibati, kaj bi nam še dal, če bi živel dlje in v boljših okoliščinah, kajti že to, kar nam je dal, je več kot dovolj. Levstik pomeni za slovensko prozo to, kar pomenja za našo pesem Prešeren, namreč temelj in vogel. Dotaknil se je nesmrtnega Krpana, ki ne zahteva od cesarja za rešitev države ničesar drugega kot (o, da mu dajo po svoje živeti. Res je, da za Krpanom ni napisal ničesar vRg zaključenega leposlovnega, kajti poprijeti je moral še na vseh neštetih drugih poljih, ki so vsa klicala delavcev. Pri tem se je pa moral boriti za svobodo, pravico in resnico z vso svojo ozkosrčno okolico. Poudaril je, da je bil Levstik mož, ki ni nikoli ničesar preklical, kar je izrekel ter je nato z vzklikom »Slava mul« odgrnil zaveso izpred portretne plakete. Pred odgrnjeno plaketo je zapela nato »Gl. Malica« nalašč za to slavnost skempontrano Pav-čičevo pe-em Levstiku , nakar je pozdravil Lev stika in slavnost v imenu čeških kulturnih delavcev in slovanskih institutov na čeških univerzah gosp. Ilol/mann, za njim je pa govorila srbska kulturna delavka, ga. prof. Ljubica Jankoviieva in poudarjala zlasti s.ike med Kopitarjem, Vukom in Levstikom. Po njenem govoru je bilo položenih pred spomenik šest lepili vencev, med katerimi omenjamo ziasli venec Jugoslov. ženske zveze, sestavljen iz rož. nabranih na grobu Franje Koširjeve, poleni venec slovenske Narodne čitalnice v Zagrebu, ki ga je prinesel vseuč. prof. dr. Boris Zar-nik, s črnini florom okrašen vc.nec primorske mladine, lep srebrn venec UJU in Mladinske malice itd. S lein je bil ofieielni del slavnosti zaključen, naliv, ki je skušal motiti slavnost zlaMi med govori, jc prenehal, izza oblakov je vnovič posijalo solnee in množice so se podale na vcselični prostor, kjer se je razvila prijetna zabava Velikolašča-ni so v polni meri jijkazali, da znajo cenili svoje velike rojake. Šahovska olimpiada končana Amerika na prvem, Jugoslavija na četrtem mestu Praga. 26. julija. I . šahovska olimpijadn je bila danes popoldne končana. Olimpijski zmagovalce je ino*tvo ameriških Združenih držav, za katere s,, igrali Knshdnn. Mnrslmll, Duke. Ilorovitz iu Stoner. Dosegli bili poljski igralci, lanski zmagovalci nn olimpijadi. < 47 točkami. Tretja je ("cškoslovaskn s 46 in pol. četrta Jugoslavija s 4(> točkami, peti do sedmi s 45 in j»ol točkami Nemčija, betonska in švedska. Nuto sledijo: Avstrija 4"> točk. Angliju 44. Mudjnrska 30 in pol. llolandska 53, Švica M. Litva 30 iu pol, Francija 20 iu pol. Romunija 28, Italija 24, Danska to in pol. Norveško in španska po 15 in pol. \ zadnjem kolu. ki -e je odigralo danes. sta igrali druga proti drugi Amerika in Poljska. Njun boj je končal 2 : 2. Rubinstein jr premagal Kashdann. floroviiz pa Pcrzepiorko, dočim sta ostali remis partiji Marshall : Taria- kover in Stoner : Mnkarszvk. Ker je Amerika že prej imela eno točko več, je ostala zmagovalka. O 5 popoldne je bila doigrana zadnja igra. Predsednik olimpijaie je proglasil Ameriko za zmagovalko, kar so prisotni pozdravili s ploskanjem. Zmagovitemu moštvu so izročili Hamilton-Rousselov pokal, prehodno darilo Me (narodne Šahovske federacije, ki ga je lansko Ic-to imela Poljska. Olimpijada sc je končala s slavnostnim banketom. — Rezultati zadnjega kola so: Češkoslovaška: Avstrija 2 in pol : 1 in pol, Švedska : Madjurska 2 in pol M in pol, Amerika : Poljska 2:2, Lilva proli Danski 3:1, Letonska : Jugoslavija 2 mi pol proti 1 in pol (Vidmar je izgubil proti Matlisotu), Nemčija :Holandska 2 in pol : 1 in pol, Anglija proti Španiji 3 in pol : pol, Norveška : Romunija 2:2, Švica : Italija 2 in pol : 1 in p^l. Hašk : Primorje 10 : 3 (0 : 3) Za«rr<>b. 26. jul. ž. Danes se je vršila v Zagrebu prvenstvena tekma mod Haškotn in ljubljanskim Priniorjeni. Za ta nastop Primorja je vladalo v Zagrebu veliko zanimanje. Tekmo je sodil belgrajski sodnik g. Joksimovič. — V prvem polčasu je igralo Primorje izvrstno. Posebno se je odlikoval vratr.r Jančigaj. ki je bravurozno branil oslre napade nasprotnika. Radi slabe obrambe llnška je napad Primorja, ki je bil izvrslno disponiran, dosegel v 17. minuli, v 28. in v 32. minuti gole. Proti koncu prvega polčasa je bil Slapar blesiran. Od tega trenutka je začel llašk forsirati levo stran napad«, vendar so se njegovi napadi v izvrstni obrambi Primorja odbili. Prvi polčas je torej končal 0 : 3 za Primorje. — V drugem polčasu zabije Hitrec žo v 15. minuti prvi gnl za Hašk. Dve minuti pozneje zviša Cindrič na 2 : 3. Ko je bil nalo blesiran se Zemljak, je moč Primorja oslabela in napad za napadom Haška je končal z cspehom. V drugi po- lovici je Primorje samo enkrat prišlo preko polovice igrišča, vendar s tremi igralci v napadu ni moglo ničesar. V drugem polčasu je Hašk zabil desel golov. Gradjanski : Hajduk 2 : 1 (0 : 0). Itnska : Gradjanski Osijek 3 : 2 (2 : 1). Slavija : Snnd 5 : 2 (2 : 2). ftSK : Sokol 5 : 2 (3 : 0). SaSk : Jugoslavija 2 : 1 (1 : 1). ZA DAVISOV POKAL. Pariz. 26. julija. AA. Pri današnji tekmi za Davisov pokal je Anglež Austin porazil Frauroza Borolro v štirih setih 7:.r>, 0:3, 3:6, 7:3. Na podlagi lega rezultata je sedanje stanje 2:2, tako da zavisi usoda Davisovega pokala od tekme Coehela proli I'erryu. « n Lava! obišče Rim Rim, 26. junija, s. Italijanski listi z veliko važnostjo poročajo, da se bo francoski ministrski predsednik Laval najbrže v kratkem podal v Rim. kjer bo obiskal Mussolinija. Ta obisk naj bi sledil obisku, ki ga bo Laval napravil v Berlinu. Oba ta obiska, posebno pa rimski, pišejo fašistični listi, bosta imela izreden pomen za mednarodno politiko. Italija in Francija da sta se v zadnjem času znatno zbližali in upajo, da bosta obedve državi politično sodelovali, da se reši nemški problem. Trst, 26. jul. ž. »Piccolo« posveča veliko pažnjo vestem iz Pariza, po katerih naj bi Laval in Briand prišla v Rim obiskat Mussolinija. Omenja pa. dn francoski tisk o tem ničesar ne piše. Vendar pa opozarja, da je Jntransigent pisal, da pripravljajo francoski ministri obisk v Rimu. Piccolo- na« glaša, da bo prihod francoskih ministrov v Rim pričetek cele vrste že projektiranih diplomatskih sestankov, ki se bodo vršili v raznih evropskih prestolnicah. Raduje se, ker bo ta obisk dvignil prestiž Italije ter bo dokazal, da fašistična vlada rrs vedi odkritosrčno mirovno politiko. Francoska zunanja politika je v zadnjem času obračala vso pažujo izključno le francosko-ncmškim od noša jem. To se bo sedaj popolnoma spremenilo, ker bo Francija uvidela, da pomeni Italija zelo važen člen pr' splošni umiritvi Evrc.pe. Pred feoisferenco strokovnjakov v Londonu So[ija, 26. julija. AA. Bolgarska agencija poroča: Bolgarska vlada je imenovala bolgarskega po-sl&nika v Londonu Hadžimiševa in ravnatelja oddelka za državne dolgove ministrstva financ Stoj*-, nova, za člana bolgarske delegacije, ki bo zastopala" na kranferenci strokovnjakov v Londonu h.o'garsko stališče v pogledu Hoovrovega predloga o moratorija, posebno v zvezi z grško zahtevo, ženiih »omatižnih razlogov, temveč iz. pojimo bojazni za mir. Francija bi mogla Nemčiji predvsem pokazati, da je ide-ologični temelj njenih zahtev deloma zelo protisloven. Kajti čc Nemčija sme na podlagi samoodločbe narodov zahtevati priključitev Avstrije, po-te,m se mednarodno pravo protivi vrnitvi poljskega koridorja, na katerem nedvomno prebiva velika poljska večina. Stara palača se podira Pariz, 26. jul. U. Palači Des Institutes -les Franca is grozi nevarnost, da se podre. Poslopje je staro že 270 let in se je sedaj podrl strop v biblioteki, ki jo nameščena v 2. nadstropju, ker so ira-movi povsem prepereti. V zadnjem trenutku se je -že ooerečilo eoraviti knjige iz.pgfojgge u icsnip mir Madrid. 26. julija, s. Vlada javlja, da je revolucijonarno gibanje povsod zadušila. Minister za notranje zadeve, Maura, in finančni minister soci-jalist Prielo bosla odstopila. V torek se zopet sestane ustavodajna skupščina, ki bo potrdila rekonstrukcijo vlade. Pravijo, da Leroux ne bo sestavil nove vlade, ampak da ostane na vladi slejkoprej Zamora, ki pa bo najbrže v kratkem izvoijen za predsednika republike. Bombni atentati v italtji Pariz, 26. jul. ž. Tukajšnji antifašistični listi prinašajo vest, da so v Milanu pred petimi dnevi našli v tovornem vagonu peklenski stroj. Vagon je prišel iz Ventimiglie. Peklenski stroj so odnesli na bližnji vrt, kjer je eksplodiral. Nastala škoda ni velika. Ljudskih žrtev ni bilo. ■— V Palermu sta pred nekoliko dnevi eksplodirala na mestnih ulicah dva peklenska stroja. Tudi le eksplozije niso imele hujših posledic. — Sicer pa o teh atentatih ni natančnejših podrobnosti. Po bombnem atentatu v galeriji Umberta 1. v Napolju so fašisti priredili velike in hrupne manifestacije v mestu. Fašistični listi pišejo, da je tudi ta atentat delo antifašistov. Francoski letalci v Novem Sadu Nori Sad. 26. jul. ž. Daues ob 11 dopoldne je iz Zemuna priletela v Novi Sad eskadrila francoskih vojnih avijonov. Na poli jo je spremila eskadrila lovskih avijonov iz Zemuna. Na novosadskem letališču so vojne, oblasti priredile svečau sprejem ter je general Nedič izročil dvema francoskima )Kxlčaslnikoma odlikovanje za vestno službo. Nalo so bili svečani sprejemi. Popoldne so se gostje vo- Potres Rim, 26. jul. ž. Iz Bergama poročajo, da so v mestu Credaro občutili tri močne potresne sunke. Med prebivalstvom je nastala velika panika, vendar ni bilo nobene žrtve. Tudi materialne škode ni bilo. Ljubljanska nedelja Godovanje Jakobov in Anic - ,Marijino kopališče" na Prafah bodo zažgali - Trije ponesrečenci Ljubljana, 26. julija. Ana je lepo ime in marsikatera Ljubljančanka ga nosi. Nič novega ne povomo torej, da je bilo v soboto zvečer mnogo godo-vanj po mestu in danes obilno voščil. Tudi Jakobi, ki so imeli god v soboto, bo radi podaljšali svoje godovanje na nedeljo. V šentjakobski fari pu so imeli žcgnanjc in so cvrli bobe ter druge dobrote. Talko imenitno, kakor so se. pred mesecem dni p6stavili Trnovčani, so šentjakobčani seveda niso mogli, ampak veselje so si pa tudi privoščili. Mnogo bolj kakor za žegnanjc. svojih soino-ščanov pa so se ostali Ljubljančani zanimali za žegnanje v drugi šentjakobski fari, namreč v Sv. Jakobu pri Dolu. Tam ima namreč gospod Pečnikar fino vino in dobro postreže goste, njegov brat pa ima fine avtobuse, ki so daneis navozili na šentjakobsko žegnanje polno Ljubljančanov. Tako sta bila zadovoljna oba gospoda Pecnikarjn z zaslužkom. Dober del Ljubljančanov po se. je odpeljal tudi nu dve veliki proslavi, na Brezje in v Velike Lašče. Svojevrstno senzacijo bo Ljubljana doživela jntri, v ponedeljek popoldne ali pa v torek zjutraj. Slavno Marijino kopališče nu Prulah, kamor je včasih hodila najfinejša ljubljanska gospoda iu kjer so sc pozneje naselili v nekdanjih kabinah reveži, bodo namreč zažgali. Revne ljudi je iz teh brlogov mestna občina žc preselila v novo naselbino v Mestni log. Krovci bodo razkrili streho — od vse zgradbe jc namreč uporabna edino le šc opeka na strehi — potem pu bodo mestni gasilci poslopje, ta dolgoletni javni škandal Ljubljane, zažgali in porušili. Pravijo, da je v poslopju toliko stenic in druge golazni, da hišo kar privzdiguje... Bolnišnica jc danes sprejela tri ponesrečence. Najhnjša nesreča sc je pripetila v Vint-garju, ki ga sedaj popravljajo. Delavci .so v 6oboto v Vintgarj u kopali neko jamo, ko se je naenkrat utrgal v višini približno 100 kg težek kamen in strmoglavil na prestrašene delavce. Zadel je dclavca Franca Arhn. doma iz Bohinjske Bele in stanujočega v Borovljah 121. Kamen je Arhn skoraj odtrgal desno nogo pod kolenom in mu jo grozno r&zmesaril. Arha so ponoči pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu zdravniki takoj amputirali nogo pod kolenom. Drugi ponesrečenec jc 8lc.ini Ivan Junko-vič, sin rudarja iz vasi Sincc pri št. Janžu. Deček jc padel in si zlomil desno nogo. Zadnji ponesrečenec jc 8letni Ivan Janko-Kenk, posestnik iz Notranjih goric II. Ta sc je danes vračal dopoldne s kolesom domov. Na cesti je padel in ko se jc pobral, jc opazil, da mu manjka desno uho. Pri padcu si ga jr namreč, odtrgal, dobil pa je tudi druge poškodbe, tako da je moral v bolnišnico. Po Jugoslaviji Predrtnost italijanskih ribičev. »Novosti- po-»niajo u Dubrovnika: V zadnjem času se pogosto pripeti, da naši ribiči opazijo v nabili vodah italijanske ribiške ladjice. Te dni so naši finančni organi v bližini otoka Šipana s svojim motornim čolnom ujeli pri ribarjenju dva italijanska motorna ribiška čolna in jn privedli v Gruž pred pristaniško poveljstvo, kjer se je takoj pričelo postopanje proti Italijanskim ribičem. Poveljnika ladjic sla bila kaznovana z denarno globo, ribe pa, ki so jih ulovili, so jim zaplenili in prodali v ribarnici v Oružu. Italijanski ribiči so 6ploh postali v zadnjem času silno predrzni in povzročajo ob naši obali precejšnjo 6kodo. Ugrabitev otroka v Novem Sadn. Glavno mesto Donavske banovine stoji že nekaj dni pod vtisom zagonetnega ugrabljenja otroka in dveh poskusov ugrabljenj, ki so ju v zailnjem trenutku preprečili. Pred nekaj dnevi je brez sledu izginil Kletni Djurdjinka Petrovič. V nedeljo je šel s starši na sprehod in je tako Tekoč, pred očmi staršev faginil. Slučaj je še do danes nerazjasnjen. Ves dogodek smatrajo zn ugrabljenje, ne da bi mogli dognati vzrok'.'Ttf domnevo potrjuje drug sličen slučaj, «i 6e je odigral v četrtek v novosadskem Donavskem parku. Novosadska dama Ljubica Vasilje-■vič se jc sprehajala s svojim 8 letnim sinčkom po parku. Otrok se je igral, ko je lieuadoma pristopil k njemu visok, mlad moški in se mu začel na vse načine dobrikati. Naposled je prijel otroka za roke on ga odvedel ob reki dalje. Tujec je bil z otrokom žc precej daleč, ko je mati lo opazila in stekla za mjima. Tujec je nato začel z dečkom teči. Obupana mati je pričela klicati na pomoč, česar «se je ugrabitelj ustrašil in se spustil v divji beg, puativši otroka na mestu. — Oba slučaja sta vzbudila po mestu veliko razburjenje in domnevajo, da gre za organizirano tolpo ugr.ibnikov otrok. Denar je kradel iz pisem. Novosadska policija £n poštno ravnateljstvo sla prišla na sled nevarnemu zlikovcu v osebi 42 letnega poštnega sluge Tenasije Jovanoviča, ki je že dolgo časa odpiral in uničeval pisma, v katerih je slutil denar. Zlasti je odpiral pisma, ki so bila namenjena v inozemstvo, Iti pa pisma, ki so bila naslovljena na vojake. Tc dni pa so Jovanoviča na kolodvoru zalotili in fla-granti in v bližini onega mesta so našli zaboj, ki jp bil poln uničenih pisem. Jovanoviča so izročili državnemu pravdništvu. Tajinstven dvojni umor v Somboru. V Bunje-vački ulici v Somboru so v soboto odkrili strašen Eločin. Našli so v mlaki krvi in zaklani na njunem stanovanju zasebnico Emo Gros in njeno 16 letno hčerko. Na lice mesta se je takoj podala komisija, ki je v stanovanju odkrila nekaj nejasnih sledov, na podlagi katerih pa ni mogla še ugotoviti, ali sta ženski prostovoljno odšli v smrt, ali pa gre za strašen zločin. Oblasti so nadaljevale preiskavo v obeh smereh. Opoldne so policijski organi aretirali neko osebo, ki je osumljena umora. Lastnik hiše. ki je tudi prvi odkril zločin, jc povedal, da je nesrečna žena ob 1 ponoči hotela odpotovati in je v ta namen prejšnje popoldne najela izvoSSka, ki jo je res prišel klicat ob dogovorjenem času, vendar se mu kljub silnemu razbijanju po vratih ni nihče odzval iz notranjosti. Torej je moral bili zločin izvršen že pred polnočjo. Oblasti energično nadaljujejo preiskavo. Človek, ki jc napovedoval svojo smrt. Iz Vra-ništa v Srbiji poročajo: Vsa okolica stoji pod vtisom tragične smrtne nesreče, katere žrtev jc postal posestnikov sin Ismail Bislim iz vasi Rapče. Smrtna nezgoda je tem bolj vplivala na ljudi, ker je ponesrečeni Ismail že nekaj dni svojim staršem in prijateljem pripovedoval, da bo umrl. Vsi so se mu seveda smejali. V petek popoldne je oče poslal Tsmaila po nekih opravkih v VraniSte. Preden je odšel, se je Ismail začel poslavljati od vseh po vrsti. češ, da ne ve. če se bo živ vrnil domov. Mati jc začela jokati, oče pa se je razsrdil in ga napodil. naj brž gre. Ko je Ismail prišel ven iz vasi, je srečal prijatelja, ki ga je zasmehoval, čemu hodi peš, ko ima vendar doma v hlevu konje. Isuiail je nato odšel domov in za jahal konja. Toda komaj jc prijezdil na rob vasi, se je konj splašil in pričel divjati v silnem diru. Ismail jc pri tem padci s konja. Ker pa je imel levo nogo preveč povezano s stremenom, ga je konj vlekel v diru naprej, pri čemer je Ismailova glava butala ob tla. Konj se jc ustavil šele v VraniStu. Brž so prihiteli kmetje, toda Ismail je bil že mrtev. Glavo je imel povsem razbito in tudi ostalo truplo je bilo docela izka-ženo. Njegovo prerokovanje sc je uresničilo... Ženska t borbi z vlomilcem. Iz Sremskp Mitro-vice poročajo: Predpretekle noči je neznan z.iko-vec vlomil v stanovanje oficiala Marakoviča Doma jc bila samo njegova žena in sin. Vlomilec je pri svojem delu precej ropotal, radi črsar se je gospa zbudila. Sprva je mislila, da je sin. toda pogled na I njegovo posteljo jo je prepričal, da sin spi. Pogledala je v sosednjo sobo in opazila neznanega moškega, ki je stikal po predalih. Začela jp vpiti, toda lopov sc za to ni dnsti zmenil, ampak je lepo mirno začel plezati skozi okno. Gospa ga je zgrabila za noge, nakar jo je vlomilec začel tolči z dežnikom po glavi. Med borbo je za trenutek izpustila njegovo nego. kar je slikovec porabil in izginil skozi okno v noč. ii Družba JURIJA Dunajska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Mariborska Smerna nedelja - Gasilske vaje - Nova maša - Reševalna postaja jn policija na delu Maribor, 28. julija. Smerno vreme, čmerni ljudje, čmerna nedelja. Baš radi tega nobenih posebnih programov in načrtov. Mnogi so v jutranjih urah pokukali skozi okno ter se odločili, dn ostanejo rajši v Mariboru. Tam izza Pohorja ni bilo mogoče ničesar zanesljivega razbrati; nekaj negotovega je ležalo v ozračju. Zunaj v Kadvanju so ob napeti pažnji ljudske množice izvajale svoje vaje edinice mariborskega gasilskega okrožja ter doprinesle dokaz svoje strumne izvežbanosti in vzorne discipline. Vaje so se vršile pod vodstvom mariborskih gasilcev s poveljnikom I. Vollerjem na čelu. Navzlic vsemu jc šel tok zlasti v dvojni smeri: ob Treh ribnikih in naprej ter k Sv. Martinu, kjer je bilo pri Kostanjšku praznično razpoloženje. Na Kaplji so obhajali prisrčno cerkveno slav-Ije; prišle so množice iz vseh sosednjih župnij in od drugod iz Dravske doline in Kozjaka. da prisostvujejo novi maši Jakoba Vrabcrja iz ugledne hiše Vraberjevih, ki so v najtežjih dneh preteklosti neustrašeno stali na braniku katoliške slovenske domovine. Krasno propoved je imel stolni dekan dr. Maks Vraber. novomašnikov stric. Lepe slovesnosti so se udeležili iz Maribora vsnučiliški profesor dr. Lukman, msgr. Vreie in veletrgovec Klajušek. Mariborski Kainnritaui so bili zelo zaposleni. V liosposki ulici je obležal v nezavesti ter v božjastnih krčili 21 letni Mirko Nipič iz Jezdarske uli cc 8; mariborski reševalci so ga prepoljali v splošno bolnišnico. V Kejiarjevi ulici je onemogla radi močnega krvavljenja tovarniška delavka Ana Do-bernšek. ko se je vračala od dela v tovarni domov v Kamilico. V Okoškeni je prišlo med gospodarjem in sosedom .1. L. do prepira. Slučajno so jc približal dietni hlapec Franc. Leva; brez nadaljnjega je ,1. L. šel nad hlapca ter mu s klicem kaj pa ti iščeš tukaj*, zalučal v ramo kamen s takšno silo, da jc Levi prebil levo ključnico. Poškodovanega hlapcu so morali odpremiti v splošno bolnišnico. Pri igri pa sc ie ponesrečil "letni Vladimir Kobilica; pa del je in pri padcu zadobil občutne poškodbe v podlaktu, lako da so ga morali prepeljati v bo) itišnico. Precej jc bilo danes tudi sprememb natdo-vov. Friderik Kacjan, ki jo razgrajal, Kdmuml (iar-neš in Rupert Koban, ki sta si skočila v lase in ! se drug drugega nabunkala, ler Peter Plečko so se j v noči na nedeljo preselili v Ključavničarsko 2. Prijav 20: poneverba denarja, tavina zlate verižice, ne-i dostojno vedenje, pretep itd. Pošteno zaposlena je bila tudi policija. Lepa zmaga Ilirije v prvenstvu Slovenije Z ogromno razliko točk si je priborila vsa plavalna prvenstva V nedeljo dopoldne in popoldne so se teknil za prvenstvo Slovenije v plavanju nadaljevale. Plavalna sekcija Ilirije si je priborila v vseh panogah zmago s tako veliko razliko ločk, da o kaki konkurenci sploh ne more biti govora. V vseh točkah, kjer ni starlal izborni Viltan, so pobrali tekmovalci Ilirije vsa prva mesta. Popoldne pa Primorje v večini točk sploh ni nastopilo. Kol izgleda, so vrgli puško v koruzo, kar s športnega stališča seveda ni prav. Povsod smo opazili ogromen napredek, lc skakalci so nam ostali veliko dolžni. Ker ni nastopil Kordelič (operiran jc bil na slepiču!, so bili skoki precej nezanimivi. Pa tudi prave kon-kurenre ni bilo. Ker ni bilo konkurenre, so trpele tudi druge plavalno točke. V kopališču ui bilo tiste živahnosti, ki jc dala do sedaj Se vedno sliko tekmovanju med Ilirijo in Primorjem. Prav po nepotrebnem jc nastal incident, ker watcrpolo-igralci Primorja niso hoteli nastopiti pod vodstvom zveznega sodnika Kramaršiča. Mesto te točke «o nastopili v medsebojni tekmi seniorji in juniorji Ilirije. Ta propagandna tekma je končala s 5:3 v korist seniorjev. Kcznltati nedeljskega tekmovanja so: 50 m prosto, juniorji — iinale: 1. Wilian Dra-ško, Prim. 28.2; 2. Fritsch Erwin, II. 29.8; 3. Lavrenčič Marko, II. 30.7; 4. Maier Dionizij, Prim. 31.7. 400 m prosto, seniorji — finale: 1. Jesih Jul«, II. 6.06; 2. Turnšek Vice, II. 6.16,3; 3. Turna Ostoj, Prim. 6.21,5; 4. Uršič Adolf, II. 6 47,3. 3X100 m, prosto, seniorke — finale: Starta samo Ilirija v postavi Sever Zlata, Paumgarten Ada in WohIfart Iva v času 5.27,4. Skoki seniorjev s stolpa: 1. Strnad Egon, II. 81.06 točk; 2. Trošt Maks, II. 62.44 točk. Skoki seniork z 3 m: 1. Paumgarten Ada, II. 34.20 točk; 2. Pretnar Bogi, II. 30.06 točk. 3X100 m mešana štafeta, juniorji — finale: I. Primorje v postavi Kiirbos Maks, Wilfan Draško, Maier Dionizij v času 3.59,6 — nov jugosl. rekord (Jadran:Split 4:04). 2. Ilirija I. v postavi Čadež Gvido, Lavrenčič Marko, Fritsch Erwin v času 4 :16. 3. Ilirija II. v postavi Stegnar Marjan, Deutschmann Herbert, Prezelj Boris v času 4.38. 3X100 m mešano, seniorji — iinale: 1. Ilirija I. Sever, Zirovnik, Turnšek v času 4.04,6; 2. Ilirija II. Kramar, Medved, Svetek Rajko v času 4.26. 200 m prosto, juniorji — finale: 1. Wilfari Draško, Prim. 2.30: 2. Fritsch Ervvin, II. 2.45; 3. Zicherl Branko, IL 2.47,5. 100 m hrbtno, juniorji — finale: 1. Lampret Nada, II. 1.35.6 (nov jugosl. rekord); 2. Sever Mara, II. 1.45,4; 3. Dolenec Simona, II. 1.47,9. 4X200 ra prosto, seniorji — finale: 1. Ilirija I. v postavi Otruba, Jesih, Zirovnik, Turnšek, r času II.27,9; 2. Ilirija II. v postavi; Svetek Rajko, Uršič, Jamnik, Lampret, v času 12.55. 400 ra prosto, seniorke — finale: 1. Sever Zlata, II. 8.13; 2. Wohlfart, II. 8.22,2; 3. Jenko Ida, Prim. 9.49,5. Skoki seniork — iinale: 1. Pretnar Bogi, II. (brez konkurence) 23.24 točk. Skoki seniorjev iz 3 m deske: 1. Čerček Edvard, II. 89.38 ločk; 2. Antosievvicz Milan, II. 83.09 ločk; 3. Pollak Jean, II. 69.76 točk. 4X50 m prosto, juniorke — iinale: 1. Ilirija I. v postavi: Lampret, Groschel, Sever Mara, Bradač v času 2.44,2; 2. Ilirija II. vpostavi: Ozinič, Dolenec, Keržan, Babinek v času 3,13,8. 4X100 ra prosto, juniorji — Iinale: 1. Ilirija I v postavi: Šerliec, Zicherl, Lavrenčič, Fritsch v času 5.06; 2. Ilirija II. v postavi: Mihalek, Prezl. Kodre, Vrbič v času 5.34,8. Končno stanje točk. Plavanje: Seniorji: Ilirija 330 točk, Primorje 71 ločk, Elan 3 točke, Kamnik brez točk. — Juniorji. Ilirija 323 točk, Primorje 103 točke. Elan 2 točki, Kamnik 1 točka. - Skoki: Seniorji: Ilirija 81 točk. ostali brez točk. — Juniorji: Ilirija 45 točk, Kamnik 8 točk, ostali brez POSEBNI VLAK V ZAGREB. K tekmi Ilirija : Cirndjanski, ki sc vrši prihodnjo nedeljo, namerava vodstvo Ilirije pripraviti posebni vlak, s katerim bi sc peljali po znižani ceni prijatelji kluba. S primerno podporo svojega občinstva se lahko posreči Iliriji doseči pozitiven uspeh. Prijave, kateri je treba priložiti znesek fin Din, sprejema Urogerijn Kane. trgov, (iorec, droge-rija Snnitas in v kavarni Evropi popoklue, do sre de popoldne. , Mariborski šport TEKMOVANJE ZA DR2AVNO PRVENSTVO V TENISU ZKD : S. K. Rapid 8 :1. Maribor, 26. julija. Na teniških igriščih S. K. Rapida so se danes vršile tekme za državno prvenstvo v tenisu in sicer sta se srečala zmagovalec v coni B Zagre-bačko klisačko društvo in zmagovalec cone A (Dravska banovina) S. K. Rapid. Tekmovanju »o prisostvovale mnogoštevilni gledalci in je zmagalo moštvo ZKD v razmerju 8:1. ZKD sc je potemtakem plasiralo v finale, ki se odigra prihodnjo nedeljo \ Belgradu. Rezultati so bili naslednji: Gospodje posamezno: Kukuljevič (Zagreb); I.eyrer 7:5, 6:0; Hitzl (Maribor):Podvinec (Zagreb) 6:2, 12:10: Kultinec (Zagreb):Holzinger 6:3, 6:2; Kalay (Zagreb) : dr. Blanke 9:7, 3:6, 8:6. Gospodje v dvoje: Kukuljevič—Podvinec (Zagreb) : Leyrer— Hitzl 9:7, 6:2; dr. Gostiša—Novak (Zagreb) : Hol-zinger—Halbiirth 6:3, 7:5. Dame posamezno: Gostiša (Zagreb) : Lirzer 6:1, 6:4; Maksimovič (Zagreb) :Scherbaum 6:0, 6:2. Dame v dvoje: Gostiša —Maksimovič (Zagreb) : Lirzer—Holzinger 6:3, 6:1 > K um pa potujete letos?« ».Nikamor. V kopališče hodimo samo vsako tretje leto.t j K a j pn delate ostuli dve leti?« »Prvo leto se spominjamo potovanja v prejšnjem letu. drugo leto pa mislimo na poto vanje v prihodnjem.« Jovgenij Petrov: SoroeSeziki Sodruga Trepišalova je poleg ostalih čednosti odlikovala tudi skoroda nezaslišana moč značaja. Vedno in vedno je ponavljal: »Ne trpim nobenega koritarstva, sodrugi, nobenega protežiranja sorodnikov! Nihče mi ne more očitati, da sem kdaj kakšnega sorodnika spravil v 6lužbo!« Res, tega mu ni mogel nihče očitati. Vsakdo fe občudoval neupogljivost in vse nadkriljujočo zavest dolžnosti pri sodrugu Trepišalovu. * »Sodrug Trepišalov,« je govoril član vlade, »od danes naprej ste imenovani za upravnega svetnika naše podružnice v Kosolupovu. Potujte takoj tja in uredite kmalu vse zadeve. Na vas. knkor pripovedujejo, se lahko zanesem, kakor bi zidal na skalo. Prosim.« Trepišalov se je poklonil: »Bodite brez skrbi, sodrug od vlade. Trepišalov vas ne bo razočaral. Bo že uredil vse. Protežiranja sorodnikov ne bo!« * »Pravzaprav,« je razmišljal Trepišalov, ko te je bližal mestu Kosolupovu, novemu torišču svojega delovanja, »v tem Kosolupovu sem se iaz rodil in do dvajsetega leta ondi prebival. Kako sem mogel na to pozabiti? če se mi prav zdi. imam tu celo kopo sorodnikov in raznih znancev. Toda to me ne sme motiti. Pokazal jim bom, kje prezimujejo raki.« Vlak je zavozil na postajo in sc ustavil. Peron je bil nabito poln. Iz morja glav so kipele zastave in table z napisi, kakor: »Dobrodošel, sin domovine!« ali »Vroče pozdrave sodrugu Trepišalovu! Sorodniki in znanci.« Ko je Trepišalov odprl vrata vagona, so zaorili po vsej postaji gromki živijo-klici. Brž se je hotel slavljenec umakniti nazaj, toda prepozno. V naslednjem hipu ga je že držalo dvajset rok. »Živijo sodrug Trepišalov!« je kričalo sorodništvo. Godba je zaigrala koračnico. Trepišalov se je z obupno kretnjo izTrg.l? iz levjega objema nekega starca, pohodil triletnega otroka v mornarski obleki, ki se je krčevito oklepal njegovih kolen, in zbežal. Sorodništvo je vdrlo za njim. Sodrug Trepišalov je planil v kočijo. »Vozi, kamor hočeš!« ie zatulil. Kočijaž jc počil z bičem in voz je zdrčai po cesti. Naenkrat se je kočijaž obrnil in se prijazno nasmehnil v črne misli pogreznjenemu Trepišalovu: »Pa se res nisi prav nič spremenil, Ivaška! Samo brk nisi svoječasno imel!« »Kdo pa si ti?« je počasi izustil Trepišalov in zastokal. — »Ali res več ne poznaš svojega strica v drugem kolenu materine vrste?« mu je skoro užaljeno očital kočijaž. »Stric Lad-jenko sem, sin starega Kusjtne. Ze dolga leta kočijažim in si vedno mislim: Ali bo žc naposled prišel tnoj mali nečak in se na svoje stare dni tu odpočil?« »Stoj!« je zarjovel Trepišalov, »stoj!« Predno je v naslednjem trenutku skočil z voza, je še prislonil stricu iz drugega kolena materine vrste krepko brco, nato pa je šel peš dalje. Ko je sodrug Trepišalov zavil v hotel, mu je pridrvelo nasproti neko ženšče in se mu vrgio okrog vratu: »Bratec, vendar! Mama, tak poljubi no svojega velikomestnega nečaka!« Trepišalov je pričel kleti kakor obseden. Ljubeznivi sestrični je prisolil klofuto in zbežal na cesto. * « Prenočeval je kar na pisalni mizi svojega kabineta, ker si ni več upal zapustiti hiše. čez dan je stalo pred vrati in okni vse polno sorodnikov, ponoči pa je vozil okrog poslopja kočijaž Maajenko. Z vsako pošto je prišla skladovnica pisem: »Sram Te bodi, Ivan, da si tako pozabil na svojo sivolaso teto. Kaj takega je zmožen le brezsrčen človek! Vendar Tc imam kljub temu šc rada. Moji hčerki in tvoji sestrični Tusitčlaja in Tuniška žc prav dobro pišeta na pisalni stroj in sc učita angleško. Tvoja stara teta Raisa Melamed.« »Ali: »Vaška, nc bodi neumen! Boljšega tajnika, kakor je Griša, sploh ne boš mogel dobiti. Gotovo se šc spominjaš, kako sta se v mladosti skupaj igrala. Tvoj stric Aleksander.« Ali: »Sodrug Trepišalov! Gotovo se šc spominjate najinih študijskih let. Najini nazori so bili vedno enaki. Tako jaz kakor tudi vi ste bili proti protežiranju sorodnikov. Sedaj imate lepo priložnost, da to tudi dokažete. Nc vzemite v službo nobenega sorodnika. Slučajno sem jaz prost in bi bil pripravljen sprejeti kakšno zaupno mesto. Vaš vdani Podmišnikov« Trepišalov je strahovito trpel. »Zmaga ali smrt!« si jc ponavljal sam pri sebi. Nekega dne jc dejal glavni knjigovodja: »Sodrug Trepišalov, nastaviti moramo računo-vodjo. Kaj mislite vi k temu?« — »Samo |x>toni delovnega urada,« je jezno odvrnil Trepišalov. Naslednjega dne je prišel knjigovodja zopet v kabinet. »Je žc tu. Poslali so nam ga iz delovnega urada in žc dela.« — »Upajmo, da sc bo obnese!,« je Trepišalov zadovoljno pokimal in pokazal sorodnikom pred oknom jezik. Od tedaj naprej ni več toliko trpel in si jc vidno opomogel. Nekega dne pa jc ves iz sebe bral v jutranjem listu: »Glede protežiranja sorodnikov vladajo pri nas žalostne razmere. Zn;i-ni upravni svetnik Trepišalov je tc dni nastavil svojega lastnega sina za računskega vodjo. Itd « Sodrug Trepišalov sc je prijel za glavo iu bolestno kriknil: »Naj pride računski vodja!« Mlad mož je vstopil. »Ti si moj sin?« jc s težavo iztisnil iz sebe sodrug Trepišalov. »Da, očka, takorekoč. Kmalu za tem, ko si zapustil svoj rojstni kraj, sem sc rodil.« Sodrug Trepišalov je pade! v nezavest. •k Ko jc Trepišalov nekaj dni pozneje zapustil Kosolupov, ni bilo na postaji nobenega sorodniku ... Hoover kot zasebnik Za kulisami Bele hiše še pred kratkim se je zdelo, da je slava, lci jo je izžarevalo ime Hoover, skoraj povsem izginila. Velika priljubljenost, kii si jo je pridobil predsednik Hoover takoj po svoji izvolitvi pri ameriškem ljudstvu, je polagoma pešala, čim se je dežela začela pogrezati v gospodarsko krizo. Pogosto so se čuli glasovi javnega mnenja, da je on osebno odgovoren za vse to. V zadnjih mesecih je bilo vsepovsod razširjeno mnenje, da bo Hoover po preteku svoje dobe prihuljeno zapustil Belo hišo in zapadel pozabi jenju. Toda predsednik Hoover si je znal z enim samim udarcem priboriti nazaj izgubljene simpatije. Z enim samim udarcem je njegovo ime zopet pridobilo oni sijaj in magično silo, ki jo je imelo takoj po izvolitvi. 2e več tednov je Hooverjevo ime ua jeziku vsega sveta. Javnost kaže zanj zopet novo zanimanje. Ameriški listi z napetostjo zasledujejo predsednikove izjave in objavljajo cele kolone poročil ne samo o njegovih političnih načrtih, marveč tudi o njegovem življenju, navadah in družinskem življenju. Ne samo Hoover-državnik, ampak tudi Hoover-zasebnik stoji danes v središču splošne pozornosti ameriške javnosti, Plača ameriškega predsednika znaša ca. 25 milijonov dinarjev letno. Od tega je za njegovo osebno porabo namenjenih le 6 milijonov, ostalo pa požre Bela hiša in predsedniška pisarna. V nasprotju s Francijo, kjer mora predsednik iz lastnega žepa plačevati vse osebje do šoferjev in kuharjev, plačuje v Ameriki vse tovrstne stroške država. Herbert Hoover ne polaga mnogo važnosti na udobnost in razkošje, ki bi ga lahko užival. V tem oziru je še bolj petičen kakor njegov prednik Coolidge. Ze po svoji naravi je nasprotnik nepotrebnega luksusa. Ta poteza Hooverjevega značaja pa ne izvira morda iz lakomnosti, nego je bil izraz njegovega stremljenja ostati kolikor mogoče v ozadju in ne vzbujati pozornosti. Na njegovo željo so odstranili z vseh sedmih avtomobilov, ki so mu na razpolago, državni grb. To svojo željo je utemeljeval s tem, da hoče pri svojih vožnjah po Washingtonu ostati neopazen. Predsednik Hoover ima silno rad otroke in preživi svoje proste ure najraje s svojimi tremi vnuki, sinovi svojega hromega sina Herberta. Ko je nekoč izvedel, da je neki deček v gorskem viharju na junaški način rešil svojemu tovarišu življenje, je hrabrega dečka povabil v Belo hišo in preživel z njim polovico dneva. Na svojem kalifornijskem posestvu priredi večkrat otroške praznike. Ameriški časopisni poročevalci so znani, da izvohajo prav vse, kar je zemljanu mogoče izvohati. In ti so tudi odkrili, da ima Hoover v Bostonu dvojnika, ki mu je nenavadno podoben. .Te to neki Robert Minard, lastnik industrijskega podjetja. Ko je bil pred kratkim v Reli hiši v avdienci, so ga celo najvišji uradniki imeli za predsednika in so ga seveda pozdravili z globokim poklonom. To nenavadno podobnost so brž izkoristili razni senzacijski listi in vrgli v svet senzacionalno vest, da je predsednik Hoover najel Mr. Minarda, da ga bo nadomestoval pri rokovanju ob priliki kakšnega večjega sprejema v Beli hiši. Mnoge osebe, ki so bite navzoče pri zadnjem sprejemu v Beli hiši, so bile radi tega v dvomu, ali so se rokovali s predsednikom ali pa so imeli pred seboj njegovega dvojnika. Ko je Hoover to izvedel, je bilo jasno videti, da ga je zapustila njegova običajna hladnokrvnost. Nemilo se je razjezil in tožil, da si razni listi kar na debelo izmišljujejo podrobnosti iz njegovega javnega in zasebnega življenja. Tako je pred kratkim poročal neki vvashingtonski list, da je nekega visokega mornariškega častnika med razgovorom s predsednikom ugriznil predsednikov ovčarski pes. Ta vest, ki jo je list z vsemi podrobnostmi serviral svojim bravcem, je bila seveda gola izmišljotina. Preprostemu in skromnemu predsedniku so take zgodbice, ki krožijo o njem, silno zoprne. Pred kratkim je dal tiskovnemu šefu in tajnikom Bele hiše nalog, naj se za nobeno ceno ne spuste v noben pogovor s kako tretjo osebo, če bi se imel pogovor tikati njega. Poleg tega morajo skrbeti tudi za to, da ne pridejo v liste nobene vesti o njegovem zasebnem življenju. Znamenja naših dni Neki policijski uradnik v Kasselu je opazoval majhnega dečka, kako je iz pekarske izložbe izmaknil hlebček kruha in zbežal. U-radnik je stekel za fantičem in ko ga je ujel, je fantek od strahu začel bljuvati. Izbljuval pa je krompirjeve lupine! Uradnika, ki je imel srce na pravem mestu, je tolika beda tako pretresla, da je odvedel dečka, potem ko je zanj pri peku plačal kruh, k njegovi materi, ki jo je našel z otroci v največji bedi. Mož je odšel in se vrnil z zvežnjem živil — od svoje, ne ravno sijajne plače si je pritrgal za bedno družino. Svojega imena ni izdal. Kitajski zid okrog Nemčije Berlin, 25. julija. Kolodvor v Friedrichetrasse ob vratih v berlinski City. Izhodišče velikega tira, ki teče skozi velemesto in veže Vzhod z Zapadom. Odlod vozijo brzovlaki v zapadno Nemčijo, Belgijo, Holandsko, Francijo, Anglijo. Na tiru stoji luksusni brzovlak. Sami rdeči Mitropa-vozovi. Nekaj voz prvega in drugega razreda, vmes nekaj spalnih voz, v sredini pa eleganten jedilni voz. Skozi široka, razsvetljena okna vidimo belo pokrite mize, okrog katerih se sučejo natakarji. Iz kuhinjskega okna kuka bela čepica. V petih ^ nutah bo vlak odpeljal. Razkošna večerja je p.*f ravljena, vse je tu, kar si more poželeli tudi najbolj razvajeni, manjka samo nekaj, namreč potnikov. Čez pet minut se pojavi na peronu službujoči uradnik, piščalka zabrlizga, beli oblaki dima puhnejo v noč in vlak se začne pomikati naprej. Skoraj vsi vozovi so temni, le tu in tam je kako svetlo okno, skozi katero se sklanja blaziran obraz. To je slika večjih nemških kolodvorov, zlasti v Berlinu in obmejnih mestih. Odkar je izdala nemška vlada drakonično odredbo, da mora vsak Nemec, ki namerava potovati v inozemstvo, plačati takso 100 mark, je promet v inozemstvo katastrofalno nazadoval. Kaj predstavlja ta velika vsota za človeka, ki pripada srednjemu sloju, si lahko vsakdo misli. Kitajski zid, ki je Če® noč zraetel okrog Nemčije, pa ee ne tiče samo železnic in parobrodov, nego tudi zračnih višav. Z drugo besedo, tudi vsak potnik, ki bi se hotel odpeljati z letalom v inozemstvo, mora plačati 100 mark. Kako se je zgodilo z »Grofom Zeppclinom«, ni znano v javnosti. Posledice te drakonske odredbe nemške vlade so se kaj hitro pokazale. Vsi vlaki, vsi parobrodi in vsa letala, ki vežejo Nemčijo z inozemstvom, so napol prazni. Marsikatera letalsko-prometna družba si bo temeljito premislila, če bo hotela še naprej vzdrževati take zveze, kakor jih je doslej. Posledice pa se že čutijo tudi v inozemstvu, zlasti v Avstriji in na češkoslovaškem. Avstrijska letovišča, kamor je zahajal največji odstotek Nemcev, so napol prazna. Kako se bo ta odredba obnesla, kaže že sedanjost, še boljše pa bo to pokazala bližnja bodočnost. Sola za bodoče milijonarje V Londonu odpro v kratkem šolo za mlade može, ki bodo kasneje zaslužili po pol do treh milijonov dinarjev letno, šolo bodo vzdrževali Angleška banka in magnati trgovine in industrije. S šolo jc taka: V finančnih in trgovskih krogih se je že več let občutila potreba izbranega, vsestransko strokovno podkovanega naraščaja, ki naj bi sčasoma zasedel vodilna mesta v trgovini, industriji in bankarstvu. Za izobrazbo takegu naraščaja so sedaj ustanovili gori omenjeno posebno šolo v Londonu. Kdor bo vanjo sprejet, se mu bo v naprej obetala sijajna bodočnost. Sprejemali pa bodo mlade može po najstrožji izbiri, a popolnoma brez ozira na pokolenje in socialne razmere kandidatov. Lordov in milijonarjev sin bosta sedela ob strani delavčevega in kinetskega sina. Šola bo tvorila oddelek londonske Gospodarske šole. Ker potrebujeta angleška trgovina in industrija ljudi najšinšega obzorja, bo v učnem načrtu vsaka specializacija izključena. Število učenccv je za prvo leto določeno na trideset; izbiro bo vodil poseben odbor akademikov in zastopnik tvrdk, ki prispevajo za vzdrževanje šole. Najnovejši ..SflCHS"-motorji DIn495D'_ dvuko'osa, otročki voiički, Aivalni stroji, oosamezm deli. pneumatlka. Ceniki tranko. Najnižje cene. ..TRIBUNA." F. B. L. Ljubljana, Karlorska cesta st. 4. Ogromna dediščina Dunaj, 24. julija. V znanem kopališču Pištjan na Cehoslovaškem se bodo te dni zbrali člani španske družine, oziroma družin (ker jih je več) Aguilar. Ne bodo pa prišli zato, da bi se kopali v znanem pištjanskem blatu, ker baje noben Aguilar ni bolan na ishijasu. Pač pa si bodo medseboj — za enkrat samo še v mislih — razdelili ogromno dediščino, katera jin pripada po bankirju Rafaelu Aguilarju, ki je umr 1. 1880 v Londonu. Ta Aguilar je imel zelo dramatično življenje. Bil je v drugi pol. 18. stol. duhovnik v Španiji in se povzpel do najvišjih hierarhičnih mest. Naenkrat pa je prestopil v — židovsko vero in je prišel na Dunaj, kjer je igral veliko vlogo na avstrijskem cesarskem dvoru. Ker je bil namreč zelo vešč denarnih poslov, je postal bankir in delal sijajne posle. Umrl je v Londonu in zapustil veliko dediščino. Ker se ni oglasil noben dedič, je vsoto upravljala angleška država, oziroma jo upravlja še danes. Vsota je narastla v 131 letih na 4 milijone funtov ali nad 1 milijardo dinarjev. Šele koncem preteklega stoletja so se oglasili dediči, katerih je sčasoma bilo vedno več. Medtem je prišla svetovna vojna, med katero je zadeva počivala. Zdai so zopet advokati na delu in dediči se zbero v češkoslovaškem kopališču, da se medseboj dogovore, kako si bodo vsoto razdelili, ako jo dobe. Seveda bo silno skopnela, kajti stroški postopanja so, razume se, ogromni. »Ali verjameš v dedičnost?« "»Zakaj ne? Vse svoje premoženje sem podedoval.« Ib PBEMOe trhovelj (lDlIA Vara nudi ski in> UKuH naln-od-neje Imovina s kuiivom FRANC SL0VŠA LJUBLJANA, KolezPfka ulica 19 Ceni' solidne, postreži a točna! Oglašajte v »Slov. listu"! I Sil Atrikmodroce Din 195*— IfcUjUV Posteljne mreže » 110 — ■■^■■■■■■i Otomane 32 peres > 395 — Tapanik Franc Novak, Maribor, Slovenska 24 Špecerijsko in kolonitolno blago, umetno gnojila, cement Itd. itd, dobavlja Gospodarska zveza v itublfanr Edini slovenski zaood brez tnjega kapitala |e Vzajemna zauarooalnica o Ljubljani, v lastni palači ob Miklošičevi in Mssarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Dvajsel tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. 55 * Kapitan Nemo gotovo ni bil prvikrat na obisku pri tej ogromni bisernici. Ni nas pa privedel k tej živali samo zato, da nam jo pokaže. O tem smo se takoj prepričali. Obe školjkini lupini sta bili v tem hipu lahno priprti. Kapitan je vzel svoj veliki nož in ga porinil med robova, da ju žival ni mogla zaloputniti. Potem je z vso močjo špranjo nekoliko razširil, tako da sem mogel pogledati živali v gabanico. Notri med gubami sem videl biser, skoro tako velik ko kokosov oreh. Njegova popolnoma okrogla gladka oblika, popolna prozornost ter nepopisni lesk mu je dajal skoro neverjetno vrednost. Instinktivno sem hotel seči z roko do njega, toda kapitan je hitro iz-drl nož, školjka pa je silno zaloputnila lupini. Kapitan Nemo je torej to školjko naravnost gojil, da je v popolnem miru izločala čim več biserne plasti. Le on je vedel, kje raste ta čudoviti proizvod narave. Nekega dne pa jo je mislil prenesti v svoj muzej na »Nautilusu«, kojega vrednost bi se s tem čudovitim biserom pomnožila najmanj za 10 milijonov frankov! Obisk jame je bil končan. Zopet smo stopali navzgor po rovu na ostrižišče v čisto vodo, ki ni bila še skaljena po potapljačih. Stopali smo drug za drugim nekako deset minut, kar nam da kapitan Nemo znamenje, da obstanemo. Najprej sem mislil, da se hoče obrniti. Ne; kapitan nam je velel, naj počenemo za skalo, za katero smo se nahajali. Z roko pa je pokazal na nek predmet v vodi pred nami. Pet metrov nekako pred seboj sem zagledal senco, ki se je potapljala na dno. Najprej sem mislil na soma, toda kmalu sem videl, da je človek. Bil je ubogi Indec, ki se je bil podal sam na lov biserov, da še pred sezono nemoten zasluži par frankov. Par čevljev nad njegovo glavo sem videl obrise njegovega zasidranega čolna. Potopil se je kakih pet metrov, dokler je prišel na dno, hitro pokleknil in pograbil toliko školjk, kolikor se je dalo, jih spravil v vrečo in zopet vzplaval. Kamen, privezan na nogo, in vrv, ovita okoli telesa, s katero je visel na čolnu, to je bil ves »potapljaški aparat«, ki se ga je siromak posluževal. Potapljač nas ni videl, ker nas je zakrivala senca, ki jo je metala skala. Večkrat se je bil že potopil in dvignil, in jaz sem zasledoval njegove manevre z največjo pozornostjo. Naenkrat sem videl, kako je Indec, klečoč zopet na tleh, v divji grozi osupnil. Nad njegovo glavo se je pojavila senca ogromnega razmera. Bil je orjaški som, ki je bil priplul pošev, da se bliščečih oči s široko odprtim žrelom zažene v Indca. Tudi jaz sem od groze oledenel tako, da se nisem mogel ganiti. Z mogočnim udarcem plavuti se je som zagnal v reveža, ki je skočil v stran in se izognil žrelu živali. Vendar ga je zadela repna plavut in ga vrgla na tla. Ta dogodek se je izvršil v par sekundah. Som se je povrnil, se okrenil in skušal Indca raztrgati v dvoje. Zdajci pa skoči kapitan Nemo, ki je opazoval zraven mene, pokonci in se z nožem v roki vrže na soma. V hipu, ko je som hotel hlastniti po Indcu, ga je zadel sunek kapitanovega noža. Som pa je pustil svoj plen, se bliskoma zopet obrnil na trebuh in se z divjo jezo zagnal v svojega novega nasprotnika. Kapitan Nemo, ki se je sklonil nazaj, je stal kakor steber in z občudovanja vredno hladnokrvnostjo pričakoval naskoka strašne živali. Ko se je som zakadil vanj, se je kapitan z nepopisno spretnostjo'izognil v stran in živali vdrugič zapičil nož v bok. Toda borba nikakor ni bila končana! Som je bil od divjega srda tako rekoč ves iz sebe. Kri mu je curkoma lila iz rane, toda ribe so trdožive. Morje se je pordečilo in jaz nisem ničesar več videl. Ko se je skaljena voda na nekem mestu zopet nekoliko sčistiia, sem videl, kako se je bil predrzni mož, ki se je zdaj boril za svoje življenje, oprijel somove plavuti in obdeloval trebuh svojega sovražnika z nožem, ne da bi ga mogel zadeti do smrti. Som se je ko zbesnel sukal sem in tja in udarjat vodo s tako silo, da sem se komaj držal na nogah. Od groze sem bil ves premrl in nisem mogel storiti nobenega sklepa. Naenkrat sem videl, kako je kapitan omagal in padel. Nato sta se odprli pošastni somovi čeljust-nici z groznimi, bodalastimi in na robeh napiljenimi zobmi — še eno sekundo, in bilo je po kapitanu. Toda zdajci se je, hiter ko misel, zagnal v zver Ned Land, ki je porinil somu svojo strahovito harpuno v telo tik pod žrelom. Voda je vnovič od krvi vsa pordečila, som pa je v zadnjih trzajih z mogočnim repom še divje udarjal po vodi, dokler ni poginil. Med tem je Ned Land kapitana, ki ni bil ranjen, spravil na noge, ta pa je takoj stopil k Indcu, hitro prerezal vrv, na kateri je bil privezan kamen, in ga vzel na roki. Potem se je močno s petama odsunil s tal in vzplaval na gladino. Mi smo mu sledili. Ko smo se oprijeli čolna in zlezli vanj, je bila prva skrb kapitana, da Indca oživi. To se je po neznanskem trudu posrečilo. Bogve kaj si je revež mislil, ko je videl nad seboj sklonjene štiri pošasti, ki so nosile mesto glave bakrene krogle s steklenimi lečami! Ne bom pozabil njegovega srečnega obraza, ko mu je kapitan ob slovesu stisnil v roko vrečico, polno biserov. Indec je gotovo mislil, da je v nebesih. Potem smo se na mig kapitana zopet potopili do ostrižišča in smo po polurnem maršu dospeli do sidra našega čolna. Ko smo posedli v čolnu, smo takoj odložili svoje težke skafandre. Prva beseda, ki jo je kapitan izpregovoril, je veljala Kanadcu. »Hvala, mojster Land!« »Nič, kapitan, to sem vam bil dolžan!« Kapitan se je tiho nasmehnil. Čoln je hitro rezal valove. Kmalu smo zagledali trup ubitega soma, ki je bil vzplaval na površino. Na črnih plavutah sem spoznal, da sta imela kapitan in harpunir opravka z najnevarnejšo vrsto somov. Bil je dolg 25 čevljev; ogromno žrelo je zavzemalo tri četrtine trupa. Medtem ko ga je Konzulent natančno ogledoval, da ga klasificira, se je okoli čolna nabral cel trop teh črnoplavutastih pošasti, ki se pa niso brigale za nas, ampak so se vrgle na svojega poginulega tovariša in se teple za njegov trup. Ob pol osmih smo bili zopet na krovu »Nau-tilusa«. Inserirajte v „Slov. listu l" II! I £G3 oSc" srs Er^s« « 3 B p ti« ij ••• *"» • < Cia ' S- ^ 0 I) oOn. ~ Cn a tsj 3 P 5 S.O- S' . K* 03 B 1 II. P O ^ I f-lg — 03 ' I ^ S4 S"N ■ o 2:osF M ^O- <5" (D < N tt M, N? J co to < ^N 10» g pF^f I g I i. ° 2 o F- Soj<