4. številka. ____Ljubljana,	25.	julija.	I.	leto,	1873.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja vsak petek.
List velja za celo leto 2 gld. 40 kr., za pol leta Uredništvo in opravništvo lista je v „Narodni tis-I gld. 20 kr. — Posamezni list velja 5 soldov.	karni“	v	Tavčer-jevi	hiši	„Hotel Europa.“
Vabilo na narocbo.
S 1. avgustom začne novo naro-čenje na
List velja za 3 mesecev, od 1. avgusta do konca leta samo eil goldinar. Naročnina naj se pošilja po poštnih nakaznicah.
Kaj je novega po Slovenskem.
Ob času žetve se gospodarjem ne ljubi, s politiko dosti se vkvarjati. Treba je z vsemi rokami delati, da se napolnijo shrambe z žitom za pozimski čas. Po srečno končani žetvi pa bodo tudi naši kmetje imeli toliko časa, da se snidejo in pogovarjajo, koga bi naj volili za svojega poslanca v državni zbor.
Volitve v državni zbor se bodo meseca septembra ali oktobra vršile; imamo do tadaj še večkrat priliko, o teh volitvah govoriti.
Po vsem Slovenskem, posebno pa po Kranjskem in Štajerskem so duhovniki nekako razburjeni, in že zdaj začenjajo kmete nagovarjati, da bi si za poslance kmetje volili samo take gospode, katere jim bodo duhovniki priporočali. Plašijo kmetsko ljudstvo, da gre za vero; pa povedali smo že in zopet ponavljamo, da nam vere nikdo noče kratiti. Duhovniki se le za pravice svojega stanu bojijo. Pred letom 1848 so duhovniki in graščaki vladali nad ljudstvom. Zdaj se
je to predrugačilo. Postave si daje ljudstvo po svojih poslancih, cesar pa jih potrdi. Zato treba paziti, koga volimo, da ne bode potem naš poslanec se najbolj le za pravice duhovnikov in graščakov potegoval, za ljudstvo pa nič.
Pa tudi naši narodni nasprotniki — Nemci in nemškutarji — nam hote vsiliti svoje ljudi za poslance. Tem mi odgovorimo: Slovenci smo in si volimo Slovence za svoje poslance. To si zapomnite!
Domače stvari.
—	(Iz Marenberga) se nam piše 18. julija: Včeraj se je predstavljal nemškutarski kandidat za državni zbor, Seidl, volilcem po dokončani volitvi v okrajni zastop kme-tiške skupine.
G. župnik iz Brezja Groskopf je, po dokončanem govoru, Seidla nagovoril v slovenskem jeziku, da bi naj to, kar je nemški govoril tudi slovensko povedal kmetom. Izgovarjal se je Seidl, da ne more slovensko govoriti, da pa državni zbor nij slovenski in je tedaj zavoljo tega on še zmirom za državni zbor dober in sposoben. Če pa kdo hoče slovensko slišati, bode mu pa predsednik Wi8ijak razložil, kaj je govoril. Predsednik si menda ničesar nij upal po slovensko povedati, je tedaj raji k sebi klical tiste, ki ne razumejo nemško, da bi jim menda tiho na uho povedal, kajti glasno slovensko se menda v takem sv. nemškem zboru ne bi smelo govoriti. Kmetje nečejo butice biti, da bi hodili k njemu na spoved. Nobeden nij padel pred njega in ga za to prosil.
Gosp. Seidl gre sam med nekatere volilce in jih popraša ali so ga razumeli; odgovarjali so mu, da nijso razumeli, ali vsaj ne vsega. Kmalu nastane hruš in trui in celo žvižganje, tako da je moral predsednik zbor skleniti. — Ko že nij več niti ena četrtina ljudi v hiši bila, se je eden zmislil in še tistim par glasom po sklenenem zboru predlagal, da naj vendar kandidaturo Seidla pritrdijo, in čast skažejo. Smeha je bilo potem po celem trgu dovolj. Že v tako nemšku-tarskem okraji gosp. Seidl nema nobene simpatije.
— (Iz Novega mesta) se nam piše:
V	novomeški okolici je denes 19. julija po poldne razsajala taka nevihta, kakoršne ljudje še ne pomnijo. V trški gori je toča v drugič popolnem strla vse trsje. Ležalo je je vse belo, kakor snega. Kozolci so poraz-krehneni in vse snopje je daleč okrog razmetano.
— (Od sv. Križa pri Ljutomeru) se nam piše 16. julija: Pri sv. Križu je 15. julija bila tako strašna ura, da se enake še stari ljudje ne spom njajo. Okolo 9. ure predpoldne pride nevihta, dež in toča; potem pa je grom in strel tako razsajal in'divjal, da je bilo joj. Strela je udarila v neko kapelo, v kateri je ravno neka deklica proti meglam zvonila in jo ubila. Na več krajih je strela šinila v poslopja, v drevje, v snopje in cerkveni stolp trikrat. Sreča velika, ker so bili udarci le mrzli; se je tedaj malo hiš vnelo. Enemu kmetu je pogorelo 76 križev reži, drugemu pa 16 križev pšenice, v katere je strela udarila. Eden križ ima 15 snopov.
— (Iz Kamnika) se nam piše: Prihodnjo nedeljo se bode posvetila nova, prelepo izdelana zastava kamniške čitalnice.
— (Iz Svetinj) pri Ormuži na slovenskem Štajerskem se nam piše 16. julija: Denes ob ‘/a 1 lih je bil tukaj hud vihar z dežjem tudi toča se nam je pokazala pa škode nij naredila. Žito je večjidel požeto, pa nij tako slabo kakor smo mislili pomladi. V vinskih goricah prav dobro kaže, sadje je že debelo in popolnem zdravo, če ravno vreme o času cvetja nij bilo ugodno. Sadja je
prav malo. Vidi se tu pa tam kaka sliva. Jabelk, hrušk in orehov pa še skoro nič ne bode.
— (Iz tržaške okolice) se nam piše: Mestni magistrat je dal poziv, da so zapisniki volilcev na raznih krajih razpoloženi, da jih vsak lehko pogleda in sicer na magistratu, na borzi in drugih očitnih krajih. Vsak, kdor ima pravico voliti, naj pogleda, če je v zapisnik vpisan, da lehko reklamacijo položi, t. j. terja, da ga vpišejo, ker do 3. avgusta t. 1. mora vsak svojo pritožbo vložiti, kasneje je prepozuo. Okoličani in drugi narodni volilci! ne zamudite in poglejte, če ste vpisani, če ne, precej sc je treba pritožiti, čas je zlato in treba je delati urno!
— (Strašna nesreča.) IzPostojne se nam 17. julija piše: Tukajšnji dimnikar Jan. Dolenec je navadno tujce spremljal v postojnsko jamo. 15. t. m. pridejo trije Francozi, dva gospoda in ena gospa in želo si jamo ogledati. Dolenec jih vodi in še eden njegovih tovarišev. V Magdaleuski jami malo postoje in Dolenec hoče tuji gospodi vloviti človeško ribico (proteus), katera se kot znano v postojnski jami nahaja. Vrže trnik v globočino, sam pa se nagne črez rob skalovja.
V	tem se mu noga spodrsne in Dolenec pade v prepad po strmem in ostrem skalovji. Luč, katero je imel v rokah , ugasne in tujci so v temi stali v jami. Slišalo se je malo časa stokanje nesrečneža, ki je ves pobit ležal med skalovjem, pa kmalu omolkue; bilje mrtev, Drugi vodnik je v tem hitel iz jame, da pripelje ljudi na pomoč, ki so z velikim trudom mrtvo truplo vzdignili iz globočine in spravili na dau. Nesrečnež je zapustil četvero otrok. Francozi so pred odhodom ubogim sirotam 100 gold. darovali.
— (Toča in nevihta na Dolenjskem.) V zadnjem listu smo iz Novega mesta poročali o strašni nesreči, ki je en del Dolenjskega zadela. Nova poročila, ki nam dohajajo, kažejo, da je poškodovanje polja in vinogradov še vse hujše nego je bilo misliti. Iz št. Petra na Doleujskem se piše, da so vsled toče zadnje sobote polja, vinogradi in
(Dalje v prilogi.)
Priloga k st. IV. »Slovenskega Tednika."
sadje popolnem uničeni. Toča je bila tako strašna, da bi jo bil še drug dan na tisoče mernikov lehko nagrabil. Tudi iz Trebnjega se nam piše, da je vsled toče in viharja uničeno polje, drevje polomljeno. Polje še večjidel požeto nij bilo. — Ubogi kmetje!
— (Poboj.) Zadnjo nedeljo so se delavci, žganja pijani na dolenjski cesti pri Ljubljani stepli: Eden je z na smrt ubito glavo bil prinesen v deželno bolnišnico.
— (Nesreča.) V Samasovi zvonarski fabriki je predvčerajšnjem zvečer šel delavec Lovro Povše spat, zjutraj pa so ga mrtvega našli. Zdravniki pravijo, da za to, ker je zidanje novo bilo, smrad velik in okna zaprta.
— (N e s r e č p o 1 n k o š.) Iz Svetinj na slov. Štajerskem se nam piše: 11. t. m. se je vtopil pri sv. Miklavži nek otrok tri leta star. 12. sta šla dva tukajšnja 131etna dečka detelje kosit. Ko Jožef Škrjanec prvokrat s kosoj mahne, zadene mesto detelje nogo svojega tovariša, Franceta Valpotič-a tako močno, da mu nogo predere, ter prereže največjo žilo v nogi. Zguba krvi je bila tako velika, da je dečko umrl, predno je Škrjanec domače doklical. — Včeraj je bila nevihta z dežjem. Toča se je prikazala, pa nij naredila veliko škode. Zvedeli pa smo denes, da je pri sv. Miklavži pobila skorej vse. čujemo tudi povedati, daje strela udarila v neko hišo na Mrzlem polji, ter ubila ženo, katera je menda ravno kosilo kuhala. Tudi v Cezanjevcih je neki zadela hišo, zgoreli ste obedve.
— (Nova šola.) Občina Donaška gora pri Rogatci je sklenila, si svojo šolo zidati. Dozdaj so morali šolarji hoditi v daljni Rogatec, kar nij bilo na korist izdat-neme poduku. Mnogo občin je še, kjer bi trebalo šol, da se širi omika med ljudstvom.
— (V Planini) na Kranjskem seje volil nov cestni odbor za okraje Planina, Lož in Idrija. Za načelnika tega odbora je 12. julija bil izvoren g. Franjo Hren, veliki posestnik
v Begnjah, za njegovega namestnika pa g. Anton Jeršan iz Unce. — V okrajni cenilni komisijon pa je bil izvoljen g. Matija Milavc, župan v gornjem Logatcu.
Šola in cerkev.
Kdor si hoče naprej pomagati v življenji, da ne bo kruha stradal, da ga ne bodo ljudje goljufali in za nos vodili, pa da si bo kak krajcar lehko prihranil, mora kaj znati. Kmetu in rokodelcu, obema je treba podučenim biti v svojih opravilih in v drugih rečeh.
Prvi poduk daje ljudska šola. V njej se otrok uči brati, pisati, računati, krščanski nauk in kakor je zdaj uredjena nova šola, še mnogo druzih vednosti. Ne smel bi tedaj nikdo biti v deželi, ki nij vsaj v ljudsko šolo hodil in ki vsaj toliko ne zna, kolikor se da naučiti v ljudski šoli.
Pred malo leti še je bila ljudska šola pod oblastjo cerkve; to je, fajmošter ali de-hant je imel prvi v njej zapovedovati. Učitelji so navadno najeti bili kakor orglarji in mežnarji. Glavna stvar je bila mežnarija, šola pa je bila le neka pritiklina pri cerkvi.
Tudi nij bilo nobene postave, po kateri bi starši prisiljeni bili, svoje otroke v šolo pošiljati. Vse to je bilo krivo, da so šole bile po večini prav slabe in da dosti staršev v svoji zanikernosti otrok nij dalo v šolo. Vsled tega v nekih deželah skoro polovica ljudi še brati ne zna, še manje pa pisati, da si vsi ljudje priznajo, kako je to dobro.
A duhovnikom je pri šolah bilo samo na tem, da so se otroci kerščanskega nauka učili. Tudi mi smo zato, da se kerščanski nauk v šoli uči, a samo s katekizmom in molitvijo človek ne more živeti.
Po novi šolski postavi je šola tako uredjena, da jo mora vsak otrok od 7. do 12. ali 14. leta obiskavati. In to je pametno. Tudi učitelji zdaj nijso več mežnarji, ampak imajo samo v šoli opraviti; saj jim to pri-
zadeva dosti truda in skrbi, da poredne otroke lepo izrede in poduče.
Učitelji pa morajo, predno dobe kako učiteljsko službo, več let v učiteljske pripravnice hoditi in dokazati pri izpraševanji, da so res zmožni učiteljem biti. Zato si pa tudi zaslužijo plače, katere dobivajo. Kdor dela, mora tudi plačan biti. Učiteljske plače so tako še nizke, pa še zoper te godrnjajo neki nevedni starokopitneži.
Nove šolske postave so tedaj dobro uredile Šole, samo da jih je v nekih krajih in deželah premalo; da so po tri ali štiri fare, pa ne ene šole. Zlasti na Kranjskem je dosti premalo šol.
Duhovniki z novo šolsko postavo nijso zadovoljni; oni godernjajo zoper to ločitev šole od cerkve in se jej še zdaj ustavljajo in zakaj? ker nemajo več oni sami gos-podstvo nad šolo, ampak tudi posvetni možje, kmetje in drugi.
Mi pa se veselimo napredka in želimo samo to, da bi skoraj nobene fare, nobene večje vasi ne bilo brez šole in da bi skoraj prišli do tega, da bi vsak Slovenec znal brati in pisati.
Jezuviti na Kranjskem.
Denes je ravno sto let, kar je bil pametni papež Klemen XIV. jezuvite odpravil. On je bil „nezmotljiv“, pa tudi oni Pij VII. je bil „nezmotljiv“, ki jih je zopet postavil. Ker se ravno o teh možeh govori in laže, da nijso nič škode storili s svojim fanatizmom, da ne begajo ljudi po nepotrebnem, objavljam sledeče:
Lansko leto takoj po binkoštih bil je v vasi Stražišče pri Kranji misijon, v 10. letih že drugi. Pridige so bile jako ostre in v nekaterih zadevah jako pohujšljive, tako da ljudje iz kancelna še nikdar nijso take slišali. Ljudje so vreli seveda od vseh strani. Hodili ste iz Stražiša Micka in Tona Debeljak vulgo Kocjanove, jako pridno v cerkev. Ko so potem še po drugih bližnjih krajih misijonovarili, hodili ste ti dve sestri povsod za njimi, in sploh na nič druzega mislili, nego na pridige jezuitov. A
kmalu potem ste jeli fantazirati o „veri“, o „kloštru“, o molitvi, o peklu itd. in dasitudi popred popolnem zdrave na umu in telesu, je ste kmalu noreti, da so videli ljudje, da ste popolnem ob pamet prišli. Popred pa se nij nikdar o njih kaj tacega slišalo, kajti zdrave	in trdne	familije	so, pri tej	familji
sploh	popred še duha	ni sluha nij	bilo o
tem, z eno besedo, čisto zdrave so bile. Tona pa je tako zelo norela, da so sklenili, jo poslati v norišnico ljubljansko. Peljal jo je v Ljubljano Anton Rozman in njen brat Aleš. Ko je med potjo včasih hotela razgrajati, rekel ji je le brat Aleš, Tona, mirna	bodi, če	ne, te ne bom peljal	v klo-
fiter;	potem je	deklica	zopet mirno	Bedela
na vozu.- A to se je mnogokrat pripetilo, da jim je hotela uiti. Zdaj je v ljubljanski norišnici že gotovo okolo 3 mesece. Oni mož jo večkrat obišče; prinese jej kruha, pokliče jo: Tona, kruha sem ti prinesel, pojdi semkaj. Nekaj časa gleda, potem skoči k njemu, vzame kruh, poklekne in začne moliti, in leže zopet v posteljo. Micka pa, ki je doma, vedno leži. Kakor popred zdrava, iz-gledala je jako dobro, kakor tudi Tona, je zdaj skoraj sama kost in koža. Tuhta in tuhta vedno, fantazira, kakor Tona, a podoba je, da bo kmalu konec vsega, kajti zmirom slabeja je. — Jezuiti so še v Rep-njah. Ko je pa prišla prepoved, da namreč ne smejo več biti na Kranjskem, napravil je fajmošter Jurij K. neko prošnjo, na katero so se nekateri soseskini možje podpisati prisiliti ali zapeljati dali, da namreč pridige jezuitov nijso bile tako „ostre“, da bi zbog tega se kaj bilo zgodilo, in da bi menda jih ne preganjali. — Pri Tržiči pa je o tistem času, ko je bil v Križih misijon, neka ženska v vodo skočila; ljudstvo je reklo, da jo je vsled pridig preveč „peklo“ in je v vodi iskala gasila. (Iz Slov. Narodi.)
Politični razgled.
Notranje dežele. Na Dunaji je velika razstava za celi svet in pa — kolera. Vendar ta bolezen ne razsaja tako hudo, kakor je bilo iz početka slišati • a prepla-
šila je le tujce, da se jih mnogo ne upa na Dunaj, razstavo si ogledati. Razstava pa je velikanska; kdor ima dosti denarja in dovolj časa, naj si jo gre ogledati. Zavoljo razstave vlada nij dozdaj še razpisala volitev za državni zbor.
Vnanje deržave. Odkar so Mlusi Kivansko deželo in glavno mesto premagali, imajo vsi narodi srednje Azije strah pred Rusi. Obračajo se do Angležev, da bi jim pomagali proti Rusom, pa Angleži si tudi ue upajo; Rusi so jim premočni.
Na francoskem je vpeljana nova vojna postava, po kateri mora kakor pri nas, v sili vsak človek v vojsko.
Na Nemikem je že od nekdaj bila taka postava; za to so Nemci zmagali nad Avstrijo in nad Francozi. Če pa zdaj spet pride do kake vojne, bo teško šlo Nemcem ker bodo tudi Francozi toliko če ne več vojakov imeli, kakor Nemci; če pa se Rus zveže z Francozom, potem pa bi utegnila huda biti za Nemca. A Bog nas obvari vojske!
Na Spanjtkevn je zmirom velik nered. Ljudovlada ali republika se ima boriti proti puntarjem, kateri hočejo nekega španj-skega princa za kralja postaviti.
Razne stvari.
*	(Nesrečna deklica.) V Pragi je lepa mlada deklica služila pri nekem peku. Bila je priljubljena pri celi soseščini zarad svojega poštenega vedenja. Njeni gospodar je, kakor se je slišalo, deklici nagajal, da bi se mu udala, pa nij imel povoljnega uspeha. Zato jo začne črtiti in nekega dneva dolži deklico, da je vkradla nekaj perila. Žuga jej, da jo d& drugi dan po policiji zapreti. Vboga deklica trdi, da je nedolžna, pa gospodar ne odjenja. Vsa zbegana zbeži deklica pod streho in se splazi skozi okno na streho in črez požarni zid na strehe sosednje hiše. Tam skuša priti do vrha, pa prestrmo je in nikjer se ne more prijeti z rokama. V tem so jo ljudje zagledali in se jih je na stotine okolo hiše zbiralo. Deklica kliče na pomoč, a nikdo ne ve, kako priti do nje. Naposled hiti en mož po lestve in vrvi, pa deklico zapuste moči in valja se doli po strehi. Na žlebu obvisi z jankami, pa te se potrgajo in deklica pade iz višine treh nad-
stropij na kameniti tlak, kjer z razpočeno glavo mrtva obleži. Policija je teško zabra-nila zbranim ljudem, da nijso v svoji jezi šli nad peka in ga ubili.
—	(Umor). V četrtek 10. julija ob 10‘/2 zjutraj pride 69 let stari kmet v hišo Mihaela Klančiča, posestnika v Št. Vidu pri Kravljem (Crauglio) na Furlanskem, da bi se ž njim nekaj pogovoril. Ko sta se uže dolgo časa zaradi nekega konja pogovarjala, obrne se Klančič preč in kmet vzame na to hitro samokres iz žepa, ustreli in zadene KI. v desno stran hrbta. Mlatiči pridejo na pomoč, pa morilec je bil uže bežal v svojo hišo, kder so ga žandarmi tudi vjeli. Ko ga zvežejo, ga peljejo na željo ranjcega k njemu in ta ga upraša: »Zakaj ste me umorili ?“ Morivec odgovori mrzlo: „Pred petimi leti ste me iz svoje hiše izpodili, ker vam nijsem hotel najemščine plačevati, sedaj sem Vam jo uže plačal."	„Soča.“
*	(Strašno maščevanje nad morilcem.) V jutro proti 2. uri pride več našemljenih mož v Lalem (Indijana) v severno-amerikanskih državah, kjer primejo mestnega stražnika ter ga zaprejo, potem v jetnice gredo in sodnika tam bivajočega za ključe terjajo. Ta jih neče dati, oni ga zgrabe in zaprč. Za tem si pripravijo kovaško kld-divo, s katerim prebijo do celice, kjer je bil Delos Hefteron zaprt, ki je pred nekaj dnevi nekega Halsteada umoril. Čelica je imela dvoje vrata, oboje prebije divja četa in morilec jim stoji nasproti. Vedoč, da ga čaka smrt, ako ga primejo, hotel se je z nekim pohišnim orodjem na življenje in smrt braniti. Kot razdraženi tiger stoji til in varuje vrata. Druhal, ki je divjega morilca poznala, in vedela, da bi bil prvi, ki bi se mu približal, gotovo mrtev, se nekaj časa obotavlja. Potem pa začne z oljem in trpentinom namočene klančiče preje v celico metati in tam z dolgimi rantami zažigati. Kakor hitro so ga mogli videti, ker je bilo zdaj svitlo v sobi, začno streljati nanj, eden ga zadene v prsa, drugi mu roko zlomi. Ne more se več braniti in težek kamen ga pobije celo na tla, na kar ga zgrabijo, zvežejo in iz ječe peljejo. „Kaj hočete z manoj početi?" je vpraša. „Obesili te borno" so mu odgovorili. Peljejo ga k 30 čevljev visokemu železničnemu mostu blizu jetnišnice, kjer jih morilec prosi, naj mu pustč toliko časa, da bode molil. Zastonj. Dajo mu vrv krog vratti in privežejo drugi
konec trdno k mostu. Potem ga potisnejo navzdol. Ko je bil mrtev, maščevalci odrinejo, nihče jih nij spoznal, nihče vedel, kam. Velik strah je v mestu in okolici.
Gospodarske stvari.
Kmetijski shod v Bledu.
V	nedeljo 19. julija sta sklicala gospoda dr. Razlag in Povše profesor kmetijstva v Gorici, kmetijski shod. Pred županovo hišo, katera je bila z zastavami in zelenjem krasno okinčana, se je zbralo nad 400 ljudi, katerim je dr. Razlag s6 svojo navadno zgovornostjo razkladal korist čebeloreje. V svojem izvrstnem govoru je povdarjal, da je blejski okraj radi svoje zgodne in pozne paše čebeloreji jako ugoden in nij treba dragega prevaževanja in da bi se dala s6 slovečo kranjsko čebelo dobra kupčija napraviti.
G. profesor Povše je govoril najprvo o podlagi vsega kmetijstva, o gnojni jami, potem pa o reji goveje živine in je se svojim gladkim a vendar lehko umljivim govorom pokazal, da je v tej stroki doma. Že v uvodu svojega govora se je bil gospod profesor občinstvu zelo prikupil: „Jaz vam nečem svojega mnenja vrivati", je dejal, Jaz vam dajem le nasvete, premislite jih doma, razgovarjajte se samij o i\jih in kar boste dobrega našli, obrnite v svoj prid v zboljšanje svojega kmetijstva".
Saj se je pa tudi na obrazih bralo poslušalcem, kako jih je zanimalo predavanje in marsikateri „to je res“, je pokazal, da niti ena besedica nij bila zastonj.
Končno se je na dr. Razlagov ^opomin vpisalo pet gospodarjev v kmetijsko družbo. Jeseniški gospodarji so oba gospoda naprosili, naj bi jim ako mogoče, v nedeljo v njihovi vasi predavali, kar je gospod Povše tudi obljubil, dr. Razlag pa zaradi pomankanja časa odreči moral.
Driska pri mladi živini.
Driska je česta bolezen mladih telet in prašičev ter časi tako huda, da od nje živina crka. Največkrat driska pride od pre-blajei\ja, ker živina stoji na mokrem ali leži
poleg mrzlega mokrega zida; živina drisko dohode tudi od prehladne pijače ali od slabe, pokažene krme. Še mleko je časi tako slabo, da drisko dela, če krava ali svinja ne dobiva prave krme.
Driska iz početka nij nevarna, a lehko nevarna postane, če se zanemari. Naj bolj treba da gospodar gleda, kaj je krivo te bolezni ali krma ali prehlajenje. Če je krma slaba in pokažena, treba namestu slabe dobro in zdravo krmo dajati in živinče o-zdravi brez leka ali zdravila. Pri prascih, kateri še sesajo, teško je ubraniti, da ne bi požirali okolo korita ostankov, ki so včasi že gnjili. Zato naj bi svinja zunaj hleva krmo dobivala, prasci ne bi mogli do nobenega korita priti. Kadar se svinja buka, ne sme dojiti; naj se prasci tedaj poj6 s kravjim mlekom.
Živinče, katero ima drisko, ne more se napajati z mrzlo vodo, nego z mlačno in tudi s to po malem; naj bode v toplem, suhem hlevu, ki je obilo in suho nastlan. Če je driska huda, naj se živini daje prežgane juhe, praženega ovsa, stržnega graha ali fižola, sladja, želoda, čaja iz sleza ali gren-cega čaja iz centaureje (tavžent rožic). Pri sesajočih teletih ali prašičih pomaga magnezija ali kreda. Če driska že dalje časa trpi, treba poiskati živinskega zdravnika.
Kako kaže letina.
—	Žetev je po večjem povsod končana. Pšenica in rež je v nekih krajih tako slaba bila, da so jo pokosili. Sploh je žitna letina slaba, samo ječmen in oves dobro kažeta, tudi koruza dobro raste. O krompirji pa se sliši da ga ne bode preobilno.
—	Vinogradi pa obetajo dobro branje; na Štajerskem in Dolenjskem je prav polno, v nekaterih krajih na teški zemlji so trsi posuti z grozdjem. Jagode so že v moči, grozdje sploh lepo in zdravo videti; les močno raste. T o č a je letos že na več krajih hudo škodo napravila.
— Poljske miši in črvje. Po vitih in tudi po polji delajo črvje v nekaterih letih dosti kvare, ker glodajo koreninice mladega zelišča, drevesnih sadežev itd. Poljska miš črvov željno išče in jih žre. Neki gospodar je vlovil tri miši, ter jih v kletko zaprl in krmil z raznimi stvari, da bi zvedel, kaj naj-rajše jedo. Dajal jim je kruha, krompirja, korenja, in travnih koreninic. Najrajše so sezale
•	po koreninicah in korenji. A če so dobili črve, pustile so vso drugo jed in planile po črveh. Tudi na polji se je ta gospodar uveril, da nij bilo črvov najti, kjer so bile miši. Tedaj so poljske miši koristne v takih letih, kadar je dosti črvov, katere želneje love, nego krtje. Ena miš požre v 20 urah toliko črvov, kolikor tehta miš sama. Tudi domača mtš črvov išče ter jih žre.
— (Žitna letina) je mnogo obetala, pa malo dala. Pšenica je bila redko kje čista, na mestih je bilo več grašice kakor pšenice in sem ter tje tako polegla, da so jo kosili. Od reži je tudi malo prida, slame je, zrnja nij. Ječmen se je dobro obnesel. Solnce že več dnij hudo pripeka ljudje se suše boje, dež, kje si?
— (Goveja kuga). Ker je goveja kuga na Kranjskem ponehala, sta c. k. na-mestnijštvo v Gradci in c. k. deželna vlada v Cclovci odložila, da je meja med Kraujsko, Koroško in Štajersko zopet odprta.
— Hranilniea v Brežicah dobro izhaja. Kakor beremo v „Tagpst.“ bilo je leta 1872 sprejetega: 45.737 gld. izdanega pa 39.088 gld. Rezervni fond v dveh letih že znaša 1276 gld. Naj bi vendar narodnjaki po drugih naših mestih tako delali, kakor tu — nemškutarji.
Tržna poročila.
Iz Peš te 20. julija: Že več let nijsmo imeli tako ugodnega časa za žetev in spravljanje žita, kakor letos. Zato pa je žetev že po večjem končana. Kakšna je žitna letina, se tudi še zdaj ne da presoditi; iz nekih krajev se sliši, da dobra, pa v večjem delu naše dežele je srednja ali celo slaba. Početkom tedna je bila silna vročina do 28 stopinj na termometru; 15. julija pa je po vsem Ogerskem razsajala huda nevihta, ki je tudi dosti škode napravila. Zrak se je
vsled tega ohladil in zdaj nij take vročine. Krompir, repa in pesa lepo kažejo. Žitne kupčije še tudi ta teden nij bilo; privozilo na trg se nij niti pšenice, niti reži, da bi se dalo o ceni govoriti. Turšiče pa se je dosti prodalo in je cena za 10 kr. višje poskočila na 3 gl. 70 kr. V pšenici se je barantalo za čas, to je, da sc meseca septembra ali oktobra odda, po 5 gold. 85 ki’, do 6 gold. za cent, rež pa po 4 gld. vagan. Oves je po 1 gl. 60 kr., repica po 10 gld. — Črna moka za kruh se je ta teden rada kupila; mlini razen dveh ne delajo, zato je cena moke poskočila. — Po svinjski masti se prav malo povprašuje in se dobiva po 27 do 28 gld. cent; Špeh pa po 30 do 31 gld. —-Za letošnji med se ponuja po 20 gld. za cent, za vosek pa 86 do 92 gl.
Iz Dunaja 20. julija. Žitna cena se po malem vzdiguje, zares čudno o času žetve. Iz tega sodimo, da žitna letina nij posebno dobra. Sicer pa se pred mlačvo nič gotovega ne da povedati. Nova pšenica je za 50 do 75 kr. dražja, kakor začetkom tedna; banatska po 6 gl. 80 kr. za čolni cent. Rež pa se je le malo podražila, če prav je znano, da se je reži prav malo pridelalo; moravska je po 5 gl. 15 kr. vagan; ječmen po 3 gl. 20 kr. do 3 gl. 40 kr.; turšica po 3 gld. 50 kr.
Toržna cena v Ljubljani 9. julija t. 1.
Pšenica G gl. GO kr.; — rež 4 gl. 30 kr.; — ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 70 kr.; — prosi — gl. — kr.; — koruza — gl.
— kr.; — krompir 2 gl. — kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 51 kr.; — mast — gl. 38 kr.;
— špeh frišen — gl. 32 kr.; — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 26 kr.; — teletine funt 27 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent — gl. 80 kr; — slame cent — gl. 95 kr.; — drva trda 6 gld. 80 kr.; — mehka 5 gld. 20 kr.
Loterljne nrcfikc s
V	Trstu, 19. julija: 33. 5. 27. 47. 57.
Ažijo srebra na Dunaji 24. julija. 109'—.
Listnic« uredništva. A. K. v B. na Dol.
Brez skrbi. „S1. Tednik" ima že več naročnikov, nego se je za prvi začetek nadjal. Pridig se ne bojimo. — D. P. v L. V polemike z drugimi slovenskimi listi se no spuščamo. Mam je samo za puduk kmetskega ljudstva, ne za kreganje.
I.ihtuicu oitravništva. Od več strani dohajajo pritožbe, da naročniki liste neredno dobivajo. Temu so samo poste krivo; naša ekspedicija vse liste redno odpošilja.
Zdaj ko se čas žetve približuje
šteje si podpisano vodstvo v čast
p. n. gospode gmntnc posestnike
na
zavarovanje poljskih in senožetskih pridelkov proti ognju
posebno opomniti.
C. kr. priv. vzajemna zavarovalnica, katera si je po večletni občnokoristni delavnosti splošno in popolno zaupanje pridobila, nadja se tudi zarad
sur- zavarovanja pridelkov
prav obilnih naročil, temveč ker se je njena delavnost na premakljive stvari, le vsled dotičnih želja deležnikov upeljala,
ker se premije le zlo niško fačunijo
in ker so pripomočki in vestno gospodarstvo društva porok, da se bodo prevzete dolžnosti zavarovalcem nasproti, natančno spolnovale.
Zavarovalne ponudbe sprejemajo se v pisarnici vodstva v Gradci, pri glavnem zastopništvu v Ljubljani in pri okrajnih zastopništvih, koder se tudi opravilna razjasnila z največo radovoljnostjo podelijo.
Gradec, 1. julija 1873.
Vodstvo c. kr. priv. vzajemne zavarovalnice.
I I M M M 1 I M I I I 1 M l*
»€>	i
Dne 23. juliju 1893 se je začela razprodaja k ,E. Blažih* i evemu konkurznemu premoženju spadajoče zaloge blaga, obstoječe iz	(
kolonijalnega, barvnega in tvarinskega blaga, špirita in spirituoznih tekočin in vina,
in raznih drugih v ta strok spadajočih reči, kakor dotičnih štacMnshih priprav v štacunskem prostoru v Florjanovih ulicah štev. 68.
Ljubljana dne 20. julija 1873.
Oskrbništvo
E. Blažič-eve konkurzue mase.
i i i i 11111111 l i l 11111111111 i h*
Izdatelj in za uredništvo odgovoren Ivan Semen.
Tisk „Narodne tiskarne" v Ljubljani.