SREBRNA MEDALJA API MO N DIE REVIJI SLOVENSKI ČEBELAR VANCOUVER 1999
LETO 1 873 - ZAČETEK PERIODIČNEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM
letnik CVI leto 2004
mm čfbfLAR
St. 1 1. januar 2004
XXVII. državni čebelarski seminar in čebelarska razstava 2
ČZS: Vpis v izobraževanje ČZS za obdobje
januar-april 2004	3
ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA
Vlado Avguštin: Čebelarjeva opravila v nakladnih
panjih v januarju	4
Danilo Bedek: Čebelarjeva opravila v AŽ-panju v	januarju	6
BOLEZNI ČEBEL
George Kentuel, H. Sbimdnuki: Toplota kot sredstvo za zatiranje noseme in povečevanje proizvodnje čebeljih pridelkov	9
Franc Prezelj: Uporaba pelina proti nosemi	12
Severine Suchail, Luc-P. Belzinces, Bemard-E.
Vaissiere: Končno priznana toksičnost pesticida Gaucho®	12
Uredništvo: V Sloveniji registrirana sredstva z aktivno snovjo imidakloprid	16
DEJAVNOST STROKOVNIH KOMISU ZVEZE
Janez Grad: Čmrljak pri ČCS je zaživel	16
PRODAJA ČEBEIJIII PRIDELKOV
Franc Prezelj, Milan Meglič: Ali vosek in med vsebujeta ostanke?	18
Pavle Zdešar: Svetovno srečanje madžarskih čebelarjev v Budimpešti in v kraju Gödelö	18
ZGODOVINA SLOVENSKEGA ČEBELARSTVA
Matjan Debelak: Poslikave panjskih pročelij - tudi dandanes	19
ZA MLADE ČEBELARJE
Franc Prezelj: Srečanje mentorjev čebelarskih krožkov 21 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV
Miha Kamplet: Delni in temeljit pregled LR-panja	22
IZ DRUŠTVENEGA ŽIVIJENJA
Lidija Matavž: Minister za kmetijstvo podelil priznanja pomurskim čebelarjem	23
Ljubo Struna: Čebelarsko društvo Borovnica in čebelarsko društvo Dolomiti ter Apimondia 2003	24
Urednik: Razstava fotografij slovenskih gora v Čebelarskem centru	25
Matjan Papež: Osmi Ambrožev ples - naslova čebelar leta in čebelarska kraljica v prave roke	26
Milan Vajda: Srečanje čebelarskih mojstrov	27
V	SPOMIN MALI OGLASI
28, 30 31
glasilo čebelarskih organizacij Slovenije
contents
The XXV11'1' National Beekeepers Seminar and Beekeepers Show Beekeepers Association of Slovenia: Course enrolments of the Beekeepers Association for the period January-April 2004
THIS MONTH’S WORK FOR BEEKEEPERS
Vlado Avguštin: Beekeepers Jobs in Modern Ilives in January
Danilo Bedek: Beekeepers Jobs in AŽ-Hives in January BEE DISEASES
George Kentuel, H. Sbimdnuki: Heat treatment as a means for managing Nosema Disease and increasing output of hive products
Franc Prezelj: Absinthe as a use against Nosema Disease Severine Suchail, Luc P. Belzinces, Bernard E. Vaisslerer: Toxicity of Gaucho® pesticide has finally been recognized Editorial Board: Chemical agents registered in Slovenia containing the active ingredient Imidacloprid
ACTIVITIES Of THE BEEKEEPERS ASSOCIATION PROFESSIONAL COMMITTEES
Janez Grad: The BKA Bumblebee House has been set up
SALES OF HIVE PRODUCTS
Franc Prezelj, Milan Meglič: Do beeswax and honey contain residues?
Pavle Zdešar: The International Meeting of Hungarian Beekeepers in Budapest and in the Gödelö locality
THE HISTORY OF SLOVENIAN BEEKEEPING
Marjan Debelak: Decoration of beehive front panels with paintings - these days, too
FOR THE YOUNG BEEKEEPERS
Franc Prezelj: Meeting of the Beekeeping Clubs’ Counsellors
FROM SOCIETY LIFE
Lidija Matavž: The Minister of Agriculture presented awards to the Pomurje Beekeepers
Ljubo Struna: The Borovnica Beekeepers Society and the Dolomiti Beekeepers Society’s participation in Apimondia 2003 Editor: Photograph Exhibition of of Slovenian mountains in the Beekeepers Centre
Matjan Papež: The eighth Ambrož’s Dance - the titles of ’Beekeeper of the Year’ and 'Bee Queen’ were handed out to the right candidates Milan Vajda: Meeting of Master Beekeepers
IN MEMORIAM SMALL ADVERTISEMENTS
Slika na naslovni strani: Konec leta 2003 je GZS pred svojo zgradbo v Ljubljani slavnostno izobesila zastave članic EU. Častno nalogo dvigovanja zastav pa so zaupali slovenskim čebelarjem v slavnostnih oblekah. Na sliki čebelatji s predsednikom GZS g. Jožetom Čukom - Foto: J. Mihelič
<©
želijo vsem čebelarjem in sodelavcem Slovenskega čebelarja
predsednik ČZS upravni odbor ČZS tajništvo ČZS in uredništvo Slovenskega čebelarja
■ ——....................
Drage iebelarke in čebelarji!
Z veseljem in ponosom se lahko oziramo na leto 2003, v katerem smo z velikim uspehom uresničili prestižni projekt -Apimondio, kongres čebelarjev z vsega sveta. Po večletnem trdem delu se upravičeno veselimo besed domačih in tujih čebelarjev ter strokovnjakov, da takšnega kongresa še ni bilo. Več kot pet tisoč čebelarjev iz 94 držav je prišlo v Slovenijo, da o referatih, posterjih in razstavi ne govorimo. Tudi Cankarjev dom kot organizator številnih kongresov pravi, da je bil ta kongres nekaj posebnega po obsegu, vsebini in enkratnem ozračju. Taksisti pa pravijo, da še nikoli niso imeli tako dobrega tedna. Ljubljani in okolici smo preskrbeli izdaten konec poletne turistične sezone.
Posebej pa smo lahko veseli, da nam je uspeh med kongresom in ob njem občutno okrepiti vedenje o čebelah in čebeljih pridelkih med našimi ljudmi, tudi med številnimi, ki se za čebele doslej sploh niso zanimali. Obeta se celo pritok novih članov. Kes smo dolžni zahvalo medijem, da so kongresu namenili toliko pozornosti, prav posebej pa TV Slovenija. Uspelo nam je povečati zanimanje za kranjsko sivko, udeleženci so uživali nad panjskimi končnicami, čebelarjem vsega sveta smo lahko pokazali skoraj vso Slovenijo, nad katero so bili navdušeni, in še kaj. Promocijo je doživeta vsa Slovenija.
Izraziti moram tudi veselje nad tem, da nas je ta kongres še bolj povezal in nas predstavil slovenski, evropski in svetovni javnosti v pravi podobi.
To je bil naš skupen uspeh, ki je poživil delo čebelarskih društev, vso Slovenijo in dal novega zagona svetovni čebelarski organizaciji. Zahvaljujem se vsem sodelujočim za vaše ustvarjalne deleže, posebej pa organizacijskemu odboru pod vodstvom inž. Franca Šivica in ekipi Cankarjevega doma pod vodstvom gospoda Gorazda Čada. Veliko hvaležnost moramo izraziti Vladi Republike Slovenije in številnim sponzorjem, ki so naša prizadevanja tudi finančno podprti.
Ob kongresu nismo pozabili na druge naloge in nove izzive. Najprej na vprašanja v zvezi zdravjem čebel kijih lahko rešujemo samo s primernim sodelovanjem z državo, pri čemer je nastalo nekaj kratkih stikov. Vsi skupaj se moramo zavedati, da so čebele kot naravni vir zelo ogrožene, in to ne samo zaradi varne, in da bomo uspešni samo s tesnim sodelovanjem.
Lepo smo napredovali na področju strokovnega izobraževanja, primerno smo počastili spomin na Antona Janšo, uvedli čebelarski dan, začeli priprave za ustanovitev rejske organizacije ... letos je res medilo!
Z iskreno hvaležnostjo za letošnje vdano sodelovanje vas vabim k delu v letu '2004, ko bo precej našega deta povezanega z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo.
Želim vam veselo praznovanje božiča in srečno 2004.
Saj mt di.	Lojze	Peterle,	predsednik
Slovenskim iebelarjem
V	imenu Apimomlie želim vsem članom Čebelarske zveze Slovenije vesel božič in srečno novo leto.
Iz vse srca se vam zahvaljujem za vaš prispevek h kongresu Apimomlie v Sloveniji, ki je bil zares uspešen. Čebelarji z vsega sveta so uživali vašo go^folßtbnost Jtevilni med njimi so me prosili, naj vam posredujem njihove tople pozdrave. Žetim vam uspešno čehelaijenje fiest’ veselin/ prihodnjega sodelovanja z vami in vašimi predstavniki.
vi
S	prijaznimi pozami	.
APIMONDIA - predsednik Asger Sogaard Jorgensen
Seminar
ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE VABI 27. IN 28. MARCA 2004 NA XXVII. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEMINAR IN ČEBELARSKO PRODAJNO RAZSTAVO V CELJE
Čebelarska /veza Slovenije bo v sodelovanju s Celjskim sejmom, ter skupaj s sejmom cvelja Flora, V SOBOTO, 27., IN V NEDELJO, 28. MARCA 2004, organizirala dvodnevni XXVII. državni čebelarski seminar in MEDNARODNO čebelarsko prodajno razstavo. Za goste sejma Flora bomo na ploščadi med dvoranama prvič skupaj organizirali tudi medeno tržnico.
Seminar bo potekal v dvorani CEIJSKEGA SEJMA v CEIJU, Dečkova I.
DNEVNI RED SEMINARJA
SOBOTA. 27. MARCA
8.00: Odprtje razstave.
9.00: Odprtje posvetovanja ter pozdravni govori predsednika ČZS g. Lojzeta Peterleta in gostov.
9.15-11.00: Okrogla miza z naslovom »Pogoji čebelarjenja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, legalizacija prodaje medu na domu in splošna problematika prometa z medom«.
11.00: Okrogla miza - Izvajanje novih čebelarskih pravilnikov in naloge čebelarske rejske organizacije; udeležili se je bodo domači strokovnjaki.
12.30: ODMOR ZA KOSILO - Po kosilu bo mogoč ogled razstave cvetja Flora, medene tržnice in čebelarske razstave. Obe prireditvi si boste lahko ogledali z isto vstopnico brez doplačila.
NEDEl^IA. 28. MARCA
9.00-11.00: Okrogla miza z naslovom »Uvajanje Doktrine ČZS o zatiranju varoe - izkušnje iz leta 2003 in program uvajanja v letu 2004«.
11.00-12.30: Okrogla miza - Inovacije v čebelarstvu in novejša sredstva za varstvo rastlin ter njihovo škodljivo delovanje na čebele.
12.30: ODMOR ZA KOSILO - Po kosilu ogled razstave cvetja Flora, medene tržnice in čebelarske razstave. Obe prireditvi si boste lahko ogledali z isto vstopnico brez doplačila.
Referati bodo objavljeni v zborniku.
ČEBELARSKA RAZSTAVA
V zgornji etaži pred glavno dvorano bo ves čas seminarja potekala čebelarsko-inovacijska »delavnica« s predstavitvami in razlago sodobnih in inovativnih oblik čebelarjenja v Sloveniji.
V dvorani sejma bo postavljena mednarodna prodajna čebelarska razstava, na ploščadi pa medena tržnica. Prijave razstavljavcev sprejema Celjski sejem (tel. 03/ 54 33 229) do 15. marca 2004. Razstavni prostor bo brezplačen samo za tiste inovacije, ki bodo razstavljene prvič, ter za regijske čebelarske zveze in komisije ČZS.
Vstopnina za udeležbo na seminarju je 1.500 SIT za en dan, cena dvodnevne vstopnice je 2.500 SIT. Z vstopnico boste prejeli tudi zbornik referatov.
Razstava bo v soboto in nedeljo odprta od 8. do 17. ure. 1\idi letos bo vhod za obiskovalce skozi glavni vhod na vzhodni strani stavbe.
Vljudno vabljeni vsi slovenski čebelarji in ljubitelji čebel!
Čebelarska zveza Slovenije in Celjski sejem - Celje
Seminar
VPIS V IZOBRAŽEVANJE ČZS ZA OBDOBJE JANUAR-APRIl 2004 SEMINAR ZA ČEBELARJE ZAČETNIKE
a) Program usposabljanja /a čebelarje začetnike
Program je namenjen čebelarjem začetnikom, ki še nimajo čebel, a jih nameravajo kupiti, oziroma tistim, ki z manjšim številom panjev (do pet) čebelarijo manj kot tri leta.
Seminar obsega 36 ur predavanj, ki bodo izvedena februarja, in 12 ur vaj, ki bodo aprila 2004.
Cena seminarja je 30.000 SIT. Kok za prijave je 20. januar 2004. Začetek seminarja bo predvidoma v soboto, 14. februarja 2004. Seminar bo izveden, če bo do roka prijavljenih najmanj 28 kandidatov. O vsebini, kraju in času seminarja vas bomo obvestili pisno po izteku prijavnega roka (od 20. januarja do 1. februarja).
Pisne prijave sprejemamo na fotokopirani prijavnici, objavljeni v Slovenskem čebelarju, št. 11/03. Pošljite jih na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, s pripisom TEČ^J ZA ZAČETNIKE. V okviru možnosti bomo čas izvedbe tečaja prilagodili željam udeležencev.
Za uspešno opravljeno izobraževanje bodo udeleženci na podlagi preverjanja prejeli potrdilo Čebelarske zveze Slovenije. Seminar je treba po položnici plačati še pred začetkom.
PRIPRAVA ZA PRIDOBITEV NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
b) Program usposabljanja »Čebelarska praksa«
Program je namenjen čebelarjem, ki nameravajo pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo (v nadaljevanju NPK) in nimajo izpolnjenega posebnega pogoja, tj. najmanj tri leta čebelarjenja s petimi panji.
Usposabljanje bodo izvajali čebelarski mojstri - mentorji, vključeni v mentorsko mrežo Čebelarske zveze Slovenije. Usposabljanje je usmerjeno v prakso in najnujnejšo strokovno razlago, potekalo pa bo v skupinah po šest do osem kandidatov pri čebelarskem mojstru mentorju.
Usposabljanje vsebuje 36 ur teorije in 48 ur praktičnega usposabljanja v čebelarski sezoni.
Za začetnike traja usposabljanje dve leti, za čebelarje, ki so uspešno končali seminar za začetnike pa eno leto.
Cena seminarja je 60.000 SIT na čebelarsko sezono. Pisne prijave sprejemamo najpozneje do 15. februarja 2004 na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, s pripisom ČEBELARSKA PRAKSA.
Pri razporedu v mentorsko mrežo bomo upoštevali želje kandidatov (izbira mentorja in časa). Za uspešno opravljeno izobraževanje bodo udeleženci na podlagi preverjanja prejeli potrdilo Čebelarske zveze Slovenije. Seminar je treba po položnici plačati še pred začetkom.
PRIPRAVA ZA PRIDOBITEV NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE
c) Dopolnilno izobraževanje za pridobitev NPK:
Program je namenjen čebelarjem, ki nameravajo pridobiti NPK, ki obvladajo praktično čebelarjenje in imajo več let izkušenj z vzrejo čebel.
Program je sestavljen iz sedmih samostojnih delov, ki bodo izvedeni v posameznih seminarjih:
a) Vzreja čebel, ekološko čebelarjenje, ureditev prostora, priprava materiala in sredstev za čebelarjenje (12 ur);
b) Nega čebeljih družin med letom (24 ur);
c) Izraba čebeljih paš in opraševanje poljedelskih kultur (12 ur);
d) Pridobivanje čebeljih pridelkov (12 ur);
e) Trženje in poslovno komuniciranje (12 ur);
0 Predpisi, organizacija dela, dokumentacija (6 ur);
g) Varnost in zdravje pri delu, varstvo okolja in požarna varnost (6 ur).
Kandidati se lahko prijavijo za vse vsebine ali pa le za posamezne seminarje.
Rok za prijave je 15. januar 2004. Pisne prijave pošljite na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, s pripisom TEČ„\| ZA PRIDOBITEV NPK. Seminarji bodo potekali februarja, marca in aprila vsak konec tedna (petek in sobota) po zaporedju zapisanih tem.
Cena 6-urnega seminarja je 5.000 SIT, 12-urncga 10.000 SIT in 24-urnega 20.000 SIT.
Za uspešno opravljeno izobraževanje bodo udeleženci na podlagi preverjanja prejeli potrdilo Čebelarske zveze Slovenije. Seminar je treba po položnici plačati še pred začetkom.
Čebelarska zveza Slovenije
VLADO AVGUŠTIN
Bela krajina
ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNIH PANJIH V JANUARJU
Ob vstopu v novo leto 2004 želim vsem čebelarkam in čebelarjem ter njihovim družinam veliko zdravja, sreče in uspeha pri čebelarjenju. Upam, da bo to leto vsaj tako medeno in uspešno, kot je bilo minu-
lo.	Letos vstopamo v prelomno leto, v katerem bomo Slovenci postali polnopravni člani velike evropske družine. Vstop v Evropsko unijo bo tudi nam čebelarjem ponudil veliko novih možnosti in izzivov, ki jih moramo zgrabiti z obema rokama. Pri tem imam v mislili predvsem razširitev tržišča, višjo ceno medu, lažji nakup re-promateriala, boljši pretok informacij in druge ugodnosti.
Samo pisanje navodil za čebelarjeva opravila je zelo nehvaležno delo, kajti Slovenija je tako razgibana in pestra dežela, da bo tisto, kar bom zapisal za delo v Beli krajini, na Gorenjskem znanstvena fantastika. Zaradi različnih mikroklimatskih razmer ni mogoče časovno konkretno opredeliti posameznih opravil, zato mora vsak čebelar ta navodila z občutkom prilagoditi razmeram v svojem kraju. Izkušenim čebelarjem se bodo navodila zdela brez pomena. Upam pa, da so pri nas tudi mladi čebelarji, ki radi preberejo koristne in manj zahtevne vsebine o čebelarstvu.
Na začetku pisanja navodil v Slovenskem čebelarju naj predstavim svoje začetke čebelarjenja in svoje čebelarstvo. V nasprotju z dozdajšnjimi pisci, starimi čebelarskimi mački, žal nimam nikakršnega čebelarskega pedigreja oziroma nobene mojstrske titule, saj sem začel čebelariti čisto po naključju.
Moja čebelarska avantura se je začela leta 1989, ko sem se poročil s hčerko Martina Adlešiča, enega največjih in najnaprednejših belokranjskih čebelarjev, ki v nakladnih panjih goji več kot sto čebeljih družin v dveh prevoznih enotah. Poleg tega je tudi čebelarski inovator, tako da si vse panje in izboljšave zanje izdeluje sam. Več o njem in njegovem čebelarstvu lahko preberete v Slovenskem čebelarju, 1996, št. 4, in 1996, št. 9.
Čebelariti sem začel s 30 čebeljimi družinami, ki mi jih je dal tast v oskrbo. Na začetku so mi bili v veliko pomoč tastovi nasveti in njegova zbirka starih številk Slovenskega čebelarja. Verjemite mi, da je moral imeti moj
mentor Martin Adlešič jeklene živce, ko me je uvajal v čebelarstvo. Izkušenj nisem imel nobenih, še razlikovanje trotov od matice mi je povzročalo velike težave. Še dobro, da so izumili flomaster za označevanje matic in kamagel za lajšanje oteklin po čebeljih pikih.
Pod tastovo taktirko sem počasi pridobival izkušnje in začel počasi razumevati organiziranost in življenje čebel. Že prva leta sem dosegel lepe rezultate, to pa mi je dalo še dodaten polet in voljo. Nikdar ne bom pozabil julija leta 1991, ko sem v vojaški uniformi branil južno mejo, čebele pa so kot nore nosile medičino. Tedaj je bil dnevni donos tudi več kot 6 kg na družino. Skratka, z leti sem si ob pomoči mentorja nabral toliko izkušenj in znanja, da se lahko imam za starega mačka v čebelarjenju z nakladnimi panji. Pri čebelarstvu pa sem spoznal tudi zlato pravilo, po katerem pri čebelah ni stalnih pravil.
Čebele gojim predvsem za razvedrilo in sprostitev. Po mojem občutku nas je vedno več, ki nas ne odlikuje visoko strokovno čebelarsko znanje, ampak široko splošno znanje in ljubezen do narave. Skratka, čebelarstvo in čebele so zame najboljše zdravilo za vse strese in tegobe, ki jih doživljamo v sodobnem hitrem tempu življenju.
Za sodobno 111 donosno čebelarjenje je zelo pomembna izbira ustreznega panja. Ker se pri izbiri panja in drugih čebelarskih stvareh čebelarji strinjajo le v tem, kako se postaviti pri odpiranju panja, sem ostal pri nakladnih panjih. Te je tast predelal in kakovostno izpopolnil, tako da je delo z njimi preprosto, donosi medu pa kar največji. To je nakladni panj tipa Adlešič, 3- različica: v njem je dvetretinjska mediščna naklada. Sam čebelari s še izboljšanim panjem 4. različice. Podrobno konstrukcijo tega nakladnega panja bom opisal prihodnjič.
Ker čebelarim s 30 nakladnimi panji, nimam klasičnega čebelnjaka. Nakladni panji stojijo prosto v naravi, zato njihovo stojišče imenujemo tudi odprt čebelnjak. Ker so prosto stoječi panji veliko bolj pod vplivom vseh zunanjih dejavnikov, zlasti vremenskih, je za uspešno čebelarjenje zelo pomembna izbira stojišča. Najboljša stojišča so ob robovih gozdov, saj čebele v njih najdejo tudi dovolj paše, kajti samo gozdovi so še ostali prvobitni. Čebele najdejo v njih obilo paše na različnem gozdnem
cvetju, poleti pa izrabijo go/dno pašo (akacija, kostanj, smreka, hrast). Stojišča nakladnih panjev morajo biti vedno na južnih legah oziroma na mestih, na katerih se mrzel zrak ne zadržuje dalj časa. V okolici ne sme biti večjih površin stoječe vode, ker bi lahko postale leglo bolezni. Stojišča morajo biti zavarovana tudi pred močnimi vetrovi.
Za potrebe svojega čebelarstva sem pod južnimi obronki Gorjancev, 6 km od Metlike, v bližini Radoviče ob meji s Hrvaško, kupil 26 arov velik travnik, na katerega sem postavil nakladne panje. Okoli njih sem posadil sadno drevje in še nekatere medovite rastline. Tam je tudi priročna lesena lopa, v katero sem shranil vso opremo, ki jo potrebujem pri čebelarjenju. Seveda sem o!) hrvaški meji takoj razglasil svojo »gospodarsko cono«, tako da lahko čebele nemoteno letajo v Hrvaško in iz nje brez carine pridno »švercajo« medičino.
Januar je mesec sredi zime, ko čebele počivajo. To je tudi eden redkih mesecev, v katerem ta navodila veljajo za vse kraje v Sloveniji. Navadno so tedaj zunanje temperature pri nas tudi do -20 "C, tako da čebelarji nimamo pri čebelah kakšnega posebnega dela. Skrbeti moramo le, da je na stojišču mir. Zaradi nemira čebele porabijo veliko več hrane, a ker so izleti pozimi omejeni, kaj hitro zbolijo za grižo. Prava nadloga za čebele so pozimi različne ptice, ki niso odletele v južne kraje. O tem, kako se jih rešimo, so mnenja deljena. Eni predlagajo, naj bi pticam nastavili hrano, tako da jih odvrnemo od stojišča, drugi pa, da jih prav to privablja k čebelnjaku. Kaj narediti, presodite sami - vsekakor je maček pri hiši dobra naložba.
Ker nas proti koncu januarja že muči čebelarski »fir-bec«, prekontroliramo stojišče in pregledamo nakladne panje. S tem ne mislim, da morate sredi najhujše zime panje odpirati. Za ta namen uporabimo gumijasto cevko, ki jo potisnemo skozi žrelo panja in tako ugotovimo stanje svojih čebeljih družin. Diagnoza pa je lahko:
a) Tih in enakomeren šum je znamenje normalnega prezimovanja.
b) Če slišimo posamezne otožne glasove, je to znamenje, da nekaj ni v redu z matico ali da je odmrla -družina je brezmatična, zato čebele žalujejo.
c) Šum, podoben šelestenju listja, je znamenje, da čebelam primanjkuje hrane ali da trpijo zaradi kristaliziranega medu oz. sladkorja, ki ga pozno jeseni zaradi velikih količin niso mogle predelati v grozdni in sadni sladkor.
č) Če pred panjem opazimo razgrizeno satje, mrtve čebele z odgriznjenimi glavami in drobne voščine, lahko brez poslušanja ugotovimo, da so v panje vdrle miši ali rovke. To je razmeroma pogost pojav pri nakladnih panjih z visoko podnico.
Moje stojišče pozimi.	foto:	v.	a.
d) Če iz panja ni slišati niti najmanjšega šuma, je to znamenje, da je čebelja družina umrla.
e) Če je iz panjev slišati glasen šum, to pomeni, da v panju gospodari varoa. V tem primeru čebele iščejo smrt zunaj panja. Posledica tega je, da bodo propadli panji prazni, brez mrtvic, in to ob obilici hrane v satju. Ce se nam to zgodi, je to prvi kazalec, da smo prejšnje leto čebele prepozno zdravili proti varoi.
Če zapade sneg, ga pustimo pri miru, saj je sneg najboljši izolator in dodatna zaščita pred mrazom in vetrom. Panji pod njim prezimujejo pri enaki temperaturi, to pa zelo ugodno vpliva na počutje čebeljih družin. Čebelja gruča je trdnejša, presnavljanje je enakomernejše in poraba hrane manjša. Če nastopi odjuga in se obetajo topli dnevi, pa moramo sneg okoli čebelnjaka čim prej odstraniti. Sneg očistimo tudi s streh in vsaj dva metra tal pred panji. Na tla nasujemo slamo, žaganje ali kakšen drug drobir. Če v takem primeru tla ob zimskih izletnih dneh niso posuta z drobirjem, čebele na tleh otrpnejo in se nikoli več ne vrnejo v panje. Zanimivo pri nakladnih panjih je to, da se čebele zelo rade usedajo na strehe panjev, ki jih je ogrelo sonce, zato moramo sneg najprej odstraniti z njih.
Kljub koledarski zimi in začetku leta se lahko zgodi, da se pojavi odjuga, tako da se temperatura povzpne tudi do 12 "C. Pravilo je, da smo čebelarji pri svojih čebelah, ko se približa prvi izletni dan. Šele takrat lahko zanesljivo ugotovimo, ali je s kakšnim panjem kaj narobe. Vse sumljive panje si označimo tako, da bomo ob prvi priložnosti, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere, posegli vanje.
Nakladni panji imajo pozimi dvojno zračenje. Čebelarji, ki bi radi imeli zgoden razvoj, naj pustijo žrelo odprto. Poleg tega naj v vsaki nakladi pustijo odprto luknjo s premerom 20 mm. Mraz in svež zrak čebelam ne škodujeta, nasprotno pa jih uničuje vlaga. Vsak kilogram zaužite hrane v panju sprošča liter vode, ki ostane v panju, če ta nima primerne ventilacije. Čebelarji, ki so za
poznejši razvoj, ker imajo glavno pašo šele junija, pa naj priprejo žrelo na podnici, tako da je odprtina približno
10	cm izpod pokrova panja. Pri takšnem zračenju je poraba hrane minimalna in čebele se manj starajo. Sam sem se odločil za srednjo različico, pri kateri pustim žrelo odprto, ventilacija pa je urejena skozi pokrov s pi-talnikom, ki ima ob straneh reže, skozi katere izhlape-va odvečna vlaga. Da je ventilacija boljša, iz panja vzamem še sat. Če pod pokrove panjev nismo dali papirja ali valovite lepenke, storimo to zdaj. Opaženje panja je nujno, kajti ko začne matica zalegati jajčeca se zviša temperatura v njem. Pri zapaženih družinah je zaradi boljše izolacije manjša tudi poraba hrane.
Januarja uredimo še svoj čebelarski inventar, žičimo satnike in hkrati pridobivamo propolis. Zavedajmo se, da so stari in zanemarjeni panji vir številnih okužb in bolezni, zato je zdaj čas, da uredimo vse nenaseljene panje. Pri tem imamo prednost čebelarji, ki čebelarimo v nakladnih panjih. Vse naklade, ki niso naseljene, temeljito očistimo in prebarvamo. Dobro je tudi, če si kupimo ustrezno število rezervnih podnie. Prava čebelarje-
va karikatura je tisti, ki popravlja panje ali išče satnice šele takrat, ko mu roji že visijo na vejah.
Ker je čebelarstvo nikdar prebrana knjiga, se moramo nenehno izobraževati. V dolgih zimskih večerih beremo čebelarsko literaturo in na internetnih spletnih straneh iščemo čebelarsko tematiko. Ker moramo iti s časom naprej, je priporočljivo, da si izdelamo tudi svojo spletno stran in na njej predstavimo svoje čebelarstvo in pridelke - moja je na naslovu http://users.vo-lja.net/angoS6. Priporočam vam obisk moje spletne strani, saj boste tam boste našli veliko koristnih nasvetov in povezav do drugih čebelarskih strani.
Vedeti pa moramo, da v čebelarstvu nobeno navodilo ni univerzalno. Razmere se spreminjajo iz meseca v mesec ter iz leta v leto, zato se moramo prilagajati vsakokratnim razmeram. Vsako posploševanje je škodljivo. Kar je morda eno leto primemo in strokovno utemeljeno, je naslednje leto ob drugačnih razmerah lahko popolnoma napačno, zato mora vsak čebelar te nasvete z občutkom prilagoditi svojim razmeram.
ČEBELARSKA RADIJSKA PREDAVANJA V JANUARJU 2004
Januarja 2004 boste v oddaji Kmetijski nasveti na prvem programu Radia Slovenija lahko poslušali:
• v torek, 6. januarja, ob 12.30, bo inž. Franc Šivic govoril o pogojih čebelarjenja v letu 2004;
• v torek, 20. januarja, ob 12.30, bo Franc Vehar govoril o biodinamičnem načinu čebelarjenja.
Urednica Ivanka Polanec
DANILO BEDEK,
Moščanci
ČEBELARJEVA OPRAVILA V AZ-PANJU V JANUARJU
Vsem čebelarjem, čebelarkam in tistim, ki lo postajajo ali ždijo poslati, in vsem, ki prebirajo revijo Slo-venski čebelar, želim srečno, zdravo, uspešno in medeno leto 2004. Za nami je burno leto, ki bo vsem slovenskim čebelarjem gotovo ostalo v spominu po svetovnem kongresu Apimondie v Ljubljani. Prav ta kongres je pripomogel k nekoliko večji promociji čebelarstva, saj v sredstvih javnega obveščanja še nikoli doslej ni bilo toliko napisanega o medu in čebelah. Tudi to leto bo pomembno, saj Slovenija vstopa v Evropsko unijo, zato nas čaka kar nekaj sprememb, ki se jim bomo morali prilagoditi.
Ko so me čebelarji v okviru debatne skupine predlagali
za pisanje mesečnih opravil v Čebelarju, se nekako nisem hotel spoprijeti s tako pomembno in zahtevno nalogo. Na povabilo urednika Slovenskega čebelarja g. Janeza Miheliča in ])o izmenjavi nekaj pisem sem vendarle privolil v to. V naši reviji vsako leto prebiramo ta opravila, napisanega je že toliko, da bom moral nekatere osnovne stvari ponoviti. Dodal bom nekaj svojih izkušenj in predstavil tehnologijo, s katero uspešno čebelarim. Vsem mladim in tudi drugim bom skušal predstaviti, kako si lahko izboljšamo in olajšamo delo tudi z našim panjem, kot ga je imenoval Žnidarič.
Najprej pa naj nekaj besed napišem o sebi. Sem eden izmed mlajših čebelarjev, saj čebelarim šele deset let, tri leta pa sem tudi registriran vzrejevalec matic. Aprila lani sem med 35 kandidati prve generacije na S KS v Rakičanu uspešno končal izobraževanje in si pridobil poklicno kva-
liflkacijo čebelar/čebelarka. Moja intenzivna čebelarska pot se je začela šele po poroki. Tedaj sem se iz rojstnega kraja preselil v nov doni in poleg vsega drugega sem tam spoznal tudi čebele. Sprva sem se jih bal in z varne razdalje opazoval tasta, izkušenega čebelarja, ki je pregledoval družine kar brez vsake zaščite. Sčasoma me je pritegnil, in če sem iskren, mi še dandanes ni jasno, kako sem se »zasvojil« s čebelami. Priložnost je nanesla, da sem spoznal še g. Pankerja, zdajšnjega čebelarskega mojstra, ki je svoj prevozni čebelnjak postavil na parceli ob moji rojstni hiši. Tako sem dobil še drugega mentorja, ki me je popeljal v čebelarske vode in me poučil o vsem, od vzreje matic do prevažanja čebel. Zdaj čebelarim s 100 AŽ-panji na dveh lokacijah. Med temi je 30 AŽ-panjev 12-satarjev. Stacionarni čebelnjak je ob domači hiši in je namenjen zlasti vzreji matic, na pomožni lokaciji 20 km stran pa imam ple-menilno postajo za matice, stojišče za rezervne družine in tudi prevozni čebelnjak TAM 5000.
Kako postati uspešen začetnik?
Preden se lotimo prvih korakov, moramo vedeti nekaj stvari!
Vsak, ki se odloča, da bo začel čebelariti, naj si poleg knjig izbere oziroma skuša najti dobrega mentorja, kajti nikakršna navodila in knjige ne morejo nadomestiti praktičnega dela pri čebelah. Dober mentor nam bo tudi podaril kako družino, saj jih začetniku ne prodajamo, ampak podarjamo. Obiščimo sorodnika, prijatelja ali znanca in si oglejmo opravila, pa nikar ne obupajmo že po prvem piku. Eden pomembnih dejavnikov je strah pred pikom, in ko ga premagamo, smo na pol poti. Če se spomnim svojih začetkov: pri točenju medu je tast ometal satje brez vsake zaščite, mene pa so pikale vsevprek. Strokovnih knjig je kar nekaj in jih je po zmerni ceni mogoče kupiti na ČZS. Čim prej se vključimo v čebelarsko društvo, saj si bomo s tem zagotovili vso pomoč in ugodnosti pri nakupu sladkorja, izobraževanju ter vsem drugem. Na internetu delujejo tri debatne skupine:
a) skupina Čebelarji: IntpV/proups.vahoo.com/proup/ čebelarji.
b) skupina Čebelar: http://groups. vahoo. com/eroup/ čebelar in
c) forum ČZS: http://www.cebelarska-zveza-slo.si.
Na teh internetnih naslovih imamo možnost zastaviti kakršno koli vprašanje, nanj pa prejmemo odgovore več čebelarjev. Skratka, možnosti je veliko. Ob tej priložnosti vabim vse, ki imajo dostop do interneta, naj se priključijo omenjenim debatnim skupinam.
Pomembno pa je tudi, da smo povezani z naravo, saj moramo s čebelami znati »čutiti«, se z njimi zbujati, skratka, živeti z njimi. Čebele nam morajo biti v užitek, čebelarjenje pa sprostitev, kajti vrnile nam bodo toliko, koli-
kor bomo sami vložili truda v delo z njimi. Tisti, ki najprej računa in ima pred očmi le dobiček, je propadel, še preden je začel.
Veliko dilem je povezanih z vprašanjem, kakšen panj izbrati. Sam menim, da slabega panja ni, vse pa je odvisno od čebelarja, ki stoji za njim.Tudi naš panj po mojem še ni zrel za sekiro, vsekakor pa vsak sam odloča, kako bo čebelaril in s kakšnim panjem. Prevažanje čebel zahteva nekaj več prilagojenih stvari, torej moramo imeti jasno zastavljene cilje.
Pomembno je soglasje v družini, saj v nasprotnem ne bomo uspešni. Pri mlajših se morajo s tem strinjati starši, saj je eden ključnih problemov financiranje, pri starejših pa življenjske sopotnice/-ki, da v družini ne bo prepirov, ko bo treba sobotni ali nedeljski popoldanski piknik preživeti pri čebelah. Glede postavitve čebelnjaka ali stojišča se je treba dogovoriti s sosedi. Priskrbeti si moramo tudi ustrezna dovoljenja, da nam ob morebitni prvi pritožbi ne bo treba vsega podirati in seliti.
Kaj lahko naredimo pri čebelah ta mesec?
Ta mesec so naši čebelnjaki navadno pokriti s snegom. Ker čebele mirujejo, jih moramo tudi mi pustiti pri miru.
Zdaj je skrajni čas za zapaženje družin, če tega še nismo storili. Sam imam zgornje prezračevalne lopute na vratcih panjev odprte vso zimo zaradi odvajanja vlage. Ta mesec je tudi čas, da naberemo mrtvice in jih oddamo pooblaščenemu območnemu veterinarju za pregled na nosemo in pršico. Dobro bi bilo, če bi mrtvice oddali vsi čebelarji, ne glede na to, ali bodo spričevalo potrebovali ali ne, saj bo veterinar tako dobil celostno sliko stanja na terenu. Veterinarji zbirajo tudi med za pregled na spore hude gnilobe, nam pa ne bi smelo biti težko oddati tistega četrt kg medu. Odstranjujmo sneg izpred čebelnjakov, da ob morebitnem izletnem dnevu, ki se lahko pojavi tudi že ta mesec, čebele ne bodo počivale na mrzlem snegu in pri tem otrpnile.
Z zdravstvenim varstvom čebel se ne bom ukvarjal, ker imamo za to usposobljene veterinarje. Mogoče samo opozorilo vsem, ki novembra ali decembra lani niso opravili zimskega zatiranja varoe, naj to ob ugodnem vremenu z enim od registriranih sredstev storijo ta mesec.
Izrezovanje satja in kuha voščin
Zdaj bo pravi čas, da se lotimo izrezovanja starega satja in kuhanja voščin. Izločimo vse, kar ne sodi več v panje, nepravilno zgrajeno ali kako drugače deformirano satje. Pregovor »Pokaži mi satje in povedal ti bom, kakšen čebelar si« je dandanes še kako pomemben. Iz starega satja ne moremo pričakovati medu vrhunske kvalitete. Staro satje je lahko tudi leglo raznovrstnih bolezni. Vse satje, ki ga nameravamo še ohraniti in uporabiti, moramo
Čebelnjak pozimi
pred uporabo razkužiti z ocetno kislino. Kako opravimo to delo, nas bo poučil območni veterinar. Zdaj bo tudi aus, da si priskrbimo zadostno število satnic, bodisi z zamenjavo voska bodisi z nakupom. Sam uporabljam hladnovalja-ne satnice, ki jih izdeluje g. Rihar. Delo z njimi je preprostejše, so zelo odporne, tako da jih lahko pripravimo oziroma vtremo tudi pozimi. Izdelati ali kupiti si moramo tudi dovolj satnikov. Več o tem bom napisal v prihodnji številki.
Izobraževanje in trženje
Čebelarska društva in zveze čebelarskih društev pozimi organizirajo najrazličnejša predavanja in seminarje. Udeležujmo se jih in izpopolnjujmo svoje znanje! Naložba v znanje je najboljša naložba. Vsakemu čebelarju bi priporočil vsaj knjigo Od čebele do medu, saj bo v njej tako začetnik kot izkušen čebelar našel marsikateri nasvet. Sam
sem se udeležil več predavanj in opazil, da številni predavatelji pripravljajo gradivo prav na podlagi te knjige. Trženje je dandanes eno izmed najtežavnejših opravil. Poskrbimo, da bodo naši izdelki lično pakirani in označeni. Tildi med, ki ga podarimo znancem in prijateljem mora biti opremljen z vsemi zakonsko predpisanimi napisi. Držimo se načel dobre čebelarske prakse, ki jih mora poznati in upoštevati vsak posameznik. Za vse, ki se še niso vključili v sistem KBZ, bo zdaj pravi čas tudi za to. Porabnikom ponudimo in pokažimo nekaj več. Potrudimo se, da bo naša blagovna znamka v polni meri zaživela, saj nas do vstopa v Evropsko unijo ločijo manj kot štirje meseci. Med nas bo dobesedno preplavil, in če ne bomo uveljavili naše blagovne znamke oz. prepričali porabnikov, zakaj naš med, bodo ti kupovali cenen uvožen med.
Vse bralce prosim, da vse morebitne predloge in pripombe pišete na: inro@cebelarstvo-bedek.com ali pokličete po tel. 041 652 913.
Nekaj o mojem čebelarjenju in mojih začetkih pa najdete na: www.cebelarstvo-bedck.com
VABIIO NA ZEIO ZANIMIVO PREDAVANJE POMIČNEGA NEMŠKEGA ČEBELARJA
Vabimo vas na zelo zanimivo predavanje nemškega poklicnega čebelarja Wemerja Behrensa iz Nemčije (Baden Würtenberg). Predavanje bo imelo naslov:
»Sodobno čebelarjenje in novejše izkušnje nemških čebelarjev ter vpliv Gaucha na čebelarstvo v Nemčiji«.
Predavanje bo v ponedeljek, 5. januarja 2004 ob 17. uri, na Čebelarskem centru Slovenije, na Brdu pri Lukovici. Vstopnina na predavanje bo 500 SIT. Predavanje bo zelo zanimivo, zato ga ne sme zamuditi noben napreden čebelar.
čzs
GEORGE KENTUEL in H. SHIMDNUKI,
Entomološki raziskovalni inštitut Beltsvil, ZDA
TOPIOTA KOT SREDSTVO ZA ZATIRANJE NOSEME IN POVEČEVANJE PROIZVODNJE ČEBELJIH PRIDELKOV
Škoda, ki jo povzroča nosema pri čebelah
Škoda, ki jo Nosema apis povzroča pri čebelah, je raznovrstna in dobro znana.
1. Nosema skrajšuje življenje čebel delavk in matice. Bernsaid in Level sta leta 1948 ugotovila, da je življenje čebel, ki so okužene z Nosemo apis, za 10 do 40 % krajše, Potejkinova pa je leta I960 sporočila, da živijo zdrave čebele celo dvakrat in pol dlje kot čebele, ki so okužene z Nosemo apis. Level je leta I960 odkril, da so čebele delavke v kletki, okužene z Nosemo apis, živele od 11 do 27 dni manj kot zdrave kontrolne čebele. In končno je Level leta 1965 sporočil, da so okužene matice živele 30 do 75 % manj kot zdrave matice.
2. Nosema zmanjšuje zaleganje matic. Okužene matice so manj sposobne za zaleganje. Meler je leta 1962 odkril, da je v okuženih družinah 12 % manj pokrite zalege.
3. Nosema povzroča preleganje matice. Prele-ganje matice je resen problem čebelarjev, posebej na severu ZDA in v Kanadi, kjer vsako leto iz paketnih čebel, ki jih pripeljejo s toplejših območij ZDA, oblikujejo nove čebelje družine. Ti čebelarji redno kupujejo nove matice in s tem vplivajo na razvoj čebeljih družin. Farrar je leta 1947 sporočil, da 88 % izgub matic pripisuje nosemi. Leta 1962 je Furgala svoje matice okužil z različno količino spor Noseme apis; propadlo jih je od 50 do 100 %. Omenjeni raziskovalci so zaradi tega imeli nosemo za poglavitni vzrok izgube matic.
4. Nosema zmanjšuje pridelavo medu. Za proizvajalca medu je povsem razumljivo, da je njegov poglavitni cilj po paši poln panj medu. Številni raziskovalci so opozorili na to, da je eden od najpomembnejših dejavnikov pri pridelavi medu tudi nosema. Farrar je leta 1947 ugotovil, da je bil donos zdravih čebeljih družin za 25 kg na panj večji kot v čebeljih družinah, ki so bile močno okužene z nosemo. Če je poleg noseme čebeljo družino doletela še izguba matice, je bila izguba povprečno kar 50 kg medu na čebeljo družino. Kirja-kova je leta 1949 ugotovila, da so čebelje družine, okužene z nosemo, prinesle 24,7 % manj medu, evropska
raziskovalca Haederi in Kunder pa sta leta 1951 ugotovila, da so zdrave čebele prinesle 28 % več medu kot čebele, ki so bile okužene z Nosemo apis. Meler je leta 1962 uporabil paketne čebele in ugotovil, da se je skupna teža zdravih čebel povprečno povečala za 45 % v primerjavi s čebelami, okuženimi z Nosemo apis.
5.	Nosema povečuje zimske izgube in zmanjšuje izrabo paš. Larive in Farrar sta leta 1942 ugotovila, da nosema povzroča zimske izgube čebel, Hase-nain pa, da zmanjšuje tudi sposobnost izrabe paš.
Razširjenost bolezni
Številne raziskave, ki so jih pozneje opravili priznani strokovnjaki, so pokazale, da je nosema zelo razširjena in da čebelarjem povzroča veliko škode.
Vait, eden prvih ameriških raziskovalcev na tem področju, je leta 1914 ugotovil, da so vse čebelje družine v njegovem čebelnjaku v Merilandu okužene z nosemo. Poleg tega je zbral primerke čebel iz 27 držav in ugotovil, da je tretjina vseh zbranih vzorcev okuženih z Nosemo apis. Bolezni ni našel le pri čebelah, ki jih je dobil iz ameriške zvezne države Teksas. Podobno je leta 1962 ugotovil tudi Furgula. Po njegovih raziskavah je nosema veliko manj razširjena na jugozahodnih kot na jugovzhodnih območjih ZDA. Razlog za to naj bi bilo dolgotrajnejše izletavanje čebel v jugozahodnih pokrajinah kot v jugovzhodnih, to pa čebelam omogoča boljše čiščenje v naravi.
Prenašanje bolezni
Po 15 letih poskusov in preučevanja prenosa čebelje bolezni Noseme apis je Beli leta 1953, 1954, 1955 in 1959 objavil svoje ugotovitve, ki so tudi na podlagi drugih kazalcev najverjetneje točne. Ugotovil je, da je izvor okužbe satje, zamazano s čebeljimi iztrebki. Prenos okužbe na zdrave čebele preneha, ko se pojavi paša, ko čebele normalno izletavajo in se iztrebljajo v naravi. Ugotovil je, da bolezen zatremo, če čebele ob pojavu paše, ko te normalno komunicirajo z okolico, preselimo na sterilizirano satje oz. satnice. Najpomembnejša njegova ugotovitev je, da s fumagilinom ni mogoče povsem zatreti noseme, če v panju ostane okuženo satje, in da
je preselitev čebel na čisto satje uspešnejši način zatiranja noseme kot uporaba fumagilina.
Rezultati vseh naših raziskav potrjujejo Belijeve ugotovitve. Torej, če imamo prav, se nosema prenaša z onesnaženim satjem in s čebelarsko opremo. Noben antibiotik ne more preprečiti bolezni, dokler je na satju spora Nosema apis. Antibiotik obvladuje bolezen v čebeli, nikakršnega vpliva pa nima na spore, ki so na opremi. Čebelnjaka ne moremo očistiti noseme, dokler z okuženo opremo omogočamo vnovično okužbo čebel.
Rezultati naših raziskav iz leta 1968
Kartuel in Lehner sta ugotovila, da spore Noseme apis na čebelarski opremi uničimo, če okuženo opremo za 24 ur izpostavimo temperaturi 49 °C. Odločili smo se, da bomo njegovo ugotovitev preizkusili, vendar se je pri izvedbi pojavil problem naletanja čebel. Ob ponovitvi poskusa smo čebelje družine izolirali, potem pa smo ga še razširili in ugotavljali razliko med donosom zdravih čebeljih družin in čebeljih družin, okuženih z nosemo.
Pri vnovičnem poskusu smo ISO čistih satov in 350 satnikov s satnicami popršili s sporami Noseme apis, in to na enak način, kot je bil opisan že lani. Tedaj smo polovico panjev in druge čebelarske opreme, potrebne za 25 čebeljih družin, za 24 ur izpostavili temperaturi 45 °C. To razkuženo opremo smo uporabili na stojišču, ki je bilo 2,5 km oddaljeno od podobnih čebeljih družin, pri katerih smo uporabljali nerazkuženo opremo.
Za oblikovanje družin smo uporabili 1,5 kg zdravih čebel za vsakega narejenca v 50 pripravljenih panjih. Uporabili smo matice iz zdravih čebeljih družin, ki smo jih prej dvakrat testirali na Nosemo apis. Vsakemu na-rejencu smo dodali približno 4 litre sladkornega sirupa. Potem smo vsak teden preverjali vse narejence, ali se niso okužili z Nosemo apis, ter sočasno tehtali vsak testni panj posebej.
Po dveh tednih se je v vseh čebeljih družinah v neraz-kuženih panjih pokazalo, da so okužene z nosemo. Okužba je dosegla vrhunec dva tedna pozneje, potem pa je pojenjala. Že konec junija v odvzetih vzorcih čebel nismo več našli spor Noseme apis. Pojenjanje okužbe, kol se je pokazalo pri tem poskusu, je tipična za pokrajino Meriland.
Zdrave čebelje družine so hitro prehitele družine, ki so bile okužene z nosemo. Donos je dosegel vrhunec v sredini avgusta, ko je bila teža zdravih čebeljih družin skupaj s panji za 43 % večja od teže okuženih čebeljih družin. Razlika je bila podobna tisti, ki so jo ugotovili drugi raziskovalci; tako je npr. Mclcr leta 1962 ugotovil razliko 45 %.
Diskusija
Naše ugotovitve kažejo:
1. da so zdrave čebele produktivnejše od čebel, okuženih z nosemo,
2. da zdrave matice ne prelegajo in
3. da obstaja velika verjetnost, da ostanejo čebele, pri katerih uporabljamo razkuženo opremo, zdrave.
Verjamemo, da zdrave čebele zagotavljajo čebelarju večji dohodek.
Po Farrarjcvih navedbah iz leta 1947 lahko zdrava čebelja družina prinese 50 kg medu več kot čebelja družina, okužena z nosemo in s preležano matico. Za čebelarja, ki čebelad s 100 ali 2.000 panji je razlika zelo pomembna, tudi če je za polovico manjša.
Izgube zaradi noseme so zelo pomembne tudi na nacionalni ravni, saj je skupen dohodek čebelarstva znatno manjši. Po statističnih podatkih kmetijskega ministrstva je bilo v ZDA leta 1967 4,771.000 čebeljih družin, ki so povprečno proizvedle 21 kg medu na panj. Kilogram medu je tedaj stal 27 centov. Po Dejovi oceni iz leta 1967 je bilo na nacionalni ravni z nosemo okuženih 42 % čebeljih družin, torej glede na skupno število čebeljih družin v ZDA več kot dva milijona čebeljih družin. Če vzamemo, da zdrava čebelja družina proizvede samo 20 % več medu in to pomnožimo z 21 kg, kolikor je registriran donos na čebeljo družino, dobimo približno 4 kg na čebeljo družino. Če bi nosemo zatrli v vseh dveh milijonih čebeljih družin, bi v ZDA z enakim številom čebeljih družin pridelali več kot osem tisoč ton medli več. Po našem prepričanju pa je resnična razlika še veliko večja.
Razlika v donosu obolelih in zdravih čebeljih družin je tako velika, da skušajo kupci čebel s severa ZDA poiskati ponudbo zdravih čebel. Če jih bodo našli, jim ne bo težko s segrevanjem ali na drug način razkužiti panje in drugo opremo, prav tako pa jim za zdrave čebele ne bo težko plačati občutno več. Čebelarji, ki vzrejajo paketne čebele za trg, kljub višji ceni ne bodo imeli težav s prodajo.
Kako je mogoče vzrediti čiste čebele? Vemo, da je okužba z Nosemo apis ob koncu čebelarske sezone najmanjša. Če tedaj čebelar vse čebele preseli v razkužene panje in razkuži tudi vso preostalo opremo, poleg tega pa poskrbi, da se okužba ne ponovi z naletom okuženih čebel, lahko zatre bolezen. Za dosego tega cilja pa mora voditi natančno evidenco, da z okuženo čebelarsko opremo ne uniči svojih lastnih prizadevanj.
Problemi so obvladljivi. Živinorejci in drugi proizvajalci hrane so take primere že imeli in so jih tudi rešili. Problemi, ki zdaj pestijo čebelarje, so podobni tistim, ki so jih imeli mlekarji pred nekaj desetletji, ko so se
patogene klice prek kozjega in kravjega mleka prenašale na ljudi. Problem mlekarjev in problem čebelarjev lahko primerjamo, če v isti položaj postavimo majhnega otroka kot porabnika mleka in zdravo, komaj rojeno čebelo kot porabnika medu.
Prav tako je treba v isti položaj postaviti pridelek mlekarja - kravje mleko in pridelek čebelarja - satje in med. Mlekarska industrija je ta problem odpravila predvsem s pasterizacijo in z nekaterimi sanitarnimi ukrepi, ki so ustavili prenos patogenih klic s krave na človeka, pa tudi z zatiranjem patogenih klic pri kravah. Zdaj je mlekarska proizvodnja sposobna oskrbovati trg z neoporečnim mlekom, čeprav je proces proizvodnje neoporečnega mleka bil in je še vedno dražji.
V.
Problem noseme je povsem jasen, jasno pa je tudi to, kako ga je treba odpraviti. Tako je treba onemogočiti prenos spore na satje, med in na novo izlegle čebele. Najuspešneje to dosežemo z dezinfekcijo panjev in druge čebelarske opreme. Zavedati se moramo, da tega ne moremo doseči s kratkotrajnim zdravljenjem čebel z antibiotiki, ker antibiotiki delujejo samo na aktivnega povzročitelja noseme, ne uničujejo pa spor istega povzročitelja, ki so na satju in drugi čebelarski opremi.
!z angleščine v srbski jezik prevedel Tihomir R. Jevtič, iz srbskega jezika v slovenščino pa ob pomoči Staneta Sajevca Franc Prezelj
OBVESTILO ČEBELARJEM
Čebelarska zveza Slovenije poziva vse čebelarje, ki so v letu 2003 zatirali varoo v skladu z DOKTRINO, ki uvaja sonaravno zatiranje varoe z uporabo mravljinčne in oksalne kisline, da do konca januarja pošljejo na naš naslov izpolnjen vprašalnik, ki ga prilagamo. Vaše izkušnje bodo omogočile razpravo na to temo na seminarju v Celju marca 2004, na ta način pa bomo odgovorili na marsikatero vprašanje čebelarjev, ld so ta postopek že sami preizkusili, hkrati pa ponudili praktične napotke in spodbudo vsem tistim, ki se doslej še niso odločili za sonaravno obvladovanje varoze, ne glede na to, da samo ta zagotavlja tudi neoporečne čebelje pridelke.
VPRAŠALNIK - O SONARAVNEM ZATIRANJU VAROE V LETU 2003
ČEBELAR:
ZATIRAL VAROO	Z	MRAVLJINČJO KISLINO
ŠTEVILO	AŽ-PANJEV:	_ŠTEVILO I.R-PA1\JEV:
VRSTA UPORABLJENEGA HLAPILNIKA:________________________________________________________________
POVPREČNO IZHLAPELO KISLINE NA DAN: _
DATUM	IN	ČAS	TRAJANJA ZATIRANJA
PRVIČ:_________________________________ DRUGIČ:
IZKUŠNJE:
REZULTATI: ;___________________________________________________________________________________
ZATIRAL VAROO Z OKSALNO KISLINO
ŠTEVILO	AŽ-PANJEV: _______________________ ŠTEVILO I.R-PANJEV _______________________________
UPORABLJENA METODA: □ PRŠENJE □ KAPANJIi □ IZPAREVANJE
IZKUŠNJE:______________________________________________________________________________________
REZULTATI: ____________________________________________________________________________________
Prevod FRANC PREZELJ UPORABA PELINA PROTI NOSEMI
Ob koncu /ime ali po čistilnem izletu pošiljajo čebelarji v naš laboratorij vzorce mrtvic, da bi z analizo ugotovili morebitne vzroke njihovega odmrtja.
Spomladi leta 1964 smo na štirih stojiščih opazili, da je na čistilni izlet izletelo le majhno število čebel, iz nekaterih panjev pa sploh niso več izletavale, torej so odmrle. Na podlagi izleta čebel smo presodili stanje čebeljih družin, to pa se je hitro slabšalo.
V nekem čebelarstvu so panje, v katerih so prezimovale čebele, zračili z ventilatorji. Nekatere čebelje družine so zaradi okužbe z nosemo kljub temu odmrle.
Vzrok odmrtja čebeljih družin so potrdile tudi laboratorijske analize. V vseh preiskanih vzorcih so našli povzročitelje Noseme apis. V drugih čebelarstvih so našli približno 30 % obolelih čebeljih družin. Domnevamo, da so bila ta čebelarstva z nosemo okužena že najmanj štiri leta.
V našem laboratoriju pa se ne ukvarjamo samo z raziskavami noseme. Pojav te bolezni smo nekajkrat zasledili skupaj z drugimi čebeljimi boleznimi (infekcijska paraliza). Pri vseh preiskanih vzorcih smo našli spore Noseme apis, zato sklepam, da je vzrok propada prav Nosema apis (za analizo uporabimo 25-30 čebel). Sočasno izvajamo bakteriološke in kemične analize medu na hudo gnilobo.
Po posvetovanju z veterinarjem A. K. Boikom smo čebele zdravili s pelinovo tinkturo. Pripravili smo jo tako, da smo dele mladih rastlin pelina na drobno sesekljali in z njimi do polovice napolnili steklenico. Vanjo smo do vrha nalili močan alkohol ali žganje s 40 % alkohola. Čez tri dni smo tinkturo vmešali v ohlajen sladkorni sirup.
Nosemavim in z nosemo okuženim čebeljim družinam smo dodali pol litra sladkornega sirupa, v katerega smo vmešali jedilno žlico pelinove tinkture. Tako krmljenje smo ponovili 3-krat do 4- krat v presledku 5-7 dni.
Tretji dan po prvem vnosu so čebele postale živahnejše, na bradi pa ni bilo plazečih se čebel. Po dveh tednih so znaki bolezni povsem izginili in čebele so se dobro razvijale.
Čez mesec dni smo učinkovitost postopka preverili z analizo mrtvic iz zdravljenih čebeljih družin. V preiskanih
vzorcih nismo našli povzročitelja Noseme apis (preizkus smo izvedli z mrtvicami iz 25 panjev). V naslednjih letih na teh stojiščih ni bilo pojava Noseme apis.
Pelinovo tinkturo smo zato začeli leta 1965 in 1966 množično uporabljati za zdravljenje noseme. Na 13 stojiščih, na katerih se je po naših predvidevanjih donos zmanjšal zaradi noseme, smo čebeljim družinam med krmljenjem avgusta in septembra v sladkorni sirup dodali tudi pelinovo tinkturo, in sicer tako, da so jo čebele predelale za zimsko zalogo. Tako preventivno zdravljenje je dalo dobre rezultate. Na teh stojiščih spomladi ni bilo znakov noseme.
Sočasno z zdravljenjem in preventivnim zdravljenjem s pelinovo tinkturo smo zamenjali onesnaženo satje in razkužili čebelnjake oz. opremo. Tako smo panje očistili sledov noseme in jih razkužili s plinskim gorilnikom. Neo-nesnaženo satje smo razkužili s paro ocetne kisline, razkužili pa smo tudi orodje. Čebele smo v razkužene panje preselili po dvakratnem zdravljenju s pelinovo tinkturo.
Naša predvidevanja in poskusi so pokazali, da so za izbruh noseme odgovorni čebelarji sami, ker pri oskrbi čebel premalo skrbijo za higieno, ker premalo dosledno raz-kužujejo panje in drugo orodje. Na splošno mora čebelar upoštevati vsa pravila preventive, poleg tega pa naj bi znal tudi oceniti zdravstveno stanje čebel - zdravje in bolezen. Po vsakem pregledu mora uporabljeno orodje razkužiti.
Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov je mogoče preprečiti okužbo in zagotoviti vse potrebno za nemoten razvoj čebel.
Vir: N. (i. STECENKO (PČEI.OVODSTVO, 3/68, str. 35), predstojnik serološkega laboratorija v okviru Veterinarskega laboratorija Vilenske oblasti
Pripis uredništva:
Zaradi aktualnosti vsebine smo objavili članka, ki obravnavata preprečevanje in zdravljenje noseme, čeprav je nastanek časovno obeh že nekoliko odmaknjen.
KONČNO PRIZNANA TOKSIČNOST PESTICIDA GAUCHO®!
Severine SUCHAIL, luc-P. BELZINCES in Bernard-E. VAISSIERE
Članek povzel po francoski reviji ABEILLES
&	FLEURS, šl. 643, oktober 2003
Strokovnjaki znanstvenega in tehničnega odbora, ki ga je ustanovilo francosko ministrstvo za kmetijstvo, so IS. septembra 2003 potrdili rezultate obširne raziskave o škodljivosti pesticida Gaucho® za čebele (aktivna snov imida-kloprid - Bayer). Tako je tudi uradno priznana velika ško-
dljivost (iaueha® (oz. aktivne snovi imidakloprid) in drugih sredstev z isto aktivno snovjo za čebele. Problem odmiranja čebel v Franciji zaradi Gaucha® je nastal že pred sedmimi leti; že pred tem je bilo opravljenih več raziskav, ki pa jih pristojni državni organi niso dovolj upoštevali.
Sklep končnega poročila
V	izčrpni raziskavi so zbrali vse podatke o toksičnosti za čebele in podatke o vedenjskih motnjah, ki jih v različnih razvojnih stopnjah čebele povzroča imidakloprid. Upoštevali so tako podatke s terena, ki so jih temu odboru posredovali čebelarji, kot tudi podatke, ki mu jih je posredoval proizvajalec imidakloprida za obdelavo semen.
Poročili o škodljivosti Gaucha®, uporabljenega pri sončnicah in koruzi, sta podobni.
Glede na okoliščine ocenjevanja ogroženosti čebel in glede na dejavnike, ki so jih izbrali za ocenjevanje nevarnosti, je poročilo omenjenega odbora skrb zbujajoče. Ocena nevarnosti za čebele se ujema tudi z ugotovitvami na terenu, zlasti glede umiranja čebel delavk, njihovega izginotja, vedenjskih motenj in umrljivosti med prezimovanjem, o čemer (zlasti pa o umrljivosti) poročajo številni čebelarji z območij, na katerih gojijo monokulture (koruza, sončnice).
Obdelava sončničnih semen z Gauchem® zelo ogroža čebele različne starosti, izjema so le tiste čebele delavke, ki nabirajo cvetni prah.
Poročilo znanstvenega in tehničnega odbora je enako skrb zbujajoče za sončnična semena kot za semena koruze, ki so bila obdelana (namočena) z Gauchem®. Tako opozarja predvsem na nevarnost uporabe cvetnega prahu pri čebelah dojiljah, saj to povzroči njihovo večjo umrljivost. To bi bil lahko eden od razlogov za zmanjšanje števila čebel v čebeljih družinah. V Franciji namreč še vedno poročajo o tem pojavu, čeprav je uporaba imidakloprida za sončnice v tej državi prepovedana.
Glede na to, da na zmanjševanje števila čebel v čebeljih družinah lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, bo treba raziskati pogostost, mehanizme in vzroke teh simptomov.
Visoka toksičnost imidakloprida in njegovih metabolitov (razgradnih produktov) za domačo čebelo »Apis mellifera«
Kljub temu da je na poljedelskih kulturah treba uničevati škodljive insekte, pa je treba pri tem upoštevati, da je uporaba fitofarmacevtskih sredstev v poljedelstvu povezana s tveganjem, saj ta sredstva lahko povzročijo stranske učinke, kot je npr. toksičnost za organizme, ki jim niso namenjena, npr. za koristne žuželke. Med koristnimi žuželkami so zaradi prenašanja cvetnega prahu s cveta na cvet prav čebele odločilen člen v spolnem razmnoževanju rastlin. Tako prispevajo k ohranjanju več kot 80 odstotkov rastlinskih vrst. Zaradi opraševanja, ki omogoča kakovostnejši in obilnejši pridelek sadja in žit (Vaissiere, 2002), je s poljedelsko-gospodarskega vidi-
ka pomembna zlasti domača čebela. Žal pa je prav čebela pogosto v nevarnosti, da postane žrtev insekticidov, ki ji niso namenjeni.
Za imidakloprid, aktivno substanco sredstva Gaucho®, že od leta 1994 sumijo, da je zelo strupen za čebele. Ta insekticid, ki ga uporabljajo za obdelavo semen sončnice, je prvi predstavnik družine neonikotinoidov. To je sistematični insekticid, to pa pomeni, da ga lahko vsrkajo korenine, iz njih pa se z rastlinskim sokom prenaša na celotno rastlino. Tako je rastlina zavarovana pred škodljivci, ki uničujejo korenine, ter pred škodljivci, ki uničujejo njene nadzemne dele, kot so npr. listne uši.
Poleg tega je zaradi dolgotrajnejšega obstoja v zemlji (razpolovna doba je 120 dni) imidakloprid učinkovit v celotnem obdobju, ko je rastlina še občutljiva, tj. od klitja do cvetenja. Ta substanca povzroča hiperekscita-cijo živčnega sistema, tako da žuželka odmre zaradi mišičnih krčev in propada živčevja.
V rastlini se imidakloprid hitro presnovi oz. razgradi v šest osrednjih metabolitov (produktov razgradnje): v 5-hidroksi-imidakloprid (5-OI1), 4,5-dihidroksi-imida-kloprid (4,5-011), olefin, 6-kloronikotinsko kislino (6-KNK) ter v derivata guadinin in ureo.
V okviru obširnih raziskav, ki potekajo že od leta 1998 in na podlagi katerih naj bi ugotovili, ali je vzrok propadanja čebel obdelava semen z Gauchem®, so izvedli tudi toksikološke raziskave pri domači čebeli Apis mellifera. Preučevali so visoko toksičnost, definirano z absorbiranjem enkratne toksične doze po zaužitju ali kontaktu (Suchil idr.). Imidakloprid so res ugotovili v nektarju in cvetnem prahu cvetov sončnic, ki so zrasle iz semen, obdelanih z Gauchem®, in to v koncentraciji nekaj pg/kg (Bonmatin idr., 2003). Čebele se torej lahko zastrupijo z matičnim proizvodom (imidaklopridom), lahko pa tudi z metaboliti, ki nastanejo po njegovi razgraditvi. Sicer pa je ta insekticid mogoče tudi prašiti po rastlinah še po cvetenju (trgovska znamka proizvoda je Confidor®). Tako lahko čebele med pašo z gibanjem po listih, ki so bili po-prašeni, pridejo v stik z imidaklopridom in/ali njegovimi metaboliti.
Da bi ugotovili način okužbe z imidaklopridom, so izvedli poskus peroralne intoksikacije in intoksikacije s kontaktom. Za ta poskus je bila določena letalna doza 50 (1.1)50), tj. doza toksične substance, ki povzroči smrt 50 odstotkov čebel. LD50 torej ponazarja resnično toksičnost določene aktivne substance.
Kriterij 1.1)50 sicer še zdaleč ne pokaže številnih sub-letalnih učinkov (takšnih, ki ne povzročijo smrti) nekega insekticida, omogoča pa določitev praga subletalno-sti. Pri čebeli toksikološka raziskava aktivne substance
v subletalnih dozah omogoča vrednotenje toksičnosti ter učinke na vedenje, fiziologijo in biokemijo insektov. V najbolj normalnih razmerah so podatki o toksičnosti podlaga, potrebna za ocenjevanje toksičnosti neke aktivne substance in za razumevanje nekaterih vidikov delovanja toksične snovi v organizmu.
Potek poskusa
Na večer pred poskusom moramo izbrane čebele nekoliko omamiti z ogljikovim dioksidom, potem pa jih razporedimo v posebne majhne kletke, in sicer po 20 čebel v eno kletko. Pri vsaki vrsti postopka obravnavamo po tri kletke.
Poskuse ponovimo trikrat, s tem da vsakič dodamo nove čebele in novo raztopino testnega proizvoda. Pred začetkom poskusa so čebele dve uri brez hrane in v temi pri temperaturi 25 ± 2 °C. Potem čebele, namenjene za kontrolne postopke, nahranimo z 200 p L (to je 10 pl. na čebelo) raztopine saharoze, čebelam za primerjalne postopke dodamo raztopino saharoze, ki ji je dodan di-metilsulfoksid (DMSO; topilo za imidakloprid), čebelam za poskusne postopke pa raztopino saharoze s povečanimi dozami aktivnih substanc (imidakloprida ali metabo-litov), raztopljenih v DMSO. S kontrolnimi postopki ugotavljamo naravno umrljivost in preverjamo kakovost čebel, uporabljenih za poskus. Primerjalni postopki omogočajo oceno toksičnosti raztopine, uporabljene za pripravo raztopine, ki vsebuje imidakloprid ali njegove metabolite. Med celotnim potekom poskusa so čebele v temi, v zaprtem prostoru s stalno temperaturo 25 ± 2 "C in približno 60-odstotno relativno vlago zraka. Ko čebele použijejo raztopino, jim dodamo 50-odstotno raztopino saharoze (teža/prostornina).
Visoka toksičnost imidakloprida
Visoka toksičnost oralno zaužitega imidakloprida za čebele se kaže na več načinov:
Hiter pojav simptomov nevrotoksičnosti
Približno 20 minut po intoksikaciji postanejo čebele najprej hiperaktivne (neusklajeno gibanje in tresenje), potem pa apatične. Vsi ti simptomi so po 48 urah reverzibilni.
Zapoznel pojav umiranja
Prvi primeri smrti se pojavijo šele štiri ure po intoksikaciji, pri nevrotoksičnih insekticidih, kot so organo-fosfati, karbamati in piretrinoidi, pa smrt lahko nastopi že v pol ure ali pa šele po petih urah.
Poseben potek umrljivosti 24 ur po zaužitju imidakloprida
Na splošno obstaja povezava med dozo in umrljivostjo, saj se umrljivost poveča, če je doza uporabljene aktivne snovi večja. Pri intoksikaciji z imidaklopridom pa je potek umrljivosti drugačen. Umrljivost čebel se najprej hitro povečuje, saj jih pri dozah, manjših od 150 pg imidakloprida na kg čebel, odmre kar 90 odstotkov, potem pa se zmanjšuje in se pri dozah do približno 2000 pg imidakloprida na kg čebel ustali pri 60-odstotni umrljivosti. Pri še večjih dozah se umrljivost poveča na 100 odstotkov. Nasprotno pa se 48 ur po zaužitju imidakloprida umrljivost čebel hkrati z dozo stalno povečuje.
Nasprotje med hitrim pojavom simptomov nevrotoksičnosti ter zapoznelim pojavom prvih smrti in posebnim potekom umrljivosti kaže na lo, da je dolgotrajno delovanje imidakloprida posledica vključenosti metabo-litov. Tako bi bil lahko takojšen pojav simptomov nevrotoksičnosti posledica delovanja imidakloprida, umiranje čebel pa bi lahko povzročil 5-hidroksi-imidakloprid in/ ali olefin.
Ta dva toksična metabolita bi lahko delovala sama ali vzajemno z ostankom imidakloprida. Pri preučevanju presnove imidakloprida pri čebeli so v zvezi z njegovo toksičnostjo ugotovili vpletenost 5-hidroksi-imidaklopri-da in zlasti olefina, čeprav po količini nista poglavitni snovi, saj obsegata le 10 odstotkov izvorne spojine (Suc-lrail idr., 2003).
Povečana visoka toksičnost
V	48 urah:
a) oralna 1,1)50 = 60 p g/kg čebel (živa teža),
b) 1,1)50 s kontaktom = 200 pg/kg čebel (živa teža).
Za domačo čebelo je oralno zaužit imidakloprid bolj toksičen kot imidakloprid, s katerim pridejo čebele v stik, to pa je drugače kot pri večini insektov. Drugi insekticidi, npr. piretrinoidi, kot je deltametrin, ali orga-nofosfati, so pri čebeli bolj toksični po kontaktu kot po zaužitju (Smart in Stevenson, 1982; Misha in Verma, 1982).
Različna občutljivost pri različnih družinah
Raziskava toksičnosti imidakloprida je pokazala velike razlike glede občutljivosti med različnimi čebeljimi družinami.
Rezultati na podlagi vrednosti 1,1)50, zaužitega oralno, se gibljejo od 50 do 500 pg/kg čebel. Razlike v občutljivosti čebel na imidakloprid ni mogoče pripisati napakam med izvajanjem poskusa, kajti vsi poskusi so bi-
li	opravljeni po standardnem postopku, tj. po metodi 95 odbora za biološke poskuse.
Razlog za to razliko bi lahko bila različna sposobnost za detoksikacijo imidakloprida pri različnih čebeljih družinah.
Znano je, da skuša organizem v večini primerov, ko se v njem pojavi ksenobiotik (organizmu tuja substanca), tega izločiti tako, da spremeni njegovo molekularno strukturo oziroma jo zato, da se laže izloča, naredi bolj topno. Ta sprememba na splošno povzroči nastanek manj toksičnih metabolitov, vendar v nekaterih primerih lahko nastanejo tudi toksični metaboliti, ki so celo bolj toksični od matičnega proizvoda, kot to velja za 5-hidroksi-imidakloprid in olefin.
Tako lahko način razgrajevanja med presnovo imidakloprida občutno vpliva na njegovo toksičnost in je tudi vzrok za to, da se občutljivost na imidakloprid razlikuje od čebelje družine do čebelje družine.
Ne glede na čebelje družine, ki so bile vključene v poskus, pa je toksičnost imidakloprida izjemno velika.
Rezultati poskusov potrjujejo nevarnost tega insekticida za čebele. Da bi zmanjšali nevarnost intoksikacije čebel, ga je prepovedano uporabljati med cvetenjem.
Zapoznela umrljivost zaradi visokih doz imi-dakloprida
Umrljivost čebel, ki jo povzroča 2000 pg imidakloprida na kg čebel, je manjša od umrljivosti, ki jo povzroči 100-500 pg imidakloprida na kg čebel v 30 urah po in-toksikaciji.
Visoka toksičnost metabolitov imidakloprida
Dobljene vrednosti I.D50 so prikazane v spodnji tabe-
li.	Po intoksikaciji z veliko dozo sta toksična samo dva metabolita: 5-hidroksi-imidakloprid (5-OH) in olefin. 5-hidroksi-imidakloprid je manj toksičen kot imidakloprid, toksičnost olefina pa je primerljiva s toksičnostjo matičnega proizvoda, to je imidakloprida. Drugi metaboliti so toksični (škodljivi) šele pri 10.000 (ig/kg čebel.
LD50 v 48 h (pg/kg čebel; povprečje ± standardna napaka			
imidakloprid 570 ± 280	5-OH olefin 4,5-011 guanidin 2580 ± 190 289 ±190 > 10 000 > 10 000	6-KNK > 10 000	urea > 10 000
Sklep
Za veliko toksičnost imidakloprida je odločilna velika škodljivost njegovih metabolitov za čebele. Postavlja se vprašanje, kateri metaboliti so najnevarnejši. 5-hidroksi-imidakloprid in olefin nista poglavitna metabolita, kljub temu pa kaže, da sta zelo pomembna za toksičnost imidakloprida. Glede na rezultate toksikoloških
raziskav, ki jih izvajajo zato, tla bi ugotovili nevarnost pesticidov za čebele, je treba torej upoštevati pomembnost in toksičnost metabolitov, poleg tega pa je odločilnega pomena tudi to, da izpopolnimo naše poznavanje žuželk, ki oprašujejo rastline, tako udomačenih vrst kot tudi tistih, ki živijo v naravi in o katerih je bilo opravljenih le malo raziskav.
VODSTVOM ČEBELARSKIH DRUŠTEV -POPIS ODMRLIH ČEBELJIH DRUŽIN
V	zadnjem času, predvsem konec oktobra in v začetku novembra, so nekateri čebelarji in čebelarska društva poročali o večjem odmiranju čebeljih družin na nekaterih območjih Slovenije.
Ker zaradi pogovorov s pristojnimi državnimi organi nujno potrebujemo točne podatke o obsežnosti odmiranja čebeljih družin, prosimo društva, da nam najpozneje do 8. januarja 2004 pisno sporočijo: število odmrlih čebeljih družin v tem obdobju, vzrok ali sum odmrtja (če je znan), naslove čebelnjakov oz. čebelarjev, pri katerih se je to zgodilo, in njihove telefonske številke. Te podatke lahko zberejo blagajniki ob pobiranju članarine za leto 2004.
čzs
Dejavnost strokovnih komisij Zveze
V SLOVENIJI REGISTRIRANA SREDSTVA Z AKTIVNO SNOVJO IMIDAKLOPRID
Z oddelka za varstvo rastlin na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so nam posredovali tole informacijo o registriranih sredstvih z aktivno snovjo imidakloprid v Sloveniji.
»V Sloveniji je registriranih pet fitofarmacevtskih pripravkov, katerih aktivna snov je imidakloprid. To so: Gaucho FS 350, Gaucho WS 70, Confidor SL 200, Montur FS 190 in Prestige FS 290. Vsi pripravki, z izjemo sredstva Confidor, so namenjeni za obdelavo semen koruze in sladkorne pese ter gomoljev krompirja. Omenjeni pripravki imajo dolgotrajno delovanje, tako da bi teoretično obstajala možnost njihovega delovanja na čebele v poznejših razvojnih stadijih rastlin. Večja verjetnost neposrednega delovanja na čebele obstaja pri pripravku Confidor, ki je registriran za zatiranje škodljivih hroščev, enakokrilcev (listnih uši, ščitkarjev ...) in nekaterih metuljev. Več informacij o omenjenih pripravkih kot tudi o fitofarmacevtskih sredstvih na splošno lahko najdete na spletni strani http://www.bf.um-l) .si/ag/fito/.«
Po podatkih, ki jih je dobilo uredništvo, je skoraj vse zgoraj naštete pripravke mogoče kupiti pri vseh naših trgovskih podjetjih, ki se ukvarjajo s prodajo sredstev za varstvo rastlin.
Uredništvo
DR. JANEZ GRAD
C MRL JAK PRI CCS JE ZAZIVEL Kongresno leto - APIMONDIA 2003
Temeljno usmeritev delovanja Sekcije ljubiteljev in rejcev čmrljev (v nadaljevanju je poimenovana kot Sekcija) v letu 2003 so narekovale naše želje, da bi udeležencem svetovnega čebelarskega kongresa APIMONDIA 2003 ter domačim ljubiteljem žive narave in njenih opraševalcev - čmrljev in čebel predstavili čmrljarjenje na Slovenskem. Delo Sekcije je bilo tako usmerjeno predvsem v dograditev čmrljaka ter naselitev čmrljev in čebel samotark v njem, predstavitev našega dela na kongresu in v promocijo čmrljarstva v slovenski javnosti.
Čmrljak, ki smo ga postavili leta 2002, smo lani dogradili in opremili z vsem potrebnim, da smo v njem lahko naselili čmrlji in čebele samotarke, v poduk obiskovalcem pa tudi s posterji s kratkimi opisi teh žuželk. Vgradili smo lesene okvirje z luknjicami za naselitev čebel samotark (Matija Čemažar), zasteklili mrežna okna in izdelali deset panjičkov (Jože Tršar, ki mu Sekcija še vedno ostaja velik dolžnik za opravljeno delo), jih pobarvali z lepimi motivi (Nežka Čad), izdelali in vgradili posterje o čmrljih in čebelah samotarkah (Marjan De-
belak, dr. Andrej Gogala, dr. Janez Grad, Jože Tršar) ter naselili šest matic čmrljev (Bombus): I B. lapidarius -kameni čmrlji, I B. pascuorum - rjavčki in 4 B. humi-lis - črnčki/sivčki. Rjavčka sem ujel, ko je ob čmrljaku iskal gnezdo, preostale pa sem prinesel iz Petelinj, kjer se zaradi velikega števila s prezimovališča vrnjenih malic in pomanjkanja panjičkov niso mogle naseliti. V petih družinah so se izlegle delavke, ena (črna) matica pa je že prej preminila na paši. Tri družine - družina kamenih čmrljev in dve družini črnčkov/sivčkov so postale zelo močne (v eni družini so bile samo črne delavke, v drugi pa črne in sive delavke). Pozneje so v njihov razvoj usodno posegle vešče, ki so vdrle v vse družine. Preganjanje vešč s timolom, kot so nam priporočili nekateri čebelarji, se ni obneslo, saj je sredstvo zelo motilo delavke, tako da se te nekaj časa niso hotele vrniti v panje, ličinke vešče, ki so bile v mahu, pa so celo preživele. Kongresni dogodek konec avgusta so tako dočakale le posamezne delavke iz treh družin. Čebele samotarke so luknjice množično obiskovale maja in v začetku ju-
(Nadaljevanje na str. 17)
SLQPSN CfbüLflP
CV. LETNIK
Urednik: JANEZ MIHELIČ, dipl. univ. biol.
LETNO KAZALO - LETO 2003
Božič, Matija:
Moje videnje kongresa Apimiondia 2003 ............... 73
Božnar, Malči:
Tekmovanja v okviru kongresa Apimondia 2003 258 ČD Dobrna:
Karel Žerjav - 90-letnik............................. 26
ČD Rače:
Čebelarsko društvo Rače je praznovalo 70-letnico delovanja................................ 355
ČZS:
Čebelarjem ob vstopu v novo leto...................... 1
ČZS vabi v Celje na XXVI. državni čebelarski seminar in čebelarsko prodajno razstavo 	3
Čebelarski pravilniki............................... 298
ČZS vabi v Celje na XXVI. državni čebelarski
seminar in čebelarsko prodajno razstavo 	33
Dobra čebelarska praksa.............................. 47
Izobraževanje....................................... 303
Pododbor za izlete: Apimondia 2003 - izleti in vstopnice za člane ČZS.............................. 191
Pravilnik o odlikovanjih, priznanjih in nagradah	343
Program predavanj na plenarnih zasedanjih komisij na kongresu Apimondia 2003 ................. 219
Prostovoljni prispevki za Čebelarski center Slovenije............................................. 2
Rezultati tekmovanja mladih čebelarjev 2003...	176
Sonaravno zatiranje varoe v slovenskem
čebelarstvu - »Doktrina«............................ 135
ČZS: Spominski kovanci - Apimondia 2003............. 134
Vabilo in pogoji za prijavo na mednarodno ocenjevanje medu Semič 2003 ........................ 238
Vodič po programu Apimondia 2003 ................... 224
Debelak, Marjan:
Ali že imamo odgovore na zvedava vprašanja o našem čebelarstvu?................................ 173
Možnost za AŽ-maksi - Premostitveni vložek
s satičem........................................... 198
Blejsko srečanje prijateljev čebelarjenja z
velikoprostominsko rabo AŽ-panjev................... 276
Enostavno in poceni ni vedno najboljše  352
Izenačevanje pridobitnih družin..................... 271
Kako živimo s čebelami?.............................. 43
Nekaj obrobnih vtisov z »naše« Apimondie  341
S svedrom do poljubno velikega panja................ 313
Grad, Janez:
Čmrlji v Sloveniji - sivčki in čmčki................. 56
Franc, Grajzar:
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v januarju..	6
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v februarju.	34
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v marcu.....	65
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v aprilu....	96
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v maju.......	126
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v juniju.....	156
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v juliju in
avgustu............................................. 187
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v septembru..	228
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v oktobru. 260
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v novembru	...	286
Čebelarjeva opravila v AŽ-panju	v decembru...	329
Grebenšek, Anton:
Čebelarski portret Antona Rozmana................... 200
Gregore, Aleš:
Čebelarstvo na Veterinarski fakulteti v
Ljubljani (Nadaljevanje)............................... 44
Čebelarstvo na Veterinarski fakulteti.................. 14
Novosti tehnike in znanost............................ 281
Gregori, Janez:
Rase - pasme čebel?................................... 132
Selekcija kranjske čebele in njeni ekotipi  234
Različni pogledi na selekcijo kranjske čebele ..	354
Hočevar, Janez:
Nekaj zanimivosti z obiska pri dr. Liebigu
v Nemčiji............................................. 192
Pogovor ob kavi....................................... 171
Horvat, Drago:
Peter Dajnko.......................................... 318
Javornik, Franc:
Čebelarji ČD Grosuplje so obiskali Maribor in Koroško.............................................. 24
Moji vtisi o seminarju za pripravo projektov in pridobivanje denarja iz skladov EU v	Občicah. 313
Jedločnik, Norbert:
Drugi del srečanja avstrijskih poklicnih čebelarjev...................................
Jenko - Rogelj, Mira:
Mejne vrednosti ostankov kemičnih sredstev v medu.............................................
Korbar, Bojan:
Čebelarjeva opravi
v januarju...........
Čebelarjeva opravi
v februarju..........
Čebelarjeva opravi v marcu..............
Čebelarjeva opravi Čebelarjeva opravi Čebelarjeva opravi Čebelarjeva opravi
in avgustu..........
Čebelarjeva opravi v septembru.........
Čebelarjeva opravi v oktobru...........
105
76
8 38 70
a v nakladnih	panjih	v	aprilu	100
a v nakladnih	panjih	v	maju	124
a v nakladnih	panjih	v	juniju	161
a v nakladnih	panjih	v	juliju
185
226 263
a v nakladnih panjih a v nakladnih panjih a v nakladnih panjih
a v nakladnih panjih a v nakladnih panjih
Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih
v novembru........................................
Čebelarjeva opravila v nakladnih panjih v decembru........................................
Kramberger, Ludvik:
Čebelarji z vsega sveta v Gornji Radgoni..........
Občni zbor Čebelarskega društva Peter Dajnko Gornja Radgona....................................
V društvo moramo privabiti slehernega čebelarja.........................................
Kreft, Ivan:
Pridelovanje in uporaba ajde......................
Liebig, Gerhard:
Enostavno + poceni = dobro........................
Meglič, Milan:
Dr. Gertiard Liebig v Celju.......................
Drugo srečanje preglednikov za med................
Kako je ČZS na Apimondii 2003 predstavila
kontrolirano pridelavo medu v Sloveniji...........
Kontrolirana pridelava medu.......................
Ocenjevanje populacijske dinamike čebelje
družine...........................................
Praktični prikaz uporabe mravljinčne kisline za
zatiranje varoe po metodi dr. Liebiga.............
Predstavitve v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici..............................
Mihelič, J., A. Gril:
Vabilo na mednarodno srečanje čebelarjev v Kočevskem Rogu 26. avgusta 2003 ................
Mihelič, Janez:
Čebelarske novice iz Gorenjske....................
Čebelarsko društvo Mengeš skrbi za čebelarski
podmladek.........................................
Državni čebelarski seminar v Celju spet
v znamenju rekordov...............................
Marija Sivec - prva uspešna čebelarska
mojstrica v Sloveniji.............................
Nekaj utrinkov o slovesnih dogodkih na
kongresu Apimondia 2003...........................
Odprtje čebelnjaka Antona Janše na Breznici
in praznovanje 1. čebelarskega praznika...........
Peto ocenjevanje medu v Semiču....................
Sekcija za pridelavo medenih pijač pri MČZ Maribor je za svoje člane organizirala izlet......
332
348
84
324
209
268
144
74
290
75
195
293
322
232
23
211
93
203
255
243
348
Tri generacije vzrejevalcev matic na Golem
Brdu pri Medvodah..................................... 53
Ustanovni občni zbor Čebelarske zveze
društev Pomuija...................................... 178
Zanimivosti s srečanja avstrijskih poklicnih čebelarjev........................................... 103
Mugerle, Bogdan:
V	Vinski Gori odprli spominski čebelnjak
Mlinšek.............................................. 274
Nikolič, Petar:
Stanko Renko - 80-letnik............................. 358
Zlati med iz Malih Loč............................... 352
Nikolovski, Imre:
Utrinki iz življenja in dela Čebelarskega krožka »Čebelica« na Vrtnarski šoli v	Celju........... 246
Nosan, Stane:
Večmatično čebelarjenje (III. nadaljevanje)  112
Večmatično čebelarjenje (IV. nadaljevanje) 	51
Oder, Alenka:
Predstavitev sekcije medenih pijač	v Celju 	113
Papež, Marjan:
Novi slovenski film o čebelah - Prijatelj čebelar 323 Medex je odpri novo trgovino......................... 324
Pavlin, Mirko:
Regijska Čebelarska zveza »Petra Pavla Glavarja« za Dolenjsko in Belo Krajino............... 123
Pavlovič, Rado:
Sedemdeset let uspešnega dela plemenilne postaje »Josdip Verbič« v Kamniški Bistrici 	145
Planinc, Ivo:
Veterinarski nasveti za julij in avgust............ 190
Veterinarski nasveti za november - zimsko zatiranje varoe...................................... 290
Veterinarski nasveti za december - huda gniloba čebelje zalege............................... 333
Plestenjak, Anamarija, Terezija Golob,
Jasna Bertoncelj:
Kakšen je slovenski med?............................. 109
Plut, Stane:
Naredimo nekaj zase..................................... 46
Spletna skupina »Čebelar« se predstavi 	114
Poklukar, Janez:
Čebelarska zveza Slovenije bo rejska organizacija v čebelarstvu............................. 329
Etnobiologija in čebele - primer čebelarstva v Sloveniji............................................ 283
Programska priprava in izvedba 8. kongresa
Apimondie.............................................. 251
Rezultati strokovnega in raziskovalnega dela KIS na področju selekcije kranjske čebele v
letu 2002 ............................................. 168
Vprašanje obstoja ekotipov kranjske čebele  266
Vzreja čebeljih matic v letu 2003...................... 166
Zootehniškim pravilnikom v čebelarstvu na pot	297
Posl, Silvo:
Obisk tujih čebelarjev na čebelarstvu Vita-Med in v Čebelarskem društvu Šmarje pri Jelšah ... 340
Prebil, Janko:
Strokovni izlet ČD Dolomiti Polhov Gradec  356
Preinfaik, Borut:
Nekaj vtisov s strokovne ekskurzije v Avstriji
v organizaciji kluba čebelarskih mojstrov  321
Veterinarski nasveti	za	januar..................... 9
Veterinarski nasveti	za	februar................... 40
Veterinarski nasveti	za	marec..................... 72
Veterinarski nasveti	za	april.................... 102
Veterinarski nasveti	za	maj...................... 131
Veterinarski nasveti	za	junij.................... 162
Prezelj, Franc:
Mladi čebelarji so tekmovali........................... 175
Pušnik, Vlado, Stanko Kapun, Jože Meglič,
Anton Tomec, Franc Šivic, Janez Mihelič:
Ali je slovensko čebelarstvo pripravljeno na vstop v Evropsko unijo?....................................... 10
Pušnik, Vlado:
Prvo vseslovensko ocenjevanje medenih likerjev in medenega žganja je bilo letos v Mariboru ....	206
Reščič, Jurij:
Ugotavljanje okuženosti čebeljih mrtvic z nosemo v ČD Kamnik................................... 210
Ribič, Peter:
Zeliščno-čebelarska učna pot (vrt medovitih rastlin) pri Čebelarskem centru Slovenije  240
Rončevič, Borut:
Seminar o pridobivanju sredstev iz strukturnih
skladov Evropske unije................................ 295
Sodelovanje z Južno Tirolsko.......................... 233
Rozman, Anton:
Prvi kandidati za poklicne čebelarje pri ČZS pred izpitom.......................................... 141
Silva apis, d. o. o.:
Živeti s čebelami..................................... 320
Sivec, Marija:
Na obisku pri dr. Liebigu............................. 236
Tudi mi smo bili gostitelji Apimondie................. 347
Stanič, Marjan:
Podeljena odličja 3. vseslovenskega
ocenjevanja medic v Mariboru.......................... 273
Sotlar, Nace:
Pri poklicnem čebelarju v Avstraliji.................. 315
Pri slovenskem čebelarju v Sydneyju.................... 79
Struna, Ljubo:
Šolski čebelnjak in čebelarji v Borovnici 	84
Šlvic, Franc:
Apimiondia 2003 - obveščanje javnosti 	42
Apimondia 2003 se že začenja.......................... 170
Apimondia 2003 se začenja............................. 217
Apimondia 2003 - promocija............................ 276
Apimondia 2003 se je končala.......................... 249
Čebelarstvo po Apimondii 2003 ........................ 294
Šnajder, Jože:
Zatiranje varoe brez zdravil.......................... 139
Zatiranje varoe po Doktrini ČZS....................... 204
Zatiranje varoe z mravljinčno kislino................. 163
Zimsko zatiranje varoe z oksalno kislino  264
Teržan, Ivo, Trajče Nikoloski:
Iz življenja in dela čebelarskega krožka Vrtnarske šole Celje................................. 26
Tomec, Anton:
Dvainpetdeseti občni zbor Čebelarske zveze
Slovenije je bil prvič na Brdu pri Lukovici 	121
Dvainpetdeseti občni zbor Čebelarske zveze Slovenije je bil prvič na Brdu pri Lukovici 	153
Tratnik, Franc:
Tretje pomursko ocenjevanje medu..................... 18
Urednik:
Iztekajo se prvi roki................................. 5
Vedlin, Stanko:
Odmev na dneve Apimondie v Ljubljani  338
Vojska, Vera:
Člani ČD Domžale bodo sodelovali pri
pripravah na kongres Apimondie...................... 106
Zdešar, Pavel:
O medenju v letu 2002................................ 19
Opazovalno-napovedovalna služba medenja pri
MKPG, KIS in ČZS..................................... 82
Pogled na kongres Apimondia 2003 iz zornega
kota kongresa Apislavije v Pragi..................... 16
»Sejem bil je živ« - Apiexpo 2003, kot ga še ni
bilo................................................ 335
Kako je medilo v letu 2003.......................... 351
Zor, Anton:
Čebelarjenje s trietažnimi panji.................... 196
Zupančič, Mitja:
Sekcija ekoloških čebelarjev Slovenije nadaljuje izvajanje začrtanih nalog............................ 22
Žle, Breda:
V	Evropsko unijo - ozaveščeni in s preverjenim znanjem............................................. 320
Dejavnost strokovnih komisij Zveze
nija, potem pa nič več: jajčeca so zalegle v več deset luknjic in jih potem zadelale. Zanimivo je, da so izbrale predvsem trši češnjev les, mehkejši les pa jim očitno ni bil po volji. Pozneje smo našli več luknjic na novo odprtih, verjetno so bili na delu roparji (ose).
Na kongresu AP1MONDIA 2003 smo čmrljarji sodelovali pri sami organizaciji kongresa, slikarski razstavi (Janez Grad - poster s čmrlji) in delavnici o čmrljih. Delavnica, na katero se je prijavilo 32 udeležencev, je potekala v okviru stalne komisije Apimondie Opraševanje in medovite rastline (Pollination and Bee Flora), katere predsednik je bil dr. Marinus Sommeijer. Potekala v torek, 26. avgusta popoldne. Delovni jezik delavnice je bila angleščina. Predstavitve in predavanja so bila v ČCS na Brdu pri Lukovici, ogled čmrljev »v živo« pa je potekal pri meni doma v Petelinjah, ker v čmrljaku na Urdu ni bilo več česa pokazati. Zaradi izjemno vročega in suhega poletja je bil razvoj družin tudi pri meni zelo hiter, in ker konec avgusta družine številnih vrst čmrljev preminejo - propadejo že same od sebe, sem gostom pokazal le družine črnčkov/sivčkov in rjavčkov. Bili so zelo navdušeni, to pa je pozneje s pohvalo po e-pošti dr. Janezu Poklukarju izrazil tudi dr. Marinus Sommeijer. Slovenske čmrlje in dogajanja okrog njih sva na delavnici predstavila dr. Ivan Kos in jaz.
Uspešno smo opravili izobraževanje, promocijo in ozaveščanje sodržavljanov o čmrljih kot koristnih opra-ševalcih rastlin ter predstavili njihovo ogroženost v gospodarsko razvijajočih se družbah kot nepogrešljivih delčkih žive narave (dr. Janez Grad s prispevkoma v majski številki revije Moj mali svet in v časniku Delo, 18. julija 2003; dr. Andrej Gogala in dr. Janez Grad s predavanji v ČCS 24. januarja, v Rotary klubu Domžale 3. aprila in v Paviljonih graščine Dol pri Ljubljani 16.avgusta, z razstavo o čmrljih v Paviljonih graščine Dol (13 —31 .avgust) ter s pogovorom z novinarko Ivanko Polanec v okviru oddaje Kmetijski nasveti na Radiu Slovenija 30. septembra).
Kolikor vem, smo v tem letu čmrlje gojili Jože Pavlič, Marica Repe in jaz. Omejih smo se na tiste vrste, ki živijo in gradijo gnezda v bližini krajev, na katerih imamo ali smo postavili panjičke. Po večini so matice same našle »svoj« panjiček in se naselile vanj. Imeli smo uspešne družine, iz katerih so izletele na prezimovanje številne mlade matice (B. humilis, B. pratorum, B. pascuorum, B. hortorum, B. ruderarius in B. lapidarius). Nekatere družine so napadle tudi vešče. Za zdaj še ne vemo, kako se dokončno rešiti tega zla.
Leto smo sklenili s srečanjem v ČCS 27. novembra. Ob lej priložnosti smo se dogovarjali za delo v prihodnjem letu: o vzdrževanju čmrljaka na Brdu, o slovenskem poimenovanju različnih vrst čmrljev ter o sodelovanju pri
Čmrljak na Lukovici.	m«	m.	mm
projektu o čmrljih, ki ga izvajata ČZS in Kmetijski inštitut Slovenije, naš mlajši član Aljaž Jenič pa je imel zanimivo predstavitev svojega diplomskega dela »Biogeo-grafska analiza čmrljev (rod Bombus) v Sloveniji (Hy-menoptera: Apidae)« (mentor: doc. dr. Ivan Kos). Kot se vse v naravi spreminja, stara in pomlajuje, tako se dogaja tudi z našimi člani; nekateri pod težo bolezni ali starosti omagujejo, nekateri pa prihajajo. Veseli smo, da so med temi tudi mladi ljubitelji ali strokovnjaki, kot so: dijak Evgen Benedik, Aljaž Jenič, Peter Kozmus, Vinko Krašna in Gorazd Maršič.
ČZS - Sekti ja ljubiteljev in rej<e v (mrljev - ZAHVALA
Za dograditev čmrljaka pri ČCS in delo naše sekcije so v letu 2003 prispevali bodisi z delom bodisi z denarjem še:
a) nečlani:
- Nežka ČAD, Kamnica, 1262 Dol pri Ljubljani, 10.400 SIT in barvanje panjičkov; Anion TOMEC, tajnik ČZS, 10.000 SIT;
b) člani:
- Marjan DEBELAK: 3-900 SIT (zasteklitev slike o čmrljih),
- dr. Andrej GOGALA: izdelava posterja o čebelah samo-tarkah,
- dr. Janez GRAD: 3.900 SIT (zasteklitev posterja o čmrljih) in izdelava posterja o čmrljih,
- Aljaž JENIČ: izvod diplomskega dela o čmrljih,
- Jože TRŠAR: zasteklitev oken čmrljaka, vgraditev posterjev in izdelava desetih panjičkov.
Vsem lepa hvala.
IIII) III
ALI VOSEK IN MED VSEBUJETA OSTANKE?
Ko smo slovenski čebelarji konec aprila 2003 obiskali Univerzo v Hohenheimu pri Stuttgartu v Nemčiji, smo, seveda po poprejšnjem dogovoru, dr. Gerhardu Liebigu izročili tudi vzorce voska in medu z različnih območij Slovenije, da bi v tamkajšnjem laboratoriju preverili, ali so v njih ostanki kemičnih sredstev. Vzorci so bili šifrirani, tako da med analiziranjem ni bilo mogoče ugotoviti, kdo so njihovi lastniki in s katerih območij Slovenije izvirajo. V laboratorijih Univerze Hohenheim je vzorce analiziral dr. Klaus Wallner, in to brezplačno. Tako je pri 25 vzorcih voska opravil analize na ostanke osmih različnih kemikalij (200 analiz), pri 43 vzorcih medu pa na ostanke 22 kemikalij (946 analiz).
Rezultati analize voska kažejo, da je meja detekcije presežena pri:
- brompropilatu (Folbex - VA-Neu): pri 13 vzorcih,
- kumafosu (Perizin): pri 14 vzorcih,
- fluvalinatu (Apistan/Klartan): pri 24 vzorcih,
- akrinatrinu (Gabon PA): pri enem vzorcu,
- amitrazu (DMF): pri šestih vzorcih.
Iz rezultatov analize voska je razvidno, da je vosek obremenjen z ostanki kemičnih sredstev, ki so jih čebelarji (ali jih še) uporabljali za zatiranje varoe. Nekateri vzorci so obremenjeni z ostanki različnih kemičnih sred-
stev, nekateri pa samo z ostanki enega kemičnega sredstva. Pri tem je zanimivo tudi to, da so v vosku še vedno ostanki Folbexa, čeprav ga čebelarji že dalj časa ne uporabljajo več. To potrjuje opozorila strokovnjakov, da se ostanki kemičnih sredstev v vosku akumulirajo in da jih predelava v samice ne uniči. To je še en razlog več, da se vsi čebelarji vključijo v program čiščenja voska, pri katerem je treba obremenjen vosek izločati iz nadaljnje uporabe v čebelarstvu in ga uporabiti za izdelavo sveč in industrijsko porabo, za izdelavo satnic pa uporabiti neobremenjen vosek.
Rezultati analize medu kažejo, da je meja detekcije presežena pri:
- kumafosu (Perizin): pri 10 vzorcih in
- ronilanu (Vinclozolin): pri enem vzorcu.
Iz rezultatov analize medu je razvidno, da so v medu lahko problematični ostanki kumafosa. Glede na to lahko čebelarji za zatiranje varoe uporabljajo Perizin samo dosledno po navodilih proizvajalca. Vsi čebelarji naj bi se sočasno vključili tudi v program čiščenja voska, kot je razloženo zgoraj.
Slovenski čebelarji, ki smo dali svoje vzorce na analizo, se iskreno zahvaljujemo dr. Klausu Wallnerju in Univerzi Hohenheim za brezplačno opravljene analize.
Zapisala: Franc Prezelj in Milan Meglič
PAVLI ZDEŠAR	SVETOVNO	SREČANJE	MADŽARSKIH	ČEBELARJEV
V	BUDIMPEŠTI IN V KRAJU CÖDELÖ
Že tretjega srečanja madžarskih čebelarjev so se udeležili tudi vodilni predstavniki čebelarskih zvez podonavskih držav. V slovenski delegaciji smo bili g. Štefan Kovač, dr. vet. med., g. Aleš Mižigoj, dipl. oec, g. Boris Slavec in g. Pavel Zdešar. Opremljeni smo bili z darili in promocijskim materialom. Gostitelji so nas zelo lepo sprejeli, poskrbeli so za našo nastanitev ter nam izkazovali zelo veliko pozornosti. Srečanje je bilo zelo dobro obiskano.
Uvodni sestanek je bil 28. novembra 2003 v Budimpešti in je bil namenjen spoznavanju udeležencev. Prireditelji so izrazili veliko priznanje dozdajšnjemu razvoju in razmeram v našem čebelarstvu. Tisti, ki so se udeležili kongresa Apimondie v Ljubljani, so poudarjali, da smo »čebelarska Švica«, hkrati pa so zelo pohvalili izvedbo našega kongresa in gostoljubnost naših čebelarjev. Drugi dan se je srečanje nadaljevalo v osrednji stavbi agronomske fakultete v kraju Gödelö pri Budimpe-
šti. Predavanja vodilnih strokovnjakov so jasno napovedovala težnjo panonskih držav, da bi povečale pridelavo čebeljih pridelkov za evropsko tržišče, in to pridelavo brez antibiotikov in kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev.
V	Evropski uniji pričakujejo poenotenje odkupnih cen, ki bo posledica nemotenega pretoka blaga. Pričakujejo izboljšano ponudbo čebelarske opreme, bojijo pa se vdora novih pesticidov, kot so Gaucho® in podobni insekticidi, ki vsebujejo za čebele škodljive kemikalije.
Ob odpravi meja pričakujejo, da bodo na Madžarsko najbolj množično vozili čebele slovenski čebelarji, ker imajo največ čebel na kolesih. Sočasno je potekal tudi sejem čebelarske opreme, na katerem se je gnetlo ljudi, na njem pa smo videli tudi izdelke iz Slovenije. G.
Aleš Mižigoj in jaz sam sva ob pomoči prevajalca g. Kovača predstavila slovensko čebelarstvo. Najin nastop nama je pomagal pri dogovarjanju in dogovoru z vodstvom Čebelarske zveze Madžarske o možnostih za izrabo čebeljih paš na območju celotne županije Zala. Tam so velika pasišča oljne ogrščice, akacije, zlate rozge, občasno pa tudi sončnice in celo ajde. Pogovore bomo nadaljevali marca 2004 v Celju, saj smo vodstvo madžarskih čebelarjev povabili, da obiščejo državni seminar in razstavo v Celju. Upamo da jih bomo pogostili s tolikšno pozornostjo, kot so oni nas. V dveh dneh, kolikor je trajal naš obisk, smo navezali tudi več stikov s predstavniki podonavskih čebelarskih zvez, torej držav, v katerih pridelajo največ medu v Evropi.
oving slovenskega
 az: .
MARJAN DEBELAK
POSLIKAVE PANJSKIH PROČELIJ - TUDI DANDANES
Pri slovenskih čebelarjih je v navadi poslikava pročelij panjev, ki jih zlagamo v čebelnjake. Ta navada pa ni bila le povsem nenavadna, edinstvena in minljiva »modna muha« naših prednikov, čebelarjev v 18. in 19. stoletju, ki je postala splošno znana in slavna. To navado gojimo še dandanes, čeprav o tej, novejši, ni veliko govora. Novih poslikav na panjih v čebelnjakih je celo iz leta v leto več!
Naši predniki so s premičnimi panjskimi končnicami opremljali svoje edinstvene panje, kranjiče, za čebelarjenje brez premičnega satja. Te deščice so dali slikovito in pripovedno poslikati ali pa so to storili sami. To so delali zato, da so panje ločili med seboj in se z njimi veselili ali se ponašali, če so bili ti na gosto zloženi v čebelnjaku in so delovali kot nekakšna slikarska galerija na prostem. Ne nazadnje pa seveda tudi zato, da se matice (in čebele) niso motile ob vračanju v panj zaradi številnih sosednjih. Slikarije na teh končnicah so bile torej delo slikarskih mojstrov ali pa zgolj amaterjev. Izdelane so bile v maniri takratne likovne umetnosti, včasih tudi precej naivno.
Zob časa je vse ostanke te splošno uveljavljene navade naših takratnih čebelarjev prevlekel z blagodejno patino dragocenih starin. Te poslikave so, ne glede na
umetniško kakovost slike, dragocene tudi zato, ker so stare. Ker imajo panjske končnice obliko manjših deščic, so jih zlahka prenašali, v novejšem času pa so začele krasiti prostore ljubiteljev in zbiralcev starin ter muzejske zbirke. Postille so predmet občudovanja in nacionalnega ponosa. Polastili so se jih zgodovina in muzeji (kolikor jih ni ostalo v zasebnem lastništvu, še več pa jih je bilo tako ali drugače uničenih).
Teh biserov naše tradicije in kulture ne bi bilo, če ne bi imeli takih panjev (kranjičev), ki se zlagajo v skla-danice in te v čebelnjake, ki slikarije tudi trajneje ohranijo. Zato je ta oblika umetnosti lahko tako množično nastala in zacvetela v vsej svoji lepoti le v naših krajih Prav tu pa je tudi stična točka za nadaljevanje zgodbe o naših poslikanih panjih.
Zgodba o poslikavah panjev se torej ni končala, kot bi kdo mislil, ob koncu čebelarjenja s kranjiči. Brez premora se nadaljuje v številnih poslikavah sodobnih panjev, ki jih še vedno zlagamo v čebelnjake (tudi take na kolesih in zabojnične za prevoze). Naši novi panji imajo seveda premično satje, ki je dostopno od zadaj, iz notranjosti čebelnjaka.
Panjskih pročelij sodobnih panjev ni mogoče odstraniti, ker so neločljiv del panja. Poleg tega jih še ni v za-
Poslikani AŽ-panji z motivi oskrbovanja triglavskih planinskih postojank. Zg. Rodovna.	mo: Marja« mm
dostni meri prevlekla starinska patina, da bi bila zanimiva za zbiralce starin in muzealce.
Morda je bilo v prvem obdobju uvedbe sodobnih oblik panjev s premičnim satjem v ospredju navdušenje nad novimi znanstvenimi spoznanji o romantiki slikanja panjev. Veliko se je pisalo o tem, katere barve razločijo čebele in te barve so čebelarji radi videli na panjih. Panji so postali tudi v primerjavi s kranjiči pravi velikani. Kdo bo takoj zmogel poslikavo tako velike površine? Slikati bi jih morah na panju, morda celo že naseljenem, in v čebelnjaku. Veliko laže je bilo celotno panjsko pročelje preprosto in hitro prepleskati z ustrezno barvo ter
»Titov« čebelnjak v parku gradu Brdo pri Kranju (1978) z zanimivimi poslikavami panjskih končnic. Delo naših najuglednejših slikarjev.	Foio:	Mar/a«	/«*■/«*
Poslikani »Kozinčevi« panji v Legatovem premičnem če- Poslikani AŽ-panji v čebelnjaku z motivi iz naših pripo-belnjaku (»zabojniku«). Sr. Rodovna. foto-. Mar/tm oeheM mik (Martin Krpan, Lepa Vida). Upnica pri Kropi, pod
Zg. Dobravo.	Foto:	Matjan	IhMalt
jo tudi pozneje po potrebi obnavljati. Obnavljanje barvne zaščite lesenih panjskih pročelij, ki so tudi v čebelnjakih vremensko najbolj ogrožen del panja, je postalo velik problem za nove, sodobne panjske poslikave. Še najbolje ga v zadnjem času rešujejo pritrdilne in snemljive poslikane vodoodporne plošče ali deščice, ki jih čebelar namesti na pročelje sodobnega panja in jih po potrebi lahko sname, obnovi in zamenja.
Kljub vsem omenjenim težavam so se torej v čebelnjakih kmalu spet pojavili panji s pisanimi in pripovednimi slikami. Te slike nastajajo iz čustvovanja naših čebelarjev. Nekateri čebelarji se navdušujejo nad starimi motivi na kranjičih. Drugi se ozirajo na naše pravljice in pripovedi, na podlagi katerih so na pročeljih sodobnih panjev v čebelnjakih nastale kar cele zgodbe v za-
porednih slikah - slikanicah. Vidimo tudi prizore, ki se raztezajo čez vsa panjska pročelja. Nekateri iščejo vsebino za poslikave v naših cvetlicah in neštetih drugih, tudi najsodobnejših motivih iz našega domačega materialnega in duhovnega sveta. Na panjskih pročeljih torej nastaja posebna kronika čustvovanja našega naroda.
Morda ni več tako daleč čas, ko bosta tudi temu, za zdaj nekako prezrtemu nadaljevanju »kulture poslikanih panjskih končnic« namenjeni temeljita strokovna študija ter materialno in fotografsko dokumentirana in stalno dopolnjevana razstavna zbirka, ki jih bo umestila v zakladnico naše »ljudske« umetnosti. Treba bo kar pohiteti z dokumentiranjem in arhiviranjem, kajti ti umetniški izdelki na naših sodobnih panjih propadajo in izginevajo še hitreje, kot so klasične panjske končnice.
FRANC PREZELJ
SREČANJE MENTORJEV ČEBELARSKIH KROŽKOV
Zadnjo novembrsko soboto smo se mentorji čebelarskih krožkov iz vse Slovenije zbrali na tradicionalnem srečanju v Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici. Mentorje je v imenu ČZS pozdravil podpredsednik Čebelarske zveze, g. Avgust Grilj. V nagovoru je omenil nove izzive, s katerimi se bomo spopadli z vstopom v Evropsko unijo. Spremembe v predpisih in možnostih bodo vplivale tudi na delo z mladimi čebelarji.
V	prvem delu srečanja nas je gospa Vičar z Zavoda za šolstvo Republike Slovenije seznanila s spremembami, ki zadevajo delo v krožkih ob uvajanju sprememb pri prehodu na devetletno osnovno šolo. Ob uvajanju obveznih izbirnih predmetov v redni program osnovnih šol je opaziti manjše zanimanje za naravoslovne predmete. Poudarila je, da bo prav zato treba vložiti še več napora za spodbudo mladim v nižjih razredih, ki že kažejo pripadnost naravi, za dejavnosti, ki v končni fazi vplivajo na kvaliteto našega okolja. Čebelarstvo je prav gotovo dejavnost, ki ji je vredno nameniti vso pozornost.
Strokovno delo smo po odličnem kosilu v gostinskem lokalu Čebelica nadaljevali v obliki okrogle mize. Ugotovitve s predlogi, kako doseči ugoden rezultat, smo strnili v deset točk, ki so namenjene organom Čebelarske zveze Slovenije in ki jih skušamo s skupnimi močmi
udejanjiti. Pri oblikovanju ugotovitev in napotkov nam je veliko pomagala ga. Vičarjeva s svojim bogatim znanjem in izkušnjami na tem področju, za to pa smo ji zelo hvaležni.
Še na nobenem srečanju doslej nismo izluščili toliko različnih področij, ki bi bila pri našem delu z mladimi moteča, kot prav letos. Sprememba šolskega sistema in vključevanje v Evropsko unijo zahtevata toliko sprememb, da so tudi predpisi nedorečeni, tako da to v nekaterih primerih zelo moti naše delo. Med temi najbolj izstopa določilo, da izbirni predmet čebelarstvo lahko poučuje le diplomirani biolog. Iz prakse vemo, da biolog s poznavanjem biologije čebel še ne zna čebelariti, isti dokument pa ne omogoča poučevanja čebelarstva dolgoletnemu mentorju, ki je več let s svojimi varovanci na državnih tekmovanjih dosegal najvišja priznanja. Te pravice nima niti mentor, ki je pripravil predmetnik za izbirni predmet čebelarstvo v osnovni šoli.
Razšli smo se v prepričanju, da bo v prihodnjem obdobju toliko dela, da ne bo nikomur dolgčas, če bo le pripravljen sodelovati pri oblikovanju mladih v sožitju z naravnim okoljem. Na koncu, čeprav ne nazadnje, se zahvaljujem ČZS in tajniku Antonu Tomcu za priložnostna darila, ki smo jih prejeli vsi udeleženci posveta.
mihael kamplet DEI.NI IN TEMELJIT PREGLED LR-PANJA
Večina pregledov LR-panja je bežnih, torej takšnih, pri katerih ne pregledamo celotnega panja, vsakega sata ali vsakega sata v posamezni nakladi. Pregledamo ga le toliko, da izvemo, kar je treba. Zasedenost vidimo, če dvignemo vmesni pokrov. Rojeve matičnike vidimo, če dvignemo naklado le na eni strani in pogledamo od spodaj. Matice načelno ne iščemo. Navzočnost matice in njeno kakovost ugotavljamo po zalegi. Če matica deluje v dveh nakladah, med nakladi vstavimo matično rešetko ter po petih dneh pregledamo, v katero naklado smo omejili matico. Precej stvari ugotovimo že na žrelu. Pri večini takšnih pregledov nam čebel niti ni treba dimiti.
Ker je večina pregledov usmerjena v plodiščni del, je treba takrat, ko imamo že nastavljeno medišče, to naklado odstraniti oz. odstaviti. Čebele pod pokrovom narahlo pokadimo. Počakamo kakšno minuto, nato vrinemo čebelarsko dleto med nakladi in ga za nekaj milimetrov dvignemo, da popusti propoliziran spoj med nakladama. Naklado zamaknemo, zasukamo za kakšen centimeter, da pretrgamo voščene spoje med sati, sicer lahko z dvigom naklade izvlečemo tudi v spodnji nakladi prilepljene sate. Naklado dvignemo in naložimo na sosednji panj, na podstavljen rezervni vmesni pokrov, na rezervno podnico ali na narobe obrnjeno streho, vendar jo v tem primeru nekoliko zasukamo, tako da naklada nasede na stranice strehe. Naklade ne smemo odložiti na ravno površino, ker tako zmečkamo čebele na spodnji strani. Takšen pregled lahko opravimo od prvega do zadnjega panja. Pregled naj bo premišljen, umirjen in hiter. Zapišemo si podatke o stanju v vsakem panju posebej.
Temeljit pregled, torej takšen pregled, pri katerem iz naklade izvlečemo vsak sat posebej, pri LR-panju izvajamo le
v	nekaterih primerih: če želimo panj na novo preurediti, pri protirojilnih ukrepih, ko so se že pojavili zaleženi ma-tičniki, pri veterinarskem pregledu, pri katerem moramo pokazati vsak sat, pri zatiranju varoe s pršenjem, ki je sicer zamudno, a učinkovito, poleg tega pa v panj vnašamo še manj sredstva kot pri dimljenju.
Če imamo na istem podstavku dva ali več panjev, teh ne pregledamo zapored, ampak s presledkom. Najprej pregledamo vsak drugi panj, torej vse neparne, potem še vse parne panje ali pa začnemo pregledovati izmenično z ene in druge strani, da se sosednji panj medtem umiri.
O podrobnem pregledu LR-panja ni veliko napisanega, kolikor pa je, je zapis približno takšen: »Mediščno naklado odložimo na sosednji panj na narobe obrnjeno streho,
sate po vrsti izvlečemo, pregledamo in vrnemo nazaj na njihovo mesto.« Takšen način je morebiti mogoč spomladi, ko čebele niso živalne, težko pa je tak pregled opraviti pozneje, ko je panj poln čebel. Vsakič, ko izvlečemo sat, predvsem pa vsakič, ko ga vstavimo nazaj na njegovo mesto, vedno znova razburjamo čebele, in to vse čebele, tako tiste, ki so se že razburile, kot tudi tiste, ki se šele bodo razburile. Boljši je drugi opisani način. Odvzamemo skrajni sat in ga odložimo. Po vrsti pregledamo vsak sat posebej, vračamo pa jih zamaknjeno za odloženi sat. Tako nam satov ni treba vstavljati, med pregledanimi in nepregledanimi sati vedno ostaja prazen prostor enega sata. Odloženi sat vrnemo nazadnje na drugi strani, ker pa je navadno ne-zaležen, ga lahko tudi zamenjamo s satom, ki je prišel na njegovo mesto, tega pa vstavimo na predzadnje mesto na drugi strani.
Obstaja pa še drugačen način. Njegovega opisa nisem našel, sam na sebi ni nič novega, med čebelarji pa je dobro znan in ga uporabljam tudi sam.
Pri AŽ-panjih imamo za te namene kozico. Pri Kirarje-vih panjih, ki imajo na satih distančnike, zlagamo sate vodoravno enega na drugega na položena vratca. Pri LR-pa-njih med priborom ni kozice, in tudi zlagati jih ne moremo, ne vodoravno ne pokončno. Imamo pa sestavne dele panja, ki so bodisi v uporabi ali v rezervi. Med take rezervne dele gotovo sodita podnica in naklada (obod).
Kadar želim pregledati panje, na stojišče prinesem tudi rezervno naklado in podnico. Ko prvo družino na rahlo pokadim, grem k zadnji družini in ji odvzamem vmesni pokrov. Če je treba, ga spodaj očistim. Potem odvzamem mediščno naklado in jo odložim na sosednji panj, prej pa nanj podložim odvzet vmesni pokrov. To naklado pokrijem s streho. Plodišče in obe nakladi s podnico vred odstavim oz. premaknem na pomožni podstavek. Za ta namen lahko uporabim kar na tla položeno rezervno naklado. Tja, kjer je bil prej panj, namestim novo rezervno podnico in rezervno naklado (obod). Žreli na obeh podnicah sta odprti. Z dletom razmaknem vseh deset satov, najprej na čelni strani, nato na zadnji strani. Vsak sat posebej jemljem iz odstavljenega panja, ga pregledam in po istem vrstnem redu odložim v pripravljeno rezervno naklado. Ko je ena naklada pregledana, ostane prazen obod, tega pa prestavim na že pregledani del in nadaljujem pregled druge plodišč-ne naklade. Ko je pregled končan, znova vstavim MR in odloženo mediščno naklado. Po končanem pregledu prve družine mi ostanejo podnica, naklada (obod) in odvzet
vmesni pokrov, ki jih uporabim pri pregledu naslednje družine.
Čebele, ki so odletele iz premeščenega panja, se vračajo na staro mesto in vletajo v nameščeno naklado. Sprva zbegano tavajo po podnici, ko pa je odložen prvi sat, se usmerijo nanj in umirijo. Te čebele se odslej ne razburijo več. Nekaj čebel pri pregledu odleti. Vrnejo se na staro mesto
in se tam umirijo. Tako je takšen podroben pregled dosti bolj umirjen.
Seveda pa situacija pri čebelah ni vedno takšna, kot smo načrtovali. Da pa se pri čebelah ne znajdemo praznih rok, je dobro, če imamo ob načrtovanem pregledu v avtomobilu poleg čebelarskega orodja tudi rezervno naklado in pod-nico.
lidija matavz	MINISTER	ZA	KMETIJSTVO	PODELIL	PRIZNANJA
POMURSKIM ČEBELARJEM
Čebelarska zveza društev Pomurja je v sredo, 5. novembra 2003, na Srednji kmetijski šoli Rakičan pripravila slovesno podelitev priznanj za med.
V	Pomurju smo že četrto leto zapored organizirali ocenjevanje medu. Tri leta ga je pripravljal Pomurski odbor za napredek čebelarstva, letos pa je to vlogo prevzela na novo ustanovljena čebelarska zveza, ki združuje vsa čebelarska društva Pomurja. Letos smo ocenili kar 99 vzorcev medu. Svoje vzorce - skupaj 88 - je na ocenitev poslalo 47 čebelarjev in pet čebelarskih krožkov iz Pomurja, prvič pa tudi sedem čebelarjev in en čebelarski krožek z drugih območij Slovenije. Vzorci medu so bili najprej laboratorijsko pregledani glede vsebnosti vode in elektroprevodnosti. Vsi vzorci, razen dveh, so ustrezali Pravilniku o medu, omenjena vzorca pa sta bila izločena zaradi drugih tehnoloških napak. Kar 40 vzorcev je bilo akacijevega medu. Tudi zato so ti medo-
vi	dosegli največjo kakovost, saj so bili med prvimi petimi najbolje ocenjenimi kar štirje vzorci akacijevega medu, eden pa je prejel tudi naziv »šampion 2003«. Čeprav je na ocenjevanje prispelo majhno število vzorcev hojevega medu, je bil letos zelo kakovosten tudi ta med.
Najvišjo oceno »šampion 2003« je dobil med čebelarja Matije Perše iz Gabrca pri Sv. Juriju ob Ščavnici, drugo mesto so osvojili akacijev in kostanjev med Slavka Filipiča iz Ljutomera, akacijev med Franca Dervari-ča iz Černelavcev ter akacijev med Mirka Jurinca iz Klju-čarovcev. Po tri zlate medalje sta letos prejela Slavko Filipič iz Ljutomera in Alojz Novak iz Veržeja.
Slovesne podelitve priznanj se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, mag. Franc But. Pred podelitvijo priznanj je dejal, da bo čebelarstvo tudi v prihodnje cenjeno, zato se splača, da čebelarji še naprej vztrajajo in če-
Minister Franci But podeljuje priznanja.	Foto:	l.	m.
belarjenje prenašajo na mlajše rodove, saj bodo ti slovensko čebelarstvo ponesli tudi prek meja naše majhne države. Opozoril je še, da imamo slovenski čebelarji tudi svojo čebelo, avtohtono kranjsko sivko, ki jo seveda moramo ohraniti in paziti, da se ohrani njena genetska čistost. Nato je čestital vsem čebelarjem, nagrajenim pa izročil zaslužena priznanja.
Za prijetno razpoloženje so poskrbeli dijaki Srednje kmetijske šole Rakičan s svojim kulturnim programom in tam h u raška skupina iz Beltincev.
Vse čebelarje pozivamo, naj se udeležujejo različnih ocenjevanj, saj je tudi ocenjevanje medu način, da do porabnikov seže glas o tem, kakšen med pridelujemo čebelarji v Sloveniji.
ČEBELARSKO DRUŠTVO BOROVNICA IN ČEBELARSKO DRUŠTVO DOLOMITI TER APIMONDIA 2003
Že davno je končan uspešen in odmeven 38. svetovni kongres čebelarjev - Apimondia 2003.
Praporščaki iz 200 slovenskih čebelarskih društev so ob sklepnih zvokih Pihalne godbe iz Lesc dvignili svoje prapore, ki so vse dni kongresa krasili oder Gallusove dvorane. Zastopali so vseh 2800 slovenskih čebelarjev.
Ob koncu kongresa so bili predvideni obiski čebelarskih društev po Sloveniji.
Po dogovom med Čl) Borovnica, ČD Dolomiti in Čebelarsko zvezo Slovenije smo predstavniki obeh društev (Janko Prebil, Stanko Jurca, Tone Hren, Tone Rahne in Ljubo Struna) na Dobrovi sprejeli skupino udeležencev kongresa. Po vnaprej pripravljenem programu smo jim predstavili delček naravne, kulturne, zgodovinske in kulinarične lepote slovenske dežele ter slovenskega čebelarjenja.
Najprej smo si pod strokovnim vodstvom upokojene profesorice, ge. Jožice Kavčič ogledali gotsko cerkev sv. Petra na Dvoru, nato graščino v Polhovem Gradcu in tamkajšnje bogate muzejske zbirke, fotografije grofa Blagaya in njegovega odkritja - blagajevega volčina, ki je prava svetovna znamenitost, našo pot pa smo sklenili
z ogledom grajskega parka z Neptunovim vodnjakom.
V	čebelarskem domu ČD Dolomiti, ki šteje 72 članov, so nas čebelarji prisrčno sprejeli in nas pogostili z domačimi medenimi dobrotami.
Ogledali smo si čebelnjak Jožeta Riharja, znanega čebelarskega strokovnjaka, in delovne prostore Čebelarstva Midči Božnar z bogato ponudbo čebeljih pridelkov in izdelkov iz njih.
Po prijetnem kosilu v Polhovem Gradcu smo se ustavili še pri čebelnjaku Stanka Jurce, ki je skupino pogostil z domačim sadjem, medenim žganjem in s sladkimi napitki. Po napornem, cel teden trajajočem programu v Cankarjevem domu so utrujeni gostje polegli po travi v prijetni senci okoli čebelnjaka in si nekoliko oddahnili.
Naslednja točka našega programa je bil ogled Tehniškega muzeja Slovenije (TMS) v Bistri pri Vrhniki. Na poti proti Bistri sem udeležence pozdravil v imenu borovniškega čebelarskega društva ter jim na kratko opisal dejavnost ČD Borovnica, ki šteje 30 članov.
Seveda nisem pozabil omeniti, da se je v neposredni bližini v drugi polovici 19 stol. rodil pomemben čebe-
r . .
■ ' $&>*
Udeleženci kongresa pri čebelnjaku dr. Jožeta Riharja.
Foto: /.. Struna
lar in župnik Francis Jager. Naš rojak je leta 1913 v Mi-neapolisu postal prvi profesor čebelarstva na tamkajšnji državni univerzi. Bil je predstojnik oddelka za čebelarstvo ter svetovalec na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo. V ZDA je uvajal nove postopke za pridobivanje medu iz premičnega satja in se ukvarjal tudi z vzrejo matic.
Za naše goste je bil obisk in ogled Tehniškega muzeja zelo zanimiv, zlasti lovski in lesarski del.
Ob stebru znamenitega viadukta iz leta 1848 nas je v Borovnici sprejel župan občine, g. Alojz Močnik ter na kratko opisal zgodovino kraja in sodobno življenje v njem.
Sledil je nastop pevskega zbora Društva podeželskih žena Ajda. Pevke so z ubranim pevskim programom presenetile in počastile tako tuje kot domače goste. Članice društva Ajda, ki so tudi žene čebelarjev, so nas še pogostile s slovensko potico, znanim borovničevim zavitkom, kvašenimi flancati in z nekaterimi medenimi dobrotami. Domači čebelarji so na stojnici ponudili svoje čebelje pridelke.
Naši gostje so bili iz Velike Britanije, Bolgarije, Švice, Nemčije, Nizozemske, Japonske, Kanade in iz Zimbabveja.
Pred slovesom se nam je v imenu celotne skupine zahvalil g. David Charles iz Velike Britanije. Ob tej priložnosti je dejal, da je Slovenija prekrasna dežela s prisrčnimi gostitelji.
Na koncu naj se v imenu čebelarjev obeh čebelarskih društev zahvalim občanom Borovnice in Polhovega Gradca, ki so prizadevno sodelovali pri pripravah na sprejem skupine udeležencev 38. svetovnega kongresa čebelarjev
-	APIMONDIE 2003.
Še posebej naj se zahvalim Občini Borovnica in njenemu županu g. Alojzu Močniku za finančno podporo, članicam pevskega zbora Društva podeželskih žena Ajda pa za njihovo izvedbo slovenskih ljudskih pesmi.
Naj medi!
Podpredsednik ČD Borovnica Ljubo Struna
( ZBORNIK REFERATOV APIMONDIA 2003 PO ZELO UGODNI CENI	
Zbornik je izšel v angleškem jeziku.	
- Zbornik referatov Apimondia 2003: 2.000,00 SIT,	
- Referati Apimondia 2003 na CD: 1.000,00 SIT,	
-Večjezični čebelarski slovar Apimondia: 1.000,00 SIT.	
V cenah je zajet DDV. Priročnik lahko kupite v čebelarskih trgovinah.	ČZS
UREDNIK
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ SLOVENSKIH GORA
V	ČEBELARSKEM CENTRU
Čebelarska zveza Slovenije je skupaj s fotografom Cirilom Velkavrhom iz Ljubljane 3- decembra v veliki Janševi dvorani Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici odprla zanimivo fotografsko razstavo z naslovom SLOVENSKI GORSKI SVET.
Vsi, ki so se udeležili odprtja razstave, so lahko uživali v narodnih pesmih in recitacijah, ki jih je ob spremljavi harmonike izvajala sopranistka ga. Jožica Kališnik. Vrhunsko petje je pripomoglo k izjemnemu ozračju, ki je zavladalo v dvorani. Žal se dogodka ni udeležilo veliko čebelarjev, čeprav so si to želeli vsi, ki so pomagali pri postavitvi te razstave. Tokrat je to prva tovrstna prireditev v Čebelarskem centru, organizator pa si želi, da bi jih bilo v prihodnje še več, zato vabimo vse, ki so pripravljeni sodelovati, naj se javijo tajništvu ČZS.
Po kratkem kulturnem programu in uradnem odprt-
Avtorja je predstavil g. 1 Tomec.
Foto: J. M.
ju razstave so navzoči ob prigrizku in dobrem vinu nazdravili avtorju ter si izmenjali vtise in občutja o tej zanimivi razstavi.
Marjan papež 0SMI AMBROŽEV PLES -
NASLOVA ČEBELAR LETA IN ČEBELARSKA KRALJICA
V	PRAVE ROKE
Vsakoletno druženje čebelarjev ob svetem Ambrožu, ki sta ga pripravila Slovensko akademsko čebelarsko društvo (SAU)) in Čebelarska zveza Slovenije (ČZS), je potekalo na predvečer godovnika Ambroža (7. december), letos drugič v lani odprtem Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici.
Kot zahteva protokol na takem večeru, je goste najprej pozdravil predsednik SAČD dr. Janez Poklukar, za njim podpredsednik ČZS Vlado Pušnik, lokalne interese pa je »ščitil« lnkoviški župan Matej Kotnik. Za to leto so organizatorji pripravili sicer nekoliko manj programa, vendar pa zato izbor čebelarja leta in čebelarske kraljice ni bil nič manj napet.
Uspešnemu sklepu svetovnega čebelarskega kongresa v Sloveniji letos poleti smo nazdravili s penino in ta je bila tudi izhodišče za izbor čebelarja leta. Iz buteljke smo odtočili nekaj penine, potem pa so morali kandidati za čebelarja leta ugotoviti, koliko je je ostalo v steklenici. Na kraju samem izmerjeno količino je na mililiter natančno ugotovil sin čebelarskega mojstra Tadej Posl iz Čače vasi. Čeprav izbirni kriterij ni bil povsem čebelarski, je prišel naslov prave roke. Tadej se šola za poklicnega čebelarja, pri 22 letih pa ima še poklice ekonomski tehnik, avtomehanik in trgovec. Družina Posl sicer čebelari z 250 družinami.
Ur- ^ V	
Mr	
mL dB	
	
	
	Hyj
Vodja programa na Ambroževem plesu Vito Kotnik je pridno asistiral dr. Janezu Poklukarju.
Ugotavljanje količine penine v steklenici je bilo zelo natančno delo.
Tadej Posl in Dragica Tome sta se zmagovito zavrtela.
Izbor med damami pa je bil bolj čebelarski. V naključno izbranem vzorcu medu so morale uganiti odstotek vode na desetinko natančno. Vrednost 15,1 odstotka, kolikor vode je vseboval hojev med, so zadele kar tri dame. Zanje, pa tudi za moške, ki so najmanj zgrešili količino penine v steklenici, so organizatorji pripravili dodatno igro. Ta je bila že manj odvisna od sreče, saj so morale kandidatke in kandidati s težkanjem ugotoviti maso medu v lončeni posodi. Pa tudi tu ni bilo tako preprosto, saj je bil v posodi servirni 20-gramski med. Natančno 17 pakiranj oz. 340 gramov. Pri damah je šel naslov v prave roke, saj je bila v drugem krogu najuspešnejša Dragica iz Tome Šmartnega pri Ljubljani. Tudi v njeni družini se resno ukvarjajo s čebelarstvom, saj imajo 80 družin. Je pa le malo manjkalo, da bi oba naslova ostala v (bodočem) sorodstvu. Klavdija Antolin, namreč izbranka Tadeja Posla, je namreč le za las zgrešila zmago.
Po izboru so najboljši dobili praktične nagrade. Čebelar leta je dobil slovesno čebelarsko obleko, ki jo je lanski čebelar leta Vlado Pušnik podaril za letošnji Ambrožev ples, ter brezrokavnik in zbornik predavanj z Api-mondie 2003, poleg tega pa še enoletno naročnino na tednik Kmečki glas in knjigo Jožeta Rozmana Privoščite si penino, ki je izšla pri založbi Kmečki glas. Tudi kraljica je dobila nekaj praktičnih nagrad: refraktometer za merjenje odstotka vode v medu, nekaj čebelarskega orodja, prav tako knjigo Privoščite si penino ter letno naročnino na revijo Moj mali svet, saj Kmečki glas doma že pridno prebirajo.
f-------------------------------------------------------------------------------------------------  N
ČEBELARSKI MOJSTRI NA AMBROŽEVEM PLESU
Zavetniku čebelarjev sv. Ambrožu, smo tudi čebelarski mojstri posvetili družabno srečanje, ki sta ga organizirala Akademsko čebelarsko društvo in Čebelarska zveza Slovenije. Srečanje je bilo v soboto, 6. decembra 2003, na sedežu Čebelarske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti čebelarji tradicionalno vsako leto izvolijo, čebelarsko kraljico in čebelarja leta.
Naključje, znanje ali sreča je hotela, da je postala nova čebelarska kraljica gospa Dragica Tome s Kajakaške ceste 63, Šmartno pri Ljubljani, žena čebelarskega mojstra Antona Tometa. Čebelar leta pa je postal Tadej Posl iz Čače vasi 46 E, p. Podplat, sin čebelarskega mojstra Silva Posla. Člani Kluba čebelarskih mojstrov Slovenije obema iskreno čestitamo!
Predsednik Kluba čebelarskih mojstrov Milan Vajda
SREČANJE ČEBELARSKIH MOJSTROV
Člani Kluba čebelarskih mojstrov Slovenije, ki se večkrat na leto srečamo na samoizobraževalnih posvetih, smo se konec novembra 2003 v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu seznanili z dosežki na različnih področjih čebelarjenja, ki so posledica svetovnega čebelarskega kongresa - Apimondia 2003 v avgustu tega leta v Ljubljani. Čeprav smo se čebelarski mojstri skoraj vsi udeležili kongresa, so bile nekatere ugotovitve zelo zanimive.
Nekatere novosti nam je predstavili dr. Aleš Gregorc z Veterinarske fakultete v Ljubljani. Nekateri naši razpravljavci na kongresu so se dotaknili vprašanj, kot je čebelarjenje kot način življenja, organiziranost in delovanje društev na Slovenskem, možnosti in načini srečevanja ljudi ter izmenjava oblik delovanja. Na kongresu je bilo 130 razpravljavcev.
Dr. Aleš Gregorc nam je predstavil uporabo najnovejših metod za raziskovanje molekularne strukture beljakovin pri čebelah oz. za ugotavljanje genetskih zapisov. Te metode so pomembne pri določanju in ohranjanju avtohtonih pasem čebel. Pri tehnologiji in opremi so bili na kongresu poudarjeni zlasti pomembnost skladnega razvoja čebelje družine spomladi, ustrezna priprava čebeljih družin na glavno pašo ter sodobnih zahtevam prilagojena tehnologija pridelave čebeljih pridelkov.
Teme s področja čebeljih bolezni so v veliko Gallusovo dvorano pritegnile največ poslušalcev. Obravnavane so bile vse bolezni in zajedavci, predvsem o biologiji njihovega razvoja in zatiranje. Vse več čebelarjev je naklonjenih uporabi alternativnih zdravil, saj so ta prijaznejša do narave. Omenjene so bile nove vrste bolezni, ki jih povzročajo različni insekticidi in zajedavci, kol je panjski hrošček. Na srečo ga v Sloveniji za zdaj še ni.
Na kratko nam je predstavil še razvoj čebelarstva v državah ])o svetu, in sicer po velikosti, številu panjev, pasmah, ekonomičnosti in drugem. Naj omenim, da je največje število panjev na Kitajskem, na drugem mestu je Turčija itd. Zanimive so bile tudi ugotovitve glede medenja in izrabe gozdnih paš.
Dr. Aleš Gregorc je ob koncu poudaril, da je bila organizacija Apimondie po obliki in vsebini zelo uspešna, saj je zagotovila nov način dela te organizacije v svetu. Udeleženci Apimondie 2003 z vsega sveta so bili z organizacijo in z gostoljubnostjo gostitelja zelo zadovoljni.
Predsednik Kluba čebelarskih mojstov Slovenije
Milan Vajda
Čebelarski mojstri pred Čebelarskim centrom Slovenije.
Foto: J. Mihelič
SENEKOVIČ FRANC
Julija letos je umrl član Čebelarskega društva Peter Dajnko iz Gornje Radgone Franc Senekovič iz Nasove.
Rodil se je leta 1941. Že v rani mladosti je vzljubil čebele in ob trdem delu na kmetiji našel čas tudi za delo s čebelami. Čebelaril je vrsto let, v čebelarsko društvo pa se je včlanil šele leta 2000. Bil je optimist, zazrt v prihodnost, poln načrtov in želja, vendar mu je huda zahrbtna bolezen preprečila vse načrte.
Čebelarji smo tako izgubili dobrega prijatelja in vestnega čebelarja. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
ČD Peter Danjko - Gornja Radgona
JANKO GRUDNIK
Maja, najlepšega meseca v letu, zlasti za nas čebelarje, kajti začenja se pašna sezona, smo se čebelarji Čl) Gornji Grad na ljubljanskih Žalah poslovili od našega člana Janka Grudnika. Pokojni se je rodil leta 1917 v Tiroseku pri Gornjem Gradu, na kmetiji, na kateri je bilo čebelarstvo že dolgoletna tradicija. Kljub temu Janku ni bilo dano, da bi že od mladega čebelaril, kajti vihra druge svetovne vojne mu je namenila drugačno življenjsko pot. Boj proti okupatorju in povojne razmere so ga privedle v poklicno vojsko, v kateri je služboval vse do upokojitve, in to po vsej nekdanji skupni domovini.
Po upokojitvi se je z ženo preselil v Ljubljano. Kakor se vračajo ptice v rojstno gnezdo, tako si je tudi Janko leta 1972 v domačem kraju zgradil ličen čebelnjak in se včlanil v naše čebelarsko društvo. Čebelaril je s o desetimi družinami v AŽ-panjih.
Iz mestnega vrveža se je rad vračal k svojim čebelicam, pri katerih je neizmerno užival. Pogosto je prihajal tudi med nas čebelarje, nikoli pa ni manjkal na občnih zborih in letnih srečanjih. Na zadnjem občnem zboru januarja lani pa ga ni bilo več. Izvedeli smo za njegovo hudo in neozdravljivo bolezen, ki je bila na koncu tudi močnejša od njegove želje po življenju. Še pred usodnim dnem, ko je vedel, da ne bo več zmogel poti do svojih ljubljenk, je poskrbel, da so prišle njegove čebelice v prave roke, saj sam ni imel naslednika, ki bi skrbel zanje.
V	spominu ga bomo ohranili kot vestnega člana in čebelarja.
110 ČD Gornji Grad
ANTON GUČEK
Anton Guček se je rodil leta 1918 v Planini pri Sevnici, V rojstnem kraju je preživel svoja mladostna leta vse do takrat, ko se je zaposlil kot miličnik. Službeno ga je pot zanesla v Velenje in na tamkajšnji postaji milice zelo vestno opravljal svoj poklic in postal komandir postaje.
Bil je velik ljubitelj narave. S čebelami se je začel intenzivno ukvarjati leta 1950. Čebelaril je s 30 čebeljimi družinami. V našem društvu je bil zelo dejaven, štiri leta pa je bil tudi predsednik Čl) Mlinšek. Kot vesten čebelar je leta 1987 prejel odličje Antona Janše III. stopnje, leta 1993 pa odličje Antona Janše II. stopnje. Čebelarji ga bomo ohranili v lepem spominu.
Čebelarsko društvo Mlinšek Velenje
JANEZ ARKO
Čebelarji našega društva smo lani izgubili kar štiri čebelarje. Kot zadnji izmed njih je naše vrste zapustil g. Janez Arko, ki je čebelaril z dvajsetimi čebeljimi družinami. Svojih 70 let je preživel veselo in vedro. Kot tesarskemu mojstru mu je poklicna obveznost pogosto onemogočala čebelarska dela, zato sta jih s soprogo načrtovala skupaj, da so bila opravljena ob pravem času. Ker je bil dejaven tudi v društvu, je bil večkrat izvoljen v organe društva. Z razsodno besedo je pomagal premagovati težave, ki so nastajale v vsakdanjem društvenem življenju, vedno pa je prisluhnil tudi drugačnemu mnenju. Ob 90-letni-ci organiziranega čebelarjenja v Ribniški dolini leta 1995 je za svoje delo prejel odličje Antona Janše. Dejavno je sodeloval tudi pri graditvi društvenega čebelnjaka. Čebelarji, ki še ostajamo, se ga bomo spominjali in ga pogrešali.
DIČ Apis Ribnica
JOŽE KUŽNIK
Po kratkotrajni zahrbtni bolezni je julija letos za vedno zapustil čebelarske vrste naš član Jože Kužnik. Rodil se je leta 1931 • Čebelariti je začel leta 1984 in vsa ta leta skrbel za 10 do 18 čebeljih družin. Dejaven je bil tudi v društvu, predvsem pa si je prizadeval za sestavo pašnega katastra za občino Trebnje. Za končanje projekta mu je zmanjkalo energije, bolezen pa je ustavila njegov korak. Vedno je rad pomagal pri organizaciji srečanj v Lanšprežu.
Čebelarji ga bomo ohranili v prijaznem spominu.
Čl) Trebnje
4208 Šenčur
'5- Zupanova 1, tel.: 04 25 19 410,
LOGAR TRADE d.o.o. čebelarstvo, proizvodnja in trgovina
faks: 04 25 19
e-pošta: logar-trade@siol.net, Internet: www.logar-trade.si Delovni čas trgovine:
od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 In od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00
Vesele božične pravnike, v letu ki prihaja, pa vam ^klimo veliko ^dravja, osebne sreče in poslovnih uspehov.
ČEBELARSKA OPREMA
IZDELOVANJE ČEBELJIH PANJEV
jOk [mizarstvo! jOl
r ž Ei^y
IDRIJSKA 10, 1360 VRHNIKA, TEL: 01/755 13 17 GSM: 041/420 200
V	ZALOGI:
• AŽ-panji (9s, 10s, 12s)
• prašilčki (5s, 7s)
• lipovi satniki
• zaklade Debelak (9s, 10s)
• pitalniki Frančič
• distančni vložki
• vehe za povezavo AŽ-panjev
• trietažni AŽ (K) s)
• AŽ-Kozinc 11 + 3
Po želji izdelamo tudi druge vrste panjev. - Panji so iz masivnega smrekovega lesa, rogljičem (cinkani). - Blago vam lahko pošljemo po hitri pošti.
NOVO: Pri nakupu desetih panjev vam podarimo prašilček.
ZELO UGODNA PONUDBA VEČJEZIČNEGA ČEBELARSKEGA SLOVARJA
Mednarodna čebelarska organizacija Apimondia je izdala nov šestjezični čebelarski slovar na 287 straneh, in to v angleškem, hrvaškem, albanskem, slovenskem, srbskem in makedonskem jeziku.
Nekaj slovarjev je odkupila tudi ČZS in tako lahko svoj izvod kupite v čebelarski trgovini na Lukovici po zelo ugodni ceni 1000 SIT ali ga naročite po tel. 01/ 729 61 18. Prejeli ga boste po
AMON FEKONJA
Po hudi bolezni je čebelarje Čebelarskega društva Peter Danjko iz Gornje Radgone avgusta letos zapustil naš član Anton Fekonja iz Rodmošcev.
Anton Fekonja se je rodil leta 1931. Čebelariti je začel že v rani mladosti. Član društva je bil od leta 1965, nazadnje je čebelaril z 10 čebeljimi družinami.
Za dolgoletno delo v društvu je prejel pisno priznanje. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Čebelarsko društvo 1'eter Danjko -Gornja Radgona
STANISLAV KOSER
Stanislav Koser je bil velik ljubitelj narave in vsega, kar je povezano z njo. Spoštoval jo je, tako kot je spoštoval marljive delavke - čebelice, ki so ga spremljale in obletavale skoraj vse življenje - od rane mladosti, ko se je kot 16-letni trgovski vajenec navdušil zanje v rojstnem Vitanju, do avgusta lani, ko je v 92. letu starosti tiho zaspal na svojem domu v Mariboru.
Njegova čebelarska pot se je začela v Vitanju, kjer je poprijel za vsako delo, samo da je prispeval nekaj v družinsko blagajno, kajti mati, vdova po nadučitelju vitanjske slovenske šole, je ostala sama z osmimi otroki. Iz ene čebelje družine, ki jo je takrat kupil od znanca, je sčasoma nastal veličasten čebelnjak, ki mu ga je zavidal marsikateri čebelar v bližnji in daljni okolici. V Vitanju si je gospod Koser našel tudi družico in med vojno postal oče treh otrok. V boju za boljše življenje se je z družino kar nekajkrat preselil v drug kraj. Še posebej skrbno in ljubeče je vedno selil tudi svoje čebelje družinice in povečeval njihovo število.
Leta 1954 se je za stalno naselil v središču Maribora, za približno 50 čebeljih panjev pa je postavil »vilo« pri prijaznih ljudeh v Razvanju, ob robu sončnega sadovnjaka. Tja je rad zahajal in si nabiral moči, saj je kot lesni trgovec s kolesom in z vlakom, peš in z avtobusom prekrižaril skoraj vso tedanjo Jugoslavijo, prosti čas pa je namenjal družini in čebelam.
Po upokojitvi je čebele preselil bliže domu, v Melje. Uidi na domačem vrtu je sredi kostanjevega drevoreda postavil majhen čebelnjak z devetimi panji, ki je postal
prava znamenitost predvsem za otroke iz bližnjega vrtca, ki jim je rad razlagal skrivnosti čebelarjenja.
Bil je dober poznavalec življenja in navad teh pridnih drobnih žuželk, svoje bogate izkušnje pa je z veseljem delil z mlajšimi čebelarji, ki so mu zaradi iskrivega načina pripovedovanja radi prisluhnili.
Stanko Koser je bil veš čas tudi član različnih čebelarskih društev in družin.
Za prispevek k razvoju čebelarstva mu je Zveza čebelarskih društev Slovenije podelila odličje Antona Janše 111. stopnje, Medobčinska zveza čebelarskih društev Maribor priznanje za 50 let organiziranega čebelarjenja, naša Čebelarska družina Maribor-mesto pa mu je ob 50-letnici njegovega delovanja v čebelarstvu podelila priznanje in naslov častnega člana. Od njega smo se zadnjič poslovili z društvenim praporom.
Irma Kancler
IVAN TOMAŽIČ
Septembra lani smo se poslovili od čebelarja Ivana Tomažiča. Bolezen ga je prezgodaj iztrgala iz naših vrst, saj je izpolnil šele 59 let. Čebelariti je začel razmeroma pozno, saj je kot skrben mož in oče najprej poskrbel za družino. V Grosupljem je zgradil hišo, ki je postala topel dom njegovim trem otrokom, saj je bil Ivan strog in dosleden, pa tudi razumevajoč in prijateljski.
Šele pri 40 letih si je Ivan izpolnil dolgoletno željo in kupil čebele. Prve panje je imel na dvorišču, ker pa je njihovo število povečeval, si je zgradil čebelnjak v bližini doma, nato pa je uredil še prevozni čebelnjak. Z marljivostjo, natančnostjo, predvsem pa z veliko ljubeznijo do čebel je postal eden večjih čebelarjev, saj je čebelaril z več kot slo panji. Čebele je prevažal na različna pa-sišča, se izpopolnjeval v čebelarstvu in se takoj vključil v Čebelarsko društvo Grosuplje. Do leta 2000 je v njem dejavno deloval, šest let pa je bil tudi njegov predsednik. V tem obdobju se je še posebej zavzel za zgraditev čebelarskega doma in dostojno zaznamovanje 80-letni-ce obstoja društva. Za svoje delo je prejel odličja 111., II. in 1. stopnje Antona Janše. Ivan je bil leta 2000 tudi pobudnik ustanovitve Društva čebelarjev Carnica Grosuplje in je postal tudi njegov predsednik. Društvo je začelo delovati brez vsakršnega premoženja, kljub temu pa
Mali oglasi
je zaradi njegovega optimizma in ambicioznosti kupilo prapor, ki je med drugim krasil tudi oder Cankarjevega doma med lanskim svetovnim čebelarskim kongresom Apimondia v Ljubljani. Žal se Ivan kongresa ni mogel več udeležiti, saj ga je bolezen, ki je ni mogel premagati, priklenila na posteljo. Njegove čebele pa ne bodo umrle, saj bo zanje poslej skrbel njegov sin, ki ga je znal navdušiti za to lepo opravilo.
Društvo čebelarjev Carnica je z Ivanovim odhodom izgubilo prizadevnega čebelarja, preprostega in iskrenega v odnosih z ljudmi, poštenega in pokončnega človeka in kot takšnega ga bomo ohranili v našem spominu.
Društvo čebelarjev Carnica Grosuplje
STANISLAV KOSER
Avgusta 2003 smo se čebelarji Čebelarskega društva Maribor-mesto poslovili od našega najstarejšega člana, 92-letnega Stanislava Koserja.
Njegova čebelarska pot se je začela v Vitanju, leta 1954 se je za stalno naselil v Mariboru in si v Razvanju kmalu postavil čebelnjak za 50 čebeljih panjev. Pozneje je svoje čebelarstvo zaradi starosti zmanjšal in preselil v bližino svojega doma v Melju.
Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel odličje Antona Janše III. stopnje, Medobčinska zveza čebelarskih društev Maribor mu je podelila priznanje za 50 let organiziranega čebelarjenja, Čl) Maribor-mesto pa mu je ob 50-letnici njegovega čebelarjenja podelila priz-
nanje in naslov častnega člana. Čebelarji ČD Maribor-mesto smo se od pokojnega Stanislava Koserja poslovili z društvenem praporom. Kot velikega zagovornika narave in dobrega prijatelja se ga spominjali z velikim spo-
Št0Van'em-	ČD	Maribor-mesto
LOJZ KLINAR
Oktobra lani smo se številni čebelarji Čl) Gorje poslovili od našega dolgoletnega člana Lojza Klinarja. Rodil se je leta 1928 v Vintgarju. Po končani osnovni šoli se je izučil za vodovodnega inštalaterja, sodeloval v NOB in vse do upokojitve služboval v Železarni Jesenice. Že kot otrok se je kot velik ljubitelj narave in živali seznanil s čebelami, saj je bil tudi njegov oče Matija navdušen čebelar. Kljub temu da je bil navdušen planinec in gasilec, je celo življenje spremljal čebele, jih občudoval, se učil, izobraževal in izpopolnjeval ter jih posnemal z marljivostjo pri delu. Pomagal je očetu in po njegovi smrti prevzel čebelnjak s 24 AŽ-panji. Ob vseh obveznostih, ki jih je imel, je vedno našel čas za čebele. Svoje bogato znanje je rad razdajal drugim in tudi ženo in sina je naučil, da bosta lahko nadaljevala hišno tradicijo čebelarstva. Smrt ga je doletela nepričakovano, prav tedaj, ko je hitel k svojim prijateljicam čebelam.
Prijatelji in čebelarji ga bomo kot dobrega, marljivega in vestnega čebelarja ter prijatelja ohranili v lepem, trajnem in spoštljivem spominu.
Čebelarsko društvo Bled-Gotje
KlIPIM več rabljenih ali novih LR-panjev polovičnih ali LR-dvotretjinskih, inf. @ 041 739 580.
PRODAM panje AŽ 10 S rabljene, sto kosov po 6.000 SIT, inf. @ 041 385 620 ali 07/	33 46 295.
PRODAM manjšo količino AZ lipovih satnikov, spomladi prodam družine v 2/3 LR-panjih,	inf. S 041 221 938 po-poldne.
PRODAM TAM 201 predelan za prevoz, 36 AŽ 10 S, prevoz z B kategorijo, inf. S 05 30 31 869.
PRODAM zabojnik za 32 AŽ 10 S panjev, inf. @ 041 758 752.
PRODAM kranjsko medico, medeni kis, medeno žganje, propolis in različne vrste medu,	inf. @ 07/ 305	83	02 ali	031
615 927
KUPIM stare čebelarske knjige, razglednice s čebelarskimi motivi in čebelarske značke, S 03/ 562 74 30.
PRODAM atestiran vlačilec (TAM 110, pogon na štiri kolesa, reduktor, vitelj) s prikolico za prevoz 102 AŽ-panja. Spo-mladi prodam tudi več čebeljih družin na 7 do 10 AŽ-satju, inf. Sotlar ® 041 410 152.
PRODAM tovornjak za prevoz zabojnika, B kategorija, brezhiben, inf. S 041 770 204.
KUPIM star(-inski) čebelnjak, inf. @ 031 348 017.
PRODAM štiriinpetdeset dobro ohranjenih AŽ 12 S panjev z dodatkom razširitve na 14 S, inf. @ 07/ 302 56 11.
Saj? /n
'm""
APIS M & D, d.o.o. MARKO DEBEVEC
ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel., faks: (01) 755 12 82
Odprto: ob delavnikih od 9.-12. in od 16.-18. ure, ob sobotah od 9.-12. ure
KIHA VOŠČIŠ IN TAKOJŠDJA MEŠAVA VOŠČIN ZA SATN1CE PREVZEM VOŠČIN SAMO V PROZORNIH PIASTIČNIH VREČAH DO 31. MARCA 2004
• IZDELUJEMO POLNOVREDNI! BELJAKOVINSKE POGAČE ZA KRMLJENJE ČEBEL, PO ŽELJI Z DODATKOM TERAPEVTSKIH SREDSTEV
• APNENOGEL - NOSEMAGEI. - STIMULANS - VAROGEI.
NAROČENO BLAGO POŠIJEMO TUDI PO IIITRI PAKETNI POŠTI.
• Vse čebelarje in čebelarska društva obveščamo, da izdelujemo hladno valjane, nelomljive satnice vseh velikosti. Vosek steriliziramo v oljnih sterilizatorjih pri 125 °C.
• Vosek odkupujemo po 680 do 800 SIT za kilogram.
PRIZNANO VZREJEVALIŠČE MATIC
Sprejemamo prednaročila za kakovostne, izbrane in označene matice kranjske pasme. Konec maja in junija lahko pri nas dobite čebelje družine na petih in sedmih satih.
PREDSEZONSKA AKCIJSKA PRODAJA OD 19. 1. DO 31. I. 2004 za naslednje izdelke in storitve:
r/’/'/’/rr/yrsjt -Cr/wtr .j/rrstr. /st	/s/r
Nizkonakladni, I.R-, V/,-panji 10-, 7- in 5-satni.
Kakovostna izdelava po ugodni ceni.
PRVA POTUJOČA ČEBELARSKA TRGOVINA V SLOVENIJI
STIMULANS POGAČA, vakuumsko pakirana, v kartonih po 10 kosov že za 280 SIT/kg
SATNIKI (Satni okvirji)
A/. - VRTAN, LEPLJEN, ZBIT - samo 133 SIT LR - samo 135 SIT, I.R2/3 - samo 125 SIT
PREDELAVA VOSKA V SATNICE samo 160 SIT/kg
PREKUHAVA STARIH VOŠČIN - samo 130 SIT/kg
Pozimi in spomladi, ko čebelarska društva sklicujejo občne zbore, organiziramo strokovna predavanja in nakup čebelarske opreme v potujoči čebelarski trgovini.
ČEBELARSTVO RIHAR - KOCJAN Robert Kocjan s. p.
Gabrje 42, 1356 Dobrova ČEBELARSTVO - IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME - TRGOVINA
Delovni čas: pon.-petek od 8.-12. ure in od 15.-18. ure, sobota od 8.-12. ure.
Smo družinsko podjetje z dolgoletno tradicijo na področju čebelarstva in izdelovanja čebelarske opreme.
Vsa oprema je izdelana na podlagi znanja in izkušenj, pridobljenih v domačem čebelarstvu.
IZDELUJEMO: žične matične rešetke, plastične odtočne pipe, čebelarske lopatke, lovilce rojev, plastična obešala in razstojišča, testne mreže, sladkorne pogače in rogljičene satnike.
Izdelujemo tudi kakovostne hladno valjane satnice vseh velikosti. Vosek je steriliziran pri 125 °C.
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
Odprli smo trgovino z vso preostalo čebelarsko opremo.
Čebelarjem z veljavno člansko izkaznico priznamo popust!
Na voljo sta vam tudi naši storitvi: kuha voščin (od 1. 10. do 15. 4. 2004)
in mletje sladkorja.
tel./faks: ++386(0)1/ 364 11 06, GSM: 031/351 964 e-pošta: robineli@sint.net
Cisopis Slovenski čebelar je ustanovilo »Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko« leta 1898.
Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8,1225 Lukovica.
Tel.: tajništvo (01) 729 61 (K), uredništvo: (01) 729 61 14 (Janez Mihelič, GSM: 040/209 004), faks: (01) 729 61 32.
Elektronska pošta: tajnik Anton Tomec: anton.tomec@cebelarska-zveza-slo.si - pisarna Barbara Zajc: barbara.zajc@cebelarska-zveza-slo.si -urednik Janez Mihelič: cebeiarska.zveza.slo@siol.net
Izdajateljski svet: Lojze Peterle, Marjan Debelak, dipl. inž. arh., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jože Snajder, dr. Janez Poklukar in dr. Aleš Gregorc. Uredniški odbor: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., dr. Jurij Senegačnik, doc. dr. Janez Poklukar, Marjan Debelak, univ. dipl. inž. arh., čebelarski mojster Franci Marolt in dr. Aleš Gregorc.
Glavni in odgovorni urednik: Janez Mihelič, univ. dipl. biol., lektorica: Nuša Radinja, prof.
Letna naročnina za leto 2004 za nečlane je 9.500 SIT. Posamezna številka stane 850 SIT za člane oz. 900 SIT za nečlane skupaj z 8 % DDV.
Članarina skupaj z naročnino za Slovenski čebelar je 8.000 SIT. Člani lahko objavijo en brezplačen oglas (20 besed) na leto, nadaljnja beseda je 60 SIT. Reklamni oglasi: Cela barvna stran na ovitku 120.000 SIT, v sredini 72.000 SIT, pol strani 36.000 SIT, tretjina strani 24.000 SIT, četrt strani 16.800 SIT, pasica 4.000 SIT.
Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo je 10%, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %.
Splošni oglasi po 50 SIT za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 40 besed. Cene so brez DDV.
Transakcijski račun ČZS: 18300-0013332037, matična številka ČZS: 5141729, davčna številka ČZS: 81079435, šifra dejavnosti: 91.120.
Za naročnike iz tujine - devizni račun: 1.J BA SI 2X-900-27260-6274/0 - je letna naročnina 50 USD.
Priprava za tisk: Prepress, d.o.o., Ljubljana, tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d., 1295 Ivančna Gorica.
Oblikovanje naslovnice: Boštjan Debelak, dipl. inž. arh.
Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici 8, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585.
Pri financiranju revije Slovenski čebelar je sodelovalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS.
Delovni čas:
bogata izbira medov in čebeljih pridelkov kozmetika izbrana darila in spominki s poudarkom na čebelarski tematiki čebelarska oprema in pribor satnice
sladkor, raztopine, pogače za prehrano čebel
VELETRGOVINA
VULU I	A	A	H	mm	m V
ueaaa C&C Embalaža
Trtaikj 65. Maribor
Tel: 02/320 64 52; 02/320 64 26; Fax: 02/320 64 38 naročila po e-pošti: embalaza@vema.si
Steklena, plastična, lesena in kartonska embalaža. Velika izbira embalaže za med in čebelje pridelke.
Možnost naročanja prodajnih artiklov (po telefonu, faksu, e-pošti), po povzetju, na vaše stroške.
Pri plačilu nad 10.000 Sit velja 5% popust (3% pri plačilu s kartico). Pri plačilu nad 50.000 Sit velja 10% popust (8% pri plačilu s kartico).
www.vema.si
Gostišče "PRI ČEBELICI"
v čebelarskem centru Slovenije Brdo pri Lukovici 8, Lukovica Tel: 01 / 729 61 13; Fax: 01 / 729 61 31 50 + 80 sedežev v gostišču prenočitev vam nudimo v 10 okusno opremljenih sobah
domača hrana (tudi z okusom po medu)
Delovni čas gostišča:
V januarju vsak dan od 8. do 17. ure, za večje skupine po vnaprejšnjem dogovoru.
ČEBELARSKI CENTER MARIBOR
Streliška 150, Tel: 02 / 320 53 46; Fax: 021331 80 10
Vsak dan od 9. do 19. ure Sobota od 8. do 13. ure V nedeljo zaprlo.
Razstavno prodajni salon Čl v čebelarskem centru Slovenije Brdo pri Lukovici 8 Tel: 01/72961 18; Fax: 01 / 729 61 31
'■4-:	'
HM'T-iK I,-
Delovni čas:
Vsak dan od 9. do 17. ure Sobota od 8. do 13. ure V nedeljo zaprto.
Pri plačilu nad 10.000 Sli velja 5% popust (3% pri plačilu s kartico). Pri plačilu nad 50.000 Sit velja 10% popust (8% pri plačilu s kartico).
, Naročeno   _	_______ pošljemo
^ '^graverstvo in po hitri oblikovanje nošti
jernej jeraša s.p. “ lili ljubljena rožna dol. c. Il/26a tel.: 01/256 12 52 fax: 01/256 12 54
E-mail: GIO@SIOL.NET WWW.gio-jerasa.si
Izdelujemo vžigalnike za vžiganje inicialk v satnike, z vgrajenim regulatorjem temperature ali brez.
Prilagodi)iva, večnamenska podnica za nakladne LR- in AŽ-panje.
Svetovna novost v čebelarstvu.
V	NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ-iebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE!
Ponujam vam nakladne panje AŽ-mere, združljive z I.R-panjskim sistemom, večnamensko podnico - tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z I.R-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Izdelujem tudi vse vrste satnikov.
PETER ZAKRAJŠEK, s.p.
Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vižmarje - tel.: (01) 512 62 51