Cementi, ki se ne krčijo
Magistra Damijana Dimic in Stane Droljc med letošnjimi nagrajenci Sklada Borisa Kidriča
Že dvajset let snujeta in razi-skujeta skupaj, ves ta čas v istih sobah za istima mizama. Za takšno dolgoletno skupno znanstveno delo je zelo po-membno, da se raziskovalca ¦¦ujameta« predvsem v načinu dela, sem izvedela v pogovoru z letošnjima nagrajencema sklada Borisa Kidriča-z magi-stro DAMIJANO DIMICOVO in z magistrom STANETOM DROLJCEM, raziskovalcem iz Zavoda za raziskavo materia-lov in konstrukcij.
V precej strokovni obrazloži-tvi k nagradi je zapisano, da sta jo prejela za raziskovalno delo na področju sinteze in ka-rakterizacije kalcijevih sulfoa-luminatov kot osnovnih mine-ralnih komponent ekspenziv-nih in nekrčljivih cementov ter raziskave procesov hidrataci-je. Preprosteje povedano pa je plod njunega dolgoletnega raziskovalnega dela sinteza posebne         sulfoaluminatne
komponente cementa, ki tvori pri njegovem strjevanju takšne produkte, ki se širijo v nasprot-ju z običajnimi cementi, ki se krčijo Beton iz takšnega ce-menta se torej širi ali pa vsaj ne krči (kar je odvisno od vse-bovane količine sulfoalumi-nantne komponente). Upora-ben je predvsem pri betonira-nju vseh odprtin v betonu, ki jih v celoti zapolnjuje brez si-ceršnjih pojavov razpok. Zato je primeren kot zalivni v beton pri novogradnjah, na primer v hidroelektrarnah ali pri mosto-vih in pri rekonstrukcijah, na primer pri potresno močno po-škddovanih zgradbah.
Sulfoaluminantna kompo-nenta ali ekspanzivni agens, kot jo raziskovalca tudi imenu-jeta, je izdelana iz naravnih do-mačih, predvsem odpadnih surovin ter je žgana pri nižjih temperaturah, kot podobne komponente cementovvtujini, predvsem v razvitih državah: ZDA, Japonski, Sovjetski zvezi, Švedski in Franciji. Te sestavi-ne in način izdelave bodo predstavljale v prihodnje velik prihranek pri izdelavi. V pri-pravi je že tehnološka linija v obratu Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij v Ga-meijnah, na kateri bodo že ko-nec letošnjega leta začeli s proizvodnjo ekspanzivnega in neskrčljivega cementa. Na leto ga bodo lahko izdelali do 2.000 ton. Kasneje, če bo njegova uporaba uspešna in osvojena, bodo njegovo proizvodnjo prenesli v eno izmed cemen-tarn, možen pa je tudi izvoz. Svojo prvo preizkušnjo je eks-panzivni agens že doživel. Av-torja sta namreč že uvedla uporabo teh cementov za za-livni beton pri gradnji HE Sol-
kan, pred tem pa uporabo ne-skrčljivih cementov drugih ti-pov pri gradnji HE Srednja Drava 1 in 2.
»Na tej nalogi delava že zelo dolgo, intenzivneje pa od leta 1977. Zamisel se je porodila pravzaprav ob ugotavljanju te-žav pri posebnih delih pri gradnji. Ugotovila sva, da se v svetu že dolgo ukvarjajo s po-dobnimi problemi,« je poveda-
la magistra Damijana Dimic. Sredstva za nalogo je zagoto-vila Raziskovalna skupnost Slovenije, pa tudi na zavodu so imeli velik posluh za nujno de-lo in so ju tudi predlagali za nagrado Kidričevega sklada. »Na splošno pesti znanstveni-ke pomanjkanje deviz za naba-vo strokovne literature,« je do-dal magister Stane Droljc. »Včasih smo dobivali razne strokovne revije, zdaj pa pride-jo v naše roke le še fotokopira-na kazala, kopijo članka pa lahko naročimo v Centralni te-hnični knjižici. Seveda je lista-nje in prebiranje revije, kier se
utrne človeku marsikatera no-va zamisel, čisto nekaj druge-ga, kot bežno preletavanje na-slovov člankov na kazalih. Marsičesa pa tudi Centralna tehnična knjižnica nima več. Zato strokovnjaka velikokrat mine veselje do dela,« je dejal. Potem so tu še težave z opre-mo in aparaturami. Vsako družbeno                  priznanje
raziskovalnemu delu je zato potrditev dolgoletnih prizade-vanj, naporov ter prijetno doži-vetje v siceršnjem negotovem pričakovanju rezultatov znan-stvenega raziskovanja.
VIDA PETROVČIČ