Erscheint leden Samstag
Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKIGOSPODAR
Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernrul 25-87 — Bezugspreise: In der Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Ruf Postgebühr; im altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszusieilgeböhr
Postscheckkonto Wien Hr. 55030
II. Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag 20. Juni 1942
Nr. 25
Zmagovita odločitev v Severni Umi
Nemško in italijanske čete so v srditih borbah iztrgale Angležem trdnjavo Bir Hacheim ter so prodrle pri Acromi do obale Sredozemskega morja « Velike sovražne skupine so zapadno obkoljene - Števila ujetnikov in množine plena še ni mogoče pregledati - Strahovite izgube Angležev
Kakor stno že poročali v zadnjih številkah našega lista, so pričele nemške in italijanske čete pod poveljstvom Generalobersta Rommela v Marmariki dnč 26. maja ofenzivo, ki je bila do pred par dnevi izpolnjena s srditimi borbami tankovskih odredov, ki so jih podpirale letalske sile v nizkem poletu. Tudi artilerija obeh tabordv je streljala, kar so izdržale razbeljene cevi. Bitka v Marmariki, ki je še sredo valovala sem ter tja, je pretekli četrtek prinesla prvi veliki uspeh nemško-italijanskih čet. V predpoidanskih urah so nemške in italijanske čete zavzele fort Bir Hacheim, južni mejnik angleškega obrambnega sistema. Borbe za omenjeno trdnjavo so se vršile par dni in so bile izredno srdite. V borbe na zemlji so posegali nemški in italijanski letalci, ki so izdatno bombardirali angleška zbirališča čet ter kolone. V vzhodnem Sredozemskem morju so napadle nemške podmornice neko močno zavarovano spremljavo ter so po srditem napadu potopile dve petro-lejski ladji s skupno 12.000 tonami, štiri transportnike so poškodovali s torpedi.
Po petkovem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva so ujele nemške in italijanske čete pri Bir Hacheimu nad 2000 ujetnikov, večinoma pristašev francoskega uporniškega generala De Gaulle-a. Zajeli so tudi mnogo topov in več sto motornih vozil. Sovražnik je imel izredno krvave izgube.
Nedeljo je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so operacije nemških in italijanskih čet v nadaljnjem potekale ugodno. Pri nekem prodoru globoko v bok sovražnika je bilo sestreljenih 54 angleških tankov ter ujetih 400 mož. Nemški lovci so brez lastnih izgub zbili devet angleških letal.
V ponedeljek je izdalo italijansko vrhovno poveljstvo sledečo posebno vest: »Nova faza, ki je pričela po
padcu trdnjave Bir Hacheim, je do-vedla po krvavih borbah do uničenja sovražnih sil. Nemške in italijanske oborožene sile so po pohodu preko Acrome m ceste Balbia dosegle obalo Sredozemskega morja. Vse velike, zapadno se nahajajoče skupine sovražnika so obkoljene, število ujetnikov in množine plena doslej še ni mogoče pregledati.«
Po ponedeljkovem poročilu italijanskega vrhovnega poveljstva je v področju Ain el Gazala bilo zebeležitl živahno delovanje artilerije in izvid-niških oddelkov. Sovražne izgube z dne 12. in 13. junija so se zvišale medtem na 69 tankov in 13 topov ter 700 ujetnikov.
Torek, dne 16. t. m., je objavilo nemško vrhovno poveljstvo ponosno vest ,da je bitka v Marmariki zapadno od Tobruka odločena v korist nemških in italijanskih čet. Ko so razbile sovražne čete pri Acromi in v zasledovanju sovrašnika prekoračile Vio Balbio vse do obale, so odrezale an-
gleške in južnoafriške čete v njihovi zvezi s Tobrukom. V napadu z zapada so italijanske divizije prodrle to postojanko. V večernih urah 15. t. m. so bile zavzete tudi južno od Tobruka puščavniške trdnjavice ter se je tako pridobilo na terenu proti vzhodu. Poročilo omenja izrecno, da Izmero zmage ni mogoče premeriti.
Iz poročila, ki ga je nemško vrhov« no poveljstvo izdalo 17. t. m., je razvidno, da so se izjalovili vsi angleški poskusi izpadov iz obkolitve. V borbah zadnjih dni za postojanko Ain el Gazala je bilo ujetih 6000 Angležev. Zaplenjenih oziroma uničenih je bilo 224 tankov, 35 topov ter preko 500 tovornih voz. V področju El Adema so bile zavzete sovražne postojanke kljub srditemu odporu. V letalskih borbah so izgubili Angleži istega dne 21 letat.
V bitki v Severni Afriki je izgubil sovražnik doslej nad 12.000 ujetnikov. 600 tankov, 300 topov in več sto motornih vozil je biio uničeno oziroma zaplenjeno.
Velika italijanska in nemška
zmaga v Sredozemskem morju
Bojni letalci so razbili angleško spremljavo - Dve križarki, eden rušilec in štirje transportniki potopljeni - Skupno so Angleži izgubili 14 tovornih in 7 vojnih ladij
Italijani so te dni dosegli v Sredozemskem morju veliko pomorsko zmago. že 13. junija šo italijanski izvidniki opazili dve angleški spremljavi na poti iz zapadnega dela v vzhodni del Sredozemskega morja. Eno izmed teh spremljav so napadli 14. junija med Sardinjo in med Tunisom. Napadali so močni odredi torpednih, strmoglav-skih in bojnih letal, in sicer od zore do mraka, ne ozirajoč se na besno streljanje sovražne protiletalske arti-
lerije in lovcev, ki so se dvigali z angleškega nosilca letal. Italijanska letela so potopila dve križarki, nekega rušilca in štiri transportne parnike. Neka bojna ladja, nosilec letal, dve križarki in štirje transportniki so bi» od bombnih zadetkov težko poškodovani. V srditih letalskih borbah, ki so se odigravale nad to spremljavo, ie bilo 15 sovražnih letal sestreljenih v gorečem stanju. 20 italijanskih letal se ni povrnilo. Operacije proti tej
Presse-Hoffmann (Sch)
Staatspräsident Hacha vom Führer empfangen Im Anschluß an das Staatsbegräbnis für den verschiedenen Stellvertretenden Reichsproieklor SS-Obergruppenführtr und General der Polizei Heydrich empfing der Führer in der Neuen Reichskanzlei im Beisein des Reichsministers und Chefs der Reichskanzlei, Dr. Lanimrrs, des Leiters der Parteikanzlei, Keichsleiter Bormann, des Reichsführers SS Himmler sowie des SS-Oberst-Gruppenfiihrcrs und Generalobcrslen der Polizei Daluege den Staat Präsidenten des Protektorais Böhmen und Mähren Dr. Hacha, sowie die Miigiieder der Protekloralsregierung und den Prolektoratsgesamlten Dr. Chvalkowski zur Entgegennahme ihrer Beileidsbezeigung
spremljavi pa omenjenega dne nikakor niso bile končane.
Torek je nemško vrhovno poveljstvo sporočilo dodatno k tej italijanski zmagi še nemško zmago v Sredozemskem morju. Nemške letalske in pomorske sile so namreč zaustavile neko angleško spremljavo, ki je prihajala iz Aleksandrije. Ta spremljava je bila sila močno zavarovana. V času med 13. in med 15. junijem so Nemci potopili štiri križarke in rušilce, dve stražni ladji in šest tovornih ladij s skupno 56.000 tonami. En rušilec in osem tovornih ladij so prejeli tako težke bombne poškodbe, da je računati z njih izgubo. Od bomb je bilo razen tega zadetih šest vojnih ladij in šest transportnikov. 33 angleških letal, ki so imeli varovati to spremljavo, je bilo sestreljenih. Nemci so pri tem izgubili deset letal. Ostanek spremljave je bil prisiljen k umiku v obratni smeri.
Velike italijansko-angleške pomorske bitke se je udeležila 7. pomorska divizija italijanske mornarice, sestoje-ča iz dveh križark in peterih rušilcev.
Ta divizija je napadla spremljavo, namenjeno iz Gibraltarja v Malto. Angleško spremljavo je čuvalo poleg dveh križark najmanj 12 rušilcev. Kljub temu so se Angleži zameglili ter razšli. V spopadu na kratko razdaljo je eksplodirala neka angleška križarka v koncentričnem ognju križark »Eugenio di Savoya« in »Montecuccoli«. Dva rušilca sta bila težko poškodovana, torpedne zadetke sta prejela tudi neka križarka in en rušilec. Italijanska divizija je nadaljevala svoje operacije ves dan ter je z artilerijskim ognjem potopila še enega rušilca. Letalstvo pa je decimiralo ostalo spremljavo. Potopilo je štiri transportnike ter sežgalo neko petrolejsko ladjo. Drugo spremljavo, ki je prišla iz Aleksandrije, je letalstvo iz Severne Afrika uspešno napadlo na ta način, da je potopilo nekega rušilca ter zadelo šest drugih edinic. Italijani so pri tem izgubili eno križarko.
Angleži so izgubil vsled italijansko-nemških napadov na spremljave v Sredozemskem morju 14 tovornih ladij s skupno 110.000 tonami ter sedem vojnih ladij.
nemškim pritiskom. Na fronti pri Vol-hovu so bili vsi sovražni napadi odbiti V znamenju velikih in krvavih sovražnih izgub.
Po petkovem poročilu so nemške m zavezniške čete razširile v Sevastopohj zavzeti teren. Ponovni sovražni protinapadi so se zrušili v krvavih izgubah. Letalstvo je nadaljevalo svoje obsežne napade na trdnjavske postojanke.
Na ostali vzhodni fronti so Nemci uspešno napadali pri Harkovu, in sicer v večjem obsegu. Na fronti pri Vol-hovu so se izjalovili sovražni napadi.
14.	junija je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da prodira nemški napad vedno globlje v trdnjavsko področje Sevastopola, ki ga ščitijo vsa sredstva narave in tehnike. Tako so nemške čete na obvladujočem hribu zavzele fort »Stalin«. Sovražni protinapadi so se izjalovili.
Vzhodno od Harkova so bile obkoljene sovražne sile uničene oziroma ujete. Do 14. junija so ujeli 20.000 sovjetov. 169 tankov, 113 topov in mnogo drugega vojnega materijala je bilo zaplenjenega oziroma uničenega.
15.	junija je prispela vest, da so nemške in zavezniške čete vrgle sovražnika kljub srditi obrambi iz močno utrjen h postojank južne trdnjavske fronte. Lovci so nad trdnjavo sestrelili brez lastnih izgub 16 sovjetskih letal.
Vzhodno od Harkova so se zvišale številke ujetnikov in plena na 25.000 ujetnikov, 266 tankov in 208 topov. Vzhodno od Kurska so bila ponovni sovražni napadi odbiti od nemških in madžarskih čet.
Dne 17. junija je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da je bil napad nemških in romunskih čet prenesen kljub srditemu odporu in terenskim težavam daleč v trdnjavsko področje. Vdorna mesta so bila obsežno razširjena. Iz teh mest so bile zabite globoke zagozde v utrdbeni pas. Pri tem so bile zavzete viš nske postojanke, ki jih je sovražnik ljuto branil. V jutranjih urah 17. junija so nemške čete zavzele pomembno trdnjavo »Sibirija«. Letalsvo je uspešno posegalo v te borbe.
V srednjem odseku fronte so bile razškropljene sile sovražnika v ozadju fronte uničene. Južno od jezera Umen so se izjalovili sovražni napadi. Pri Volhovu je sovražnik skušal z močnimi silami prodreti nemške postojanke, ki jih nemške čete v zamočvirjenem terenu branijo že več tednov v žilavih borbah. Nemški obroč se je sklenil severno od teh postojank okrog sovražnih skupin. Letalstvo je jugovzhodno od jezera Umen ter ob Volhovu prizadejalo sovražniku velike izgube.	__
I) r !1 c k oni Verlae: Marburger Verlags- and D-uckerel-Ges m. b. H - Verlagsleitung: Ezon Baumgartncr: Hauptschriftleiter Friedricb Golob: alle Id Marburg a. d. Dran Badgasse 6
Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr 1 vom 1. Juni 1541 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Oewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-
I«ldt».
Vedno globlje v trdnjavo Sevastopol
Nemške in zavezniške čete so udarile globoke zagozde v trdnfavsko območje - Deli trdnjave pod imenom „Stalin" in ,,Sibiri a" v nemških rokah
Kakor smo poročali že v zadnji šte-	močje Sevastopola. Vsi protinapadi
vilki našega lista, so nemške in zavez-	sovražnika so se izjalovili,
niške čete prenašale pretekli četrtek	V severnem odseku fronte je moral
borbe vedno dalje v trdnjavsko ob-	sovražnik prepustiti več vasi pod
P K-Aufnahme: Kriegsberichter Gebauer (Wb.) Der „General Winter" hat sie im Stich gelassen Sie hatten sich den Ausgang der Winteroffenslve anders vorgestellt
„Zmage nam ne
vzame nikdo!"
Gauleiter in Reichsminister dr. Goebbels je govoril pretekli ponedeljek pred Kreis- in Ortsgruppen-leiterji v Berlinu, in sicer v ministrstvu za ljudsko prosveto in propagando. Govornik je zborovalcem podal obsežen pregled političnega in vojaškega položaja ter obenem tudi smernice za delo v bodočih tednih.
»Izgledi za nadaljnji potek vojne — tako je dejal minister dr. Goebbels — so ugodnejši kot kedaj poprej. Samo po. sebi umevno je, da se pojavijo v tretjem vojnem letu marsikatera vprašanja posebne vrste. Na drugi strani pa imamo v rezervoarju moči našega naroda še toliko neizčrpljivih energij, da lahko brez dvoma premagamo vse mogoče težave.
Izredno dragoceno je bilo po ministrovih besedah dejstvo, da je nemški narod sprejel vojno od vsega početka z enakomernim, vseskozi stvarem razpoloženjem. Danes v Nemčiji ni človeka, ki ne bi jasno premeril posledic možnosti izgubljene vojne. Ves" nemški narod se torej zaveda, da v tej vojni mora zmagati. Zaveda se pa tudi, da nam te zmage ne odvzame nikdo, ako napnemo vse svoje'sile.
Ta vojna — tako je nadaljeval dr. Goebbels svoja razlaganja — nas je postavila dejansko pred rešitev vprašanja naše skupne usode. Mi vsi nosimo breme odgovornosti ne samo napram bodočim rodovom, temveč tudi napram prednamcem, ki jih je usoda spravila ob uspeh njihovega prizadevanja in njihovih borb. V tem spoznanju in v tej zavesti odgovornosti je nemški narod pripravljen in odločen, slediti Fiihrerju brezpogojno na težki in trdi poti do končne zmage. Temu narodu se more vedno znova izstaviti spričevalo, da je v vseh svojih plasteh, zlasti pa v široki masi tistih, ki stoje v praktičnem delovnem življenju, tudi v težkih trenutkih dokazoval zgledno zvestobo in neomajno, sigurno skle-njenost. Iz te pozicije je možen razgled na vojno v gotovosti zmage. Sedaj gre samo za to zmago!
Z vstopom Japonske v vojno je dobila vojna svetovno obsežnost. Bliskovito pa se je pred vsem svetom izkazalo, kakšni interesi se skrivajo za lažnjivimi frazami naših naprotnikov. Medtem ko gtfvore o demokratičnih pravicah in svoboščinah, gre nam in našim zaveznikom za to, da ustvarimo dejansko podlago za velikopotezno rešitev vseh socialnih problemov v življenjskih prostorih naših narodov. Roosevelt in Churchill ne moreta z ni-kakim zavijanjem prikriti dejstva, da se je vojaški položaj naših nasprotnikov od vstopa Japonske v vojno na vseh bojiščih še v naprej poslabšal. Tudi v tem slučaju nam je zopet koristila tradicionalna oholost in brezmejna naivnost anglosaksonskega sveta, ki ne more nikdar najti pravega merila za presojo sovražnika. Narobe pa
vemo prav dobro, kako nam je preračunati možnost in dejanske sposobnosti naših nasprotnikov, zato nas ameriške številčne fantazije prav nič ne morejo splašiti. K vsemu temu se že oglašajo že številni Angleži in Amerikanci, ki pravijo, da ne pomaga vse produciranje nič, ako se izdelkov ne more spraviti na bojišča. Tonažne skrbi naših nasprotnikov pa so vsled junaških podvigov naših podmornic dosegle stopnjo, ki označuje ta problem za sovražno stran kot nerešljivo. Mi pa se opiramo ne samo na delovno moč lastne dežele, temveč skoro vseh evropskih narodov, tako da glede izida borbe na tem področju ne more biti nobenega dvoma.
Zadnji up, ki je preostal našim nasprotnikom in ki se ga zato oklepajo v svojem obupu, je Sovjetska Unija. Mi pa vemo, da je usoda Sovjetije zapečatena in da bo prišel dan, ko bomo lahko pobirali plodove naših dosedanjih zmag. Gospod Molotov naj nosi papirnate pogodbe v Moskvo, kolikor mu drago. Odločilno je nemško orožje, ki je doprineslo pri Harkovu in pri Kerču dokaze svoje moči.
Nikakor ne podcenjujemo nalog, ki so še pred nami — tako je zaključil minister dr. Goebbels svoja izvajanja —, toda nemški narod hoče doprinesti vse žrtve, ki so potrebne za dosego zmage. Tako ne bodo zlomili nemške morale z letalskimi napadi, ki jih naroča gospod Churchill pod pritiskom svojega boljševiškega zaveznika. V usodni borbi, ki jo vodi naš narod, so za nami — in tega se zaveda vsak posameznik — vpepeljeni vsi mostovi. Nikdo ne misli niti najmanj na korak nazaj, kajti pred nami sta zmaga in svoboda.«
Molotov je bil v Londonu in v Washingtonu
Koncem preteklega tedna je prispela iz Berlina zanimiva informacija, da je sovjetski zunanji minister ozir. komisar Molotov bival v drugi polovici meseca maja par dni v Londonu in v Washingtonu, Dne 26. maja je podpisal v Londonu pogodbo, ki veže Sovjetijo in Anglijo v smislu 20-let-nega sodelovanja. Tri dni pozneje se je Molotov sestal z Rooseveltom, vendar v Washingtonu ni prišlo do nika-kega sklepanja pogodbe. Vsekakor so Amerikanci v neposredni bližini angle-ško-sovjetske pogodbe, saj pričakujejo Angleži, da bodo Amerikanci tej pogodbi pristopili ob drugem času. Ta tembolj, ker so ameriški in sovjetski zastopniki podpisali dne 11. t. m. pogodbo o materijalnih dobavah na osnovi zakona o zakupih in posojilih. Ker se je Molotov predčasno odpeljal iz Washingtona, so se morali Amerikanci zadovoljiti s podpisom veleposlanika Litvinova
Angleško-sovjetska pogodba je deloma dobesedna ponovitev pogodbe z dme 12. julija 1941, razširjena z določbo, da obe signatarni stranki »za sebe ne bosta iskali teritorijalnih dobičkov«. Dejstvo, da so morali med Londonom in Moskvo podpisati pogodbo, ki obvezuje obe stranki k nadaljnjemu podpiranju in ki ne dovoljuje sklepanja separatnega miru, nam kaže dovolj jasno, da med zavezniki ni bilo vse v redu. Tudi Amerikanci niso zavzemali napram sovjetskim zahtevam pozitivnega držanja, zato
Izdajstvo Anglife v luči inozemske kritike
Teritorijalne koncesije v govora - Švicarski listi o
Iz Benna poročajo nemški listi sledeče: V članku, ki ga je objavil socialdemokratski »V o 1 k s r e c h t«, je sporočil izdajatelj sledeče: Neki ameriški diplomat, ki . je zelo dobro poučen
niso hoteli londonskega dogovora kratkomalo podpisati. Vsekakor se je hotel Stalin napram Angležem zavarovati giede nadaljevanja borbe, da ga Angleži ne bi v slučaju »zmage«, na katero Stalin seveda še vedno upa, tako ogoljufali, kakor so to storili z vsemi dosedanjim; zavezniki.
Glede tekočih pogajanj med tremi zavezniKi je bilo v zadnjem času dovolj namigovanja. Vsak izmed njih pa ni hotel ničesar izblebetati, ker pozitiven sklep pogodbe do zadnjega ni bil siguren. Tudi Molotov ni doznal za časa. svojega bivanja v Londonu spočetka nič določenega, šele tik pred sklepom pogajanj so dosegli Churchill, Eden, Molotov in Majski nekak sporazum. Stalin bržčas računa s tem, da se njegove armade ne bodo mogle več dolgo upirati nemškim četam. Obhaja ga menda bojazen, da bi se moglo povrniti stanje iz leta 1917, ko zapad-ne sile Rusije ne samo da niso več podpirale, nego so ji celo obrnile hrbet. Podoba je torej, da se je hotel Stalin s to novo pogodbo zavarovati pred vsako eventualno angleško goljufijo. Bratci se pač dobro poznajo med seboj.
Angleško-sovjetska zvezna pogodba ni prinesla skupno z washingtonskimi razgovori nič bistveno novega. Možno je, da je Molotov pri tej priliki orisal položaj na vzhodni fronti. Angleži in Amerikanci so morda sprevideli, da bodo morali storiti še mnogo več, če bodo hoteli vzdržati sovjetsko armado v borbi. Oni tudi vedo, da je Sovjetija pripravljena na večje žrtve le pod pogojem, da izpolni nasprotna stran obvezne Rogoje. Medsebojno nezaupanje je torej izid zimske vojne na vzhodu. To nezaupanje so zavezniki sedaj prikrili začasno z novo pogodbo. Toda v tej pogodbi govore o stvareh po vojni, ki še ni dokončno odločena. Pri vsem tem je pa treba pomisliti, da gre v tej pogodbi za usodo mnogih narodov, ki jih je Anglija v tej vojni nesramno izigrala in nato prepustila njih bedni usodi. Tu gre torej tudi za bodoče meje in mnogi inozemski komentarji že pravijo, da mora imeti pogodba med Anglijo in Sovjetijo neko tajno klavzulo. Te klavzule sedaj nočejo pokazati, ker bi se takoj videlo izdajstvo Anglije nad Evropo. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je Anglija obljubila Sovjetiji vse mogoče teritorijalne pridobitve, ako ji Sovjetija pomaga še za naprej pri izogibanju končnega poraza.
prilog boljševškov potoni tajnega do-izdajalskem početju Churchillove vlade
glede pogodbe z Molotom, mi je izjavil, da Evropa in z njo ostali svet danes niti ne moreta premeriti pomena zvezne pogodbe z osmerimi točkami, čeprav- je izjavil zunanji minister Eden, da ni bila priključena ali dogovorjena nikaka tajna klavzula, je izjavil dotič-ni diplomat, da obstoja tajni dogovor, ki daje boljševikom izrecne teritorijalne koncesije in važna strategična oporišča.«
V nekem komentarju k angleško-sovjetski pogodbi piše list »Journal de Geneve«: »Prvič je sklenila moderna Anglija politično alijanco z vojaškimi klavzulami. V svojem prizadevanju za kontinentalno ravnotežje, kateremu se ni odpovedala, je nadomestila Francijo s Sovjetsko Unijo, kateri je odredila važno vlogo v organizaciji Evrope za slučaj poraza oso-vine«.	*
»N e u e Z ii r c h e r Z e i t u n g« pa piše; Teritorijalnim pridobitvam na Finskem in v Baltiku, ki so v naj-ostrejšem protislovju napram načelom atlantske izjave, se Sovjetska Unija očividno ni odpovedala. Akoprav zahteva Moskva po svojem teritorijalnem stanju, kakor je bilo ob izbruhu vojne z Nemčijo, v angleško-sovjetski pogodbi dobesedno ni priznana, so bila vendarle priznana vprašanja razmejitve in aneksij s strani Anglije v tajnih točkah. Prav tako je problematično, ali bo držala Sovjetija svojo obvezo, da se ne bo vmešavala v notranje zadeve drugih držav. Spričo vojaškega položaja pa danes niti za London niti za Moskvo ni v ospredju vprašanje zapadnih mej Sovjetske Unije, temveč težka skrb, kako bo vzdržala Sovjetija nemški pritisk in ali se bo 1. 1942 sploh držala kot močna vojaška sila.
Anglija — večni
sovražnik Evrope
že površen pregled zgodovinskih dogodkov zadnjih tristo let zadostuje za ugotovitev, da je Anglija ohranjevala evropsko celino v stanju trajne raztrganosti, da bi tako lažje in nemoteno nagrabila bogastvo tega sveta. Tipična prikazen te angleške politike, ki je zahtevala trajno onemoglost Evrope, je bila vsihmal takozvana koalicijska vojna pod vodstvom Anglije. Ta vojna je bila vedno naperjena proti najmočnejši celinski ali kontinentalni sili, ki bi zamogla prej ali slej ogrožati angleške pridobitve.
Tako se je Anglija pridružila 1. 1688 skupno s Holandijo in Savojsko augs-burški zvezi nemškega cesarja in nemških knezov skupno s Španijo in švedsko proti vzpenjajoči se moči Burbo-nov. Mir je bil sklenjen 1. 1697 v Ris-
wijku. Dejansko je bila to roparska vojna Ludvika XIV, za Anglijo pa je bila prva koalicijska vojna proti Bur-bonom. V Nemčiji so takrat razdejali mnoge gradove in mesta, dočim so imeli Angleži trajno korist. L. 1692 je uničila, angleško-holandska mornarica francosko brodovje v pomorski bitki pri La Hogue ter je tako zavarovala pomorsko oblast Angležev.
Proti burbonski Franciji je vodila Anglija še tri nadaljnje koalicijske vojne: špansko nasledstveno vojno (1701—1714), avstrijsko nasledstveno vojno (1740—1748) ter Sedemletno vojno (1756—1763). V takozvani španski nasledstveni vojni je bila Anglija na strani koalicije, ki so jo tvorili habsburgovci, najpomembnejši nemški knezi, Holandija, Portugalska in Savojska. Ko je bil uspeh za Anglijo že takorekoč siguren, je sklenila »radi vzpostavitve ravnotežja« s Francijo utrechtski mir, prepuščajoč Nemčijo svoji usodi. Sam Winston Churchill piše v življenjepisu svojega prednika cMarlborrougha, da tega črnega izdajstva Anglije ne more prekositi noben drugi zgodovinski čin. Kontinent je bil popolnoma izčrpan. Anglija je medtem dobila francosko kolonialno ozemlje v Severni Ameriki, od zavezniških španjalcev pa trdnjavo Gibraltar, ključ Sredozemskega morja.
V	avstrijski nasledstveni vojni je stala Anglija proti Franciji ob strani Avstrije ter proti njenim bavarskim in pruskem nasprotnikom. S sklepom miru v Aachenu (1748) se je umaknila Francija iz Indije.
V	Sedemletni vojni je sklenila Anglija koalicijo s pruskim kraljem ne samo proti Franciji, temveč tudi proti Avstriji. V tej vojni so si pridobili Angleži odločilen vpliv in oblast v Indiji, pridobili pa so razen tega francosko kolonijo Louisiana vzhodno od reke Mississippi, celo Kanado, v Afriki pa ozemlja ob Senegalu. Ko so bili vsi ti uspehi in s tem svetovna hegemonija Anglije zavarovana, je obrnila Anglija pruskemu kralju hrbet, še preden je bila vojna končana. Nadaljnjih šest koalicijskih vojn je vodila Anglija prav tako proti Franciji, in sicer v izmenjanih zavezništvih tako proti francoski revoluciji kakor tudi proti Napoleonu. Te vojne so. trajale, gledano iz angleškega vidika, od 1. 1793 do 1. 1815. Pred dunajskim kongresom jih je prekinil edinole v Ami^nsu (1802) sklenjeni mir, katerega pa Anglija ni nikdar spoštovala. Medtem je Anglija še bolj izgradila svojo svetovno hegemonijo (Ceylon, Kapland, Jonski otoki).
Enajsto koalicijsko vojno je Anglija naperila skupno s Francijo, Turčijo in Sardinijo na Krimu proti Rusiji (1854 do 1856). Premoč Rusije v Evropi so nato odstranili v pariškem miru.
Dvanajst? Koalicijska vojna je bila prav sv^ovna vojna. Tudi ta vojna je pokazala, da je Anglija neizpremenjen sovražnik evropske celine.
Sedanja voina, ki jo je Anglija sprožila s pomočjo Poljske v septembru
Težke skrbi vojnih hujskačev
riledtem ko ustvarjajo nemški in zavezniški vojaki zgodovino, se tolažita Churchill in Roosevelt s papirnatim paktom in s poveličevanjem razkraljev, ministrov brez držav in generalov brez armad
Iz Berlina poročajo: V taboru nasprotnikov osi raste nemir. Sedanji lokalni sunki boljševikov niti najmanj ne pomenijo »spomladansko ofenzivo«, ki sta jo London in Washington tako željno pričakovala. Ti sunki so le zadnji tresljaji sovjetskih zimskih napadov. Nemške čete so pri Harkovu uničile zadnje ostanke divizij, ki jih je vpostavi! maršal Timošenko, da bi zopet zavzel Harkov. Pred Sevasto-polom pa se nemški napadi vrivajo vedno globlje v obsežno trdnjavo. Te napade sta London in Washington najprej označevala kot napore brez izgledov. Sedaj pa že priznavajo, da je položaj resen. Tudi Rommelove zmage v Severni Afriki so pomnožile skrbi Londona in Washingtona. Medtem ko torej hrabri nemški in zavezniški vojaki s svojim orožjem ustvarjajo zgodovino, se sovražniki tolažijo s papirnatim paktom bojazni. Ker nimajo nikakih lastnih vojaških uspehov, so priredili takozvani »Dan združenih narodov«. V nedeljo so »sprejeli« Mehiko in Filipine v vrste »zaveznikov«. Že izvedba tega dneva je pokazala, kako velika je zaskrbljenost na strani naših sovražnikov. V središče tega dneva sta se seveda postavila Churchill in R o o s e v e 11, da bi z ofenzivo jezikov vsaj nekoliko potolažila zbegani in preplašeni svet v sovražnem taboru.
Churchill je poslal Rooseveltu »poslanico«, ki vsebuje »častni seznam« vseh »združenih narodov«, počenši od Sovjetije do Costarice in Haitija. Churchill omenja v svoji poslanici Čehe, »svobodno« Francijo, Grško, Luxemburg, Holandijo, Norveško, Jugoslavijo, Poljsko, vse kralje brez dežel, ministre brez narodov in generale brez armad, vključno vseh bankroter-jev in hohštaplerjev. Telegrafiral je: »V tej svečani uri si obljubljamo medsebojno pomoč in podporo«.
Glavni aktér vse prireditve pa je bil Roosevelt, ki je rmel dolg govor o zna-
1. 1939, je torej trinajsta koalicijska vojna Anglije proti evropski celini. Nemška vojska in nemški narod sta prekrižala angleške račune z izigravanjem evropskih celinskih sil. Danes Anglija jedva vzdržuje tramovje svojega imperija. Prvič v svoji zgodovini je Anglija zagledala na kontinentu mogočen, sklenjen narod. Nemčija se je skupno s svojimi hrabrimi zavezniki in mladino Evrope odločila, da uniči Šahovnico, na kateri je Anglija porival evropske narode zgolj kot šahovske figure v interesu angleške hegemonije. Z mogočno potezo je Nemčija sedaj na. tem, da zavaruje evropski celini in vsem na njej bivajočim narodom notranji red, varnost in pravi mir.
nih »štirih svoboščinah«. Ob koncu je Roosevelt prečital »molitev«, naslovljeno na »Boga svobodnih ljudi«. Ta molitev se glasi: »Naša zemlja je samo majhen planet v vsemirju, toda če hočemo, lahko vendarle ustvarimo iz nje planeta, ki ga ne bo še nadalje mučila vojna in glad ter bojazen. Daj nam moč in hrabrost, da bomo osvobodili svet tlačilstva in starega nauka, da mora močnejši požreti slabejšega zato, ker je močnejši. Daj nam zmago nad tlačitelji, daj nam vero in razbo-r-itost, modrost, dalekovidnost, moč in hrabrost, daj nam skupno vero, da bo
svet spoznal, kaj je kruh, mir, pravo in pravica. Daj, da bomo v tej veri korakali nasproti očiščenemu svetu!«
Vse to je dejansko izblotetal gospod Roosevelt, medtem pa je vihrala nad njegovo glavo zastava smrtnih sovražnikov vsake svobode: sovjetska zastava s srpom in kladivom. Samo Roosevelt je mogel biti tako drzen, da je naslovil na posiljene državice Srednje Amerike in celo na Indijo svoj poziv k »svobodi«. Tako so se vojni hujskači pokazali v vsej nagoti. Lice-mernost, s katero nastopajo razni Roosevelti, je v pravem skladu z mučnim vojnim položajem, v katerega ,so zašli vojni hujskači z vso brezvest-nostjo in cinizmom. Z »molitvami«, kakor jih je sestavil gospod Roosevelt, se vojno dogajanje ne da spremeniti. Odločilna so samo dejanja, ki so na strani osi in Trojnega pakta.
London se bavl
z bodočnostjo
Sanje in iluzije angleških krogov
Preko Stockholma poročajo nemški listi, da se v zadnjem času bavijo mnogi angleški krogi z bodočnostjo in s stvarmi, ki so še daleč za zadnjim topovskim strelom v tej vojni. Tako je izvedel nek ameriški časnikar baje iz dobro informiranega londonskega vira, da se velika mirovna konferenca ne bo vršila takoj za ustavitvijo sovražnosti. Baje bodo čakali tri leta ali še dalje, »da bi se mir lahko sklenil v absolutno mirnem ozračju, sproščenem vsake strasti«. Da bi sovjeti do tistega časa izvedli njim zamišljeno okupacijo velikega dela Evrope in da bi obenem zadovoljili tudi svoje teri-torijalne zahteve, se izrecno ne omenja, pač pa smatrajo ti angleški krogi kaj takega »kot neizbežno posledico premirja«. Anglija se torej že zaveda, da v tem slučaju ne bi imela v Evropi nobene besede več. šele tri leta po ustavitvi sovražnosti bi smela torej podpisati mirovno pogodbo, ki bi naknadno sankcionirala »stanje absolutnega miru« oziroma sovjetskega gospostva v Evropi.
So pa še drugi angleški krogi, ki gledajo stanju stvari bolj trezno v oči. Tako je v teh krogih izvedel neki časnikar iz Zedinjenih držav, da je pričakovati prihodnji mesec »bistveno intenzivacijo vojnih naporov Anglije«, ki bo morala v to svrho še bolj omejiti vso produkcijo, ki ni izrecno namenjena vojni. S tega vidika bo morala Angija ponovno pregledati uvoz. Im-porti živeža se bodo morali znižati na najmanjšo mero, da bi se tako prihranilo tonažo za vojne svrhe ter ustvarilo tonažno rezervo za pripravo angleških operacij proti kontinentu.
To je že bolj realno gledanje, pripomniti pa bi bilo, da je Anglija hotela s svojo blokado spraviti Nemčijo na kolena. Da bi zamogla vzdrževati vsaj misel na ofenzivo, mora Anglija
omejevati svoj življenski standard in produkcijo v taki meri, ki si je pač nI predstavil noben Anglež ob izbruhu vojne.
Angleške obljube
sovjetom
Amerikanci so izbrbljali, kar je London zamolčal
Kakor poroča »Tagespost« preko Lizbone, je sedaj potrdil »N e w Y o r k Times« dejstvo, da so Angleži priznali sovjetom na osnovi nove angle-ško-sovjetske pogodbe pravico do aneksije evropskih obrobnih držav. Dobesedno piše omenjeni njujorški list o tem sledeče: »Angleže so pregovorili k temu priznanju, in sicer ne samo radi tega, ker je z ozirom na vojne napore bilo treba zadovoljiti Stalina, temveč tudi radi tega, ker je Sovjetska Unija edini zaveznik, ki je še preostal Angliji v Evropi.«
Imenovani ameriški list se zadovoljuje z izročitvijo evropskih obrobnih držav Sovjetiji, ker izjavlja, da bo zmagoslavna Sovjetska Unija vprašanje teritorijalnih meja otvorila odkrita tedaj, ko bo čas za to dozorel«. Ob koncu pristavlja ameriški list še sledeči konmentar: »Angleži vodijo da-lekovidno politiko!«
Sante o novi fronti
Iz strahu pred zrušenjem Sovjetije, ki je neizogibno tn neodložljivo, se Stalin na vse sile poteguje, pridobiti Angleže in Amerikance za izdatnejšo pomoč v ustvarjanju nekakšne druge fronte napram Nemčiji na evropski celini. Po sovražnih državah se o tem, že odkar nemške oborožene sile prodirajo v Sovjetijo, mnogo piše in govori. Nikdo se še pa pri tem ni našel, da bi morebitnemu uresničenju take zamisli pogledal objektivno v oči. Izjemo tvorijo samo krogi nevtralnih držav, ki kot nepristranski opazovalci bolj trezno gledajo.
Potek dosedanjih vojnih spopadov
PK-Kriegsberichter Herber (Seh)
Funkstelle erwartet Angriffsbefehl Panzer und Infanterie liegen in Bereitstellung, um den befohlenen Gegenangriff durchzuführen. An der Funkstolle die sich hier im Graben eingerichtet hat, erwartet man fieberhaft den Angriffsbefehl
med Nemčijo in Anglijo v Franciji, na Norveškem, v Grčiji in v Afriki, in sicer na suhem, v zraku in na morju, je najboljši nauk in najbolje merilo o pripravljenosti, udarni sili, zmožnosti in hrabrosti obeh nasprotnikov. Saj vé vsak otročiček, da so Angleži povsod doživeli svoja neverjetno velika in občutna, skoraj stoodstotna uničenja. Da bo morebiten poskus Angležev, izkrcati se na evropskem kontinentu s četami, ki so jih doslej iz-vežbali, doživel isti sprejem in konec, kakor so ga doživeli pri Diinkirchen-u v Franciji leta 1940, ni treba še posebno omeniti.
Ako sovražni generali in admirali mislijo, da je moč nemških čet ter učinkovitost njihovega orožja radi vojne s Sovjetijo popustila, so na napačni poti. Najnovejše zmagovite bitke na Kerču, pri Harkovu ter ravnokar za Sevastopol, govorijo dovolj jasen nemški vojaški jezik.
čas, na katerega so v sovražnem taboru gradili in na katerega še vedno zidajo svoje upe, da bo omajal in razgibal moč nemške oborožene sile, medtem ko bo istočasno omogočil porast in dvig angleško-ameriške oborožitve, je fata morgana, kakor sta jo Churchill in Roosevelt v teku sedanje vojne že večkrat videla. Kakor so nasprotniki vežbali svoje rekrute, ki izvirajo od prednikov z bolj slabimi ali nikakšnimi vojaškimi tradicijami, tako so v Nemčji kljub velikanskim bojem in uspehom napram Sovjetiji, čas ail trajanje vojne najboljše izrabili v vsestranskem pripravljanju za nove zmagovite spopade, ki se jim bo zopet divil celi svet.
Kakor znano, Nemčija nima samo najboljšo generaliteto in admiraliteto ter najboljše vojake sveta, Nemčija razpolaga tudi z najboljšim orožjem. Nemški častnik in vojak, ki sta prežeta junaškega duha, ki se ne more popisati, sta zmagovita in zmagujeta
povsod ter bodeta premagala vse številno nadmočne nasprotnike, čudeže, ki jih nemški vojak dela v sedanji vojni, so neprekosljivi. Vsi upi nasprotnikov, da bo Anglež s pomočjo Ameri-kanca kedaj dorastel našemu bojevniku, so in bodo ostali sanje. Morebiten poskus po ustvarjanju druge fronte na zapadu bi se za nasprotnika klaverno končal, kakor se je končalo še vse, kar so doslej poskusili. Vodstvo nemške oborožene sile obvlada s svojimi skoraj dobesedno vsaki nalogi doraslimi vojaki strategičen položaj ter bo končna zmaga tudi njegova.
Končno je pripomniti, da je Nemčija na zapadu v zasedenem ozemlju na vse morebitnosti vedno pripravljena. Močno utrjene pozicije, ki jih je zgradil pokojni dr. Todt, segajo od krajne točke Norveške do Biskay-ja, čuvajo in stražijo jih pa nepremagljive nemške divizije.
t
j '
Schel-Bilderdienst-M.
M. Geburlstag der Marschalls Anlonescu Am 15. Juni beging Marschall Anto-neseu seinen M, Geburtstag
SEVASTOPOL
Ruski Sevastopolj ali Sebastopol, po tatarskem Ahiar, je mesto ter trgovska in vojna luka na Krimu, ki leži oh Črnem morju na jugozahodnem koncu imenovanega polotoka. Mesto je pred letih po boljševiških podatkih štelo nad 100.000 prebivalcev ter tvori zaključno točko železniške proge Har-kow—Sevastopol. Mesto leži v kakem 7 km dolgem zalivu, ki je od 11 do 18 metrov globok ter nikdar ne zmrzne. Mesto samo leži pravzaprav v južnem delu zaliva na nekem razrastu glav-« nega zaliva.
Sevastopol razpolaga z monumen-talno zgradbo takozvano panoramo obrambe Sevastopola, ki z muzejem vred spominja na obleganje mesta v času krimske vojne v letih 1854 ¡rt 1855. V mestu je hkrati sedež raznih kulturnih in znanstvenih ustanov, od katerih sta muzej in institut za fizikal-no terapijo vodilna. Nežno podnebje ter kopališča so nekdaj privabljala tujce, kar je predstavljalo tujski pro* met morskega kopališča Sevastopola.
Na kraju, oziroma v okolici, kjet danes stoji mesto in trdnjava, je nekdaj stala grška naselbina Kerzones« Heraklaja. še preje so Rusi ta kraj imenovali trgovsko središče Korzunj, Ko je leta 1783 polotok Krim prišel pod Rusijo, je takratni carski državni namestnik knez Potemkin izgradil vojno luko Sevastopol, ki jo je pozneje car Nikolaj povečal in razširil.
Ko je leta 1853 po precenjevanju svoje moči ruski car Nikolaj I. napadel Turčijo, da bi jo izrinil iz Evrope ter razširil svoje carstvo, je prišlo do krimske vojne. V dogajanja so posegle evropske velesile z raznimi posredovalnimi predlogi, ki jih je pa caí odklonil. To je dalo povod, da sta Anglija in Francija poslali svoje pomorske vojne sile v črno morje. Razvila se je srdita krimska vojna, ki je zahtevala potoke krvi, v kateri je obleganje Sevastopola tvorilo glavno bojišče. Po dolgotrajnih bojih so Rusi šele 10. septembra 1855 izročili in predali oblegovalcem goreče razvaline mesta in trdnjave Sevastopol. Doke in trdnjave se je šele leta 1885 zopet popravilo, nakar je Sevastopol zopet postal obmorska trdnjava ob črnem morju. V svetovni vojni so nemške čete generala Eichhorn-a zasedle Sevastopol, ob koncu meščanske vojne ruskega generala Vrangela pa je ta luka bila leta 1920 njegova zadnja pozicija.
Današnji Sevastopol leži na južnem delu zaliva. Ladjedelnice, doki, kasarne, utrdbe, bunkarji največjih obsegov te razne, globoko v skalovje zgrajene utrdbe obdajajo to trdnjavo, ki je daleč naokrog na vsak kvadratni meter podminirana in utrjena. Ravnokar se vršijo naskoki nemških čet na to zadnjo utrdbo Krima ter je upati, da so njeni dnevi šteti.
PK-Auf nähme: Kriegsberichter Koll (Wb.)
Nach Schnee und Schlamm im Osten Einheimische Bauern beim Instandsetzen von Traktoren für die Feldarbeit
Sturzangriff mit
nur einem Motor
Von Kriegsberichter Oskar Lachmann
Bolschewistische Stellungen, Batterien und Brücken sind mit fortschreitender Witterungs-Besserung immer stärker den Bomben der deutschen Luftwaffe ausgesetzt, die durch ihre wirkungsvollen Angriffe auf die sowjetischen Nachschubstrecken und vor aMem auf feindliche Eieenbahnzüge die Kräftegruppierung des Feindes ganz erheblich stört und den Sowjets stärkste Materialverluste zufügt.
PK. Es herrscht phantastisches Flugwetter, blauer Himmel, nahezu unbegrenzte Sicht. Die Ju 88 befindet sich weit hinter der Front über Feindgebiet und sucht befehlsmäßig ihre Ziele. Schon von weither sehen Flugzeugführer und Beobachter einen Zug angedampft kommen. Er hat die Fahrt-fichtung nach der Front, also ist er wahrscheinlich voll beladen. Jetzt geht es an den Zug heran. »Fertig zum .Sturz«, lautet der Befehl. Da stößt die Ju 88 auch schon mit größter Fahrt hinunter. Plözlich gibt es starkes Abwehrfeuer der feindlichen Flak. Es kam urplötzlich und im gleichen Moment fliegt auch schon die Verkleidung des rechten Motors auseinander. MetaHteMe wirbeln durch die Luft. Unbeirrt wird der Sturzangriff aber durchgeführt. Die Bomben sind ausgelöst und rasen ihrem Ziel entgegen. Während der Flugzeugführer die Maschine abfängt und sich nach dem Schaden am Motor umsieht, schreit 'der Bordschütze »Volltreffer im Zug, Explosion und Brand!« Die Besatzung freut sich — das hat hingehauen. Wieder ist ein Zug mit Nachschub vernichtet, zirka 25 Züge hat derselbe Flugzeugführer mit seiner Besatzung auf gleiche Art zersplittert.
Beide MG' fallen aus
Der rechte Motor ist inzwischen stehen geblieben. Auch er hat durch 'den Flakbeschuß einen Volltreffer abbekommen. Ruhig geht die Maschine auf Heimatkurs. Kaum aber liegt der Kurs an, da ruft der Funker »Jäger!«
Tatsächlich sitzt bereits eine sowjetische Jagdmaschine vom Typ I 18 dicht hinter dem kranken Flugzeug. Leuchtspur zischt an allen Seiten der Ju 88 vorbei. Nochmals drückt der Flugzeugführer seine Maschine an und die Ju 88 stürzt wiederum mit einem Motor, sie will im Tiefflug weg. Da schießt von vorn schon wieder feindliche Flak. Der Flugzeugführer ändert die Sturzrichtung und geht direkt auf die Flakstellung los. Er feuert dabei aus der Kanone, was sie nur hergibt. Es gelingt. Die Flak schweigt. Dann hängt die Maschine im Tiefflug über einem böigen Wald. »Ein MG fällt aus«, meldet der Funker. Das hat gerade noch gefehlt. Jetzt beteiligt sich auch noch ein zweiter Jäger an der aussichtsreichen Jagd. Beide wollen mit allen Mitteln das deutsche Flugzeug vernichten. Mit geringer Fahrt fliegt die Ju im Zickzack. Die Gesichter der Besatzung sind ernst, aber — entschlossen! Die Sowjetflieger fliegen unaufhörlich a,n. Treffer auf Treffer klatscht durch die Ju 88. Aber der linke Motor hält und macht seine
f" \ < !
V ij*	• .	,	;<'	:
sfe&i	f
PK.-Zeichnung: Kriegsberichter Filipowski
(Wb.)
Me 11Ö (Zerstörer) gr.elft .Spitfire an
Tourenzahl. Immer wieder kurvt die Kampfmaschine rechtzeitig zur Seite und die feindlichen Garben sausen dran vorbei. Aber der Kampf scheint aussichtslos und noch immer sind es 150 km bis zur deutschen Front. Da fällt das letzte deutsche MG aus. Fieberhaft wird versucht, es wieder flott zu machen.
Sowjetjäger versuchen zu rammen
Die feindlichen Jäger unternehmen Anflug auf Anflug. Bis auf 20 Meter kommen sie an die Ju 88 heran. Aber die deutsche Besatzung ist hart und entschlossen. Immer gelingt es mit geringeren Treffern wegzukommen. Trotzdem sind schon unheimlich viel Löcher in der Maschine. Der linke Motor hält zum Glück immer noch. Da gibts einen Mordsknall. Splitter fliegen umher, sie rufen jedoch nur geringfügige Verletzungen bei den Besatzungsmitgliedern hervor. Fast 30 Minuten dauert schon die Jagd. Jetzt setzt ein Jäger zum Rammen an. Der Bursche ist hartnäckig. Direkt auf die rechte Flächenspitze kommt er zugesaust. Die Besatzung erkennt die Lage. In einer kleinen Kurve zieht der Flugzeugführer die Ju 88 weg und der bolschewistische Jäger rast noch gerade so über die Fläche hinweg, und — weiter geht die Jagd. Dann kommt ein Freudengeschrei von hinten aus der Maschine, »sie drehen ab!« Keiner glaubt es zunächst, aber doch ist es wahr; Anscheind haben die feindlichen Jäger ihre gesamte Munition verschossen.
Zum Kampfflieger gehört Glück
Aber noch ist es nicht geschafft. Bis zur deutschen Front muß noch ein erhebliches Stück geflogen werden, das Gelände ist schwierig. Außerdem
UMNI KMETOVALEC
Odbirajmo semenske rastline in posevke!
Večkrat smo že opozorili na tem mestu kmečke gospodarje, naj si skušajo letos seme za kolikor mogoče vse kmetijske rastline sami pridelati, ker se je bati, da bo vsled vojnih razmer pomanjkanje semenskega blaga vedno bolj občutno.
Jasno je, da niso vse kmetije pripravne za pridelovanje vseh poljedelskih semen. V visokih hribih n. pr. ni mogoče, pridelovati semenske ozimne pšenice ali pa • koruze. Nasprotno niso nižinske lege s težko ilovnato zemljo prikladne za pridelovanje semenskega krompirja.
Zato stori vsak gospodar najbolje, ako se omeji na pridelovanje semena onih ¡astlin, ki v dotični okolici, v njegovi zemlji in v tamkajšnjih podnebnih razmerah že od nekdaj dobro uspevajo.
V naslednjem bomo na kratko opozorili, na kaj se mora kmetovalec ozirati pri izbiri posevkov, oziroma posameznih rastlin za seme in kako naj semensko odbiro izvrši.
Seveda — to posebej povdarjamo — so to le najosnovnejša načela, na podlagi katerih je mogoče pridelati seme le za zasilno, nadomestno uporabo v času, ko pravega semenskega blaga (anerkanntes Saatgut) ni mogoče nabaviti v dovoljni količini ali pa sploh ne. V rednih razmerah se sme kot semensko blago prodajati le seme, ki je bilo pridelano po vseh predpisih, izdanih od oblastev in semeno-gojskih organizacij.
1. Kako bomo odbrali semensko ozimno pšenico in žito sploh?
Žito, v dolinah ozimno, v gorah jaro, je našemu ljudstvu glavni vir hrane, je naš vsakdanji kruh. Zato bi moral kmet posvečati odbiri semenskega žita največjo pazljivost.
Le malo pa je v resnici kmetov, ki bi se sploh zanimali za to, kakšnega izvora je žito, ki ga jeseni ali spomladi sejejo na svoje njive.
In vendar je vprav zdajle skrajni čas, da se umni kmetovalec ozre naokoli po svojih, pa tudi po sosedovih njivah ter poišče parcele, katerih posevki bi bili primerni za pridelavo semenskega blaga.
Kakšnim pogojem mora predvsem ustrezati za pridelovanje semena odločeno žito?
1. Prvi pogoj je, da je dotična žitna sorta, oziroma posevek dobro prestal letošnjo dolgotrajno in hudo zimo. Vse, tudi naj-plemenitejše žitne sorte, ki so letošnjo
ist bei dem Herumjagen die Orientierung verloren gegangen. Fieberhaft sucht jeder von der Besatzung nach Orientierungsmerkmalen. Endlich wissen sie wieder, wo sie sind. Noch ein paar Minuten und die Front ist erreicht. Dann geht es auch schon über die Stellungen hinweg. Langsam steigt jetzt die schwer mitgenommene Kampfmaschine etwas. Nach 30 Minuten ist das Flugzeug über dem Heimathafen.
Noch eine Kurve, das Fahrwerk heraus, zum Glück funktioniert alles, und zur Landung angesetzt. Wird es glatt gehen?! Eine bange Frage. — Es geht glatt. Am Landekreuz setzt die Maschine mit dem linken Rade glatt auf, legt sich aber auf die andere Seite und humpelt ein bißchen. Dann steht sie. Der rechte Reifen ist zerschossen.
zimo delno pozeble, niso za naše razmere prikladne in jih ne bomo gojili za seme. Odbrali bomo za seme torej le posevke, kjer je žito lepo enakomerno odraslo, ne preredko, pa tudi ne pregosto.
2.	Nadalnji osnovni pogoj za semenske posevke je, da je žito zdravo, to je, da ni najti niti snetjavih klasov, nit rje, niti kakih drugih bolezni ali celo škodljivcev na njem.
3.	Važno je tudi, da je žito enakomerno razvito, to je, vrhovi klasov morajo biti v čim bolj enaki višini.
4.	žito ne sme biti zaraslo s plevelom.
5.	Za pridelovanje semena so prikladni samo posevki, ki so bili pravilno in enakomerno gnojeni, to je, ki jim nismo gnojili enostransko s samo dušičnatimi gnojili.
6.	Zelo važno je tudi, da odberemo za pridelavo semenskega blaga samo one žitne parcele, kjer je klasje kar najbolj razvito in to enakomerno. Vsak kmet ve namreč, da je pridelek žita odvisen predvsem od naslednjih štirih okoliščin: od gostote bilk, od razvitosti klasja, od debelosti zrnja in od hektoliterske teže zrnja. Hektoliterska teža in debelost zrnja je odvisna od žitne sorte, od zemlje, vremena in od gnojenja ter se da ugotoviti šele po mlačvi. A kako je klasje razvito, lahko ugotovimo na žitu že zdaj. Vendar se ne smemo dati prevariti kar na pogled, marveč moramo točno ugotovid število zrn na klasju, kar lahko storimo na sledeči način: Na več klasih, za dotično njivo povprečno dolžino, preštejemo, koliko zrn je razvitih. Pri tem opozarjamo, da Imajo nekatere sorte klasje bolj »zbito« kot druge in zato ni gledati samo na dolžino klasa. Nadalje opozarjamo, da ima žito nekaterih sort in v ugodnejših rastnih okoliščinah razvitih v vsakem klaslcu po vseh pet zrn ali vsaj po štiri, medtem ko imajo druge žitne sorte in ob slabih rastnih pogojih se razvijajoče žito samo po dve zrni v vsakem klasku razviti. Za višino pridelka je to velikega pomena.
Zato je treba zrnje v klasih zares dobesedno prešteti. Od števil ugotovljenih zrn v posameznih klasih napravimo povprečje ln ga primerjamo s povprečjem zrn, ugotovljenim na drugih parcelah. Vendar moramo pri tem upoštevati tudi gostoto bilk, ki Jo ugotovimo tako, da preštejemo vse žitne bilke na površini n. pr. enega kvadratnega metra, na 1 kvadratnem metru.
Število bilk, pomnoženo s povprečnim številom zrn na enem klasu nam pokaže, katera žitna parcela nam obeta največ zrnjai
Priporočamo, da taka ugotavljanja Izpopolnimo, ko žito dozori, s tem, da žito na prvišini enega (točno na tleh odmerjenega!) kvadratnega metra posebej po-žanjemo, na roke ■ omanemo ter zrnje stehtamo dvakrat: enkrat vse zrnje, dob» ljeno z enega kvadratnega metra, ter tako ugotovimo pridelek žita na hektar, drugič pa stehtamo n. pr. 1 deciliter zrnja ter s tem ugotovimo njegovo hektolitersko težo. žito z za seme namenjenih parcel naj bi dalo na 1 kvadratni meter vsaj 20 dkg pridelka in hektoliterske teže za seme sposobnega žita mora znašati v docela suhem stanju vsaj 76 kg na hI, to je, 60 gramov na 1 deciliter zrnja.
Menda ni treba povdarjati, da bomo za semenske svrhe namenjeno žito spravili posebej, omlatili ločeno od drugega žita
in še prav posebno skrbno očistili in sortirali na stroju za čiščenje in sortiranj« semen (Saatreinigungsanlage).
Kolikor semena smo pridelali nad domačo potrebo, ga bomo ponudili v zameno onim sosedom, ki sami bodisi ne morejo, bodisi ne znajo pridelati lepega semenskega žita.
Kdor pa bi lahko pridelal večje količine semenskega žita za prodajo, še posebno pa tisti, ki so lansko jesen dobili priznano semensko žito iz Nemčije in jim to žito lepo uspeva, naj se takoj javijo pri pristojnem Ernährungsamtu, Abt. A (Wirtschaftsberatung), kjer bodo dobili vsa potrebna navodila, kako jim je postopati pri spravljanju, čiščenju in prodaji.
Kdor bo letos pridelal lepo semensko žito, bo s tem koristil sebi, ker bo preskrbljen z dobrim semenom in ker se dobi za semensko žito znatno višjo ceno kot za mlevsko, koristil pa bo tudi vsemu na-lemu kmetijstvu, ker bo pomagal reševati zadrego za semensko blago.
2. Odbiranje semenske koruze.
Odbirati koruzo za seme, so naši kmetovalci že vajeni. Vendar je njihov načia odbire pomanjkljiv, kajti odbiranje najlepših in najbolj do konca razvitih in dozorelih storžev samo še ni dovolj. Saj nam vendar ne more biti vseeno, ali ima koruzna rastlina samo po en, ali pa po dva ali celo tri storže?! In ker se rodovitnost koruze glede na število storžev podeduje, moramo že poleti na njivi odbraÜ koruzne rastline, ki nastavijo največ storžev, ki pa so obenem zdrave in bujno razvite. Zaznamujemo jih na ta način, da poškropimo listje z apnenim beležem. Rad večje gotovosti bomo zaznamovali precejšnje število rastlin ter pridelek od vseh teh posebej spravili, kar pri koruzi pač ne povzroča posebnih težav. Tudi kožuhali bomo to koruzo posebej in pri tem izločili vse storže, ki niso do konca dodelani ali dozoreli in ki bi imeli morda premalo zbito zrnje. Vse lepo do konca dodelane in dozorele storže z gostim, zbitim zrnjem p* bomo skrbno oropkali in shranili, oziroma ponudili v prodaj kot semensko blago.
Vse ostalo, kar smo rekli pri semenskem žitu glede pravilnega gnojenja, neokuže-nosti po snetjavosti ter drugih boleznih in škodljivcih, velja tudi za koruzo. Pravzaprav bi morali pri koruzi paziti tudi ns sortno čistost, ker se koruza rada skriža) vendar je glede na dejstvo, da daje koruza skrižanih sort navadno boljši pridelek, kot čiste sorte, v sedanjem času ta skrb zaenkrat odveč.
3. Kako bomo pridelovali semensko deteljo?
Se pred par desetletji je vsak kmef pustil na kakem vogalu njive kos druge košnje detelje »za seme«. Sčasoma pa so naši gospodarji to navado bolj in bolj opuščali, ker so lahko v slednji trgovini dobili prav po ceni potrebno deteljno seme in še lepo očiščeno povrh, medtem ko ostane domače deteljno seme v plevah ta dela vso zimo napoto na podu.
Vojne razmere nas silijo, da se vsi spet poprimemo pridelovanja deteljneei semena, in to ne samo za domačo potrebo kot nekdaj, marveč v kar največll meri, tudi za potrebe drugih kmetovalcev, ki ne razpolagajo s tako ugodnimi pogoji za pridelovanje deteljnega semen* kot naši kmetje. Naše podnebne in talne razmere so namreč za pridelovanje semena navadne njivske (»črne«, »rdeče«, tudi »štajerske«) detelje (Rotklee) izredno ugodne. Tudi cena deteljnemu semenu je zelo zvišana, tako da se bo
vsakemu kmetovalcu pridelovanje detelj-nega semena v bodoče izplačalo, izražalo celo bolj kot spravljanje detelj-nega sena. Zato pozivamo vse naše go-Ipodarje, naj pustijo za seme letos kolikor mogoče velik kos deteljišča — seveda le, če je za pridelovanje semena utrezno.
Kje bomo pridelovali semensko deteljo?
Tudi tu velja kot prvi pogoj, da mora' biti deteljišče enakomerno obraslo, brez toličav. Nadalje mora biti detelja čista, M pa plevelnata in s travo pomešana.
Posebno važno je, da mora biti zemljišče brezpogojno ¿isto deteljne prede-nice (Flachsseide) 1
Najbolj primerna za pridelavo semena so deteljišča, kjer je bila prva košnja zgodaj odkošena. In boljša, kot močno gnojna ter vlažna, so zemljišča v i nekoliko bolj suhi ter sončni legi, kjer ¿ruga košnja detelje ne zrase več tako visoka in gosta, pač pa razvije več in lepšega cvetja, ne pade in kjer zaradi lega seme lepše dozori.
Dozorelo deteljo moramo pravočasno požeti in po možnosti v kozolcu posušiti. Omlačeno deteljo, ki jo nameravamo podati, bomo dali očistiti na deteljo-Cistilni stroj. Vse podrobnosti glede tega . čiščenja in glede prodaje izveste pri pri-itojnl Wirtschaftsberatung, kjer naj bi se Čimprej prijavili vsi, ki nameravajo pridelovati letos deteljno seme za prodaj.
I Zaznamovanje pesnih, zeljnih itd. rastlin za seme.
Večina naših okopavin je dvoletna, to le pravi: te rastline potrebujejo dve leti, ia se Iz semena razvijejo rastline in obrodijo novo seme. i Kako je saditi in gnojiti te rastline v
■	drugem letu v svrho pridelovanja semena, smo že spomladi opisali. Naša dolž-Bost pa je, da letos skrbimo tudi že za prihodnje leto in zaznamujemo na njivi pesamezne pesne, zeljne, korenjeve itd. rastline, ki posebno bujno rastejo, ki se Mlikujejo po svoji velikosti itd.
K takim rastlinam postavimo palice, tli jih na drug način zaznamujemo. Obiranje listov je pri za seme namenjenih pesnih in zeljnih rastlinah nedopustno.
Jeseni bomo te rastline previdno iz-mvali in posadili v klet, kjer bodo pred mrazom varne.
Odbira, zaznamovanje in shranjevanje rastlin-semenic v prvem letu Je pri oko-pavinah zelo važno, kajti že letošnjo spomlad je bilo mnogo gospodarjev, ki bi
■	radi posadili peso, zelje in druge rastline za seme. pa niso mogli, ker se lani niso potrudili, da bi potrebne semenske rastline odbirali in posebej prezimili.
5. Semenski krompir.
Kje bo mogoče letos pridelati krompir ta seme, je odvisno od vremena v poletnih mesecih. Vsekakor so za pridelo-i vanje semenskega krompirja posebno : ngodne lažje zemlje. Pravijo, da je po-, ino sajen krompir boljši za seme kot ; «¡odaj sajen. Vsekakor pa mora biti se-I menskl nasad zdrav.
Pozdrav vseh zavednih Spodnještajercev Je
M Hitóet!
GOSPODARSKE VESTI
X Nemške državne železnice predstavljajo največje podjetje Nemčije in eno največjih podjetij na svetu sploh. Nedavno zaključena bilanca za poslovno leto 1941 zrcali zdravo finančno podlago ter ogromne storitve v vsakem pogledu. Celokupni dohodki so narastli za 18,7"/« in sicer na 9,03 milijard RM. Celotno gospodarstvo železnic je ugodno. Dolgoročne obveznosti znašajo komaj 4,1 milijard RM, medtem ko je premoženje v železniških napravah vredno 40,9 milijard RM, lastni kapital po znaša 20,2 milijard RM.
X Pšenična žetev Južne Afrike je lani znašala 4,123:000 vreč. Ta pridelek je za 150.000 vreč manjši kakor lansko leto poprej. V celi juzno-afriški Uniji je provinca Kap še vedno največja in najboljša žitnica. Letošnja pšenična žetev pa baje v nobenem pogledu ne bo mogla kriti lastne potrošnje. To bo Angležem povzročilo nove skrbi, ker bodo morali po morskih poteh dovažati pšenico za prehrano tamkajšnjega prebivalstva.
X Ameriki primanjkuje volframa. 'Pri Izdelavi dobrega jekla je potreben volfram. Jasno je, da je posebno oboroževalna industrija navezana na uporabo te važne kovine. Ni čuda, da je za ameriško oboroževalno industrijo, ki si je zarisala veliko produkcijo, nabava volframa zelo težaven problem. Nevtralni strokovnjaki so ugotovili, da je z ozirom na uvozne možnosti Zedinjenim državam, ki potrebujejo za svojo oboroževalno industrijo za leto 1942 najmanj 25.000 ton volframa, popolnoma nemogoče nabaviti to količino nenadomestljive kovine. V Zedinjenih državah samih ne pridobijo več kakor 2040 ton volframa letno, po izgubi jugovzhodnih azijskih dobavnih virov bi se pa edino v Meksiki, Argentini, Boliviji in v Peru lahko nekaj malenkostnega dobilo. Leta 1940. so ga te države pridelale komaj 1675 ton. Kako bodo Amerikanci nadomestili ta svoj primanjkljaj v izvedbi svojih oborožitvenih načrtov, je za strokovnjake in svet velika uganka.
X Tudi usnja bo začelo primanjkovati. V Zedinjenih državah Severne Amerike je zveza usnjarjev ugotovila, da bo država v najkrajšem času prisiljena, staviti kože in usnje pod državno kontrolo.
X Največla angleška tovarna sladkorja, ki je hkrati največje podjetje te vrste v celem angleškem imperiju, United Molas-ses Co., je nedavno sklepala svoje letne obračune ter morala nad 30 milijonov Reichsmark, ki so bile vložene v Vzhodni Aziji, in so padle v roke Japoncev, odpisati, to se pravi, knjižiti kot zgubo.
X Italijanska rudarska industrija se je sporedno z ostalimi panogami italijanske industrije v zadnjih letih lepo razvila. V celoti zaposluje že 200.000 rudarjev.
X Finska produkcija bakra' je lansko leto s pomočjo Nemčije dosegla 18.000 ton. V Bjorneburg-u obratuje že od začetka lanskega leta elektroliza in valjarna bakra.
X Grška vlada pripravlja večletni gospodarski načrt za kmetijstvo In industrijo. Kot merilo in vzor ji bodo služili uspehi nemškega štiriletnega gospodar-skc^s načrta.
X Cement bodo v Turčiji stavili pod državno gospodarstvo. Turška vlada je sklenila tovarne cementa, ki so v privatnih rokah, po državni Eti-banki odkupiti. da se osigura boljša preslaba lega važnega stavbenega materijala. Istočasno so znižali uvozno carino za cement.
X V Egiptu so oblasti zaplenile ce'o-kupno žetev. Na podlagi navodil egiptovskega predsednika.vlade NahasPaša so oblasti zaplenile celokupno letošnjo žitno žetev.
X Tudi finska žetev dobro kaže. Po
poročilih iz Finske se vse kulture lepo razvijajo ter upajo tudi Finci letos na zadovoljivo žetev.
X Indija se bori s težavami okrog oskrbe petroleja. Odkar so Japonci zasedli Burmo, ki je preko Ranguna razen male lastne potrošnje skoraj celo svojo produkcijo petroleja dobavljala Indiji, občutijo tudi v Indiji pomanjkanje petroleja. Kakor znano, je letni dovoz iz Burme znašal nad milijon ton. če se pomisli, da je to predstavljalo polovico celotne potrebe Indije, ostalo se je pa krilo iz indijskih domačih vrelcev in z uvozom od drugod, si ne bo težko napraviti slike, kako težavno je danes za Indijo, dovažati iz Perzijskega zaliva vse, kar so poprej dobivali iz Burme in Nizozemske Indije. Nevarnost za ladje na morjih in pomanjkanje tonaže občutijo v Indiji kljub morebitnemu znižanju potrošnje. Pomanjkanje petroleja pa bo najbolj občutila obramba Indije.
X Najdražja žetev je pridobivanje olja Iz rož. V Bolgariji so si pridobili nekakšen monopol na gojitev rož za pridobivanje rožnega olja. Kakor znano, ima rožno olje svojstvo, da ne izhlapi, akoravno razširja močan prijeten vonj. Rožno olje se v glavnem prodaja kot surovina in pomožna snov tovarnam mila in parfume-rij, uporablja se ga pa tudi pri izdelavi pudinga. Glasom najnovejših medicinskih dognanj, je rožno olje tudi odlično zdravilno sredstvo za rane v notranjosti človeškega telesa ter za obolenja zračnih poti. Bodoče bo baje tudi zobozdravniška veda uporabljala rožno olje pri zobnih in čeljustnih boleznih. Cena kilogramu rožnega olja je 800 do 1000 RM.
X Sojo gojijo skoraj po celem Balkanu.
Kakor znano, je soja vredna pozornosti, ki se ji v sodobnem kmetijstvu posveča, saj vsebuje 18*/» maščobe in 35®/o beljakovin, torej snovi, ki jih svet sedaj najbolj potrebuje. Rastlina uspeva v zemljah, kjer gojijo sladkorno peso, grah, ječmen in koruzo. Prav posebno je pa podnebje Balkana ugodno za gojitev soje. Doslej so v Romuniji in Bolgariji pridno na tem, da povečajo in razširjajo že obstoječe in uspevajoče nasade te koristne rastline. Romunija ima 57.400 ha, na katerih je doslej pridelala do 52.500 ton, Bolgarija pa 6000 ha s 5600 ton pridelka.
km. Skrbite za dobro sadno letino!
Dolžnost sadjarjev je, da se že sedaj pripravljajo za dober pridelek sadja. Skrbeti je treba za dobro letno škropljenje, ki je v tem pogledu največje važnosti, če komur ni znano, kako in kaj, dobi topogled-na navodila in nasvete lahko pri vsaki naj-bližnji kmetijski šoli. — Za sadno drevje je tudi dobro, če se ga kmalu, ko odeveti, primerno pognoji. Posebno učinkovito je gnojiti s nitrofoskalom in amsupko, kjer zadostuje 1 žlica v desetlitersko posodo. Vsakotedensko polivanje s takim gnojilom dela lahko čudeže in pomaga bistveno olajšati prehranjevanje sadja težko obloženih sadnih dreves. S takšnim gnojenjem se lahko doseže, da sadno drevje obrodi vsako leto in da v veliki meri odpade počitek, ki ga v mnogih krajih smatrajo kot nekaj naravnega in potrebnega.
Zbirka starih oblek in tkanin je podaljšana do 21. junija
Poziv za oddajo starih oblek in tkanin je pri Spodnještajercih našel ravno tako ugoden odmev, kakor pri lanski zbirki volnenih stvari in kožuhovine. Prinašanje in oddajanje daril je posebno v zadnjih dneh pri poedinih zbiralnicah sirom Spodnje štajerske tako narastlo, da so morali, kakor je objavljeno, zbirko še za en teden, to je do 21. junija 1942, podaljšati.
To podaljšanje nam mora biti vzpodbuda, da bomo še enkrat temeljito pre-rešetariUi naše omare in skrinje, kjer bo" mo našli še marsikatero stvar in jo takoj oddali v zbiralnico pristojne Ortsgruppe.
Dosedanji kupi oddanih starih oblačil in tkanin so sijajen dokaz o dobri volji in uvidevnosti Spodnještajercev, katerih gospodinje so s popolnim razumevanjem storile vse, da zbiralna akcija na Spodnjem štajerskem ne bo med najbolj skromnimi. To seveda poznavalce našega ljudstva ne more presenetiti. Saj so Spodnještajerci že od nekdaj znani kot dobrohotno ljudstvo, ki je povezano s svojimi kraji in vdano svoji domovini, katero ceni, spoštuje in ljubi ter se vedno zaveda svojih državljanskih ter domoljubnih dolžnosti in potreb napram ljudski skupnosti. Življenje in vrvenje po zbiralnicah dokazujeta najlepše značajne poteze Spodnještajercev na deželi in v mestu, to je, darežljivost in voljo, pomagati tam, kjer je potrebno.
Pri tem seveda zaslužijo omembo tudi tisti moški in ženske, ki pri zbiralni akciji sodelujejo, da pridejo darovane stvari hitro na določena mesta. So to nesebični pomočniki in pomočnice, slednjih je seveda več, ki stojijo na stališču, da je treba domovini pomagati, kjer koli je potreba in možnost.
Drage tovarišice in tovariši I Zavihajte si še enkrat rokave ter premečite in preiščite še enkrat vse po podstrešjih, stranskih sobah, stanovanjih in kleteh stoječe skrinje, omare, zaboje in obešalnike. Prepričali se boste, da naš stari ljudski pregovor: »kdor išče, bo tudi našel« drži, in oddajte do 21. junija najdene stvari, ki so že več ali manj inventar starih ropotarnic ter bolj v napotje kakor v korist, zbiralnicam, ki poslujejo pri organizacijah Stirischer
Heimatbund. Z darovanjem za zbirko I samo naš delež za zmagovit izid vojne, starih oblek in starih tkanin doprina- | ki si ga vsi iskreno želimo.
Sijajen potek Kreistag-a organizacije
Steirischer Heimatbund v Luttenberg-u
Okrašen v zelenju in zastavah, je Luttenberg sprejemal svoje goste, ki so prihajali v to naše lepo mesto, da se udeležijo okrožnega dne ali Kreistag-a, ki ga je priredila organizacija Steirischer Heitmatbund dne 13. in 14. junija 1942. Stanovanjski urad je imel polne roke dela, da je kakih 500 ljudi spravil od sobote na nedeljo pod streho. Pridne ženske roke so si uredile vcjaško kuhinjo ter zadovoljivo rešile zadevo prehrane.
Voditelji in podvoditelji okrožja Luttenberg so se ob določenem času po!-noštevilno zbrali v domu Heirnat-bund-a. Z BundesfUhrerjem Steindl-om so prišli tudi mnogoštevilni voditelji uradov -zveznega vodstva organizacije Steirischer Heimatbund. Po godbeuem uvodu, ki ga je igral godalni kvartet pod taktirko Hans-a Haring-a, je Kreis-fiihrer diplom, ing. Roman Nemetz, otvoril Kreistag.\ kratkih besedah je Kreisfuhrer omenil smisel in pomen prireditve ter zaprosil Bundesflihrei-ja, da prevzame besedo,
Bundesftthrer Franz Steindl je nato v enournem govoru obdelal spodnješta-jerske probleme. Predstavnikom okrožja je orisal politične cilje sedanjosti in bodočnosti, ki jih bo realizirala organizacija Steirischer Heimatbund ter je pri tem do temeljev razpravljal o držanju in vodstvu ljudstva, kar se zahteva od
funkcionarjev organizacije. Vsak poe-dinec mora biti nacionalsocialist dela in ne nacionalsocialist besed. Značajno neoporečni, po držanju strumno izravnani, svetovnonazorno utrjeni in strokovno izvežbani morajo biti vsi voditelji, ki so hkrati nositelji vere in jamstva za izpolnitev vsah nalog. Za zaključek se je Bundesfuhrer spomnil dela in uspehov, ki so se dosegli v prvem letu ter se je za trud In delo vsem prav lepo zahvalil. S pozivom, da se bo to delo še bolj fanatično nadaljevalo, je Bun-desfiihrer zaključil svoja, z velikim odobravanjem priznana izvajanja.
Sledile so seje poedinih uradov. Orts-gruppenfiihrer-ji, Zellen- in Blockftlh« rer-ji so se udeležili seje Fiihrungs-amt-a I. Pri tem se je izdalo dragocene inicijative, izmenjalo se je izkustva ter na ta način pridobilo orodje za nadaljnje delovanje. Vsem funkcionarjem je po sejah govoril Fiihrungsamtsleiter Siegfried Tremi, ki je podal jasno zarisan pregled svetovno-političnega položaja ter samoobsebno sliko zaključka vojne, ki se bo končala z nemško zmago.
V večernem mraku je bil koncert in petje na Adolf-Hitler-Platzu, kar je poslušalcem dobro ugajalo. Sledila je filmska prireditev, ki so jo priredili na prostem in katere se je udeležilo na stotine ljudi. Predvajalo se je najnovej-
Prispevajte po Vaših možnostih in močeh!
Zbirka starih oblek in tkanin podaljšana

Aufnahme: Weißensteiner.
Tečaj Landesbauernschaft „Südmark"
za hišno gospodinjska posvetovanja
* Začetkom junija je v Gutenstein-Streiteben-u bila delovna seja Kreisabteilungsleiterinnen ali okrožnih vodite-ljic oddelkov Landesbauernschaft Südmark. Sejo je otvorila Landesabteilungsleiterin Jäger, ki je radostno ugotovila, da so kljub težavnim razmeram prišle Ba sejo skoraj vse voditeljice okrožnih oddelkov, kar najbolje zrcali po-irtvovalnost in voljo častnih moči. Poročilo o delu v okrožju je podala Kreisfrauenschaftsleiterin Wilma Jobst ter tudi o delu v novo priključenem področju, kjer so že pred priključitvijo lenske mnogo storile.
0 agrarno političnem položaju in o torbi kontinentalnih držav, je govoril
Ii nemški tedenski pregled ter nemški .velefilm »Triumph des Willens«.
Udeleženci Kreistag-a so se v nedeljo zjutraj v hrastovem gaju, ki ga je mati narava v vsej svoji lepoti Luttenber-gerjem darovala kakor nalašč za prireditve, udeležili jutranje proslave. Nastopile so organizacije mladine, Wehr-mannschaft ter voditelji uradov. Po petju in sviranju godbe je prireditelj te proslave, Amtsleiter Lackner, v globoko segajočih, vernih besedah govoril o neminljivosti Velike Nemčije in njeni veliki bodočnosti. Pesem je nato zaključila to prvo jutranjo slavnost v Luttenberg-u.
V okviru Kreistag-a so v Luttenberg-u otvorili tudi dve razstavi, ki sta do 21. junija javnosti dostopni. V po-tlopju glavne trafike je razstava akvarelov in grafike slikarja Albrecht Dii-fer-ja. Druga razstava prikazuje organizacijsko in ustvarjajoče delo organi-lacije Steirischer Heimatbund v okrožju Luttenberg, podano v številkah in «likah.
Kot zaključek celotnih prireditev je bilo velezborovanje na Adolf-Hitler-Platz-u, ki je bilo nad vse dobro obiskano. Kot govornik je Bundesführer Steindl še enkrat orisal vsa vprašanja Spodnje štajerske, katere razjasnjene politične fronte so že določene. Prehajajoč na vojno dogajanje, je Bundes-flihrer podal podobo o svetovno-poli-tičnem položaju. Govor je zaključil v priznanju k nemški zmagi, ki je bo de-kžna tudi Spodnja štajerska.
Pozdrav Führer-ju in petje himne je končalo Kreistag, ki predstavlja za delo organizacije Steirischer Heimatbund v
okrožju Luttenberg pravcati mejnik. *
Vpoletnih mesecih se bo v vseh okrožjih organizacije Steirischer Hei-matbund prvič priredilo okrožne prireditve, s kakršno smo začeli v Luttenberg-u. Namen Kreistag-ov je, voditeljem in podvoditeljem organizacije Steirischer Heimatbund dajati navodila in spopolnjevanja v pogledu strokovnega delovanja in splošnega zadržanja. Hkrati se celokupnemu' prebivalstvu okrožja s tako prireditvijo daje inicija-tivo za nadaljno delovanje ter pregled o delu, ki se je že opravilo.
Oberlandvvirtschaftsrat dr. Franz. V svojem drugem predavanju je obravnaval položaj pridelovanja in prehrane na Štajerskem in Koroškem. Pri tem je dal smernice in navodila za nadaljnje načrte in izvedbe gospodarskih posvetovanj med vojno.
Zadevo delavcev in delavskih razmer v kmetijstvu je razjasnil dr. Ackermann, ki je naglasil potrebo sodelovanja z vsemi za kmetijska dela v poštev prihajajočimi mesti, da pride ta zadeva še bolje do izraza.
Sejo je obiskal tudi Landesbauern-fuhrer Hainzl, kateri je govoril o nalogah voditeljic okrožnih oddelkov in gospodarskih svetovalnic v teh resnih časih ter o odgovornosti, ki jo imajo za zadržanje notranje fronte. Iz njegovih besed je odmevala neomajna vera v končno zmago, h kateri mora tudi vsak posameznik v domovini nekaj prispe, vati.
Gospodična dr. Lukas Iz Pillnitz-a je udeleženkam predavala o izkušnjah, ki so tih napravili pri Reichsforschungs-stelle Pillnitz a. d. Elbe o vkuhavanju in vlaganju različnega sočivja.
Gospodična Munke od SuBrnoslgera-tezentrale v Oberlenbach je priredila praktičen tečaj o izkoriščanju sadja s preprečenjem vretja. Iz njenih bogatih izkušenj so udeleženke marsikaj pridobile. Njena navodila in izvajanja so bila strogo sodobna ter današnjim vojnim časom prilagodena. Debata, ki se le pri tem predmetu razvila, dokazuj, da je na področju Landesbauernschaft Sudmark v tem pogledu že marsikaj storjenega.
Zaključek seje je predstavljalo predavanje dr. Forster-a od rasno-politične-
ga urada v Klagenfurt-u, ki je omenil potrebo pravilnega zadržanja naših žensk na rasnopolitičnem področju, posebno danes, ko je povsod mnogo tujih delovnih moči.
PK-Auf nähme: Kriegsberichter Grosse (Wb.) Die Ju. 88 erhält ein neues Spornrad Kühn wölben sich die Streben der ehemaligen Flugzeughalle über die brave Ju. 88. Die Männer sind hier zwar Wind und Wetter ausgesetzt, doch dta Hauptsache ist, man hat festen Grund unter den Füßen
Reichsorganisationsleiter dr. Ley je govoril
Reichsorganisationsleiter dr. Ley je na svojem službenem potovanju iz Koroške dne 17. junija prispel v Graz, kjer so ga prav lepo sprejeli, še istega dne je na velezborovanju političnih voditeljev držal govor, katerega vsebino v skrajšani obliki v nastopnem omenjamo.
Srčno pozdravljen, je govornik podal globoko razlago o boju, ki se bije med dvema svetoma, pri katerem gre za vse. Borba se bo vršila do zadnjega. Na obeh straneh se stavi v boj vse, kar je na razpolago. To je boj na življenje in smrt, ki se mu ni mogoče izogniti. Odloča se za biti ali ne biti. Danes doživljamo izredno visoke točke naše zgodovine, h katerim nas vodi Adolf Hitler.
V zanosnih besedah je dr. Ley primerjal izvor naše moči z rasno zmešnjavo in zločinstvom sveta. Znanje o zakonitih dogajanjih rase in krvi nam daje spoznanje, da je zid antipod ali protinožec človeštva, židje spadajo med zajedavce in lizune, ki jih je treba pokončati kakor strupene bakterije in bacile ali mrčes. Z uničenjem Žida ne pokončamo nekaj, kar je naravi v njenem razvoju v pomoč, temveč nekaj,
kar naravo razkroji in razdeja. Zato se morajo vsi ljudje združiti, da se te zajedavce, ki živijo od človeške krvi, uniči. Ako hoče človeštvo živeti, se mora žid zrušiti. Z Židom pade tudi njegov svet in njegovi pomožni pomočniki, svet mračnih mo.ž, svet boljševizma in plutokracije. Akoravno so se ti svetovi tudi medsebojno bojevali, so kljub temu biti složni. Zoper ta svet rasne zmede in zločinstva je nastopil Nemec na podlagi moči, ki mu je daje enotna kri. Na tem svetu sloni v glavnem naša ljudska skupnost, šele iz nj« lahko nastane svet reda, discipline^ dela in storitev, ustvarjajočega znanja in vojaštva.
Temu izvajanju je dr. Ley priključil sliko o trdotah življenja na fronti v minuli zimi, ka? je bil pravi pekel. Samo en človek, en mož, to je Adolf Hitler, je premagal tudi ta pekel. Tu je človek dokazal, kaj zmore volja, da je močnejši od vseh katastrof. Govornik je končal z besedami: »Usodi moramo biti hvaležni, da se lahko v zelenih in rjavih suknah borimo na strani Adolf Hitler-ja. To je krasna, čudežev polna, edinstvena doba. če so ne-< besa in raj — lepša kakor Nemčija tudi raj in nebesa nikdar ne moreta biti.«
MALE VESTI
*	Važno za prosilce, ki Se niso sprejeti v organizacijo Steirischer Heimatbund. Organizacija Steirischer Heimat-bund poziva pripadnike Spodnje Štajerske, ki • so svoječasiio zaprosili za sprejem v organizacijo Steirischer Hei-niatbund in še niso dobili članske izkaznice in tudi ne odklonilnega odloka, ker so svoje stalno bivališče v notranjosti Spodnje Štajerske menjali, da v svrho razjasnitve zadeve članstva naznanijo na naslov Vervvaltungsamt der Bundesfuhrung, Arbeitsgebiet Milglied-scliafts\vesen des Steirischen Heimat-bundes. Marburg a. d. Drau, Taurisker. straiie 12, svoja sedanja bivališča oziroma svoje naslove. V tem poročilu je navesti ime in priimek, rojstne podatke, rojstni kraj ter Ortsgruoppe organizacije Steirischer Heimatbund pri kateri se je svoječasno za sprejem zaprosilo. — Opozarja se pa tudi svojce takih prosilcev, da v morebitnih primerili za iste na gornji naslov predložijo zahtevane noslove in podatke. Zadeva je važna, ker so s sprejemom v organizacijo Steirischer Heimatbund povezane Judi državno-pravne posledice.
*	Ljudsko gibanje v Marburg-u prinaša to pot, to je v prvi polovici junija, dvoje zanimivosti. Standesamt-u Je bilo prijavljenih kakor v predzadnji mesečni polovici — zopet 99 rojstev; tudi porazdelitev med dečke in deklice je ostala skoro ista, namreč 52 dečkov (zadnjič 51), 47 deklic (zadnjič •48). Število smrtnih slučajev je pa to pot padlo od 49 na 36 — torej razveseljiv pojav — od teh 24 moških (zadnjič 30) in 12 žensk (zadnjič 14). — Število pri Slandesamt-u sklenjenih potok znaša to pot 49 (4 več kol zadnjič).
*	Važno za bivše Jugoslovanske učitelje. Landrat 'okrožja Marburg/Drau poziva potom razglasa v dnevniku »Mar-burger Zeitung« vse bivše jugoslovanske učitelje in učiteljice bivših okrajev Marburg, linkes in reehtes Ufer, Mahrenberg, iWindischgraz in Gonobitz, ki se jih je pred enim letom odklonilo, da najpozneje do 27. junija 1942 predložijo svoje prošnje za pripust k izkušnjam in sicer pa naslov: An den Schulbeauftragten des Landkreises Marburg/Drau, Parkgasse t. *— Preizkušnja za novo nastavitev v Učiteljski poklic bo dne 1. julija 1942 ob P. uri na ljudski šoli v Leitersberg-u. Papir in pisalne potrebščine je prinesti Seboj.
*	Izogibajte se verižnih pisem! jre namreč za pisma, ki se dajejo od osebe do osebe s pripombo, da jih sprejemnik V večkratnih prepisih razpošlje svojim znancem. Ugotovljeno je, da se ravno v zadnjem času zopet piše mnogo takih pisem, katerih vsebina predstavlja dobesedno samo nespodobnost. Resne in pametne ljudi se resno svari pred sprejemanjem ali širjenjem takih pisem, ki jim bikakor ne koristijo, pač pa škodujejo, že glede poštnine.
*	Opuščajte nepotrebna potovanja za časa dopustov! Kakor doslej, morajo tudi Odslej vsa železniška prevozna sredstva biti .v službi vojnih potreb. Zato tudi ni mogoče, da bi se (kakor v normalnih mirnih časih) za časa počitniških mesecev Uvedlo kake nove vlake. Počitniške in dopustne vožnje se naj torej kolikor mogoče omeji, ker so opravičene le v primerih, če gre za zdravstveno stanje dotič-nika.
*	Okrožje Pettau je dobilo nadaljnjih 5 novih ljudskih knjižnic. Organizacija Steirischer Heimatbund je v okrožju Pettau ravnokar izročila javnosti 5 novih ljudskih knjižnic, ki jih je uredila v Thomasberg-u, Allerheiligen-u, Maxau-u, Sauritsch-u in Schiltern-u. Na ta način posluje sedaj že 13 ljudskih knjižnic, za kar gre zasluga voditeljem organizacije Steirischer Heimatbund v okrožju Pettau.
*	O prošnjah za izdajo nabavnih listov (Bezugscheine) potom zastopnika. Večkje nastopi potreba, da se mora potom zastopnika prositi za izdajo nabavnega lista ali Bezugschein-a. Radi tega je pri tem zastopanje dovoljeno ter pri gospodarskih uradih, ki izdajajo nabavna dovolila, tudi že v praksi. Glasom neke razsodbe Reichs-gericht-a, to je najvišjega sodišča, pa zastopnik takih predlogov ne sme podpisati z imenom dotičnega, ki ga zastopa, temveč s svojim imenom kot zastopnik in z natančno navedbo zastopajočega razmer-
•ja. Vsak drugi način lahko vodi do nesporazuma in nejasnosti, oblast samo pa v zmoto pri raziskovanju potrebe. Za sprejemna potrdila nabave opravičenih je zakonodajalec s pripombo na natisu Bezugschein-a izrecno predpisal, da mora v primerih, če prevzame blago zastopnik ali pooblaščenec, isti na sprejemnem potrdilu, k imenu nabave opravičenega podpisati tudi svoje ime in priimek. Kaj je predpisano za sprejemno potrdilo, mora veljati tudi za predlog ali prošnjo pri oblasti za izdajo Bezugschein-a.
*	Železnica sprejema pripravnike za tehniške uradnike. V svrho zmagovanja ogromnega dela, ki ga železnici nala-jjajo vojne naloge, sprejema ista za vse svoie stroke pripravnike za tehniške uradnike. V poštev pridejo mladi ljudje z zrelostnim spričevalom ali višjo Šolsko izobrazbo kot strokovno šolski
Eraktikanti na dvoletno praktično izo-
razbo v stavbno stroko, strojništvo itd. Bližnje podatke dajejo Reichsbahndirektionen, to je železniške direkcije, ki delijo tudi tozadevne tiskovine.
*	Pazite na mladino pri kopanju. Pri Lavamünd-u je nedavno utonil 12-letni šolar Johann Kamer. Sel se je kopat v reko Drau, katere valovi so ga požrli
*	Prve skupnosli kmetijskih strojev v okrožju Olli. V okrožje Cilli prihajajo prvi kmetijski stroji, ki naj pomagajo dvigniti kmetijstvo. V kmetijski šoli v Anderburg-u' so ravnokar teoretično in praktično izšolali 25 al h solventov šole, ki postanejo vaški strojni mojstri za uporabo kmetijskih strojev, ki bodo vaška skupna last.
*	Važno za starše otrok, ki so se rodili leta 1936. na področju okrožja Marburg/Drau. Landrat okrožja Marburg/Drau
' razglaša, da postanejo otroci, rojeni leta 1936. z začetkom šolskega leta 1942/43
šoloobvezni. Starši ali njihovi namestniki na področju Landkreis-a Marburg (Drau), se radi tega pozivajo, da dovede jo svoje otroke rojstnega letnika 1936, na dan, ki so ga določili voditelji ljudskih šol, k vpisovanju učencev. Seboj je prinesti tudi rojstni list in spričevala o cepljenju otrok. Kdor se temu pozivu ne bi odzval, zapade kazni. — Reden šolski poftk se začne v soboto, dne 29. avgusta 1942 ob 8. uri.
*	Novo določeni živinski srjuii v okrožju Kann. Landrat okrožja Rann je za občini Lichtenwald in Monipreis določil sledeče živinske sejme: V Moiit-preis-u dne 26. februarja, 5. aprila, 4. avgusta, 20. oktobra ter 2. decembra; v Lichtenwalde pa dne 17. februarja, 12. aprila, 20. septembra in 3. novembra.
*	Ugodnosti za v vojni telesno poškodovane kmetovalce in vrtnarje. Vojni poškodovanci ali invalidi, ki ne morejo nazaj v svoje kmetijske ali vrtnarske poklice, bodo pri sprejemanju v višje kmetijske, sadjarske, vrtnarske in vinorejske šole uživali olajšave, da se jim na ta način omogoči učiteljski poklic na kmetijskih in vrtnarskih poklicnih šolah.
*	Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Nr. 84 je izšel dne 8. junija 1942. V istem je razglašena odredba o ustanovitvi pooblaščenca za izdelavo načrtov kmetijskih gozdov na Spodnjem Štajerskem. — Hkrati je razglašeno, da je Forstmeister Dipl. Ing. Eugen Carrara iz Graz-a postavljen za imenovanega pooblaščenca. — Nadalje sledi odredba o predlaganju seznamov oseb, ki so zaposleni z domačini obrtnim delom in razglas o uporabi in uvedbi nemško-madžarskega dogovora o obmejnem prometu na Spodnjem Štajerskem ter končno oklic za izplačanje delnie Trboveljske premogokopne družbe.
*	Promet za motorna in vprežna vozila preko mosta črez reko Sann med kraji Lendorf in Hl. Kreuz je glasom odredbe Landrat-a okrožja Cilli do nadaljnjega ustavljen. Za pešče in kolesarje je promet dovoljen.
*	Mladina še vedno rada sili v mesta.
Diplomiran kmetovalec Jeurink je za okraj Göttingen z 1269 fanti, ki so dovršili ljudsko šolo, sestavil statistiko, koliko fantov se posveti podeželskemu i« koliko mestnim poklicem. Statistika se nanaša na leta 1931., 1933., 1937., 1940. in 1941. na 54 podeželskih ljudskih šol ter navaja sledeče številke: 471, to je 37,l*/o jih je ostalo na deželi, 789 ali 62,9% jih je pa odšlo v mesta. Od 471 na deželi ostalih fantov se jih je 33J posvetilo kmetijskemu poklicu. 233 jih je ostalo na posestvih svojih staršev, ostalih 100 je pa postalo kmetijskih delavcev. Od celokupnega števila v imenovanih sedmih letih odpuščenih učencev, ki so v celoti izhajali iz kmečkih krogov, se jih je samo 26.2% posvetilo kmetijstvu, podeželske obrti se jih pa uči 138.
*	Staatliche Meisterschule des Deutschen Handwerks (früher Kunstgewerbe-schule, Graz Brockmanngasse 70, Telephon Nr. 56-91, to je državna moj-sterska šola nemškega rokodelstva (pre. je umetniška obrtna šola) v Graz-u, razglaša potom oglasa v dnevniku „Mar-burger Zeitung", da se vršijo vpisovanja za sprejem za zimski semester 1942/13 dne 25. junija t. 1. Sprejemne izkušnje bodo pa dne 26., 27. m 29. junija 1912 Pogoj za sprejem v poklicne strokovne Sole je, da prosilec v letu 1942 dovrši 14. leto starosti, v mojsterske šole
• pa uspešno položena pomočniška izkušnja. Zavod ima oddelek za slikarsko rokodelstvo (mojstersko šolo\ grafiko in freske. Nadaljnji oddelki so: za mizarsko rokodelstvo (mojsterska šola), za lesno in kamnoseško kiparstvo (poklicna strokovna in mojsterska šola) za keramiko pečarstvo in ločarstvo (po-klicna strokovna in mojsterska šola), za zlatarje in: srebarje (poklicna strokovna in mojsterska šola), za barv ar j« in industrijske slikarje (poklicna strokovna in mojsterska šola), za tkanje in vezanje (poklicna strokovna in mojster-ska šola) in za žensko krojaštvo, ki se deli na žensko nošo in modo ter modno grafiko (mojsterska šola). Sprejem učencev kot gostov je mogoč Vsa bližnja navodila in pojasnila se dobijo pri ravnateljstvu (Direktion) šole.
*	Važna odredba o gospodarjenju % žil o rti na Spodnjem Štajerskem. Preskrba žita za kruh zahteva, da se predpisi prilagodijo trenutnemu stanju preskrbe. Iz rži in pšenice se sme mleti samo moko, ako se rž in pšenico popolnoma zmelje. Kakor je za trgovske, tako je tudi za mline, ki delajo na način zamenjanja ali proti plačilu za Spodnjo Štajersko predpisano, katere \Tste moke se sme v» bodoče mleti. Sprememba tipov moke zahteva tudi posebna navodila za peko kruha vseh vrst in so tudi peki dobili ločna navodila za sestavo kruha. Izdalo se je tudi zaznambe ali imena za kruh. Prilagodilo se je seveda tudi cene novemu načinu mletja odgovarjajoče. Dognalo Se je, da so mlini, ki meljejo proti plačilu in zamenjavi, večkrat prišli v nasprotje s predpisi, kar je dalo povod za občutne kazni. Da se vsakomur olajša naknadno kontrolo izvršenega mletja, se je sedaj določilo, da se pri prevozu produktov iz žita iz takih mlinov bodoče na Spodnjem Štajerskem mora imeli pri sebi protipotrdilo in transportni list. to je Rückgabeschein in Transportschein ter ga na zahtevo pokazati. Tozadevne Rückgabescheine in Transportscheine bo mlinom, ki me-liejo proti plačilo in zamenjavi, izdal Gewerbewirtschaftsverband, to je obrtno gospodarska zveza.
*	Sposlnješlajerski prostovoljec je padel za domovino. Dijak medicine Richard Tischler iz Wöllan-a, ki je kot mlad navdušen mladenič prostovoljno odšel k vojakom in nato na vzhodno fronto, je sedaj tam našel junaško smrt za domovino. Pred vstopom v vojsko
Tischler v organizaciji Steirischer eimatbund vodil Ortsgruppe v Wöl-lan-u.
*	O naročanju premoga vLandkreis-u Marburg/Drau. Landrat Landkreis-a Marburg/Drau razglaša, da morajo vsi. ki so pozabili pravočasno naročiti premog za domačo hišno kurjavo za bodočo zimo. naknadno in sicer med 15. in 30. junijem 1912 istega pri svojih trgovcih .s kurivom naročili. Potrebne tiskovine imajo trgovci kuriva, ki jih je treba izpolniti v dveh izvodih, Po 30. juniju predložene prošnje za dodelitev premoga se bo upoštevalo samo v izrednih slučajih in le tedaj, če bo zamuda opravičena.
*	O odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov v Marburgu. Oberbürgermeister der Stadt Marburg an der Drau, Gewerbe und Marktamt, opozarja v posebnem razglasu, da morajo biti vsi poslovni lokali v času, ki je določen s tozadevno odredbo, kakor tudi k istim spadajoča skladišča in pisarne odprte. Morebitni prestopki zapadejo kazni. Vfjijko zapiranje trgovin na lastno pest je prei-povedano. Zapiranje trgovin za časa dopusta uslužbencev je dovoljeno samo s predhodno pridobljenim pismenim pristankem zgoraj imenovane obrtne oblasti.
*	Cene jedilnemu krompirju. Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je določil za pridelovalce nižje označene cene ranemu namiznemu krompirju, ki veljajo do 28. junija 1942. cela, rdeča in modra vrsta RM 18.40. Okrogla rumena vrsta RM 19.20. Dolga rumena vrsta RM 20.—. Cene so mišljene za 100 kg brez vsakega zavijanja ali cmolanja, lovorniue prosto sprejemna postaja.
*	Vremenske nezgode v Južni Ameriki.
Na jugu Južne Amerike vlada trenutno
povsem nenormalno vreme. Tako je opla-hnil ArgentiHijo nenavadni mrzli val. V Kordiljerak kaže termometer 18 stopinj izpod ničle. V Buenos Airesu so zabeležili pet stopinj izpod ničle. Po dvajsetih letih je zopet snežilo v velikih predelih pokrajine Buenos Airesa. — V južnobra-zilski državi Rio Grande do Sul je povzročil hud orkan veliko škodo. V neki pokrajini je vihar porušil dva hotela, neko cerkev ter 50 stanovanjskih hiš. Deset oseb je bilo ubitih, mnogo drugih pa težko ranjenih.
*	UrugvajskI list »E1 Pueblo« je moral ustaviti svoje izhajanje radi pomanjkanja papirja. To je prva žrtev Roosevelto-ve vojne, ki je povzročila v mnogih južno- in srednjeameriških državah pomanjkanje važnih surovin.
*	V Portoricu ne vozijo več avtomobili. Kakor poročajo iz mesta San Juan de Portorico, so oblasti prepovedale sleherni avtomobilski promet radi pomanjkanja bencina in mazilnega olja. Tudi posledica Rooseveltove vojne!
*	Blazna zahteva angleškega lorda. V angleški lordski zbornici se je vršila te dni razprava o angleško-sovjetsko-ame-riških dogovorih zadnjih dni. Pri tej priliki je izjavil lord Barbazon sledeče:
V	soglasju z vlado priporočam izjavo, naslovljeno na ves svet, da želijo Zedi-njene države. Sovjetska Unija in Anglija prevzeti zračno gospostvo vsega sveta. Treba je končno pomesti z zastarelim nazorom, da je zrak nad posameznimi deželami last istih. »Tako divje še ni nikdo izjavil želje po razdelitvi svetovne oblasti med Ameriko, Sovjetijo in Anglijo. Tako bi hoteli Amerika in Anglija zasužnjiti ves svet pod nagajko sovjetskega biriča.
*	Najdražja vojna vseh časov«. Angleški finančni minister Sir Kingsley Wood je zahteval v spodnji zbornici še eno milijardo funtov šterlingov za vojne svrhe. Parlament je to zahtevo odobril.
V	svoji utemeljitvi je Kingsley Wood dejal, da znašajo tedenski vojni stroški Anglije nekoliko manj kot 69 milijonov funtov šterlingov. »To je najdražja vojna vseh časov«, je dejal brez dvoma zaskrbljeni minister.
*	»Daleč nazaj za Volgo«. Italijanska »Tribuna« objavlja razgovor svojega dopisnika z maršalom Antonescom, ki mu je izjavil, da mora Romunija z vsemi svojimi močmi pritisnit sovjete daleč čez Volgo, da bo končno prišlo do miru na Vzhodu.
*	Angleške zgube v sedanji vojni. Zastopnik ministrskega predsednika Atlee, je na seji angleške spodnje zbornice še'e nedavno objavil izgube Angležev v prvih dveh letih sedanje vojne. Številke se nanašajo torej na čas od 1. septembra 1939 do 1. septembra 1941. Atlee je navedel 42.267 mrtvih, 32.903 ranjenih, 53.436 ujetih in izgubljenih ali pogrešanih. To so izgube, ki jih je imela materina dežela Anglija. Za dominijone je Atlee imenoval sledeče izgube: 4655 mrtvih, 4279 ranjenih, 3104 ujetih in 8765 pogrešanih. O Indiji in Burmi je poročal: 1439 mrtvih ter iz ostalih kolonij 61 mrtvih.
*	Nov slovaški časopis v Reich-u. Kakor znano, imajo Slovaki za svoje, v Nemčiji zaposlene ljudi, posebno glasilo, ki izhaja v Reich-u. Ravnokar so ustanovili še en tak list, ki bo izhajal pod imenom »Uroda«.
*	V Angliji morajo klati konje. Radi pomanjkanja krme so morali doslej v Angliji zaklati nad 2000 plemenskih polnokrvnih kobil.
*	Kruh iz ržene moke je najbolj zdrav. Poskušnje so dokazale, da je uživanje kruha iz same ržene moke najbolj zdravo in najbolj enostavno sredstvo zoper leno delovanje črevesja. Ržen kruh ne vsebuje samo za zdravje in moč potrebnih vitaminov in mineralnih snovi. Jemveč tudi za črevesje važne pogonske snovi, ki so za zdravo in redno prebavo neobhodno potrebne. Največ koristi pa ima človek, če se sploh navadi na uživanje rženega kruha.
*	Izdelovanje otroikia vozičkov se bo prilagodilo vojnim razmeram. V Reičhs-anzeiger-ju je izšla odredba, ki velja od 1. julija t. 1. in določa poenostavljenje izdelave in opreme otroških vozičkov. Izdelovalo se bo samo en tip voza v eni barvi. Namen je, štediti surovine ter poenostaviti in olajšati izdelovanje.
*	Deutsche Arbeitsfront, to je nemška delovna fronta, podučil je tuje jezike. Nekdaj je človek moral v tujino če se ie hotel naučiti kakega tujega jezika. Danes zadostuje obiskovati tritedensko učno skupnost v internatih za tuje jezike takozvanega Berufserziehungs-werk-a, ki so ustanovljeni v okviru Deutsche Arbeitsfront. Ii internati se nahajajo v najlepših krajih Nemčije, v katerih poučujejo najbolje v tujini preizkušene učne moči. Ker imajo za vsak jezik štiri različne stopnje, se lahko vsakdo v te tečaje prijavi. Posebno važnost se polaga na občevalni jezik, na moderno trgovsko dopisništvo m vojaški jezik. Ob Koncu učnih tečajev dobijo učenci spričevala ali potrdila o doseženih uspehih. Po trdilo o doseženih uspehih dobijo listi, ki so pokazali najvišje uspehe. Tem lahko urad dela ali Arbeitsamt, v Arbeitsbuch ali delovno knjigo vpiše te novo pridobljene jezikovne zmožnosti. Doslej so se vršili učni tečaji v francoščini, angle. ščini, španščini, italijanščini in ruščini. Kdor se za popisane internate zaninia, naj se obrne na naslov Amt für Volkserziehung und Belriebführung, Berlin-Zehlendorf. Teltower-Damm Nr. 87.
*	Povpraševanja radi vojnih ujetnikov. Svojci nemških vojnih ujetnikov se naprošajo, da v bodoče vsa povpraševanja, v kolikor niso načelnega značaja, predlagajo na naslov Präsidium des Deutschen Roten Kreuzes, Berlin. SW 61, Blücher-Platz 8, ako že pri uradih Rdečega križa doma ne morejo dobiti iskanih podatkov. Nemški Rdeči Križ je namreč od šefa vrhovnega poveljstva oborožene sile pooblaščen, da se briga za nemške vojne ujetnike v sovražnih deželah ter dodatno tudi s posredovanjem poročil svojcem. Rdeči križ je pooblaščen ludi z upravo tistega blaga, ki je pod gospodarstvom in priznano nemškim vojnim ujetnikom ter iih preskrbuje tudi z zabavno in strokovno literaluro. — Svojce vojnih ujetnikov se (ne da bi se čakalo na posebno vprašanje) od strani vrhovnega poveljstva oborožene sile obvesti, kakor hitro pride uradno obvestilo o kakem pripadniku oborožene sile. Tudi poročila sovražnih držav o bolezenskih in smrtnih primerih vojnih ujetnikov se od strani OKW, to je Oberkommando der 'Wehrmacht ali vrhovno poveljstvo oborožeone sile takoj sporoči svojcem.
* Pasji konlumac v okrožju Cilli ukinjen. Landrat des Kreises Cilli razglaša, da je poostren pasji konlumac, ki je bil za "okrožje Cilli razglašen 23. aprila 1941 s takojšnjo veljavnostjo za celo okrožje ukinjen.
*	Za razdolžitev In obnovo spodnje-£tajerskih krneli j se je iz državnih sredstev stavilo 354.000 RM na razpolago. Predloženih je bilo doslej vsega 3971 prošenj za razdolžilvene in obnovitvene podpore, za nabavo umetnih gnojil, kmetijskih strojev in kmetijskega orodja ter nakup plemenske živine.
*	Maršal Finske iMannerhcim se je lleichssporlfuhrer-ju Ilans von Tscham-mer und Oslen-u za poslane čestitke k 75-letnici rojstva prisrčno zahvalil ter izrazil upanje, da bi kmalu zopet napočil čas, ko bodo nemški in finski športniki zopet • lahko nastopili k mirnim in plemenitim športnim tekmam.
*	Kaznovani ljudski škodljivci. Keichs-statthaller za Štajersko, oddelek za nadzorstvo cen, je trgovca Albina Strutz-a iz Graz-a, Llisabethinergasse 12 kaznoval radi prestopka zoper predpise o cenah s 5000 RM. Ugotovljen protizakonito dosežen dobiček ali prebitek v iznosu 10.000 RM se mu je pa zaplenilo v korist Reich-a. — Radi tajnega klanja živine za lastno uporabo je deželno sidišoe v Graz-u obsodilo 55-letnega kmetovalca Alois-a Braun-stein-a iz Graz-Rudersdorf-a na osem mesecev ječe in 500 RM denarne kazni. Radi istega prestopka je imenovano sodišče obsodilo 61-letnega kmeta Kari Absenger-ja iz Graz-Gosting-a na štiri mesece ječe in 200 RM denarne kazni. Imenovana sta na svojih domačijah zaklala za domačo uporabo vsak po eno svinjo ter se na ta način pregrešila zoper odredbo o javnem gospodarjenju s kmetijskimi pridelki. — 51-letni trgovec Alois Hermann iz Wien-a, je pa pri deželnem sodišču v Graz-u dobil 18 mesecev ječe. denarne globe je pa plačal 600 RM, ker je kot trgovec brez nakupnega dovoljenja (Bezugschein) kupil 41 kož telečjega usnja ter ga naprej prodal.
*	Potres v velikih delih Tur«je. Torek predpoldan so občutili v mnogih delih Turčije, zlasti pa Tratijo in zapadne ter srednje Anatolije, več močnih potresnih sunkov. V mnogih vaseh in mestih je nastala škoda na hišah in javnih poslopjih. V Carigradu so morali do tal porušiti neko mu-naro (zvonik turške džamije). V nekaterih predmestjih je povzročil potres toliko vznemirjenja, da so ljudje kar vreli na ulice. Trajalo je dolgo časa, preden so se povrnili v hiše. Prvi sunek je trajal celih 20 sekund.
*	Prvi bolgarski poslanik v Tokiju. Dosedanji bolgarski poslanik v Kairu, dr. P<yev, je bil imenovan za prvega bolgarskega poslanika j?ri cesarski japonski vladi v Tokiju.
*	Evropski skladatelji pri dr. Goeb-belsu. Stalni svet za mednarodno sodelovanje komponistov ali skladateljev je imel svoje zasedanje v Berlinu ter je izvolil Richard StrauB-a za nadaljnjih pet let za predsednika. Ob koncu kongresa je dr. Goebbels sprejel člane imenovanega stalnega sveta.
*	Protest turške vlade v Wasliinglonu. •Turška vlada ¡e vložila v Washingtonu protest proti kršitvi turške nevtralnosti. Ameriški štirimotorni bombniki so namreč prileteli nad turško ozemlje, kjer so zasilno pristali. Turške oblasti. so internirale posadke, letala pa so bila zaplenjena.
*	Razstavo »sovjetskega raja« v Berlinu si je do pretekle nedelje ogledalo milijon ljudi. Velezanimiva razstava, ki nudi obiskovalcem zelo globok vpogled v razmere v Sovjetiji, bo dostopna samo še do nedelje, dne 21. junija 1942.
Ernährungsamt Cilli
Grosse landwirtschaftliche
Busstellung
Das Landvolk hilft den Krieg gewinnen
Eine Lehr- und Leistungsschau des Ernährungsamtes Cilli in den Sälen
des DEUTSCHEN HAUSES in CILLI und auf dem FREIGELÄNDE GOETHESTRASSE, von Samstag, den 27. Juni, bis Mittwoch, den 1. Juli 1942.
ERÖFFNUNG am Samstag, den 27. Juni 1942, um 10 Uhr vormittags.
DIE AUSSTELLUNG ZEIGT IM DEUTSCHEN HAUS:
Steigerung der Milcherzeugung, Ackerfutterbau, Silobau, Stal'-verbesserungen, Obst- und Gartenbau, Sonderschau. Unfallverhütung in der Landwirtschaft.
AUF DEM FREIGELÄNDE GOETHESTRASSE:
Dorfmaschinenschau mit Motorschaupflügen und Vorführungen von Motor-Mähmaschinen, Bodenbearbeitungsgeräten, Vielfachgeräten, Kartoffelroder sowie Ernte-und Dreschmaschinen, Vorführung neuzeitlicher Heutrockengeräte.
Die Ausstellung ist täglich von 8 bis 20 Uhr offen.
Das Dorfkino zeigt wieder interessante Tonfilme der Landwirtschaft sowie Kulturfilme über Wehrmacht, Technik und Sport.
UNKOSTENBEITRAG: Erwachsene 30 Rpf., Militär und Kinder 10 Rpi.
Vorverkauf bei den Ortsbauernführern.
Ernährungsamt, Cilli. . i. A.
Franz Wolf.
* Plaz zemlje v pokrajini Aosta. Po
neki hudi nevihti v pokrajini Aosta se je vdrl plaz zemlje, ki je pokopal pod seboj ter porušil mnogo hiš vasi Quassallo di Borgo. Šele cerkev je zaustavila plaz. Sedem prebivalcev je bilo pod ruševinami ubitih.
* židovsko zvezdo kralja Davida bodo morali ods'ej nositi francoski in belgijski židje. Predpis velja za moške in ženske, židovsko zvezdo predstavlja na rumena tkanino tkana ali tiskana trikraka zvezda, ki jo bodo v znak židovstva nosili na levi strani prsi.
Meinet Anzeiget
Jedes Wort frostet 10 Hol. cfas fettgedruckte Wort 20 Rpf. rar das Kennwort wird 35, bei Stellengesuchen 25 Rpf berechnet. Für Zusendung von Kennwortbriefen werden 50 Rpf Postgebühr berechnet. — Anzeigen-Annahmeschluss ist Donnerstag um 11 Uhr. -„Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch In gültigen Briefmarken) aufgenommen. Mlndestgebühr für eine kleine Anzeige RM 1'-
Gebe drei Stück	885-1
Sensendengel-Apparate
je für -6 q Heu. Skrabl, Kaufmann, Thesen, Unterdobrawa 117 und 165, P. Kötsch.
Älterer
anständiger Herr
(Deutscher) wird sofort auf Kost- und Wohnung genommen. Podpetschan, Cilli, Ober-Kötting Nr. 56.	891-1
Prnthoepn Bandagen, Gummistrümpfe r'"1""®"" Leibbinden, Einlagen nach Modell und sämtliche orthopädischen Behelfe bei F. EGGER, Spezialwerk-stätten für Prothesen und Bandagen, Marburg (Drau), Mellingerstraße 3.
762-1
OGLAŠUJTE!
Kaufe
guterhalteneDreschmaschine
kleinere, auch für Motorantrieb geeignet. Anträge mit Preisangabe an Strman Alois, Groß-Kastrelnitz 14, St Martin bei Littai.	896-
Kaufe
Pianino oder Stutzflügel
Dobreitz, Marburg (Drau), Carnerie« gasse 16.	899->
■	m
Kaufe guterhaltenes
Herrenfahrrad
Stefan Smiljen Gerbstoffibrib, Moniberg.	900-v
flhfällp Altpapier, Hadern, Schnei. h u i a 11 c derabscluiitte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaara und Schafwolle kauft laufend jeda Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau, Draugasse 5. *	IGO-t
Ka^fe	884-3
Bienen und Schwärme.
Skiabi, Kaufmann, Thesen, Unterdobrawa
Gebrauchte Möbel abzugeben
1 Kredenz mit Marmorplatte 70 RM, 1 Tisch 30 RM, 1 Garnitur (1 Sofa und 5 Fauteuils) 60 RM. — PALTAUF, Gra-jerstraße 47 (früher 27), besichtigen von 13-17 Uhr.__921-3
Sehr gute
Simmentaler Kühe
und Kalbinnen
lind im Gasthof Wlachowitsch in Marburg zu verkaufen. 16—2t.	901-3
Trächtige Häsinnen
mit Jungen zu verkaufen. Plonteu, Ter-nitzen P.Golldorf am Draufeld. 902-3
BÜPkßfßi sofort zu verpachten. Gast-haus Tschogram, Kapellen, Bad Radein.	915-*
Gasthaus auß.ef der st.adt .zu
pachten gesucht. An. träge unter „Ehepaar" an die Verw.
911-,
lischlermeister, ledig, sucht werk.
stälte und Wolmung geht event. auch als Teilhaber. Dwo-riak M., Dolitsch P. Waldegg, Steiermark.	" 918-l
Wachmänner ?ür ^setzten Gebiete
im Westen gesucht. In Betracht kommen in erster Linie Rentner, Pensionisten und einsatzfähige Invalide, sowie auch Arbeitskräfte, welche nicht in einem festen Arbeitsverhältnis stehen. Bewerber, welche bereits in einem kriegswichtigen Arbeitsverhältnis stehen oder dafür in Frage kommen, scheiden aus. Unbescholtenheit ist Voraussetzung. Anfragen sind an die zuständigen Arbeitsämter zu richten. Nähere Auskünfte durch die Dienststelle in Graz, Alte Poststraße Kr. 107, Thiel Rudolf, Werbeleiter. 424-6
Lehrling und Lehrmädchen
für Gemischtwarenhandlung Werden bei voller Verpflegung im Hause aufgenommen. Bedingung: Absolventen der Bürgerschulen mit einigen deutschen Sprachkenntnissen. Adresse in der Verw. 874-6
Kellnerlehrling wird mit voller Verpflegung aufgenommen. Bahnhofrestauration Pragerhof. 865-6
Magd Wird sofort aufgenommen. Bäckerei Schasi, Lembach bei Marburg (Drau).	906-6
Knecht w'rd ^ voller Verpflegung aufgenommen. Walentin Smode. Fleischhauer, Drauweiler, Frau, staudenerstraße.	905-6
Lehriunae wird mit voller Ver-
'	pflegung für Lebzelte-
rei und Wachszieherei aufgenommen. Ernst Gert, Marburg (Drau), Herrengasse 13 .	912-6
Schneidergehilfin
für sofortigen Eintritt gesucht. Schneiderei Beltschitsch-Goreniak, Marburg (Drau), Kernstockgasse 5.	913-6
Hausgehilfin inf e,inemf Hai,s-
a	halt sofort aufgenom-
men. Speglitsch, Marburg (Drau), Dietrich-Eckart-Straße 28.	914-6
Suche für Landbesitz brave, gute Wirtschafterin
40-50 Jahre alt. Adr. Verw. 916-6 Gesucht wird gesundes
starkes Mädchen
als Hausgehilfin zur Kaufmansfamilie. Anträge an die Verw. unter „Sofort 516".	917-6
Braves Mädchen,
aller Arbeiten gewohnt, welches auch in der Küche mithilft, wird sofort aufgenommen. Vorzustellen im Kaffeehaus „Viktringhof", Marburg (Drau), Viktringhofgasse 30._ 672-6
Brave
Hausgehilfin
wird für Gasthaus sofort gesucht. He-lene Klun, Stockenhammer (Store) bei Cilli.__892-6
Dienstmädchen für alle Hausarbeiten mit etwas Kochkenntnissen zu Kaufmannsfamilie aufs Land gesucht. Planteu Franz, Ternitzen, P. Golldorf am Draufeld._907-6
HüiiCflPhilfin mit Kochkenntnissen ............... wlrd	aufgenommen. Zuschriften an Pfeifer, Marburg (Drau), Gellertgasse 4. 908-6
Älterer
Knecht
wird sofort aufgenommen. —	Anfragen:
Brunndorf, Haydngasse 55.	923-6
Hausgehilfin welche selbständig Wirtschaft führen kann, wird dringend gesucht. Anzufragen bei Ilger, Marburg, Herrengasse 15.	922-6
Wirtschafterin
¡ute Köchin sucht »teile bei alleinstehend den Herren oder auf Besitz ab 1. Juli. Anträge unter „Wirtschafterin" an die Verw.	904-8
Bu^JUdUsfüeie
Marburg, Burgpiatz l
RENE DELTEN, ERNST v. KLIPSTEIN, ANNELIES REINHOLD
und die drei
»LOS CHERLOS«
in dem spannenden Artistenschicksal:
„Die dtei Codenas"
(Tobis-Film) Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturfilm! — Neueste deutsche Wochenschau!	920
30-jähriger Bursche,
selbständiger Meister im Baufach wünscht zwecks Ehe die Bekanntschaft eines Fräuleins von 20 bis 30 Jahren, welche mir in der deutschen Sprache und Korrespondenz hilft und gute Kameradin wäre. Anträge unter „Liebe und Glück" an die Geschäftsstelle der Marburger Zeitung, Cilli.
893-11
Bureehe mittleren Alters möchte an-ÜU S ständiges, aufrichtiges Fräulein mit reinem Vorleben, am liebsten Schneiderin oder ähnl. zwecks Ehe kennenlernen. Ernste Anträge mit Bild und Anschrift unter „Aufrichtigkeit' an die Verw.__894-11
ÜAirat ' Herr in mittleren Jahren, nc la * schuldlos geschieden.,Staatspensionist, mit Vermögen, sucht zwecks Ehe ein Fräulein 35—45 Jahre alt, mit kleinem Grund- oder Weingartenbesitz. Witwen oder Geschiedene nicht ausgeschlossen. Anträge unter „Schönes Leben" a. d. Verw.	89o-li
Eicanhahnnr wünscht Ehebekannt.
fcisenDanner schaft mit einem
Fräulein 30—40 Jahre alt. Schneiderin oder Bauernmädchen. Anträge unter „N. N." an die Verw. _^ 909-11
Picanhahner 21 Jahre sucht Ehe" tisenoanner bekanntschaft eines
Mädchens bis 25 Jahren, mit Vermögen. Anträge unter „Liebe" an die Verw. 6	910-11
24-jähriger Bursche,
Eisenbahner in ständiger Stelle, mit etwas Bargeld, sucht Fräulein zur sofortigen Ehe. Nur ernste Anträge unter »Glückliche Zukunft« a. d. Verw.	924-11
Čitaj in širi tednik „STAJERSKI GOSPODAR"!
„STAJERSKI GOSPODAR" • posrednik med mestom in deželo
Mit vetduMk
von 22J0 bis 400 Uhr!
20 Stück
prima
Simmenfaler Kühe und Kalbintten,
hochträchtig, verkauft ab 19. 6. beim Gasthaus Wlachowitsch in Marburg. Friedrich, Vieh, handlung, Kaisdorf.
903
KAUFE
allerart Texlilabfälle, Lumpen (Hadern), Schneiderabfälle, Metalle, Alteisen, Gußbruch usw.
Suche Vertreter und Einkäufer
in allen Städten und Orlen der Untersleiermakl Offerte erbeten an die Firma Johann SLUGA, Marburg (Drau), Triesterslraße 22. Telephon 22-72.	919
ffüUdekiesihet AtUuua,!
Mühlbeutel aller Arten erhallen Sie im altbekannten Geschäft Franz Kolbesen, Cilli. Franz-Schauer-Gasse 3. 898
Erst recht im Kriege tägliche Zahnpflege
Gerade Im Kriege müssen wir alles tun, um Krankheiten zu verhüten. Tägliche Zahnpflege — morgens und vor allem abends —ist zur Erhaltung der Zahn-und Allgemeingesundheit heute wichtiger als je. Wenn vorübergehend Zahnaaste fehlt, müssen die Zähne und Zahnzwischenräume durch gründlichen Gebrauch von Zahnbürste und Zahnstocher sowie durch kräftiges Spülen mit lauwarmem Wasser behelfsmäßig gereinigt werden. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik Dresden N 6.
Die Obst- und Weinbauschule
Marburg (Drau)

in Unlersteiermark hat die Aufgabe. Betriebsführer gemischter Land*. Betriebe mit vorherrschendem Obst- und Weinbau auszubilden und sie zu aufrechten deutschen Menschen zu erziehen. Mindestalter ist 16 Jahre. Die Ausbildung ist eine praktische und theoretische. Große Reb- und Obstanlagen .Gemüsebau, landw. Betrieb. Schulbeginn Mitte Septeml>er, Eintritt schon 20. Juli möglich. Auskünfte erteilt die Anstaltsleitung.	-	897
Der Leiter der Obst- und Weinbauschule Marburg/Drau
Aufforderung
Betrifft: Mitgliedschaft beim Steirischen Heimatbund.
Alle Angehörigen der Bevölkerung aus den befreiten Gebieten der Unlersteiermark, die ihren Aufnahmeantrag in den Steirischen Heimatbund gestellt haben, ihre Mitgliedskarte jedoch nicht ausgefolgt erhalten konnten, da sie ihren ständigen Wohnsitz nach dem 14. 4. 1941 innerhalb der Unter-steiermark gewechselt und bisher auch keinen Ablehnungsbescheid erhalten haben, werden aufgefordert, zum Zwecke der Klärung ihrer Mitgliedschaft ihre derzeitige Anschrift an das Verwaltungsamt der Bundesführung, Arbeitsgebiet Mitgliedschaftswesen des Steirischen Heimatbundes, Marburg/ Drau, Tauriskerstraße 12, umgehend bekanntzugeben. Diese Bekanntgabe hat weiteres zu -enthalten: Vor- und Zuname, Geburtsdaten, Geburtsort, sowie die
Ortsgruppe des Steirischen Heimatbundes, bei welcher seinerzeit der Antrag um Aufnahme gestellt wurde.
Auch die Angehörigen solcher Antragsteller werden aufmerksam-gemacht, gegebenenfalls für dieselben Anschrift und Daten bekanntzugeben, da die Mitgliedschaft zum Steirischen Heimatbund mit staatsrechtlichen Folgen verbunden ist.	812
Der Leiter des Verwaltungsamtes des Steirischen Heimatbundes: gez. Hruby, e. h.
I
landes-Hypothekenanstalt für Steiermark
i
GRAZ, Raoetzkystrasse Nr. 15
Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI, Postfach
Siedlungsdarlehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt