List izhaja enkrat na n Stane za celo leto 12 lil leta 61.,posamezna številka 1 liro.
VSEBINA:
O izobrazbi in še kaj.
Živinoreja in živinozdavništvo: Dr. Anton Ravnik: Hromota mladičev. O prašičji krmi.
Mlekarstvo: Črno maslo. Tako je prav!
Sadjarstvo: France Magajna: Važnost listja pri rastlinah. J. U.: O črvivosti jabolk. Just Ušaj: Krvava uš. Spored izleta v Masso-lombardo.
Vinogradništvo in kletarstvo:	Kongres
zastopnikov zadružnih kleti. Peter Vallig: Obisk zadružnih kleti v okolici Modene.
Poljedelstvo in vrtnarstvo-. P. Vallig: Uničevanje peronospore na krompirju. Koruza in fižol. Presajenje koruze. Pletev koruze. Pridelelek svilodov.
Čebelarstvo: Dr. Jos. Ličan: Čebelarska razmišljanja.
Zadružništvo: David Doktorič: Obvarujmo naše zadruge duha korupcije! Doktorič: Sprememba garancijskega zakona. Žigosanje kolkov v trgovskih knjigah s slov. besedilom. Zadruge in dopisovanje z Zadružno Zvezo Posojilnice in skupno nakupovanje blaga.
Vprašanja in odgovori.
Tržni pregled.
Gospodarski koledar: Kmetovalec v juniju.
Gospodarski drobiž.
LISTNICA UREDNIŠTVA:
Fr. Kov.: Članek je že stavljen, pride na vrsto v prihodnji številki. Se priporočam,
Sotrudniki so naprošeni, da dopošljejo prispevke za julij vsaj do 30 junija.
UPRAVA »GOSPODARSKEGA LL STA« kupuje prvo in drugo številko Go-spodbrskega lista letnik 1924. Kdor izroči uprsavi obe številki, dobi za obe 4 L, kdor pa izroči samo eno od omenjenih številk, dobi 1.50 L.
Štev. ©
Junij
1925
iravništvo in uredništvo :: ICI CORSO VERDI ŠT. 37 ‘kopisi se ne vračajo ::
ige!|
Vse poTTEtine tiskovine in mape za menice dobite pri „Zadružni Zvezi,, v Gorici.
Nabava semenske ajde.
Podpisana Zveza je pripravljena zagotoviti semensko ajdo> vsem kmetovalcem, ki jo pravočasno naroče. Ker moramo nabaviti ajdo iz inozemstva, se na prepozna naročila ne bomo mogli ozirati.
Zadružna zveza v Gorici,
Corso Verdi 37.
Mlekarske in sirarske potrebščine.
Podpisana Zveza ima v svojem uradu na razpolago najrazličnejše mlekarske in sirarske potrebščine, kot posnemalnik tvrdke »Persoons« (izborno belgijsko blago), vrče za mleko, obode za sir, platno, mlečne gostomere itd. Vsak si lahko ogleda.
Sestavljamo brezplačno proračune za cele sirarne in maslarne.
Zadružna Zveza v Gorici.
Metil oglasi
Oglasi pod tem naslovom stanejo za vsako besedo 20 stotink, najmanj pa 5 Lir za priobčitev v eni številki, za več številk po dogovoru. Oglasi se sprejemajo pri upravi vsak delavnik od 0. do 12.
Posnemalnik ročni, znamke „Melotte„ je na ogled in na prodaj za znesek 700 lir pri Mlekarski zadrugi na Dabru pri Št. Viški gori.
|XotPOS3l
Za novoporočence
Skladišče tkanin
Corso Verdi štev. 1
Volneno blago, bombaže-vine, tkanine, odeje, tržli,	.	.
(dvonitnik) volneno blago-	Ji	' L^,
za moške inž ženske. /r.	•	/	fTI
Podružnica:
Via Carducci(6osposha ul.)11
Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej.
Vse blago je po nizkih cenah.
9. ra	i a
6 u	©
© >B-	i g
9 ca	
| ca	| |
S >	i
S to ©	
g s y	
'S ust	
% ca	s O D ŽS
5> DBS *5 S	
2 "3 S	
3 oa f- 9	
g TS3	t ®
I s	i
S B3	
1	’ © 6)
s res	: id
TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283.
Zadružna Zveza v Gorici.
Nemški in čehosiovaški
kmetijski stroji in plugi »J**
M. Brezigar 8 sin
Edina zaloga v Gorici Via Carducci (prej Go-sposka ni. št. 19 dvorišče)
Cen« oglasom.
Stran	1 štev.	6 štev.	celo leto
1	100 L	350 L	500 L
7,	60 „	200 *	300 „
7*	40 „	120 „	180 „
7.	25 „	65 „	100 „
Domača kavarna »Caffe Adriatico"
GORICA - Na Travniku - SORICA
Shajališče deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. — Za obilen obisk se priporočata Nadig -Pečenko, lastnika.
60SP0D9RSRI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta61.,posamezna številka 1 liro.
Leto IV.	Štev.	6
Junij 1925
:: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
O izobrazbi in še kaj.
Večkrat trdimo, da nam je potrebna izobrazba!. Izobrazba pa ni potrebna samo onim, ki so raztrgali samo cn par hlač v šolskih klopeh, potrebna je vsem, tudi onim, ki so trgali hlače na visokošolskih klopeh.
Izobrazbo delimo navadno v dva dela, in sicer v srčno in v umsko. Prva nam mora dati dobrega poštenega človeka, ki bo svojemu bližnjemu dober sosed in prijatelj, pomočnik v stiski, ki se ne bo dal prodati za počen groš. Umska izobrazba nam pa mora dati človeka, ki bo kaj znal, ki ne bo verjel vsaki babji kvanti ter ne bo takih kvant širil. Le umsko izobražen človek se ne bo dal pometati od nikogar, vedno in povsod1 bo znal nastopati za svoie praivice in boriti se proti krivicam.
Katera izobrazba nam je potrebna, ali umska ali srčna? Potrebni sti nam obe, ker le srčno in umsko izobražen človek bo v resnici človek na svojem mestu, pošten in prijateljski napram svojemu bližnjemu, neupogljiv v borbi za pravice; tudi v svojem gospodarstvu si bo tako izobražen človek znal pomagati.
Kako si pa tako izobrazbo pridobimo? Srčne izobrazbe ne more dati ne šola in ne knjiga, srčno izobrazbo more dati do-•mača družina, predlvsem mati, cerkev in pošteno društvo. Umsko izobrazbo nam pa more dati šola in knjiga, dober časopis in List in pa opazovanje življenja. Tudi po-
slednje je potrebno, ker življenje je ena najvažnejših in največjega vpoštevanja vrednih šol.
* * *
Kakšno izobrazbo pa naj ima naš kmetski posestnik? Kako naj jo dobi? Naš današnji kmetski gospodar potrebuje vsestranske in mnogo izobrazbe. Potrebna mu je srčna izobrazba, potrebna pa tudi umska, in ta danes v taki meri. kot nikdar prej. Naš kmetski gospodar bi moral vedeti, kako čimbolj poveča' svoje pridelke, kako jih more zboljšati in dvigniti jim vrednost ter kako jih najboljše prodati, izbiti iz njih največ denarja.
Kako naj dobi naš posestnik tako um-'sko izobrazbo? Danes ima manj možnosti, kot je imel kedaj prej, obupati pa ne sme-imo. Eno je gotovo, in sicer je gotovo, da si naš mali gospodar ne mora pomagati, aiko se ne bo naslonil na bližnjega, ako se ne bo združil po načelu: Sloga jači, nesloga tlači. Naše gospodarstvo se ne da izboljšati, ako se bo razvijal vsakdo kot osiroteli bor na pusti skali, temveč le v skupni vzajemnosti kmetovalcev.
Zavedati se pa moramo, da so vse poti k napredku posejane s trnjem, s skrbjo in žulji, kajti še vedno velja izrek: »V potu svojega obraza si boš svoj kruh služil«. Ta izrek je bil resničen, je in bo vekomaj.
Rajsko, brezskrbno življenje na zemlji ni mogoče, posebno ne brez trdega dela.
Živinoreja in živinozdravništvo
Hromota mladičev.
Nič manj nevarna od bele griže (glej »Gospodarski list« št. 5) je hromata žrebet, telet in jagnjet. Obe bolezni sta povzročeni od, različnih bakterijev (kužnine); obe sta torej kužni bolezni.
Hroimaita se spozna po gnojnem vnetju sklepov in gnojnem zastrupljanju krvi. Največkrat je popek vzrok okuženja, redkeje črevo; le izjemoma se ie mladič okužil že v materinem telesu.
Pojavlja se ta bolezen posebno pri sesajočih žrebetih in teletih, v manjši meri pri jagnjetih.
Okužen je se vrši — kot omenjeno — največkrat potom popka, ozir. njegovih krvnih žil, ki so neposredno po poroda še odprte. Skozi te cevi pride prav lahko kužnina, ki se nahaja na stelji, na tleh ali pa umazanih rokah človeka, v notranjost popka. Ta možnost okuženja traja toliko časa, dokler se ne posuši tkanivo popkovine. Oboleli novorojenčki izločajo iz telesa mnogo kužnine, ki se zbere na tleh in na stelji; vsled tega so pozneje rojeni mladici tem bolj izpostavljeni okuženiu. Kjer je veliko število mladičev, postanejo navadno vsi žrtev te smrtnonevarne bolezni.
V prostornih in zračnih prostorih, kjer živali ns živijo ena poleg druge, je oku-ženje bolj redek slučaj.
Ker se nahaja kužnina v zemlji, se bolezen pojavi tudii sama ob sebi.
Bolezenski znaki se pojavijo navadno v pivih 48. urah po porodu, včasih pa tudii pozneje, redkokdaj pride na svet že okužen novorojenček.
Popek se vname, oteče, postane bolj občutljiv in vroč. Iz popkove odprtine se da iztisniti gnojasta snov. Ako se opisano vnetje popka 4akoj pravilno zdravi, zamere živalica popolnoma ozdraviti. Toda bolečina na tem mestu vedno boli raste in se razširi na četo telo. Znaki splošnega okuženja ozir. zastrupljenja krvi so tedaj vodno bolj očitni. Mladiči nočejo več se-
sati, otopijo in venomer ležijo na tleh. Telesna toplina je zvišana, utripanje žile in diihanje je bolj pogosto.
Izmied znakov nastopi najčešče in najprej vnetje v členih. Živalica počiva na eni ali dveh nogah in izraža nekak občutek bolesti. Med hojo šepa (hroma). Kmalu otečejo posamezni členi posebno skočni in bicljev člen ter koleno. Za nekoliko časa otekline členov izginejo ali pa se še bolj zvečajo ter na enem ali drugem mestu počijo. Izprazni se, tedaj iz sklepa neka sluzno-gnojasta tekočina.
Kadar zbolijo poleg omenjenega še drugi telesni organi, ni več rešitve na okrevanje. Obolijo-li pljuča, tedaj se pojavi boleč kašelj in liitro dihanje, čemur sledi izceja iz nosa. Hudi krči mišic, pozneje, pa otrpnjenje so dokaz, da je tudi živčevje prizadeto. V očesu se tudi često opaža splošno notranje vnetje.
Skoro ni slučaja, da bi živalica ne bolehala na črevesnem vnetju. Mladiča mučijo hude trebušne bolečine in driske; blato njegovo je v začetku svetlo, pozneje temno barvano, redko in zelo smrdeče. Kakor pri beli griži se izločajo iztrebki tudi pri iiromoti brez sodelovanja mladiča.
Živalica vidino slabša,, telesna toplina pada pod pravilno stopinjo; udje in ušesa so hlajdna. Končno mladič pogine.
V zelo akutnih (hitrih) slučajih pogine živaliica že v I—3 dneh. Kadar se omeji boilezen krajevno, v tem slučaju le na popek, utegne živalica okrevati ko poči ozir. se ptiedere gnojna oteklina. Tudi vnetje členov, ki nikdar ne manjka, polagoma izgine. Vendar mladič popolnoma ne ozdravi, kajti v zglobih se vrši neka izpre-mentbas ki ovira pravilno pregibanje.
Za slabo znamenje se morajo smatrati stalno visoka vročica, huda driska in vnetje v več členili. V takšnih slučajih pogine živalica v teku 2—3 tednov. — Kadar se bolezen zavleče (kronična), živalica popolnoma obnemore v 2 do 3 mesecih.
Sorazmerno, pogine največ žrebet; od 100 žrebet jih podleže 50, od telet pa 35 do 40.
Razločevati hromoto od drugih, podobnih bolezni ni težko. Pridruži-li se vnetju popka — ki se lahko spozna — še bolest v členih, takrat brez dvoma spoznamo hromoto. Kadar je vnetje popka neznatno ali ga sploh ni, tedaj bi se bolezen lahko zamenjala. Pri presojanju nam pridejo na pomoč drugi že našteti znaki. Gnoj v oteklih členih pri tem odločuje; merodajno je za diagnozo tudi notranje vnetje očesa, ki se sicer nikdar ne pojavi v tako zgodnji mladosti. — Edino hitra oblika (akutna) hromote je najbolj podobna beli griži novorojenčkov. Cim se hromota bolj razvija, postaja razločevanje temdalje bolj lahka stvar. Razvidno je to pri vnetju členov in popka, kar se ne opaža pri griži.
Zdravljenje hromote ni lahko. Zivino-zdravnik se poslužuje v začetku posebnega cepiva in sicer z dobrim uspehom. Vnetje popka zahteva hitrega zdravljenja, ki obstoji v čiščenju in razkuženju; včasih je potrebno oteklino prerezati. Takoj v začetku se priporoča vneti člen mazati z živo-srebrnim mazilom. Ak;o se je nabrala v členu že večja množina tekočine (eksu-dat), tedaj je bolje poklicati veščaka, ki prereže sklep in razkuži njegovo notranjost. — Bolnemu mladiču se mora dati primerna hrana kot mleko, jajca. Zahteva se nadalje dovolj gorak, čist in zračen prostor.
Največjo važnost je treba polagati na odvračanje, ki je najlažje in najuspešnejše sredstvo zoper razširjanje te hude bolezni. Prvi predpogoj pravilnega odvračanja obstoji v čistosti. Hlev mora biti čist in oseba, ki ima opravka z mladičem, mora imeti snažne roke.
Živali v visoki brejosti naj se spravi v zato določen prostor, ki mora biti pred in po porodit razkužen. Novorojenček naj se ujame na' svežo steljo ali čisto platneno rjuho. Strogo naj se označeno izvaja posebno v že okuženih prostorih.
Breje živali se mora pravilno krmiti. Samo zdrave živali naj se uporabljajo za pleme. Važno je dalje izpiranje zunanjih spolnih ddov ter nožnice pred porodom.
Najbolj enostaven in najboljši način zdravljenja popka takoj po porodtu je mazanje popkovine z jodovo tinkturo, ne da bi se pri tem dotaknila roka popka.
I)r. Ravnik Anton, živinozdravnik.
O prašičji krmi.
Prašičerejska postaja v Berlinu je napravila mnogo zelo važnih poskusov, tičo-čili se prašičje kmne. Iz dosedaj objavljenih podatkov imenovane postaje smatramo za važne naslednje:
Po izjavi ravnatelja postaje g. Mullerja bi morali pri prašičereji v izdatni meri uporabljati zeleno krmo, ki predstavlja za prašiče zelo zdravilno, prijetno in tudi najcenejšo hrano. Ker vsebuje sveža krma zelo mnogo vodle, ni taka krma pripravna za prašiče v debelitveni dobi, pač pa za mlade in suhe prašiče. Zelena krma poveča prašičji želodec, ki postane bolj sposoben za prebavljanje, kar koristi posebno za poznejšo dobo, ko naj se prašič debeli.
Najprimernejša je gnati prašiče na pašo, ako pa to ne bi bilo mogoče, naj se jim poklada zelena krma v svinjaku.
Zelena krma za prašiče naj bo mlada, tanka, brez drvenih primesi, kot jih vsebuje stara detelja, itd. Najboljšo zeleno krmo nudi mlada detelja, in sicer predvsem domača detelja (prašičja, kranjska) in lucerna.
Dobra krma za prašiče je tudi krompir, katerega pa prašiči lažje prebavijo, ako jim je bil podan kuhan.
Krmska pesa in korenje prija mladim in suhim prašičem, debelim pa koristi zelo mailo.
Od žit nudijo najboljšo prašičjo krmo koruza in ječmen. To zrnje nai se podaja v zdrobljenem stanju.
Otrobi niso posebno dobra krma za prašiče, k;e,r vsebujejo zelo mnogo celuloze (lesnine).
Zelo dlobra krma za mlade prašiče je ]x>sneto mleko, samo ako ga je mogoče dobiti. Posneto mleko se lahko uporablja tudi za mlade sesajoče pujske, ako ima mati malo mleka ali preveč mladičev in jih hočemo vse prerediti. Mesto materi-
nega mleka dobe lahko .pujski mlečno hrano, pripravljeno iz posnetega mleka in nekoliko zdrobljenega, premečkanega kuhanega krompirja.
Pri krmljenju prašičev delajo prašiče-rejci sledeče pogreške:
1. Vsi prašiči dobe enako krmo. pa naj bodo še pujski ali že nekaj malo 0'dlraščeni ali noseče ali doječe svinje, itd.
2. Krmi dodajajo prašičerejci preveč vode, kar kvarno vpliva na prebavo, ker požrejo prašiči krmo brez premlevanja z zobmi in brez zadostnega oslinjenja krme v gobcu.
3. Prašičerejci krmo največkrat prekuhajo, vsled česar trpe gospodarsko škodo na gorivu, poleg tega pa tudi krma ni tako tečna.'
4. Krma vsebuje navadno premalo du-šičnatih snovi, vsled česar se doječe svinj« zelo posušijo, drugi prašiči se pa neradi debelijo.
5. Krma vsebuje navadno tudi premalo apnenca, vsled česar se okostje živali nepravilno razvija in vsled česar trpe živali na obolenju kosti (kostolomnica, kruljave noge itd.).
Črno maslo.
Da je maslo rumeno ali belo, lepo dišeče ali žaltavo itd., sem podpisani že davno vedel, a da se dobi tudi črno maslo, to mi je pa bilo novo. In vendar mi je prišel pred kratlkim kos črnega mlekarniškega masla v roke.
Dolgo sem se vpraševal, kaj je počrne-losti vzrok, a popolnoma pravega vzroka nisem mogel najti. Vedel sem sicer, da bo plesnjivost sodelovala pri počrnenju, a to mi ni zadostovalo. Da pridem stvari do dna, sem sklenil obiskati dotično mlekarno. Danes mi je jasno, kako je maslo počrnelo, ker v oni mlekarni sem videl sledeče:
Za mlekarno služi prostor, ki bi res prijal za kakšno stranišče, mogoče tudi za shrambo kisle repe, a ne za mlekarno. Ta-
6. Debelenje prašičev se preveč zateguje, to je tudi še v dobi, ko prašiču pojema apetit, vsled česar prašič več ne plača podane krme.
7. Mnogokje drže preveliko število prašičev, vsled česar ni na razpolago dovolj krme in so vsi prašiči suhi. Kdor hoče rediti več prašičev, naj skrbi tudi za več krme.
Ravnatelj Muller polaga zelo veliko važnost (točka 4) na vsebino dušika v krmi, ki predvsem ugodno vpliva na hitri razvoj prašičev. Dušika pa ne potrebujejo živali v vseh starostnih dobah enako, temveč največ v mladosti, pozneje mani.
Ako vsebuje navadna krma premalo dušika, ga moramo nadoknaditi z močnimi krmili. V tem oziru lahko uporabljamo sledeča krmila: Seme od soje, mesno moko, ribjo moko, posušene glivice iz pivovarn, ki vsebujejo 40 do 60% dušika, potem pa različne oljnate pogače, predvsem orehove.
Pri krmljenju mladičev moramo paziti na prehode od ene krme k drugi, ki naj se izvrše polagoma. Paziti moramo poleg tega na čistost in na podajanje krme v rednih rokih.
koj ko sem odprl vrata, mi je udaril v nos puh po gnilobi in plesnobi. Rekel sem si: seveda v tem prostoru gotovo ne bo dobrega masla.
In v navedenem prostoru shranjujejo smetano in vse mlekarn iško orodje.
Vprašal sem, kje je smetana. Pokazali so mi dva vrča, od katerih j,e bil eden pokrit s pokrovom od pinje, dingi pa z nekim lesenim pokrovom, ki je imel na sredi majhno luknjico. Smetana je smrdela po zaduhlosti, tako kot voda, ki se že dolgo nahaja v gnilem škafu. Pri ogledu pokrova sem opazil nadalje, dia je bil napravljen iz starega, piškavega lesa, pri robu pa je bil prevlečen s črnim plesnjem.
V takem stanju, kot je bila smetana, v takem stanju je bila tudi druga mlekarska
	Mlekarstvo	
		
		
posod . Posnemalnik ni bil očiščen gotovo že teden dni, vrč za tehtanje mleka pri prevzemanju je bil tudi ves masten. Podobno je bilo vse drugo.
Ako tako ravnamo z mlekom in smetano in ako hranimo maslo še kje na kakšnem zaduhlem prostoru, tedaj se nam ni potrebno čuditi, ako maslo počrni. Počrni pa maslo vi sedi plesnobe.
* * *
Kaj je vreden tak mlekar, ki tako ravna z mlekom, smetano in maslom? Tak mlekar ni vreden pouka, pač pa s palico. Tako ravnanje je skrajna brezbrižnost, nemarnost, lenoba, čednosti vredne palice.
Odgovorni činitelji zadrug, pazite na, red in čistost v mlekarnah in zavedajte se, da ni sposoben za mlekarja vsakteri, ki je vsaj tri dni pasel živino na planini.
inž. Rastja.
Tako je prav!
Na platnicah priobčujemo »Vabilo k občnemu zboru« Mlekarske zadruge v Trnovem na Notranjskem. Med drugimi točkami dnevnega reda je tudi točka 6, ki ^se glasi: »Sklepane o ukrepih glede vnovče-nja češpelj«. Torej bodo na občnem zboru govorili tudi o češpljah. Kaj pa imajo češplje opraviti z mlekom?
V kolikor nami je znano delovanje Mlekarske zadruge v Trnovem, vemo, da prodaja omenjena zadruga mleko svoiih članov (mleko prevažajo v Trst), polog tega so peča zadruga tudi z nabavljanjem umetnih gnojil in močnatih krmil za svoje člane, sedaj pa hočejo razinotrivati tudi vprašanje češpelj, ki so za ondotni okraj eden najvažnejših pridelkov. Pred vojno so iz češpelj kuhali žganje, mnogo češpelj so pokupili tudi Brici in jih olupili ter posušili. Danes je vse to več ali manj prestalo in potrebno je iskati novih načinov vnovčen ja.
Popolnoma pravilno je, da se na občnem zboru tudi mlekarske zadruge raz-motriva tako važno vprašanje, ki živo
zajeda v gospodarstvo članov. Vse mlekarske zadruge bi si morale vzeti to za zgled in tudi one razmotrivati na občnih zborih in odborovih sejah različna podobna vprašanja. Takih vprašanj pa je v območju mlekarske zadruge mnogo in povsod. N. pr.:
Predlvsein bi bilo potrebno, da bi razmo-trivali pri mlekarskih zadrugah vprašanje živinoreje. Širom dežele, posebno na Tolminskem vlada veliko pomanjkanje plemenskih bikov. Mlekarske zadruge bi morale razmotrivati, kako bi se to pomanjkanje odpravilo. Ker so skoraj vse mlekarske zadruge včlanjene pri eni višji gospodarski organizaciji, bi lahko tam potrkale za nasvete, navodila in pojasnila.
Marsikatera mlekarska zadruga se precej zanima za pridobitev ali zboljšanje lastne planine. To delo je hvalevredno, to pa ne sme biti vse. Mlekarska zadruga bi morala tudli pospeševati zboljšanje senožeti, česar ne bomo dosegli, ako ne' bomo senožeti gnojili. Mlekarska zadruga bi morala preskrbeti svojim članom strokovno predavanje o rabi umetnih gnoiil ter potem tudi umetna gnojila skupno naročiti.
Kjer ni konsumnih zadrug, bi morale mlekarske zadruge tu pa tam za svoje člane nabaviti tudi katere drage najvažnejše potrebščine, recimo močna krmila, (oljnate pogače), otrobi, pa tudi koruzo in belo moko.
Za enkrat bodi dovolj različnih takih nalog, našteti bi mogli še drugih. Nujno je potrebno, da je mlekarska zadVuga živa gospodarska jedinica, ker ima zato tudi vse predpogoje. Kje so člani navezani, da pridejo vsaki dan na gotovo mesto, kakor pri mlekarski zadrugi? To dejstvo moramo izrabiti in ako ga bomo, tedaj bomo lahko rekli, da ima mlekarska zadruga dobro vodstvo, kateremu je v resnici na srcu gospodarska dobrobit članov.
Seveda ne smemo zanemarjati mleka, masla in sira, za kar je predvsem »mlekarska« zadruga.
Sadjarstvo
Važnost listja pri rastlinah.
Preprosti, nepoučeni ljudje imajo vse polno mnenj in prepričanj, ki so temeljito zgrešena in napačna. Naprednejši in uka-željnejši se takih zmot kmailu rešijo; nasprotno je res pri tistih starokopitnežib. ki so se prisušili k svojemu prepričanju, da so nezmotljivi. Če trdijo, dla zemlja ni okrogla nego ploščata kakor mlinec, bodo trdili tako vse tja »do svojega zadnjega dne«; ni ga dokaza, ki bi jih prepričal, laiki ljudje so coklja napredku; ko sovražijo novotarije, sovražijo tudi one. ki jih uvajajo.
Človek si prizadeva, da bi v svojem boju za obstanek spoznal naravo in njene neizmenljive zakone in bi potem v soglasju z njimi uravnal svoje življenje. Človek je tisti, in ne priroda, ki mora ved,tio obračati »plašč po vetim«. Nikdlar zadovoljni človekov duh vedno stika okoli in išče novih prirodnih skrivnosti, oziroma poskuša raztolmačiti skrivnosti, ki so nam vsakdanje. Iti ko se mu kdaj posreči, pride nenadoma na neznano polje novih idej, ki včasih napravijo temeljito revolucijo v naših prepričanjih.
Taiko na primer je med nami povsem vdomačena misel, da vse prihaja iz zemlje. Vino, ki ga pijemo, je iz zemlje in kruh, ki ga jamo je tudi iz zemlje. Do tega naravnega prepričanja smo prišli radi tega, ker vidimo, da trta ali žito vzraste iz zemlje. Marsikdo bi se pa silno začudil, če bi vedel, da rastlinstvo dobiva iz zemlje le silmo' malo tvarin in da je glavno, kar sestavlja rastlino, prišlo iz zraika.
Iz zemlje dobiva rastlina na.1 primer svoje tri najslavnejše redilne snovi, namreč fosfor, kalij in dušik. In koliko mislite jih potrebuje? Poldrugi odstotek dušika, dva odstotka kalija in pot odstotka fosforja, Skupaj torej štiri odstotke — pa ostalih 96% — kaj so ti? Te pa sestavljajo ogljik, kisik, vodik, silikon (raztopljeni kremene) in par odstotkov je še drugih rudnin.
Zdlaij, silikon ni rastlinam baš nujno potreben — če je ali pa če ga ni, rastlina vseeno uspeva. Kiisik in vodik dobi rastlina iz zemlje v obliki vode. Glavna sestavina rastline pai je ogljik in tega vsega dobi iz zraka. Les in vsa vlakna sploh v rastlini so v glavnem oglje. Glavne sestavine semena, gomoljev ali korenov so pa - poleg vode
ogljikovi vodani (hidrati) —zopet je tu ogljik na prvem mestu. Torej vsepovsod v rastlinstvu je ogljik glavni gradbeni rna-terijal in brez njega si niti misliti ne moremo rastline. Tu pa pridemo do dejstva, ki se bo zdelo marsikomu presenetljivo: rastlina raste iz zemljei, sestavljena je v glavnem iz ogljika, v zemlji je pa ogljika talko tnalo, dla sploh ne prtildle v poštev. Odkod pa pride, če ne iz zemlje? Iz zraka. Kako? Rastlina ga vsrka vase skozi luknjice na svojem listju.
Hlevski gnoj, ki ga vozimo na njive, je v pretežni večini ogljik; ta v zemlji strohni in segnije ter uide iz nje v obliki ogljikovih plinov v zrak. Kar je ogljikai v zemlji, je koristen le v toliko, da jo rahlja, da služi kot nekak dam koristnim glivicam, da ohranja vlago v zemlji, - da bi pa bil sam na sebi redilna snov, ki jo srkajo koreninice vase, to ni res in je v tem pogledlu praktično brez koristi. Ves ali skoro ves ogljik dobi rastlina iz zraika.
Listje, ki vrši to čudovito funkcijo, da namreč vsrkava iz zraka ogljik v obliki plina, ki mu pravimo ogljikova kislina, je vsled tega iste važnosti zai rastlino kot so koreninice — v gotovih slučajih celo še večje. Imamo namreč tudi take rastline, ki ne potrebujejo iz zemlje nikakih redilnih snovi; posodica s čisto vodo, v kateri se močijo, jim povsem zadostuje — vso potrebno hrano pa dobijo skozi svoje zelene liste iz zraka.
Vsak kmet sicer več ali manj pozna var-žnost listja, toda ni vsak, ki jo pozna zadostno. Potrgajmo listje na trti in grozdje bo na i n ah obstalo' v rasti in ne bo več dozorelo ; oberimo liste na mladlem: drevescu
in rastlo ne bo več dokler ne napravi — če je dovolj močnoi — drugega listja; če nam peron o spora uniči listje na krompirjevih grmih ne bo gomoljev pod njimi, če se niso napravili do tedaj. To velja vsepovsod v kraljestvu rastlin.
Zdaj se pa malo ozrimo na naše navade in na trdna »prepričanja«. Ko precepljamo sadna drevesa, ki imajo ob Šime korenine, imamo navado porezati ali odžagati vse veje raz njih in vse drobne odrastke. Vse zelenje, ki ga ima potem drevo, se nahaja n,a poganjkih cepičev in to je silno malo. Par ducatov je listov in ti naj potem celijo številne in hude rane, ki smo jih napravili, gradjjo naj poganjke, debelijo naj deblo in daljšajo korenine. Kje je to mogoče? Drevo si hoče pomagati samo in požene vsa svoja adventivna očesa, ki bi drugače dremala. Mi pa — »vzorni sadjarji« — gremo brž in porežemo tiste poganjke po vejah ali deblu, ker sme »prepričani«, da jemljejo cepičem moč. Posledica? Drevo raste par let in usahne.
Naj govori kdorkoli im kar hoče, vsak najpriprostejši razum lahko ume. da drevo potrebuje vse tisto listje, ki bi zrastlo ua vejah, ki smo jih odžagali. Vsled tega bi morala biti ob precepljanju naša prva dolžnost varovati vse stranske poganjke, ki so na precepljenih vejah. _ Pustiti moramo tudi tiste veje, ki jih nismo hoteli precepiti. Te veje odžagamo 'naslednje leto. drobnejše poganjke pa pustimo tam tako dolgo, da si drevo zopet opomore — magari pet let lahko ostanejo, še bolje bo, da jih le imamo pod kontrolo.
Ako namreč tako ravnamo, se rado dogodi, da začnejo stranski poganjki močno poganjati na račun vcepljenih cepičev, ki ostanejo zato slabotnejši. Todai temu od-pomoremo z malim! trudom. Treba je le, da takim poganjkom od časa db časa priščipnemo vršičke, da tako zelenijo naprej, rastejo pa ne več. To j,e treba napraviti od časa do časa tja do druge polovice poletja, ko preneha rast poganjkov in začenja dozorevanje mladik in shranjevanje rezervnih snovi za prihodnje leto. Naša pažnja obstaja torej le v tem, da tistim poganjkom na precepljenem drevesu, ki jih bomo čez čas odstranili, ne dovolimo, da bi se razvi-
jali in poganjali naprej; njihovo listje naj koristi oslabljenemu drevesu in ne njim samim.
Med našimi sadjarji opažam st ro a slabo navado, da obrezujejo mlada drevesca vse lepo od tal do vrha; vse poganjke na šibkem debelcu odstranijo, češ, da bo imel vrh zato več moči. Tat navada izhaja iz napačne domneve, da je prišlo iz zemlje vse, kar je v drevesu. Pa, imajo zato pet ali šest tet stara drevesca, ki imajo deblo komaj centimeter ali dva debelo in ki je iste debelosti pri tleh kot na vrhu pod krono.
Mlado drevesce kot je bil prej slučaj pri precepljenjem, potrebuje mnogo zelenja, t. j. listja. Samo si pomaga s tem. da požene po vsem debelcu poganjke, ki zelenijo. Ako mu odrežemo te, potem seveda nima listja nikjer drugje kot nat tisti šibici na vrhu in zato zastane v rasti in razvoju. Da se to ne zgoda, pustimo mu vse poganjke po deblu, ki jih pa moramo priščipavati (pincirati) vsakih osem ali deset dni, da ne poganjajo naprej, le vrhnjega pustimo v miru. Kadar pa doseže eden ali drugi na dlebelcu debelino svinčnika, ga odrežemo proč, ker če bi čakali naprej bi debelil in tam bi nastala prevelika rana, ko bi ga končno odstranili. Tako se bo drevesce lepo razvijalo in de-belce bo imelo lepo stožičasto obliko. Ce bomo stranske poganjke redoma odstra-njali, ko hitro dosežejo' svinčnikovo debelino, jih bo čedalje manj in ob času, ko bo treba drevesce presaditi na stalno mesto, jih bo le malo, ki jih odstranimo tedaj, ko itak moramo vsled presajenja mnogo poganjkov tudi v kroni skrajšati na njem.
France Magajna.
O črvivosti jabolk.
Naša jabolka so kaj radd črviva. Črvivost povzroča jabolčni molj. Metuljček tega molja polaga v juniju jajčka na zeleni plod. Iz tega jajčka se izvali moli, ki se zarije v jabolko. Notri izje peščišče in jabolko porumeni in odpade. Ko doraste molj, izlezc iz jabolka in se zabubi pod lu-badom na drevesu. Tega škodljivca po-kcnčujemo na razne načine in sicer z večkratnim in skrbnim pobiranjem odpadlega sadja, z pritrjenjem lepljivih pasov okoli
debel, z snaženjem debla in škropljenjem z »Antiparassitom« pozimi in s škropljenjem z 1% raztopino svinčenega arzenjata v mesecu juniju. Slednje sredstvo je zelo učinkujoče in uspešno; le pri škropljenju moramo paziti, da nam tekočina ne pride v usta, ker je strupena. Po dovršenem škropljenju si maramo umiti roke.
J. U.
Krvava uš.
Krvava uš je najhujši škodljivec jablane. Kjer se ta ostudna golazen močno razširi, jo je težko popolnoma zatreti. Krvava uš napada jablano na vseh delih drevesa in celo na korenikah ni redka. Ta uš se hrani s sokom, ki ga srka iz drevesa. Živi navadno v velikih in mnogoštevilnih skupinah. Na mestih, kjer se je brezštevilna golazen naselila, nastanejo na deblu in mladikah raku podobne otekline. Vsled velike zgube soka, začne drevo očitno hirati.
Krvava uš je majhna, plavkasto-rdeča živalica, obdana z belim puhom. Kjer jo s prstom zmastimo, pušča rdeči madež. Odtod njeno ime. Krvava uš se največ razmnožuje brezspolno, to je v devištvu. Neoplojene uši zležejo žive ušice in sicer vsaka pibližno štirideset. To se; v enem letu 8—10 krat ponavlja. Zato se ta golazen tudi tako neznansko naglo širi. V sredi poletja se pojavijo nekatere uši s perutnicami. Te uši zlete v zrak in okužijo druga drevesa. Ušice teh uši so potem dveh različnih spolov, torej samci in samice. Te uši se potem parijo in samice polože svoja jajčka v razpokline lubada na jablanah. Ta jajčka prezimio in spomldi se izvale iz njih samice, ki se potem razmnožujejo v devištvu. Krvava uš pa ne prezimuje samo v obliki jajčka, ampak prezimujejo tudi one samice, ki se razmnožujejo brezspolno. Cez zimo zgubijo te uši ves puh in zato jih je težko opatziti na lubadu, ki je iste barve kot so uši.
* Krvava uš ne napada vseh vrst jablan enako močno. Posebno ji gre v slast sok od čislane zlate parmene, belega zimskega kal vila in kasselske parmene, dočim ne mara poletne jabolke GharlamO'Wsky (Šar-lamovski) in ledenke od Kronkelsa. Med zimskimi vrstami ji je najmanj podvržena
Baumannova reneta in kratko peceljnato Kraljevo jabolko. Obe jabolki so tudi drugače odlični vrsti in zato naj jih vsak sadjar, zlasti pa v krajih, okuženih od krvave uši, pridno razmnožuje, ogiba naj se pa goriimenovanih. Nadalje se krvava uš kaj rada naseli na drevesih z gosto in močno zasučeno krono. Zato je priporočljivo izčistiti pregoste krone in posekati blizu stoječa drevesa.
Krvavi uši je zelo težko priti do živega, zlasti pa v poletnem času. Najboljše sredstvo, ki se ga rabi za poletno škropljenje se napravi iz:
3 kg tobačnega izvlečka,
6 kg zelenega mila,
5 1 gorilnega špirita,
136 1 vode.
Pri napravi tega sredstva se razstopi v nekaj litrih vroče vode odmerjeno količino zelenega mila in ko se je ta ohladila se doda še ostala voda in ostale snovi. Tudi mazanje s kreolinom je zelo dobro, ali to sredstvo se sme rabiti ie na starem lubadU. Pozimi najbolj učinkuje škropljenje drevesa z »antiparassitom«.
Just Ušaj.
Vspored izleta v Massolombardo.
O tem izletu smo pisali v zadinji številki, v naslednjem podajamo vspored izleta: Iz Gorice odpotujejo udeleženci v soboto, dne 27. junija.
1. dan (nedelja), dne 28. junija: ura 12. kosilo v Imoli,
ura 14.—17. obisk okoliških sadovnjakov,
ura 18. odhod vlaka iz Imoile. ura 19.42 prihod v Ceseno, ura 20. večerja:
2. dan (pondeljek) dne 29. junija (Sv. Peter in Pavel):
ura 6. odhod iz Cesene v Provezzo (obisk sadovnjakov g. Righi-ja), ura 7.30 odhod iz Provezze v Monticino (obisk sadovnjaka g. Bartolettija), ura 9. odhod iz Monticino v Montale (obisk črešnjevih nasadov, last Dobrodelnega društva v Ceseni),
ura 10. obisk kr. kmetijske šole »Filipo Re«,
ura 12. kosilo,
ura 15. ogled izvozne zadruge kmetijskih pridelkov,
ura 16. ogled zadruge za kmetijske obrti.
Iz vsporeda izleta je razvidno, da bo izlet nudil mnogo podučljivega za kmeto-
Kongres zastopnikov zadružnih kleti.
Dne 5. maja t. 1. so ste zbrati v Modeni zastopniki zadružnih kleti na prvem kongresu »Zveze zadružnih kleti«. Kongresa so se udeležili različni dostojanstveniki in strokovnjaki, med drugimi zastopnik ministrstva. »Urad za kmetijski potovalni pouk« našel pokrajine je odposlal na kongres tudi svojega zastopnika v osebi voditelja posebnega »oddelka za sadjarstvo in vinogradništvo« v Gorici.
Na kongresu je bila najprej podana kratka, zgodovina zadružnih kleti v Modeni in v okolici. Zadružne kleti so nai-stale preidi približno dvajsetimi leti; povod ustanovitvi pa je dala izredno bogata vinska letina, ko vina sploh ni bilo mogoče prodati. Izkazala se je potreba (podobno kot se kaže danes pri nas) izboljšati kakovost vin, predvsem pa upeljati modernejše naprednejše kletarstvo, ki naj bi ustvarilo enoten in stalen tip vina za veletrgovino, kar je v malem popolnoma nemogoče. Tako so nastale prve zadružne kleti, katerim so sledile druge in danes je v »Zvezi zadružnih kleti« včlanjenih 18 zadružnih kleti samoi iz okolice Modene. Navedenih 18 zadružnih kleti ' zamore pripraviti in vkletiti približno 200.000 hi vina (za dve dobri letini cele Vipavske doline). Navedene zadružne kleti danes gospodarsko uspevajo in razpolagajo z dobrimi vini, stalnega tipa, z vini sposobnimi za veletrgovino.
valce in za izvozničarje. Kdor se namerava udeležiti izleta, naj se nemudoma javi, ker ni mogoče sprejeti več kot 60 udeležencev.
Prijave sprejema oddelek za sadjarstvo v Gorici, via Trieste 43, in Kmetijska od-diellka v Ajdovščini in v Tolminu.
Udeležencem je zagotovljena polovična vožnja; stroški bodo znašali približno 250 L za posameznika.
Drugo predavanje se je tikalo zadružnih kleti in davka na premično lastnino (ric-chezza mobile). Sklenjena resolucija zahteva od. države, naj oprosti zadružne kleti tega davka.
Nadalje je bilo razmotrivano vprašanje užitninskega davka na vino in se zahteva ukinitev te dajatve.
Poslanec MarescaLchi je držal predavanje o vinski industriji. Rekel je, da leži težišče vinarstva v razvoju zadružnih kleti. Predavatelj je pokazal različne hibe, ki jih ima majhno kletarstvo, ki množi delo in veča stroške. Primerjal je vinarstvo s pivovarstvom in upravičeno trdil, da ne bi 'danes izdelali na svetu letno 300 miljonov hi piva, v primeri z 178 miljoni vina, ako se bi pri pivovarstvu omejili na domačo majhno obrt.
Kot zadnja točka je bilo na dnevnem redu vprašanje kredita in izražena je bila zahteva, naj se zadružnim kletem kolikor mogoče omogoči ceneni kredit od strani države.
Zastopnik vlade je izjavil k sklepu, da bo kolikor mogoče upošteval želje organizacije zadružnih kleti.	P.	V.
Obisk zadružnih kleti v okolici Modene.
Kongresu zadružnih kleti je sledil obisk posameznih kleti, ki je bi! zelo poduči j iv. V dveh dneh se je izvršil obisk pri 15 kleteh.
V okolici Modene imajo predvsem dva dohodka, to je živino in vino. Pred pri-
Vinogradništvo in kletarstvo
bližno dvajsetimi leti je nastala velika vinska kriza, ki je postajala iz leta v leto vedno bolj nevarna. Kmetje so pridelali IV2 do 2 iniljona q grozdja, vina pa niso mogli prodati. Kletarstvo je stalo na zelo
nizki stopinji, posebno ker je bilo razdeljeno na zelo majhne kleti, vino je imelo malo stopinj alkohola in zato se ni dolgo vzdržalo. Poleg tega' pa je bila v pokrajini veliko tevil'0 najrazličnejših tipov vin (kot
■er m fioacm
Poslopje „Zadružne kleti" v Modeni.
Notranjost „Zadružne kleti" v Modeni.
pri nas). Umevno je da ni bil mogoč izvoz takega vina. Ako se ne bi kaj ukrenilo za odstranitev vinske krize, bi gotovo kriza udušila vinogradništvo in gospodarsko upropatstila kmeta.
Par uvidevnih ljudi se je spravilo na delo. Pri svojem delu so naleteli na mnogo neprilik in težkoč ter razočaranj, vstrajno delo pa je vendar rodilo sad in tako je nastalo 20 zadružnih kleti z približno 2500 člani, ki pridelajo do 400.000 q grozdja,
približno četrtino celotnega pridelka v pokrajini.
Podpisani sem obiskal in pregledal več zadružnih kleti in moram izjaviti, da sem bil vshičen nad krasnimi ustanovami, ki jih je ustvarila zadružna ideja. Kleti so ogromne, in v vsako se lahko vkleti 15 do
20.000	lil vina. Stroji in vsa oprava je najmodernejša. Vsaka klet ima vsaj dva grozdna mlina - mbkalnika (sistem Ga-rolla), ima dve stiskalnici, električne se-salke, filtre, itd. ter predela v času trgatve približno 2000 q grozdja dnevno. Sodi so deloma leseni, deloma v cementu. Prihranimo si opis kleti, katerega nadomešča par slik.
Kakšne koristi so pokazale zadružne kleti?
Koristi je bila ogromna., pokrajini so bile prihranjene hude vinske krize in njih posledice. Zadružne kleti so izboljšale kletarstvo in dvignile celotno vinarstvo. Kleti pripravljajo velike množine pristnega, dobrega vina stalnega tipa in zato so danes
brez strahu, da ne bi mogle prodati svojega pridelka. Večji del obiskanih kleti je prodalo celotni pridelek že pred Božičem.
Ustanovitev zadružnih kleti pri začetku ni bila po godu velikim vinskim trgovcem, tiiames so pa ti navdušeni za zadružne kleti, ker se zavedajo da edino tam dobe veliko množino dobrega in stanovitnega vina, stalnega in enotnega tipa, pripravnega za izvoz.
Pri nas se večkrat sliši: Imate izborno grozdje, a vina ne znate delati. Žalibog je ta- govorica resnična. Pri nas imamo precej dobro grozdje, vino pa ie različno od soda do sodia. Kot s s mora vsaka go-
Klet v Nomantoli: cementi sodi, ki so v notranjosti preoblečeni s steklom.
spodarska panoga izboljšati in mora stremeti k veleobrti, tako je potrebno tudi pri vinarstvu, da zgine kletarstvo v malem ter
„Zadružna klet" v Cavezzo (Modena).
Oddelek velikih sodov.	Oddelek	kadi	in	stoječih	sodov.
se nadomesti z velikim obratom, z velikimi zadružnimi kletmi.
V naši deželi imamo že nekaj podlage za zadružne kleti, potrebno pa bi bilo, da
Zadružna klet v Sorbari. — 250.000 steklenic vina „Lambrusco“ v podzemeljski kleti.
se bi vsi vinogradniki Bndi in Vipavske doline združili v močne zadružne kleti, te se pa zopet združile v močno Zvezo ter
Uničevanje peronospore na krompirju.
V naši deželi igra gojenje krompirja veliko vlogo, posebno gojenje zgodnjega krompirja. Kmetovalci krompir precej skrbno obdelujejo, a to, obdelovanje se navadno omeji na pletev in osipanje. Škropljenje z modro galico proti peronospori se pa pri nas zelo malo izvaja, večinoma ni niti poznano. In vendar je škropljenje proti peronospori zelo potrebno, ker pero-nospora napada vse vrste krompirja in v vseli legah, posebno pa v nižavskili in vlažnih.
Ro peronospori povzročena škoda je lahko zelo velika, ker peronospora zmanjša pridelek in ga tudi poslabša. Lansko leto je povzročila peronospora posebno veliko škodo na zgodnjem krompirju v okolici Gorice.
Prvi znaki bolezni so bledo-rumene lise na zgornji plati in belkaste na spodnji plati listov. Lise postajajo vedno bolj rumenka-sto-rjave in ako je vreme vlažno in toplo
tako rešile marsikatero vprašanje, katerega posamezno ni mogoče rešiti.
Bred vojno se je naše vino prodajalo že kot mošt in zato ni vino toliko časa tiščalo na domači trg, kot danes. Iz istega razloga so naše večje kleti slabo opremljene z modernimi pripravami za uspešno kletarstvo in tudi vino iz največjih kleti ni vedno enotnega tipa in tudi ni vedno zdravo, kot ga zahteva trgovina. Pri nas vlada kriza za slaba vina, za dobra vina ni krize. Zato pa ni potrebno misliti, da moramo uničiti vse trte, pač pa je potrebno, da imamo odprte oči in vidimo rešitev tam kjer je: Dobre vrste trt so potrebne, potrebno je umno kletarstvo v velikih, dobro opremljenih kleteh, katere naj postavi vzajemno delo vseh vinogradnikov. Kleti oziroma Vinarske zadruge pa naj ne sprejemajo od svojih članov vina, temveč njihovo grozdje. Pogreški se delajo že pri moštu.
se lise vedno bolj širijo in združujejo. Barva listov postaja vedno bolj temna, listi sami se pa začnejo krčiti, Bolezen se pojavi tudi na steblih, kjer- opazimo rjavkaste in črne lise. Po steblih preide bolezen tudi na gomolje.
Kjer je podnebje kolikor toliko suho in kjer tla prepuščajo vodo, tam nam peronospora n,a krompirju ne povzroča mnogo skrbi, drugače pa je v mokrih letih in v težki vlažni zemlji, kjer nam peronospora na krompirju lahko uniči skoraj celotni pridelek.
Izkušnja nas uči, da se borimo proti peronospori pri krompirju enako kot proti peronospori pri trti, to je s škropljenjem. Za škropljenje uporabljamo 1—lM>% raztopino modre galice in apna. Raztopino pripravimo tako, kot je pisal »Gospodarski list« v zadnji številki. Mesto modre galice in apna lahko vporabljamo tudi »Prah Caffaro«, ki pa je pri nas zelo malo poznan. Škropljenje gotovo uniči peronos-poro na krompirju.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Krompir škropimo z navadno (trtno) škropilnico. Pri škropljenju pa moramo paziti, da poškropimo kolikor mogoče spodnjo plat listov, kar dosežemo na ta način, dia podaljšamo navadno cev od škropilnice z drugo cevko, ki je zavita v kotu 90°. Prof. Montemartini pravi, da dosežemo s takim škropljenjem dvakratni uspeh, in sicer dobimo večji pridelek, drugič pa je gomolje bolj trdo, bogatejše na škrobu in na suhih tvarinah, vsled česar je mogoče tak krompir tudi lažje ohraniti. Imenovani profesor pravi, da bi morali škropljenje posplošiti. Istega mnenja je tudi podpisani, ki je bil s poskusi popolnoma zadovoljen.
Škropljenje z modro galico je torej na mestu, kdor pa ni o tem popolnoma prepričan, naj vsaj poskusi, posebno ako bo vreme vlažno. Škropiti bi morali predvsem oni kmetovalci, ki goje krompir za izvoz (Goriška).
P. Vallig.
Koruza in fižol.
Pravzaprav ne ljubi koruza nobenega soseda poleg sebe, vendar pa sosedščina fižola koruzi mnogo ne škoduje, posebno, ako je zasajena prava vrsta fižola. Na noben način ne smemo sadliti med koruzo fižola natičnika (ki plete), ker bi tak fižol bil na poti razvoju koruze in ne bi pustil koruzi, da bi se dvignila, ako jo bi veter ali kakšen drugi razlog priklonil ali polegel.
Različnai so nadalje mnenja, kako naj se fižol med koruzo sadi. Nekateri hočejo saditi fižoli enakomerno s koruzo, na pr. eno vrsto fižola, drugo vrsto koruze, drugi hočejo zopet pustiti skupaj več vrst koruze in potem šele eno vrsto fižola. V bistvu je edfen in dirugi način sajenja pravilen, samo da niso rastline pregoste, kar škoduje posebno 'koruzi, ki mora imeti gotovo ploščad! sama: za sebe.
Na vsak način pa bi moralo zginiti iz naših njiv salienje fižola in koruze kar tje v en dan, kot pride, kar se posebno pripeti, kjer ne sade koruze v vrste. Samo z lepimi, ravnimi vrstami bomo njivo najboljše izrabili.
Presajanje koruze.
Pri nas ni v navada presajanje koruze, a večkrat bi bilo presajanje na mestu. Kitajci presajajo tudi riž in pšenico, marsikje pa presajajo tudi koruzo. Presajanje bi bilo na mestu posebno tam, kjer je koruza na kaiteiem mestu iz kateregasikoli razloga preredka, dočim je na drugem mestu njive siicer lepa koruza, a pnegoista.
Presajanje naj se izvrši pod večer ali pa zgodaj zjutraj. Najpripravnejše bi bilo, ako bi presajali z lopato, tako da ne bi ranili koreninic koruze, temveč jo bi prenesli z zemljo vred. Presajamo pa lahko tiUld! s klinom, taiko kot sla presaja pesa ali zelje. Ako je sušno vreme, bi morali vsaki presajeni koruzi takoj po vsaditvi priliti nekoliko vode.
Pletev koruze.
Od prve pletve koruze zavisi največkrat pridiefek. S prvo pletvijo namreč oprostimo' koruzo najrazličnejšega plevela in istočasno koruzo tudi razredčimo. Večina kmetovalcev pusti rasti vse najmočnejše rastlinice brez ozira v kakšni razdalji se nahajajo ena od druge. Dobro, a tak kmetovalec naj ne pričakuje dobrega pridelka na zrnju, pač pa dloiber pridelek slame.
Kako vellika naj bo razdalja med koruznimi rastlinami? Izkustvo nas uči, da je mati primernejša razdalja med eno in drugo rastlino 35 cm v vrsti, ako so vrste 65 do 70 cm oddaljene ena od druge. Ata> pa smo sejali koruzo z roko (ne v vrste) naj znaša oddaljenost koruze od koruze pol metra.
Pridelek svilodov.
Iste pogreške, kot druga leta, so delali svilodarji tudi letos. Niso si zagotovili dovolj murvinega listja in zato so ga bili prisiljeni kupovati v zadnjih dneh razvoja sviloprejk po zelo visokih cenah, ki so dosegle tudi 100 in celo 150 L za 100 kg. Umevno je, da tako visoka cena murvinega listja onemogoči skoraj ves dobiček pri sviloprejkah. Zapomniti si moramo za bodoče, da si moramo zagotoviti listje o pravem času in pa da je murva precej dobič-kanosno drevo, katerega moramo razmno-
žiti. Zelo mnogo mest je, ki nam ne dajejo popolnoma nobenega dobička in kjer se bi murva dobro razvijala. Izrabimo taka mesta.
Ko smo prestali skrbi z rejo sviloprejk in so se gosenice zabubale, imamo eno veliko skrb: kako bube - svilode najdražje prodati. Trgovina s svilodi v Gorici ni urejena tako, kot je v ostalih pokrajinah Italije, kjer deluje zelo veliko število sušilnih zaidrug za svilode. V okolici Gorice je pridelek svilodov dovolj velik, da bi mogla uspevati miočna zadruga za sušenje in prodajo svilodov, ki bi članom tudi razdeljevala že izvaljene črviče. Letos se zopet mnogo svilodarjev pritožuje, da se seme ni hotelo izvaliti in da imajo zato občutno škodo.
Občutno škodo bodo imeli nekateri tudi zato, ker bodo svilode slabo prodali. Kot vsako leto, bodo nekateri prodali popolnoma enako blago najmanj 5 L ceneje, kot drugi. Tako nastala škoda znaša pri eni onči celih 300 do 500 1. znesek, ki je dovolj znaten.
Ali je mogoče napraviti brez zadruge, da bi svilodarii .svoj pridelek najdražje prodali? To je popolnoma izključeno. Marsikje v Gorici (tudi pri uredništvu »Gospodarskega lista«) zveste, po kakšni ceni so prodali svilode v poljubnem, mestu Italije dva dni prej, ker so cene razvidne iz milanskega trgovskega lista »il Sole«; vse te cene pa morejo biti le merilo, niso pa veljavne za goriški trg in oni dan, ko nekdo pripelje ali prinese svoje svilode v Gorico. Posestnik - prodajalec svilodov je več ali manj izročen milosti ali nemilosti kupca svilodov, ker besede same v trgovini zelo malo pomagajo. V trgovini pomaga konkurenca, konkurenco pa bi mogla napraviti samo zadruga, ki bi od svoje strani imela že sklenjeno pogodbo s tvornico svile ali izvozno družbo svilodov, recimo v Milanu.
Potrebna je torej taka zadruga, ki naj se bi pri začetku učila iz iskušenj podobnih zadrug v stari Furlaniji, kjer je podobnih zadirug zelo mnogo.
Danes (8. VI.) stanejo svilodi v Italiji približno 27 d'o 28.50 L za kg.
V
Čebelarstvo
Čebelarska razmišljanja.
I.	Čebelarenje z zgodnjo pašo se lahko smatra z akacijo dovršeno. Če pogledamo na v speh, mor urno žal, ugotoviti, da je letos paša prvega polletja skoro docela odpovedala. Če raziskujemo po vzrokih moramo ugotoviti, da je temu kriva velika zguba čebel in to vsled nestalnega vremena in hudih nalivov. Akacija je obetala zelo ugodno, a čebele so imele, žal. le par ugodnih dnevov, nalivi so po eni strani zelo reducirali čebelne družine, na drugi strani pa zelo škodile cvetju. Ves trud, ki smo ga imeli*z zgodnjim špekulativnim pitanjem, so nam nalivi prečrtali, a za sledečo travniško pašo bi imeli vremena sicer ugodna, toda čebel malo. Iz tega se za bodočnost lahko učimo:
a)	Če naznanja vremenska prognoza v prvem polletju slaba vremena, ni svetovati
pričeti z zgodnim in špekulativnim pitanjem;
b) kazalo bi ob nestalnem vremenu v aprilu zapirati čebel;, ter jih izpuščati le ob lepem, ugodnem vremenu, tako bi obvarovali mnogo čebel pred poginom ob neurju;
c) iskati je treba čebelam višje ležeča pasišča, v slučaju, da se je paša — bodisi akacijeva ah pa travniška — izjalovila v nižinah;
d) treba je razumno izrabiti poznejšo pašo v drugem polletju (kostanj, ajdo, ho-io, jesensko resje);
e) prvo skrb pa mora imeti čebelar v takili katastrofah, da si predvsem svoje čebelne družine okrepi. Ne bilo bi modro takili dobrih rojev prodajati, marveč jih obdržati doma ali še najboljše, da jih zopet vračamo panju.
11.	V okrepitev rojev priporočajo strokovni listi {kakor: Bult.d Apicultrom. Leip-ziger Bienenzeitung, B.enevater 1919. str. 183), naj se — pr e dno gre roj iz panja — odstrani stara matica. Večkrat se namreč zgodi, da je matica prestaru in izčrpana. Vsled teg dobimo naslednje leto le šibke družine. Tudi so dognali, da je prvi roj, ki roji z mlado matico nenavadno močan. Tako dobimo za bodočnost krepke roje. Tega pravila se čebelarji v Ameriki splošno drže.
lil. Mesec junij je pri nas čas rojev. Ko smo roj ogrebli in ga pravilno postavili v novo bivališče, je treba paziti, če se je matica oplodila seve, če je roj imel mlado matico, ker stara je itak oplojena. To ruij-lepše ugotovi čebelar, ako opazi v panju svežo zalego. V tem slučaju je v panju vse v redu. Če pa v teku 14 dni zalege ni zaslediti, naj se panju pomaga ali z mutič-njakom ali s svežo zalego, ker sicer je nevarnost, da si družina izbere trotovko.
IV.	V' dobi, ko so čebele mulo medu nabrale, postanejo čebelarjem in čebelam trotje velika nadlega.. Kaj ž njimi? Po nekod se čebelarji poslužujejo kar mesarjenja ali obglavljanja trotov. Iz panja izvlečejo trotovino in potem odprejo z nožem zalego tako, da poškodujejo glave trotom. Nato postavijo satnik zopet v panj in prepustijo čebelam, da izvlečejo inrjve trote iz celic in satnik očistijo. Mi smo odločno
David Doktorič.
Obvarujmo naše zadruge duha korupcije!
Pravijo, da se za denar vse dobi. V resnici vidimo, da od lakomnega človeka z denarjem vse dosežeš. Za denar proda-svojo dušo, svojo vest, svoj narod. Lakomnost pozablja vrednost osebne časti, onečašča najsvetejše ognjišče naše družine, zastruplja vse naše javno življenje.
Cujmo zvesto, da se ta kuga ne zaleze v naše zadruge.
proti tej metodi, ne le zato, ker je grda, temveč ker jc zelo nevarna za čebele. Izcimi se prav lahko nevarna kuga, ko začne trotova zalega gniti v satnikih. Pa tudi če se kaj takega ne zgodi, se zaželjen namen vendar ne doseže. Maticu pričenja v izčiščene celice leči znova trotovno zalego.
Čebelar C. P. Dadant je tudi proti postem za irote, ker so v silno nadlego delavkam I Apic. 1921. pug. 197).
Da matica preneha s palaganjem tro-tovne zalege, jo prisilimo s tem. da zamorim,) v družini nagon rojenja. To dosežemo, če družino oslabimo ali napravimo umeine raje, saj že po naravnem rojenju preneha matica s trotovno zalego. Torej naravni ali umetni roji nam pomagajo zatreti trotovno zalego.
V.	Najljubše opravilo čebelarja, trčanje medu, je bilo letos zelo omejeno. Kdaj naj trčumo? Glede tega so strokovnjaki raznega mnenja. Schachinger pravi v »Bienen-vater« (1920. str. 108), da naj se s trčanjm počaka, dokler se voda iz medu ne spuhti. To se po njegovem mnenju zgodi po treli dneh. Nato meni, da je med zrel. Leipzi-ger Bienenzeitung (1925. str. 77) pa pravi, da ie bilo staro pravilo trčati med. ko so satniki po večini zadelani, vendar ni proti trčanju svežega nepokritega medu, priporoča pa, naj se tak med hrani nekaj časa v odprti posodi na solnčnem zaprtem kraju.
Dr. Josip Ličan.
Največja nevarnost preti tozadevno posebno konsumnim zadrugam. Neštete so priložnosti, da bi se. kdo polakonmil zadružnega imetja. Mnogokrat se prikaže skušnjava v obliki trgovca, ki želi svoje blago oddati. Obljubi voditelju zadruge gotove odstotke odi blaga, ki gai bo pri njumu za zadrugo kupoval, ali mu da kar nekaj gotovine na roko' pri sklenjeni kupčiji. Kako lahko se bo zgodilo, da bo voditelj svojo vest potolažil, češ, saj bla^o je dobro, zadruga ne trpi nobene škode, meni pa pride nekaj liiric tudi prav, posebno ker
	Zadružništvo	
		
zadruge po navadi svojih ljudi ne plačujejo kdove kako gospodsko.
A taki-le izgovori so prazni in .takemu postopanju pravimo »korupcija«. Potom takega podkupovanja pride zadruga v največje nevarnosti. Voditelj, ki je dovzeten za tako podkupovanje, bo gotovo upropa-stil zadrugo.
Pri kupovanju blaga se zastopnik kon-suma ne bo več oziral na konkurenčne cene in na kakovost blaga, ampak glavni nagib za sklepanje novih kupčij mu bo nagrada, ki jo dobi. Blago bo kupoval od tistega trgovca, od tiste tvrdke, ki bo njemu dala najvišjo podkupnino.
Načelstvo in nadzorstvo naj čuvata, da ne ustvarita priložnosti za take skušnjave s svojo brezbrižnostjo, ker v tem slučaju bi vsi člani načelstva in nadzorstva bili soodgovorni za nastalo škodo.
Bog varuj naše zadruge tega duha korupcije !
Sprememba garancijskega zakona.
v korist zadružnim posojilnicam. Uradni list »Gazzetta ufficiaie« z dne 2. maja t. L št. 102 objavlja kr. zakonski odlok z dne
5.	aprila 1925. št. 491, s katerim se je spremenil kr. zakonski odlok z dne 9. decembra 1920. št. 1883. Zakon se db sedaj, vsaj pri naših zavodih, ni drugače uveljavljal, kot da smejo na podlagi njega nadaljevati svoje poslovanje, tudi če imajo zgubo. Vsled tega tudi spremembe nimajo posebnega pomena za prakso. Če koga zanimajo, dobi lahko podrobne informacije pri Zadružni zvezi. Hvala Bogu, da smo si pomagali po večini brez državne pomoči. Če bi nanjo čakali, bi se nam slabo godiilo v preteklih letih. Doktorič.
Žigosanje kolkov v trgovskih knjigah s slov. besedilom.
N.iša Zadružna zveza se je svoj čas pritožila pri videmski finančni intendanci v Vidmu, ker predstojniki registrskih uradov niso hoteli žigosati kolkov v naših slovenskih knjigah.
Še predno smo prejeli odgovor, je pouk koristil. Sedaj imamo v rokah uradni odgovor finančne inteudance z dne 13. maja 1925. št. 14664-1925 Rip. II A, s katerim oblast prizna, da je bila naša zahteva pravična. Uradniki registrskih uradov morajo žigosati kolke v predloženih trgovskih knjigah ne glede na jezik, v katerem so tiskane.
Zadruge in podpisovanje z zadružno zvezo.
Nekateri zadrugarji imajo navado, da se v uradnih zadevah obračajo pismeno do uradnikov Zadružne zveze. Marsikdaj so pa uradniki po uradnih poslih odsotni in pisma naslovljena na njih imena morajo čakati njih vrnitev. Pisma naslovljena na urad se pa seveda sproti odpirajo. Zadrugarji, ki se drže gori omenjene navade, naj sami presodijo, ali jim je to v korist in ali ima pošiljanje pisem na zasebna imena v uradnih zadevah kak pomen.
Posojilnice in skupno nakupovanje blaga.
2e od nekdaj so nektere naše posojilnice posredovale pri nakupovanju gotovih vrst blaga, ki ga potrebujejo njih člani v večjih množinah, kakor modre galice, žvepla, tomaževe žlindre, turšice in tu pa tam še kaj drugega.
Pri tem posredovanju ima Zadružna zveza kot dobaviteljica to ugodnost, da tudi velike kupnine lahko in brez skrbi posojilnicam kreditira, ker te nudijo s svojim neomejenim jamstvom brez dvorna popolnoma varno kritje za posojene svote. Zato odpadejo nasproti posjilnicam menice in razna poroštva, katerim se napram zadrugam z omejenimi jamstvom ne more odpovedati. To na vsak način znatno olajšuje poslovanje.
Posojilnice pa morajo biti pri kupčiji z blagom zelo previdne.
1.	Nikdar naj blaga ne kupijo več, kakor so se člani s svojimi podpisi obvezali prevzeti.
2.	Blago naj oddajo redno le proti gotovini. Dobijo se seveda upoštevanja vredni slučaji, da član ne more plačati, čeravno zasluži, da se mu blago zaupa. V teh slučajih bi morali postopati kot pri navadnih posojilih. Član in porok naj podpišeta menico. Dolg se vpiše v knjigo posojil in
dolžnik mora plačevati obresti kakor je to običajno pri drugih posojilih.
3.	Pazite, da točno izračunite, koliko blago v resnici stane. Pri tem se morajo razen fakturne cene upoštevati vsi stroški za voznino, delavce, poštnine, obresti itd.
_r
T_
Vprašanja in odgovori [j  J
Vprašanje št. 23.: Naš domači trgovec prodaja namesto mod're galice nek prah, ki je cenejši kot modba galica in ki po trgovčevi izjavi koristi proti peronospori še bolj kot modra galica. Prah ima napis »Caffaro«. Ali ste že slišali o tem prahu in kaj je na stvari resnice?
Odgovor: Prah »Caffaro« vsebuje predvsem baker in klor. V starih pokrajinah Italije uporabljajo zelo mnogo tega prahu namesto modre galice in ako sodimo po vesteh iz časopisja, je prah »Caffaro« zelo priporočljiv, posebno ako je cenejši nego modra galica. Imenovani prah se raztopi v vodi, in sicer se vzame 1 do 2 kg na 100 1 vode, raztopno pa razpršimo po trtah z navadno nahrbtno škropilnico. Mi sami še nismo poskusili prahu »Caffaro«. Mogoče ga je uporabljal kdo od čitateljev, ki je naprošen, da pove svoje izkušnje.
Vprašanje št. 33.: V neki drogeriji v Gorici sem hotel kupiti žveplo za žveplanje trt, drogist pa ni imel navadnega rumenega žvepla, temveč mi je vsiljeval neki sivkast prah, katerega je označil za »sirovo žveplo«. Sirovo žveplo mi je drogist ponujal po ceni 55.— L za 100 kg in trdil, da, deluje to sirovo žveplo enako kot drugo. Vam je kaj znano?
Odgovor je približno tak, kot na prejšnje vprašanje. Nekatri italijanski strokovni listi in strokovnjaki trdijo,da se dfei s »sirovim žveplom« prihraniti polovico izdatka na žveplu. Prednost sirovega žvepla, tiči baje v tem, dd so v njem nekatere snovi, ki povzroče, da se žveplo lažje prime listov in da tako hitro ne pade na tla. Seveda mora biti sirovo žveplo dobim zmleto. Strokovnjaki pravijo, da je v sirovem
žveplu v resnici manj čistega žvepla, — da je manj odstotno, — a ker se ga manj vporabi — ker težje odpade z listov — dajo iste količine čistega in sirovega žvepla isti učinek.
Mogoče so trditve nekaterih italijanskih strokovnjakov resnične in da bi mogoče v resnici s sirovim žveplom prihranili polovico izdatka za žveplo in zato smatramo, da je stvar vredna poskusa. Tako žveplo dobite danes tudi pri Zadružni zvezi v Gorici. Stane tudi 55.— L za 100 kg.
Vprašanje št. 34.: Zakaj ne uredite Vi pri gospodarskih organizacijah ničesar za izvoz našega vina. Pred vojno je šlo na Dunaj in drugam zel.o mnogo mošta, sedaj pa nič. Zganite se!
Odgovor: Vaše vprašanje bi bilo vredno članka in nekaj desetin predavanj po deželi. Letos se bo sicer vino lahko prodalo, a vprašanje je, kako bo v bodoče.
Izvoz vina iz naše dežele je precej otež-kočen, ker mi v resnici nimamo nobenega vina za izvoz. Vsaka klet ima svoje vino in če bi inozemski trgovec hotel kupiti večjo količino enotnega vina, ga pri nas ne bi dobil. Mešati poljubna vina pa ne gre. Zato je pri nas najvažnejše vprašanje pripravljati enotna vina in v tem oziru bi Vam svetovali članka o »Zadružnih kleteh«. To moramo napraviti, ako smo kaj vredni.
Vprašanje št. 35.: S čim naj pognojim ajdi in strniščni repi. Ali je boljši domač gnoj ali kakšno umetno gnojilo?
Odgovor:	Svetovali	bi	Vam	predvsem
superfosfat, in sicer 4 kg na 100 štirjaških metrov. Na vprašanje se pa še povrnemo v prihodnji številki.
	Tržni pregled	
		
Žita: Cene pšenici so v zadnjem mesecu nekoliko zrastle, a ne za mnogo. Žetev iz-gleda zelo različno. V Južni Italiji kaže žetev izborno, v ostali Italiji pa je razvoj v zastanku in žita kažejo nagnenje k poležavanju.
Cene v Milanu so sledeče: pšenica inozemska 172	do	177	L
koruza	110	do	112	L
oves	120	do	122	L
rž	150	do	160	L
ječmen	150	do	160	L
Moke:
00	240	do	255	L
0	230	dO	240	L
1	207	do	213	L
koruzna	129	do>	132	L
Cena jugoslovanski koruzi je v zadnjem času odločno zrastla, kar je posledica porasta cene na jugoslovanskih tržiščih in zboljšanja dinarja napram liri. Cena na vagone je- danes približno 105 L brez vreč iranko Postojna.
Živim: ima danes približno isto ceno, kot je bila osnačeua v zadnjem »Gospodarskem listu«.
Krma: Mnogi nalivi so pokvarili po Italiji zelo mnogo ukošene krme, vs-led česar je cena staremu senu nekoliko porastla. Prva letošnja košnja je po poročilih iz starih pokrajin izpadla precej slabo in tudi blago je slabejše.
Pri nas se cene vrte okoli 25 do 30 L, pri kmetovalcu 15 do 20 L.
Otrobi pšenični notirajo Franko Milan iOl do 106 L za q, koruzni pa približno 5 L manj.
Močna krmilu (oljnate pogače) stanejo 125 do 130 L za 100 kg.
Mlečni izdelki: Cena maslu je širom Italije precej padla v ceni, kar bi bila posledica zmanjšanega izvoza. Padec cene1 maslu je v tej dobi tudi naravna posledica povečane proizvodnje. V nekaterih mestih Italije se dobi maslo tudi po 13 L. in to mlekarniško maslo.
Sir se dobro drži v ceni.
Vino: V starih pokrajinah so se cene vinu nekoliko dvignile, ravnotako kot tudi pri nas. Vipavsko vino se danes prodaja po ceni 150 do 200 L za 100 1.
V kolikor je mogoče že sedaj ceniti bodočo vinsko letino, kaže ista v Italiji mnogo boljše, nego lani v istem času.
Galica je v zadnjem času pri trgovcih nekoliko porastla v ceni, kar pa ni bilo opravičeno v taki meri. V splošnem so. cene galici in žveplu nespremenjene. V prihodnji številki priobčimo podatke o od-stotnosti angleške in različnih italijanskih galic.
Umetna gnojila: Čilski soliter stane na vagone približno 162 L za q. Cena je v zadnjem času nekoliko porastla. kar je posledica porasta vrednosti sterilne, ki je merodajna za ceno čilskega solitra. V šterlinah je cena solitru ostala ista, kot prej.
Tomaževa žlindra bo letos dražja nego lansko leto in izgleda, da bomo imeli iste cene, kot v letu 1923, to je približno 43 do 45 L franko kolodvori naše dežele, seveda na debelo, to je na vagone.
MODRA GALICA V ITALIJI.
Letno se izdela v Italiji približno 750.000 q modre galice, ki več kot zadostuje za konsurn italijanskega vinogradništva, tako, da jo je mogoče tudi izvažati. Mnogo galice sc izvozi iz Italije v Jugoslavijo in letos jo je kupila Kmetijska družba v Ljubljani 18 vagonov.
PATAKON1 - PALANKE.
S 30. junijem stopijo iz veljave bronasti novci od 5 in 10 stotink (velikega kova). Po tem roku do 31. julija 1925 jih bodo sprejemali samo poštni uradi, železniške blagajne in podružnice emisijskih bank. (Emisijske banke so Banca dTtalia. Banco Napoli, Banca di Sicilia, ki emitirajo — iz-dlaiiajo bankovce).
r
			Gospodarski koledar			
Kmetovalec v juniju.
Na njivi: Pri žitu bi morali odstraniti s škarjami vse snetljive klase. Za tako delo so najpripravnejše ženske, ki naj bi z ostrimi škarjami odrezale vse take klase ter jih zbirale v svoj predpasnik, odnesle domov in sežgale. S snetljivimi klasi ne bi smeli otresati med žitom, ker se bi črni prah oprijel zrnja na drugih klasih, s čemur bi bolezen samo razširili. Iz istega razloga naj se izvrši to opravilo v mirnem mremenu, ko ni vetra. Za gnojenje s čilskim solitrom je pri žitu v splošnem prepozno.
Krompir oproščamo 'različnega plevela, mu pognojimo s čilskim solitrom in ga poškropimo z raztopino modre galice (čitaj poseben članek). S solitrom pognojimo tudi koruzo, ki naj ne raste v plevelu.
Sedaj je poslednji čas, da zasadimo dovolj krmske pese in takih podobnih kritiških rastlin za prašiče. Kjer pesa že raste, jo moramo osvoboditi plevela, jo razredčiti in ji pognojiti. Pripravno gnojilo je čilski soliter ali pa gnojnica.
Na senožeti: Začela se je košnja. Seno naj bo pokošeno tedaj ko je večina trav in detelj v cvetju, ne pa komad takrat, ko so že odcvetele. Trave so sočne in lahko prebavljive samo do cvetja, pozneje postajajo vedno bolj lesnate in neprebavljive. Ako pa dobiva živina mnogo težko prebavljive krme, ima s tako krmo mnogo opravila in je mora zavžiti veliko količino, 'l aka živina ima navadno zelo vel;k vamp.
Zapomnimo si, da prav ničesar ne pridobimo, ako pustimo travo dolgo rasti. Trave bomo imeli mogoče nekaj več, a ti večja količina ni toliko vredna, kot zgubi krma na svoji redilni vrednosti.
V vinogradu:	Moramo škropiti in
žveplati. V prejšnji številki »Gospodarskega lista« je bilo omenjeno, da se peronos-pora najbolj širi predvsem v vlažnem in toplem vremenu, ki nastopi predvsem po dežju. Takoj, ko je deževnica izginila iz
trtnega listja,- moramo vzeti na hrbet škropilnico in trte poškropiti.
Raztopina modre galice mora biti pravilno napravljena, tako kot je pisal »Gospodarski list« v svoji zadnji številki. Marsikdo je škropil o pravem času in dovolj izdatno svoje trte, a uspeha ni imel nobenega:, ampak celo samo škodo. Listje je porujavelo, kot da bi bilo ožgano. Vzrok tega tiči v kislobi raztopine, kateri je bilo dodanega premalo apna.
V sadovnjaiku:	Vsak napreden sadjar bi moral v tem mesecu poškropiti vse jablane in hruške, pa tudi češplje z 1% raztopino modre galice, in apna (kot se pripravlja za trte). Seveda ne bomo škropili recimo onih hrušk, ki bi morald kmalu dozoreti, ker na zrelem sadju ne sme biti sledov modre galice, ki pokvari okus najboljšemu sadju. Škropljenje posebno koristi mlademu sadnemu -drevju, katerega zelo rade napadajo različne glivične bolezni.
Na cepljena drevesa moramo paziti, da se nam -cepiči iz kateregakoli razloga ne polomijo. Cepiči naj bodo zaščiteni.
Proti listnim ušem pomaga tobačni izvleček, kakor smo že pisali.
V vrtu: Pletev in osipanje mora biti naše vsakdanje delo. Ako bi suša pritisnila, moramo zalivati. Zapomniti si moramo enkrat za vselej, da zelenjava ne uspeva ne v plevelu in ne v presuhi zemlji.
V tem mesecu presajamo glavnato zelje (kapus), vnovič sadimo grah, sejemo sa-lato, predvsem salato endivijo. Pri paradižnikih se moramo boriti proti peronos-pori, isti kot pri trti in krompirju; tudi .borimo se na isti način kot proti peronos-pori pri trtah in.pni krompirju, to je, da poškropimo paradižnike z raztopino modre galice in apna.
Skrben vrtnar ne drži — razen v zimskem času — v vrtu nepo-sajene zemlje. Kjer spravi en sadež pod streho, tam zasadi drugega. V izrabljanju najmanjšega kotička zemljišča se spozna posestnikova oziroma vrtnarjeva skrbnost.
Kdor je zasadil Česnik, ga bo proti koncu meseca že pobral. Skrbno naj ga očisti in obesi, da se bo lepo posušil in ne pokvaril. Mislimo, da se kmetovalci še spominjajo, da je stal letos Česnik okoli 10 L en kg.
V hlevu:	Ker	je v hlevu vedno več
ali manj vlažno — vs-led izdihavanja in gnojnice — se začnejo z nastopom vročine množiti glivice najrazličnejših nalezljivih bolezni. Vročina in vlažnost so namreč glavni predpogoji za množenje glivic (bak-cilov itd). Zato pa mora biti prva skrb vsakega živinorejca, da drži hlev suh. Skrbeti moramo za odvod gnojnice, ki nai se zbira v gnojnišni jami.
V vročini začne gnojnica kaj rada smrdeti. V vročini se namreč gnojnica začne razkrajati in to kar smrdi, je dušik-amoni-jak, ki je v gnojnici in v gnoju najdragocenejša snov. Ako hočemo onemogočiti razkrajanje gnojnice, jo moramo ali razpeljati po njivah in senožetih ali pa ji moramo dodati v jami nekoliko katrana.
Ponovno svarimo pred krmljqenjsm ugrete krme, ki povzroča napenjanje.
Za prašiče je najcenejše in najzdravejše krmilo dtomača detelja. Prašičem je potreben čist zrak in pregibanje.
V kleti:	Ako	smo vino pretočili, ni
posebnega dela. Paziti pa moramo predvsem na kain, katerega onemogočimo, ako držimo vedno poln sod ali pa da držimo prazni dtel soda dobro zažveplan. Pomaga tudi' dodatek metabisulfita, katerega uporabimo 5 gramov za hi vina.
Na domu: Bliža se čas setve ajde, strniščne repe. Tem sadežem moramo gnojiti z nekoliko superfosfata, katerega si člmprej nabavimo, da bo pri rokah, ko ga potrebujemo. Seveda si moramo preskrbeti tudi potrebna semena.
TEČAJ ZA CEPLJENJE TRT V ZELENO,
ki se je vršil pod okriljem Sadjarskega in vinarskega oddelka v Goriči v dneh 18. in 19. maja, je privabil okoli 60 udeležencev, ki so se pa končno skrčili na 30. Udeleženci so poslušali zelo pazljivo vse razlage v deželni trtnici pa je vsakdo lahko preizkušal svojo spretnost.
Nagrade za vzorne hleve in gnojnike.
Kr. komisija za Furlanijo je odločila
35.000	I.., ki naj se razdele kot nagrade za vzorno ureditev hlevov in gnojnikov. Natečaj bo kmalu razpisan in sicer se bodo-razdelile nagrade posestnikom goriškega, komenskega, ajdovskega in idrijskega okraja. Celomi znesek bo razdeljen na več nagrad, od katerih bo najvišja znašala 1500 L, najnižja pa 300 L.
Nagrade za ureditev planin.
Ravnotako je bilo določenih 30.000 L,, ki naj se razdele kot nagrade za zboljšane planine. V poštev pridejo planine na Tolminskem, v idrijskem, trbiškem in bivšem vipavskem okraju.
Kr. komisija je nadalje določila 5000 L za nabavo medalj in diplom, ki se bodo razdelile onim, ki bi dobili kakšno nagrado.,
CEPLJENJE PRAŠIČEV.
Iz več vasi srno- dobili obvestilo, da oblasti ne dovole preventivnega cepljenja prašičev (preventiven = onemogočevalen, bolezen se ne more razviti), pač pa dovole kurativno- cepljenje (kurativen = zdravilen, ako je prašič že obolel, se ga cepi, da ozdravi).
Taka odredba je brez dvoma precej zastarela in našim kmetovalcem! ne gre v glavo. Svetujemo prizadetim občinam, da se obrnejo s prošnjo na Ufficio veterina-rio provinciale (v Vidmu) in prosijo za preventivno cepljenje.
UŠI PRI ŽIVINI
odpraviš s tekočino, katero takole pripraviš: Vzemi I liter vode in jo segrej. Ko je voda vroča raztopi v njej 10 dk-g navadnega mila (za pra/nje), potem pa vse skupaj vlij v drugo kositemo posodo-, kjer imaš 2 1 petroleja. Vse skupaj dobro premešaj in pusti, da se ohladi. Nato vzemi pol litra te tekočine in razredči jo- z na»-vadho vodo na 5 litrov in s to- tekočino operi živino.
Vabilo
na redni občni zbor
Mlekarske zadruge v Trnovem
ki se bo vršilo v nedeljo dne 14. junija 1925 ob 4. uri
popoldne v prostorih mlekarne s sledečim vsporedom:
1. Čitanje in ocjobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo predstojništva.
3.	„	nadzorništva.
4. Odobrenje rač. zaključka za 1. 1924.
5. Volitev predstojništva in nadzorništva.
6. Sklepanje o ukrepih glede vnovčenja češpelj.
7. Slučajnosti.
Letni in končni račun, predloge, ki se bodejo o njih stavili občnemu zboru in poročilo nadzorništva so od 1. junija naprej razpoloženi in jih zadružniki lahko pregledajo vsak dan ob uradnih urah.
V Trnovem, dne 31. maja 1925.	Načelstvo.
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami Domači živinozdravnik Domači zdravnik
Nasveti za hišo in dom	;
Naše gobe Reja domačih zajcev Umni. čebelar
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri '
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rustja. Tisk »Zadružne tiskarne« v Gorici.