PoStn£»a platana v gotovini. Sagaja vsak torek, Četrtek in sakoto. Cena posamezni številki K 1>SS. Časopis m immim,industrijo m obrt. ,* • - uredništvo !n upravnlštvo J* v Ljubljani, GrsdiRCe štev. 17/1. - Dopisi se ne vračajo. - Številka pri čekovnem uradu v Ljubr ».953. — številka telefona 552. Naročnina za ozemlje SHS: letno K 15V, za pol leia K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za Inozemstvo mesečno K 10 vet. — Plača In toži se v Ljubljani. IfJBTO IV. LJUBLJANA, dne 8. oktobra 1921. ŠTEV. 1C7. Notranja politika. Vest: o uspešnosti akcije Stojanu Protiea so zelo nejasne; opozicijonalni listi še vedno povdarjajo napredovanje njegovih konferenc z, voditelji opozicije, dočim vladno časopisje venomer dokazuje neuspeh njegove dosedanje akcije ter opozarja na to, da je bivši ministrski predsednik dobil od svojih ožjih političnih prijateljev striktno direktivo, naj opusti svojo sedanjo sabotažo parlamentarnega dela in naj položi prisego. Mi imamo n tis, da so vse vesti o Protičevih uspehih zeio pretirane in predstavljajo za enkrat samo želje in nejasne cilje, ki za njimi stremijo vse one stranke, ki niso glasovale za ustavni zakon. Brez-dvomno je večina radikalne stranke za sedanjo obliko ustave, ter je Nikola Pašič še vedno ona avtoriteta, ki proti ' njej vsa politična pretkanost Stojana Protiča ne bo mogla v bližnji bodočnosti uspeti. Vsi tisti, ki računajo s tem, da bo preko noči prišlo do velikih, do korenin državnega življenja segajočih notranjepolitičnih iz-prememb, so za enkrat v zmoti in se preveč vdajajo nerealnim kombinacijam, ki le počasi zorijo in se tvorijo' v problematično delovno večino. Kajti opozicija je v svojem negativnem boju deloma zašla in si prisvojila gesla, ki jih ne bo mogoče preko noči pre-ustrojiti in jim dati st varnejšo in konstrukti vnejšo vsebino. Tega se te stranke dobro zavedajo in samo iz ti j ra spoznanja si moremo razlagati nekatere politične enunciacije današnjih, dni, ki jim manjka potrebna resno:;! in ves kontakt z resničnimi potrebami države, brez ozira na to, ali vlada ta skupina ali druga. Vsa ona ostra in brezobzirna kritika vladnega dela, vsi osebni izpadi in večkrat o-Čitno hlastanje po napakah, kar je po sebi zdravo, ker pomeni čiščenje nazorov in kontrolo javnega življenja, po našem mnenju pri nas gre mnogokrat predaleč in izgubi pri tem svojo prepričevalno moč za vse uvidevne in trezno misleče kroge te ali one stran- ke. Vendar je to samo prehoden pojav in ne pomeni za nas drugega, kot politič. šolanje v novih razmerah, o katerih imajo široke mase in žalibog tudi nebroj inteligentov še jako meglene pojme, ker si državni mehani-. zem predstavljajo mnogo preveč idealno in naivno. Zato je tudi presoja mnogoterih političnih vprašanj pri nas tako nestvarna in diletantska. Mnogo se pri nas govori v najnovejšem času o tvorbi nove stranice v Sloveniji. Ta pojav sam po sebi ni razveseljiv, ker pomeni novo cepljenje moči in odstranitev od idealnega razmerja dveh strank, ki si sledita v vladi in zastopata glavni dve nasprotni gesli javnega življenja. Od tega ide-ki se pa, po sedanjem razvoju sodi-V, zaenkrat celo oddaljujemo, ker je seva slov. stranka na vidiku, oziroma se zopet poraja že pokopana slovenska politična orientacija iz polpretekle dobe. Da imajo ti krogi največ sorod-s konser. srbijansko rad. stranko, je jasno. Zaenkrat izgledov novega strankarskega pokreta nočemo obravnavati, in pripomnimo samo, da je to gibanje precej v korist opozicijonal-neinu laboru, ki spremlja rojstvo slovenske radikalne stranke z velikim zanimanjem in z mnogoterimi opazkami. S stanovskega stališča moramo povdariti, da je nam v najbližji bodočnosti glavno okrepitev stanovskih organizacij, ki so še jako šibke in jim bo treba očevidno še nekaj razočaranj in večjega pritiska dnevnega gospodarskega položaja, da se bodo bolj strnile. Mi vidimo zaenkrat v tem edino porabno pot za okrepitev stanu in za uspešnost njegovih zahtev. Drugi stanovi so na tem potu že bolj napredovali; tudi drugje je naš stanovsko zavednejši in ima enotnejše nazore o vseh svojih zadevah Dokler pri nas stanovska organizacija ne dozori tako daleč, da bo vsak posameznik smatral njeno usodo za svojo, bomo tičali v starih, ne več porabnih splošnih geslih, ki so jih nove razmere popolnoma zavrgle in ne bomo dobili tiste zveze z javnim življenjem, ki je danes za uspešni interesni boj potrebna. Le iz stanovske organizacije in njenih po- sto latov, ki jih rodi sporazum večine, vodi most v širše politično življenje. Na tem mestu smo že večkrat ta nedo-statek naših vrst ugotovili in moramo ob priliki nove politične orientacije zopet poseči k njemu. Posamezna politična stranka more biti uspešna samo takrat, ako je njen notranji organizem v podrobnosti razvit in more venomer nuditi potrebni material in vsa nastajajoča gravamina. Vendar moramo takoj pripomniti, da smo podali le splošno sliko sedanjih tvorb skviovskem in političnem življenju. Brezdvomno pa se bodo pri tem mno-gokateri nazori ponovno razčistili in se bodo stvorila nekatera nova načela, ki bodo morda zdrava in bodo blagodejno vplivala na konsolidacijo razmer, ker bodo pomedla z ukoreninjenimi predsodki, vsled katerih je naše javno življenje dozdaj večkrat preveč stagniralo in ni moglo stopiti v brzi tok dogodkov. Prva pienarna sesja spopolnjene trgovske in obrtniške zbornice. V četrtek, 6. oktobra se je vršila v sejni dvorani prva plenarna seja spopolnjene trgovske in obrtniške zbornice, katere se je udeležilo 38 zborničnih svetnikov. Sejo je otvo-ril predsednik g. Ivan Knez s kratkim pozdravom novoimenovanih članov, zastopnikov ministrstva za trgovino in industrijo, sekcijskega svetnika dr. Marna in okrajnega glavarja dr. Rateja. Sekcijski svetnik dr. Marn je izrazil v svojem govoru zadovoljstvo, da so konečno prvič zbrani zastopniki gospodarskih krogov cele Slovenije v svoji poklicni organizaciji in povdarjal važnost zborničnega delovanja za gospodarsko povzdigo in za konsolidacijo države, člani zbornice, ki so bili dosedaj razven na gospo- darskem polju vedno aktivno delavni !r.di v stanovskih organizacijah, dajejo najboljše jamstvo, da bo izpopolnjena zbornicja prinesla nov pokret v naše gospodarsko življenje in ji želi pri tem delu popolnega uspeha. Za samostojno zbornico za ozemlje bivše Štajerske. Nato je gospod Ivan Rebek iz Celja prečital v imenu novo imenovanih članov iz bivše Štajerske in R.rnkmurja izjavo, da stojijo prejko-slej na stališču zahteve po ustanovitvi samostojne trgovske in obrtniške zbornice za bivšo štajersko in Prekmurje in to tembolj, ker bo Slovenija v smislu ustave razdeljena na dve pokrajinski oblasti. Izjava je bila sprejeta na znanje. Pozdrav kralju. Pred prehodom na dnevni red je predlagal predsednik g. Knez, da pošlje zbornica njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru udanostni pozdrav. Zbornični člani so vznak soglasja vstali raz sedeže in zaklicali našemu vladarju trikrat Slava in živio! Nato je zbornični predsednik prečital markanten programni govor in poslovno poročilo, ki ga dobesedno pi-inašamo. Programni govor predsednika trgovske in obrtniške zbornice. Gospoda! Konstatiram sklepčnost današnje plenarne seje in otvarjam zborovanje. Dovolite gg. tovariši, da Vas danes, ko se prvič zbiramo na plenarno zborovanje, v imenu zborničnega predsedstva kar najprisrčneje pozdravljam. Prepričan sem, da nas vse preveva ena želja, da v tej najvažnejši gospodarski korporaciji v Sloveniji delujemo prijateljsko in harmonično za povzdigo naše industrije, trgovine in obrta ter za povzdigo občnega blagostanja v naši ožji in širši domovini. Vse nas preveva živa ljubezen in udanost do naše le- Kronika razvoja hranilnic. (Dalje.) 11. Vendar niti eden niti drug teh predhodnih tipov naših modernih zastavljalnic, ki spremljajo, dasi tehnično niso soroden institut, poznejšo organizacijo hranilnic, ni znal pritegniti in mogel plodonosno naložiti neznane kapitale, ki so ležali mrtvi skriti ali zakopani neznano kje, in na ta način omejiti izkoriščanje ljudij od privatnih izposojevalcev. Idejo potrebne varnostne denarne hranilne organizacije propagira prvi 1. 1611 v razpravi o zastavljalnicah Francoz Hugues De-Ičstre in poudarja, da se mora predvsem mezdnemu delavstvu dati pri-iožnost, da varno naloži in obrestuje svoje majhne prihranljaje, da jih po potrebi lahko brez ovir zopet dvigne. Enaka načela zastopa popularni pisatelj Daniel Defoe v Angliji 1. 1697 v študiji essay on projects«, toda praktični uspeh je doseglo to negotovo iskanje še le sredi osemnajstega stoletja, ko so novi humanistični toki začeli delovati za zboljšanje gospodarskega stanja revnih industrialnih slojev. Prvi pravi uspeh novega gibanja je bila ustanovitev »Ersparnisskasse v Hamburgu 1. 1778. Družba rodoljubov, ki so uresničili ustanovitev prve novodobne hranilnice modernega tipa, ki se je rapidno razširil po celem kontinentu, je proglašala v ustanovnem oklicu, tla je namen zavoda »dati malim, pridnim ljudem, služabništvu, dninarjem in delavcem ter mornarjem priložnost pri malenkostih nekaj prihraniti in težko odtrgane svote varno naložiti na obresti, in upa, da bo s tem uana vzpodbuda drugim, da si s pridnostjo privarčujejo denar in postanejo državi koristni in važni.« Sicer je bil že 1. 1765 ustanovljen prvi hranilni zavod Herzogi iche Leih-kasse v Brunšvigu«, ki si je stavil program posredovati zastavna in hipotekarna posojila, toda samo premožnim stanovom. III. Hranilnicam po bistvu podobne denarne institucije so bile kumulativne sirotinske blagajne, ki segajo v svoji zgodovini do 16. stoletja nazaj. Njihova zgodovina je po posameznih pokrajinah zelo različna in pestra, ker jih je zakonodajstvo včasih favoriziralo, drugič pa so se upravna načela zopet obračala z vso brezobzirnostjo proti njim. Prva organizacija za upravo sirotinskega denarja izhaja iz Moravske in Nižje Avstrijske. Kriza, ki je bila nastala v opustošenih deželah vsled tridesetletne vojne, je povzročila vedno odločnejšo zahtevo, da se odprejo realnemu posestvu novi kreditni viri, da se jim dovolijo posojila deponiranih sirotinskih svot, da se toraj razvije zveza med sirotinskim denarjem in realnim kreditom. Nova institucija se je hitro razširila in postala posebno na deželi zelo priljubljena. Pa tudi v velikih mestih so bile ustanovljene sirotinske blagajne, predvsem na Dunaju pri nadkomornem uradu 1. 1715 in v ljubljanskem mestnem arhivu so nam med listinami starejše registrature ohranjene še listine, ki pričajo o obstoju podobne blagajne v mestni upravi ljubljanski. Mesina blagajna je sprejemala po dokumentih iz let 1735 do 1756 denar na obrestovanje, mestni funkcionarji, župan, sodnik, oskrbnik in blagajnik pa so pismeno potrjevali prejemke; blagajna se je zavezala s pismom, da bode vlagateljem ali pri-nescu pisma izplačala proti trimesečni odpovedi svoto in da bode v vsakem letu obresti ob pravem času tudi v gotovini izplačevala. Zakonodavno so bile te blagajne opravljene z dvornim dekretom z dne 1. februarja 1790 zb. pol. zak. štev. 743, ki je uznal njih javnokoristno delovanje in podrobneje upravil njih notranje poslovanje. Po tem dekretu se ima deponiran denar varovancev vsakega dominija nabirati v posebni blagajni, katero upravlja rentni urad gospod st va. Iz nje se smejo na nizko obrestno mero doVoliti podložnim prosilcem hipotekarna posojila. Temu splošnemu odloku so pozneje sledile še podrobne določbe glede blagajniške kontrole, in .poslovanja, ker so blagajne doletele na mnogih dominijih pri konkurzih zadolženih grajščakov občutne zgube. Trpka skušnja z novo organizacijo je dala konečno povod, da je vlada svoje stališče napram sirotinskim blagajnam popolnoma spremenila in z dekretom osrednje dvorne komsiije z dne 14. marca 161 i.' zb. jus. zak. 97b odredila izločitev ubožnega denarja in prepovedala nalaganje v kumulativnih sirotinskih blagajnah. Vendar so ostale blagajne v Sudetskih deželah tudi preko tega neugodnega odloka, medtem ko so v južnih alpskih provincah, pri nas, v tej dobi do zemljiške odveze večinoma prenehale delovati. (Dalje prihodnjič.) pe domovine. V nas vseh je eno hrepenenje, da povzdignemo ugled naše države in gospodarstvo v njej do one stopnje, ki odgovarja izrednim naravnim predpogojem in tako velikim resursam nase blagoslovljene domovine. Kakor drugod po svetu so tudi pri nas po svetovni vojski velike težave in je tuintam mnogo stvari, katere nam vsem niso všeč. Skoro biti drugače ne more, ker je ureditev naše države eden najtežjih problemov v Evropi, zakaj upravljati je treba sedaj enotno obširno zemljo, koje sestavine so bile doslej upravljane po osmih različnih tujih upravnih sistemih. Naš trud in naše najboljše prizadevanje mora biti obrnjeno na to, da po najboljših močeh skušamo razna |e izboljšati s pozitivnim delom in s premišljenimi predlogi. Negativno in zlasti zlovoljno kritiko pa moramo zavračati, ker si moramo biti na jasnem, da gradimo svojo domačijo in svoj dom samim sebi. Naloga zbornice. Sedanje zbornice naloge so važne i/,i znamenite, glavno njeno delo pa bo pripraviti in skleniti volilni red za nove občne volitve v zbornico. Predno nadaljujemo razpravo, mi je srčna potreba, da kot predsed nik prvega zborovanja izpopolnjene zbornice predlagam, da pošljemo udanostni pozdrav Njega Veličanstvu našemu kralju Aleksandru I. Gg. tovariši sto vstali raz sedeže v znak pritrdila in soglasja ter Vas poživljam, da zakličemo našemu ljubljenemu mlademu vladarju trikratni : Slava in živio! Gospodal Po razpadu avstro-ogr-ske monarhije je stala naša trgovska in obrtniška zbornica pred izredno težkimi nalogami. Njen delokrog je obširjal v starih razmerah kronovino Kranjsko, po razpadu pa se je delo zbornično na hip razširilo kakor krajevno tako stvarno. Nove razmere so privedle do tega, da se je delokrog trgovski in obrtniški zbornici razširil na mah na celo ozemlje Slovenije. Zbornici je bilo treba v novem delokrogu naenkrat obvladati dokaj obsežnejše posle z jako maloštevilnim osobjem. Naloga zbornice je bila tem težja, ker so v tistem razdobju neurejenih razmer in splošne negotovosti ob zelo slabem prometu manjkali zbornici za njeno poslovanje celo najpotrebnejši pripomočki. Katastri, občinski in obrtni, to je seznami in izkazi o industriji, trgovini in obr-tu so se prav za našemu uradništvu najmanj poznane kraje, ki so nanovo pristopili v zbornično področje, to je za štajersko in Koroško, nahajali v Gradcu in v Celovcu. Navzlic vsem te žavam in kljub dejstvu, da je morala zbornica v svrho ureditve nove uprave sodelovati pri najrazličnejših posvetovanjih, je zbornica, katera tudi ni imela vseh članov, hitro obvladala svoje notranje težave ter se prilagodila novim razmeram in potrebam. Najboljši dokaz, da se je zbornica v novih razmerah takoj zavedala svoje velike naloge in svojega novega zvanja, da bodi središče gospodarskih akcij v Sloveniji in žarišče vseh večjih naprav za povzdigo gospodarskega blagostanja v Sloveniji, je dipstvo, da se je že kmalu po prevratu v zbornici rodila ideja in so 3e storili osnovni sklepi za veliko in gospodarsko prevažno priredbo, ki se je tako srečno izvedla in obnesla v našem Prvem velikem ljubljanskem semnju za vzorce v Ljubljani. Ta sejm je po splošnem mnenju, tudi po sodbi vnanjih strokovnjakov na gospodarskem polju smatrati za mogočen gospodarski aktivum naše ožje in naše širše domovine. Za Ljubljano pa je pomenil nekak zlati teden, v katerem je dobilo oploditev crflo go-podarsko življenje in so vsa najvažnejša trgovska in obrtna podjetja doli do najmanjšega imela prelepe uspehe. Za enotno zbornico za Slovenijo. V novih razmerah je bilo treba žbornici ponovno v najvažnejših gospodarskih vprašanjih nastopati v interesu ne le naših interesentov, am- pak v interesu celokupnega gospodarstva vodilno. Nastala so vprašanja dalekosežne važnosti, v katerih je morala zbornica nastopati iniciativno v ta namen, da bi se privuHa velika vprašanja do ureditve, primerne potrebam naše industrije, trgovine in obrta. Poseben položaj, v katerem se nahaja Slovenija v naši noyi domovini, narekuje z vso silo, da imamo v Sloveniji osrednjo prezentativno organizacijo, ki je centrala za gospodarske potrebe trgovine, industrije in obrta. Nujna potreba je, da imajo naše industrijalne, trgovske in obrtne organizacije središče, v katero se stekajo v važnih vprašanjih vsa prizadevanja in odkoder je mogoče enotno voditi konkretne akcije zlasti v vprašanjih, kjer gre za potrebe in interese, ki so skupni vsem gospodarskim panogam in velikemu kakor majhnemu podjetniku kot delodajalcu. Poleg lastne, po slovenskem teritoriju razpredene organizacije trgovine, obrta in industrije, je treba skupnega središča, kataro pomenja za trgovino, industrijo in obrt sestav in sintezo obstoječih stanovskih organizacij. V velikih, za trgovino in obrtnost odločilnih vprašanjih je mogoče dose-zati v državi uspehe le tedaj, ako je na razpolago močna korporacija, v kateri se osredotočujejo ekonomska prizadevanja, odkoder izhaja iniciativa in kjer je mogoče vsled pregleda celote obravnavati vprašanja tako, kakor veleva širši interes skupnosti. Prepričano, da je mogoče uspešno delovati na gospodarskem polju le tedaj, kadar je na razpolago centralna korporacija, katera ima po svoji sestavi in velikosti zadosten vpliv in ugled ter po svojih zadostnih denarnih sredstvih tudi možnost, skrbeti za potrebeh tajniški in uradniški per-sonal, kateri more uspešno in koristno delovati le, če mu je omogočena zadostna specializacija v posameznih strokah, je zbornično vodstvo navzlic vsem težavam in včasih močnim centrifugalnim silam s preudarnim postopanjem rtapram lokalnim prizade-vanjam in potrebam inoglo doslej obvarovati naše gospodarstvo težke izgube in — bodimo odkriti — nazadovanja v organizacijskem sistemu trgovine in obrtnosti s tem, da je uspelo, za Slovenijo ohraniti enotno in skupno trgovsko in obrtniško zbornico. Po velikih težavah ene in druge vrste je naše potrpežljivo in žilavo delo vodilo do tega, da se je zbornica mogla zbrati danes v tem velikem številu, v taki sestavi, katera pravično vpošteva tako strokovno vse tri glavne panoge: industrijo, trgovino in obrt, kakor tudi krajevno daje vsem gospodarsko važnejšim predelom naše Slovenije primerno zastopstvo. Kdor pravično sodi, bo priznal, da je zbornica sestavljena danes, tako kar se tiče strok, kakor kar se tiče lokalnih ozirov, na tako srečen način, kakor bi ga bilo sicer po mnenju v teh rečeh izvedenih ljudi komaj doseči mogoče. Malo je naprav, katere so se v bivši Avstro-Ogrski obnesle praktično tako dobro ter vplivale vzpodbudno in vzgledao tudi drugod kakor trgovske in obrtniške zbornice v svoji uredbi kot skupna zastopstva industrije, trgovine in obrta. Raz stališče splošnosti bi Pr> nas komaj pomenilo napredek in komaj izboljšanje, ako bi se presto-pilo k delitvi zbornic v industrijske, trgovske in obrtniške ter bi poleg tega v Sloveniji tako razdeljene komore delili tudi še krajevno. Kdor mirno preudari, bo prišel do zaključka, da bi to pomenjalo slabitev organizacijske enotnosti, slabitev delazmo-žriosti, pač pa pomnožitev stroškov, ■x)leg tega pa bi tako cepljenje) ne-minovno vodilo do tega, da bi te manjše reprezentacijske edinice ne mogle vzdržati si tajniškega in uradniškega osobja v tolikem številu in v takj kvalifikaciji, da bi bila mogoča potrebna specijalizacija funkcijonar-jcv. V brezštevilnih poslih, ki prihajajo na obravnavanje v trgovske in obrtniške zbornice, pa je predpogoj dobrega, stvarnega in strokovnega resnega dela prav to, da se morejo rdferentje, ki so v ustroju korporacij konstanten element in stalna postav- ka, intenzivneje posvečati posameznim strokam in dobiti ono stvarno znanje in tisto stvarno izkušenost, katera v takih položajih, ko treba hitre odločitve in takojšnje akcije, zagotavlja hitro orientacijo v predmetu in pravo odločitev. Na velikih trgovskih in obrtnih zborovanjih, ki so se vršila v raznih mestih starel Štajerske, v Ljubljani in tudi na Koroškem, so zborovalci soglasno sprejemali resolucije, ki so se izrekale za skupnost zastopstva trgovine, industrije in obrta v trgovskih in obrtniških zbornicah. (Dalje prihodnjič.) Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Dalje.) Kriza ji je pa povzročila v komisijskem oddelku tako ogromne izgube, da je morala tekom enega samega leta opustiti vse filijalke, odprodati vse realitete in večinoma Leykamovega deleža, katerega so-'ustanoviteljica je bila v letu 1869. Leta 1874. se je morala odločiti k prvi redukciji kapitala na 2l/z milijona fl., kateri je sledila 1875. 1. druga na 2 milijona fl. Pri prvi se je odpisalo 75 fl. na delnico, pri drugi 25 11., s tem se je znižal nivo na 50 odstotkov vplačanega ali na 100 fl. efektivne vrednosti. Banka je ostala do 1888 popolnoma brez vsake eks-panzivnosti, cela desetletja je morala delovati, da sanira izgube krize. Še le 1. 1883, v novi eri gibanja za splošna skladišča, je ustanovila v Mariboru za prehodni promet iz Ogrskega, lastno skladišče in zopet ostaja do 1906 neaktivna. V Dalmaciji sta obstojale Plima banca Popolure Dal-mata z leta 1870 in po krizi je bila ustanovljena 1850 splitska banka, obe krajevni ljudski banki za droben kredit, katerih že vsled oddaljenosti valovi krize niso zadeli. Koncem leta 1873 nudijo v bančnem oziru naše zemlje sledeč pregled: na Štajerskem 2 delniške banke s kapitalom 2,500.000 fl.; na Kranjskem 1 delniška banka s kapitalom 150.000 fl.; na Koroškem nobena; na Primorskem 2 delniške banke s kapitalom 2,725.000 fl. Po sedemdesetih letih nastaja polagoma rekonstrukcija razmer v centru. Na drugi strani karakterizira to dobo pri nas v Sloveniji splošen propad kmetijstva in domače produkcije. Paroplovba je ostala izključno v rokah italijanskega patricijata z neznatnim vplivom vladnih krogov, a načrt zveznega kanala Trsta s Podonavjem je ostal literaren polet te dobe. Delitev južne železnice. Podjetje družbe je obsegalo po prvotnih direktivah samo proge avstrijskih dednih provinc. S pripojitvijo lombardsko - beneških prog in prog osrednje-italijanske železniške družbe se je razširilo njeno omrežje globoko v srednjo Italijo. Oficielno južna - državna - lombardsko - beneška in osrednje - italijanska železniška družba. Vendar kmalu po sklepu curiškega miru z dne 10. novembra 1859 so se pojavili že pričakovani simptomi, ki so naznanjali ne-možnost daljšega trajanja v mirovni pogodbi klauzuliranih določb. Sicer se je upravnemu svetu železniškega podjetja posrečilo izposlovati vsaj začasni obstoj enotne železniške družbe z izgovorom enotnosti podjetja in prometne organizacije. Načrt nove organizacije je namreč obstojal v tem, da se razdeli podjetje na dva samostojna upravna sveta, enega za italijanske proge,, drugega za avstrijsko omrežje in da bi se skupni občni zbori premestili v Pariz. V članu 6. pogodbe z dne 20. novembra 1861 med državno upravo in družbo (avstr. za k. štev. 113) pa je bila klauzu-lirana delitev družbe. Na podlagi te pogodbe je zahetvala avstrijska vlada leta 1862 definitivno delitev in prihodnji občni zbor je dal 28. aprila 1863 upravnemu svetu polno moč, da izvede vsled novih poliličnogospodar-skih razmer neizogibno delitev. V ta namen je družba pokupila 1864. leta piemontske državne železnice, da bi postalo italijansko železniško omrežje čim bolj enotno in samostojno. — Sledilo je odločilno leto 1866 in tudi Benečija je bila priklopljena italijanskemu kraljestvu in delitev delniške družbe južne železnice je bila ponovno klavzulirana v mirovnih pogodbah na Dunaju dne 3. oktobra 1866. v čle-un XII. Sedaj ni več zadostovala samo delitev uprave obeh različnim državam pripadajočih prog, marveč se je iz političnih in strategičnih vzrokov zahtevala delitev delniške družbe. To je bilo v Avstriji na podlagi omenjene mirovne pogodbe in čl. XI. državne pogodbe z delniško družbo v drž. zak. št. 113, z dne 13. aprila 1867 odrejeno in čas za vse finančne transakcije določen na dobo petih let. To dobo je družba kljub urgencam in presiranju avstrijske vlade prekoračila, glavno radi zastoja pogajanj v Italiji, ki je bila politično še nekon-solidirana in ker je režija italijanskega omrežja vedno rastla. Vsled nemirov ujedinjenja 1870. leta se je pridružila k ostalim težkočam še finančna kriza podjetja. se je družba imenovala c. kr. priv. Statistika stavbenega računa do konca 1867. I. v Italiji: Smer: Poslovno vodstvo l in nadzorstvo i Preddela Odkup zemljišč 1. Beneške proge . . 1,532.092 53 i 395.310 18 1,089.180 69 ; 2. Lombardske proge . 2,504.139-40 781.649-— 6 856 506 13 3. Centraino-italijanske 1,994.434 45 j 329.457-24 2,669 368 24 4. Piemontske . . . I 13138 1 )Smer S Podstavba Nadstavba Visoke stavbe Končna uprava Totala čistih 1 stavb, stroškov | \ ; 1 2. i 3' 1 4 11,939.640 54 12,084.310 46 i 28,368.198 89 6,594.053 04 9,096.936-58 6,129.010-07 41268 4,058.387 64 5,396.61406 3,075.774 47 44.332 20 189.045-96 506.818 12 255 547 42 25,797.710 53 37,227.273 75 ■ 42,821 79078 44.876 26 i Smer Delež na družb, stroških Obresti v breme kapitala | Celotno : i 423,592 67 1,580.425 73 27,801.728 93 2. 682.228 30 2,274.475 81 40,183 977 86 3. 671.292-37 4,763.464 71 48,256.547-86 4. — 2,923 06 I 47.799 32 Vsled tega je poslal tedanji trgovski minister de Pretiš, ki se je že dolgo osebno zanimal za rešitev tega velikega prometno in finančno-politi-čnega problema upravnemu svetu o-pomin, da mora tekom štirih tednov, potem ko se bo dosegel sporazum finančnih skupin in ko bo padla odločitev v Parizu, predložiti trgovskemu ministrstvu natančen načrt deli-; ve. AfeAa se je bila medtem po zaslugi nemškega tiska, ki ni mogel prebo- leti izgub v Italiji, razširila v širši javnosti; dan na dan se je odločneje zahtevala ločitev, aktivnih avstrijskih prog, katerih dobiček je moral do tedaj kriti pasive italijanske mreže, s samostojnim upravnim svetom na Dunaju. (Dalje prihodnjič.) Rfiziirjojie Trpftl list! Kolki in neposredne pristojbine. m. Upoštevanje raznovrstnih okoliščin pii izraCunjevauju pristojbine. Kakor smo videli v II. deiu naše razprave, se morajo pisali listine na že kolkovan papir ter si mora vsakdo izračunal pristojbino sam in potem še le pisati listino. Tri najnu-vadnejših listinah je to laliko. Ako imamo narediti pobotnico za 8U06 K, okrožim znesek na polnih 40 K, to je na znesek 8040 K ter izračunim pristojbino; ta poslednja znaša pri pobotnicah, ali kakor jih imenuje srbski pristojbinski zakon >priznanice<>;, sedaj y2%. Pristojbina znaša torej 40 K 20 v. Vzeti je tedaj kolek za 10 din. 5 par in ga prilepiti na papir ter pisati čez kolek. V mislih smo imeli popolnoma jednostavno listino, izračunjenje pristojbino pa ni povsod tako lahko. V eni in isti listini se zavežeta pohodnika lahko v izpolnitev več različnih dolžnosti, ki so enkratne ali pa več-kraine, cenijive ali necenijive. Lahko pridejo zraven se kake druge postranske okoliščine, na Katere se moramo pa tudi ozirati, sicer imamo prej ali slej sitnosti ter je treba plačati potem poleg prikrajšane pristojbine še trikratni, petkratni ali še večkratni povišek. Take okoliščine, ki narede izračunjenje kolka nekoliko bolj zamotano, so zlasti sledeče: 1. Več dajatev ali dolžnosti v eni pogodbi. 2. Večkratne (ponavljajoče se) dajatve. 3. Dajatve, ki so ocenjene z naj-višjim zneskom ali pa, ki so dane na prosto voljo. 4. Cenljivi in necenljivi predmeti. 5. Raznovrstne pristojbine v isti listini. G. Nejasnosti v besedilu pogodbe. 7. Listine, ki obstoje iz več pol. 8. Velikost pol, iz katerih obsto-j6 spisi. 1. Vej dajatev ali dolžnosti v eni pogodbi. Tu velja pravilo, da je vrednosti yeeh teh dajatev ali dolžnosti sešteti in odmeriti pristojbino od skupne vsoto. Ako so navedene v listini poleg glavne dajatve še kake postranske dajatve (n. pr. zaostale obresti), je prišteti k glavni dajatvi tudi te postranske dajatve. V svrho lažjega umevanja navedimo zgled. A. odstopi neki drugi osebi B. a) svojo terjatev iz kupne pogodbe z dne 1. julija 1921 v znesku 3000 kron _ in zaostale obresti 36 K. b) svojo terjatev iz dolžnega pisma z dne 1. septembra 1920 v ostanku 1600 K in zaostale obresti 60 K. Pristojbina od tega odstopnega pisma (cesije) je izračunati po lestvici II, a ne od vsakega posameznega zneska, temveč od skupne vsote, to je od zueska 4696 K. Kolek znaša torej 24 K. 2. Večkratne (ponavljajoče se) dajatve. Ta okoliščina je ena najvažnejših. Navedimo n. pr. zakupno (najemno) pogodbo. Ta se ne sklene skoraj nikdar samo za eno leto, temveč na več let ali pa na nedoločen čas. Pristojbine pa ni plačati od najemnine enega samega leta, temveč za ves čas, toda vendar z omejitvami, ki jih hočemo navesti. Pri izračunanju pristojbine veljajo v tem oziru naslednje določbe: a) Ako je čas, za katerega se sklene pogodba natanko določen, pa ne presega 10 let, se izračuni vrednost dajatev ali plačil za vsa ta leta. Če sklenemo najemno pogodbo za 8 let, ter znaša najemnina za vsako leto 4000 K, je plačati kolek od 8 krat 4000 K, to je od 32.000 K. Pristojbina, ki znaša sedaj pri zakupnih ali na- jemnih pogodbah 1%, se izračuni torej s 320 K ter jo je vplačati na ta način, da se prilepi kolek na listino in se piše besedilo listine čez kolek. b) Ako se sklene pogodba za več nego 10 let, se izračuni pristojbina samo od desetletnega zneska. če sklenemo isto najemno pogodbo na primer za 16 let, ni treba plačati kolka od 16 letnega zneska, temveč samo od 10 letnega, to je od 40.000 K. Kolek 1% znaša 400 K. (Dalje prihodnjič.) Pregled neposrednih davkov s stališča novega flnanč, zakona. (Konec.) Ker hočemo podati splošen pregled vseh davčnopravnih sprememb, nam je obravnavati tudi še te določbe. Nanašajo se večinoma na način davčnih priredb. Te so: 1. Odprava individualnih pozivov k napovedi občne pridobnine, rentni-ne in dohodnine. Davčne stranke se • bo odslej pozvalo k napovedi le enkrat in sicer splošno. Kdor ne vloži v danem roku napovedi, bo kontuma-ciran. Seveda davčne stranke lahko vlož6 specijelne prošnje za podaljšanje roka za vložitev davčne napovedi. Take prošnje so doslej davčne oblasti upoštevale, ako so stranke navedle tehtne vzroke. Ker smo se z odpravo individualnih pozivov že- zgoraj podrobneje pečali, se s tem vprašanjem ne bavimo podrobneje. Omnejamo le še, da so se splošni pozivi za vložitev davčnih napovedi doslej objavili običajno koncem vsa-cega leta. Upamo, da bo to veljalo tudi za bodoče. 2. Odpravljeni so v obče tudi plačilni nalogi za odmerjene davke. To je obžalovati! Splošna želja je, da vpostavi finančna zakonodaja poprejšnje stanje. Ako se to ne zgodi, bodo davčni zavezanci v kratkem zgubili še oni pregled o svojih davčnih zavezah, katerega so imeli še doslej. Finančna uprava upa, da si bode z odpravo plačilnih nalogov zmanjšala manipulativne posle. Mi dvomimo, da se ji bo to posrečilo v onem obsegu, kakor to domneva. Poglejmo le dojanjski položaj, davčni zavezanec hoče in mora vedeti, ali in kolik davek se mu je odmeril. Na davčnem uradu bi to lahko zvedel. Ako pa ondi vidi, da ne pride na vrsto, ne bode čakal dalj časa. Saje bo vzel pol pole papirja in naslovil na svojo davčno oblast prošnjo, da mu slednja naznani odmerno davčno podlago. Ker je prošnja v obče n. pr. pri dohodnini in plačarini koleka prosta, se bodo take vloge pomnožile. Stranka bode potem dobila še podrobneje podatke o svoji davčni odmeri, kakor jih v obče vsebujejo davčni plačilni nalogi. Kar bo torej davčna plačilna oblast pridobila z odpravo plačilnih nalogov, bo zgubila z odgovori na prošnje za odmerno davčno podlago. Vrhu tega bodo obiski pri davčnih oblasteh številnejši, kakor doslej. Po našem mnenju je odprava davčnih plačilnih nalogov prenagljena. Navedli bi za to še veliko argumentov, a nočemo razburjati. Saj bode itak bodočnost pokazala, ali ima odprava življenjsko moč ali ne. 3; V zvezi z odpravo plačilnih nalogov o odmerjenih davkih je skrajšava prizivnega roka za pritožbe in prizive na 15 dni. Teoretično ima davčna stranka vzlic skrajšavi prizivnega roka še zmeraj lahko 30 dni, da vloži priziv. Mi rečemo »teoretično«, ker dejanske razmere pač niso take, da bi stranke tudi dejansko imele na razpolago celi BO^dnevnLrok. Da to razumemo, nam je upoštevati sledeče. Petnajstdnevni prizivni rok začne teči šele po preteku roka, ki je določen za vpogled v odmerne davčne izkaze. Odmemi izkazi glede odmerjenih davkov bodo razgrnjeni od 1. do 15. januarja, od l. do 15. aprila, od 1. do 15. julija, od 1. do 15. oktobra vsacega leta. Prizivni roki začno torej teči od 16. januarja, 16. aprila, 16. julija in od 16. oktobra naprej. Kdor vpogleda v odmerni davčni izkaz že dne 1. januarja, 1. aprila itd., pridobi s tem 15 cini za prijavo in izpeljavo priziva, ker začne 15-dnevni prizivni rok šteti šele od 16. januarja, 16. aprila itd. Ker je pa v večjih mestih število davčnih zavezancev zelo veliko, je pričakovati, da bode pač le malokate-rim možno že takoj prvi dan vpogle-dati svojo davčno odmero. Čim pozneje pa vpogleda, tem manje dni ima pa na razpolago za sestavo davčne pritožbe. Splošna želja je, da se vpostavi tudi tu prejšnje stanje. Prizivni roki v davčnh zadevah, kakor jih določa zakon z dne 19. marca 1876, drž. zak. št. 28, naj veljajo tudi v bodoče. Nadaljno (4.) premembo je pa pozdravljati. Zadeva namreč dospeva-nje davkov za vplačilo, ki se jednotno uredi za vse davke. Doslej je imela skoro vsaka davčna kategorija svoje posebno dospe-vanje. Nekateri davki so se plačevali vsak mesec, drugi štirikrat letno, nekateri celo le dvakratno na leto. Po novem finančnem zakonu pa dospevajo neposredni davki, državni pribitki in avtonomne doklade v plačilo dne 1. februarja, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsacega leta. 5. V plačilo dospeli davki se ne iztirjujejo, ako se plačajo v 14 dneh po dospelosti, t. j. do vštevši 14. februarja, 14. maja, 14. avgusta in 14. novembra. Izjeme tega pravila sta le rentni davek in dohodnina, kolikor se pobirata z odbitkom pri izplačilu. Glede teh davščin je ostalo torej pri starem. Rentni davek od hranilnih vlog (torej vplačljiv potom odbitka) dos-speva v plačilo (pri davčnem uradu) splošno tekom 14 dni po vsakem četrtletju. (§ 134, zak. o osebnih davkih). Ako je pa davčna oblast dovolila kakemu podjetju posebne odpremne roke, veljajo seveda ti roki. To so takozvani odpre mn i roki za pobrano (odbito) rentnino. Odbiti je pa to davščino povodom vsacega izplačila.^ Slične določbe imamo pri dohodnini in plačarini. Le odpremni rok je drugačen. Po § 235, zakona o osebnih davkih, je tekom 14 dni po vsakem končanem mesecu odbiti dohodnino in plačarino odpremiti pristojnemu davčnemu uradu. 6. Zamudne obresti se odmerjajo s 12.5 parami od vsakih 25 dinarjev zaostalih davkov, državnih pribitkov in avtonomnih doklad za vsaki mesec-Zamudne obresti znašajo torej 6%. Ostanki v dinarju in mesecu se spregledajo. Zamudne obresti odpadejo, ako vsakokratni zaostanek z državnimi pribitki in avtonomnimi dokladami vred ne preseza 25 dinarjev. 7. Avtonomne doklade se odmerjajo (le!) na osnovi državnega davka-Stopnje teh doklad se morajo prilagof diti tej osnovi. Ta določba poenostavi pregled odmere raznih davkov. Doslej smo imeli opetovano drugo odmerno podlago za državni davek in zopet drugo za avtonomne doklade. Od sedaj naprej bo odmema podlaga ena in ista pri državnem davku in pri avtonomnih dokladah. Ker se je pa podstava za odmero davčne dolžnosti na avtonomnih dokladah spremenila, je treba tu upoštevati pri ugotovitvi avtonomno do-kladnih odstotkov. To bi bile glavne določbe novega finančnega zakona, v kolikor zadevajo osebne neposredne davke. Ako se bode naknadno izkazalo, da bi bilo potrebno kako vprašanje še podrobneje predelati, bomo to storili v posebnem članku. Obvesnise državnega Investicij skega posojila 1921 se obresSujeJo sl |o (sedem od sto). izvoz in uvoz. »ie. v uje mesa v Italijo na avtomobi-iia. Minister za poljedelstvo hi vode jo rešil s st. 6ti41 z dne 15. septembra liJJi, tia se zamore izvažati v Italijo meso preko obmejne veterinarske podaje v ttakeku ne samo po železnici, ampak tudi na avtomobilu pod pogoji in predpisi, ki veljajo za izvoz živiu-skin surovin iz naše države v inozem-sho. Potrebne veterinarske posle pri uuinarnici bo vršil državni obmejni ži-viriozdravnik v ltakeku. Izvoz okužene živine v Italijo prepovedan. Po odredbi ministra poljedelstva in vod je najstrožje zabranjen v Italijo izvoz živiue iz občin, okuženih po slinovki in parkljevki. Izvoz je dovoljen šele 40 dni potem, ko je v občini proglašeno, da je kužna bolezen prenehala. izvoz lahkih konj. Ministrstvo za trgovino in industrijo in poljedelstvo sta odločila, da se neizčrpani kontingent lahkih konj izvozi sledeče; od 388 konj se izvozi 194 preko carinarnice v Mari-ooru na carinarnico v Gjevgjeliji, 194 konj pa na carinarno v Bakru. Kontiu-gent :1(J0U konj za izvoz preko Rakeka je podaljšan še za dva meseca. Uvoz pšenice, soržice, rži, ječmena in koruze za predelavo. Gospodarsko-iinančni komitet ministrov je odločil v seji dne 13. septembra, da se dovoljuje mlinom v kraljevini ob gotovih pogojih, uvažati pšenico, soržieo, rž, ječmen in koruzo za predelovanje ter izvažati mlinske izdelke brez pobiranja eventualno veljavnih izvoznih davščin in brez ozira za eventualno veljavne omejitve ali izvozne prepovedi. Stalno dovolitev za tak uvoz daje generalna direkcija carin na prošnjo vsakega posameznega mlinskega podjetja. Kok, v katerem se mlinski izdelki, dobljeni iz uvoženega žita, lahko okoristijo z olajšavami, omenjenimi v teh določilih, se odreja na šest mesecev od dne, ko se izvrši uvozna ekspedicija žita. Ta rok sme minister za finance podaljšati, ako se dokaže v prošnji, vloženi še pred potekom šestmesečnega roka, da podjetje ni moglo izvoziti mlinskih izdelkov v postavljenem roku zaradi okolnosti, ki jih ni zakrivilo samo. Podaljšati se sme rok največ za tri mesece, nikakor pa ne dalje nego do dne 31. decembra 1922. Na-taučueji podatki so razvidni v Uradnem listu št. 118 z dne 29. t. 1. Izvoz moke iz Bolgarske prepovedan. Bolgarska vlada je radi pomanjkanja moke prepovedala njen izvoz. tlarodno gospodarne zaaevt Trgovina. Trgovsko-industrijska zbornica kraljevine S. H. S. v Solunu. V Solunu, ki jo sedež amerikanske in italijanske trgovske zbornice, je bila na podlagi re-Ženja ministra trgovine in industrije po inicijativi naših trgovcev in industrialcev osnovana trgovsko-industrijska zbornica. Nova zbornica bo z združenimi silami svojih članov delovala za zboljšanje naših trgovskih, industrijskih in obče gospodarskih razmer med našo kraljevino in Grško. Želeti bi bilo, da l)i se naši trgovci na večjih svetovnih tržiščih zainteresirali za take ustanove in jih začeli ustanavljati. Trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Kakor doznavamo, so se trgovinska pogajanja med Nemčijo in Jugoslavijo dne 2. t. m. zopet pričela. Dunajski velesemenj. Strokovnjaki računajo, da je znašal celokupen promet na dunajskem velesemnju 25 milijard kron. Kupci so prišli iz Čehoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Rumunije, Švice, Francije, Italije, Poljske, Danske, Švedske, Norveške, itd. Mnogo blaga je bilo prodanega tudi v Sudan, Abesinijo, Avstralijo in na Kitajsko. Svobodna trgovina i mesom v Avstriji. Ministrstvo prehrane namerava uvesti popolnoma svobodno trgovino z mesom, ker državne blagajne ne morejo več prenašati deficita, katerega plačuje država pri nakupu mesa, predvsem iz inozemstva. Cene opeki v Avstriji so zvišane. Za eno opeko se plača 8 K. Trgovska pogodba med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Preddela za novo trgovsko pogodbo med Nemčijo in Zedinjenimi državami se začno takoj po rati- fikaciji mirovne pogodbe v Berlinu. Nemci upajo, da pride do zaključka pogodbe še letos. industrija. Ustanovitev novega domačega in- mibtnj.skega velepodjetju. l)ne 21. )_. m. odnovala se je v Zagrebu nova jugoslovanska delniška družba Jurij Schicht, Zagreb. Namen te tvrdke je osnovanje iovareu za izdelavo svetovno znanih Schichtovih izdelkov kakor mila, sveč itd. Pri novem podjetju so udeleženi domači denarni zavodi kakor: Srbska banka d. d., Hrv. eskomptna banka. Hrv. trgovinska banka, Zagreb in Srbska centralna banka za Bosno in Hercegovino v Sarajevu. V upravni svet so bili izvoljeni: Vladimir Matijevič, Zagreb, kot predsednik, Henrik Schicht iz Ustja, kot podpredsednik, nadalje Jurij Schiclit, Ustje, (ijorgje Velisavljevič, Makso Antič, dr. Milan Vrbanič in Nikola Božič, Zagreb. Kot nadzorniki so bili izvoljeni: Friderik Radke iz Ustja, Lazar Lagjevic, Ante. Stiasni in . ranjo Zdvoržak, Zagreb. Tako se bodo sedaj tudi priznani Schientovi fabrikati izdelovali v naši državi, ki so se dovažali dosedaj iz Čehoslovaške. Tvornice jugoslovanske družbe bodo urejene na najmodernejši način ter ne bodo krile le potrebe domačega trga, marveč skrbele tudi za izvoz. Novo podjetje je iz gospodarskih ozirov le za pozdravljati. Novo tovarno za pile sta ustanovila Brata Kolenc, na Mirni. Podjetje je ustanovljeno na solidni podlagi, opremljeno z najmodernejšimi stroji po sistemu srednjeevropskih tovarn teh vrst, ter so zaposlene v tem podjetju samo strokovne prvovrstne moči. Poleg izdelovanja pil vseh vrst, se bode tovarna pečala tudi z nasekanjem starih pil na novo, ter bode postrežba z ozirom na strojni ob. rat točna in solidna, kakor bo tudi glede cen tovarna lahko konkurirala z drugimi sličnimi podjetji. Opalovi rudniki na Slovaškem v sa-riški občini pridejo v roke neke francoske držbe, ker se podjetje baje radi pomanjkanja opalovih kupcev ni izpla čalo. Obrt. Zaključek obrtne razstave v Mariboru. Uspeh I. obrtne razstave v Mariboru, ki je bila dne 8. septembra otvor-jena, zaključena pa dne 25. septembra, je bil v vsakem oziru izvanredno lep in zadovoljiv. Razstavo je posetilo 9757 o-seb, vštevši vabljene goste pri otvoritvi. Prodano je bilo za čez 650.000 K razstavljenih predmetov, poleg tega pa so dobili razstavljalei še znatna naročila, ki so nekatere obrtnike kar za cele mesece založila z delom. Na razstayo, ki se bo vršila prihodnje leto, bodo povabljeni vsi obrtniki bivše Spodnje Štajerske. Sprejela se bodo v prihodnosti tudi pomoč-, niška in vajeniška dela. Ta prva razstava je seznanila domačine z domačimi obrtniki in upamo, da Slovenci ne bodo iskali blaga, katerega lahko dobe doma, v tujih državah. Trimesečni keramični tečaj na srednji tehnični šoli v Ljubljani. Lončarska obrt v Sloveniji je bila svojčas lepo razvita ter je donašala lončarjem lepe zaslužke. Danes se nahaja ta nekdaj cvetoča obrt v sanju propadanja, zlasti radi tega, ker se mladina posveča laje drugim strokam, ki momentano nudijo lepšo eksistenco. Da bi lončarska obrt, ki je v več krajih v Sloveniji še danes razširjena kot domača industrija, se povzdignila na višjo stopnjo, je Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani nastavil posebnega keramičnega učitelja, ki naj bi seznanil naše lončarje z vsemi napredki v keramični industriji. V ta 'namen se namerava ustanoviti na srednji tehnični šoli v Ljubljani stalen keramični oddelek, ki bo zasigural naši lončarski obrti praktično in teoretično dobro izvežban naraščaj. S 1. novem brom se otvori prvi 3-mesečni strokovni keramični tečaj. Natančneje informacije daje Urad za pospeševanje obrti. Denarstvo, Povračilo obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije. Finančna delegacija objavlja uradno: >Po izvestilu likvidacijskega odbora avstro-ogrske banice morejo naši državljani zahtevati povračilo obveznic predvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki so deponirane pri avstro-ogrskl banki na Dunaju ali v Budimpešti. Naši državljani, ki se žele poslužiti te pravice, se poziv-ljejo, da predlože neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu zaključno do 20. oktobra t. 1.: I. Prošnjo za povračilo obveznic, ki jo morajo iute-resirane stranke podpisali. V lej prošnji morajo stranke izjaviti, da naj se obveznice izroče naši vladi; 2. položne listine, ld so s tem v zvezi; te listine mora polagatelj podpisati in dobi za nje reverz; 3. eno legitimacijsko listino, iz katere je razvidno, da je lastnik pologa naš državljan. Prošnje, ki ne odgovar-jujo gori navedenim predpisom in prošnje, ki ne bi bile predložene v predpisanem roku, se ne bodo vpoštevale. iz Uradnega Lista. Uradni List pokrajinske uprave za Slovenijo. št. 120, z dne 1. oktobra t. 1. vsebuje pod točko 304 ^Pravilnik o reguliranju prometa z devizami in valutami«:. Promet novčanic naše državne Narodne banke se je zopet zvišal. Po poročilu z dne 22. septembra je znašal 4.347 milijonov 481.730 dinarjev, zvišal se je toraj med 15. in 22. pr. m. za 52,699.560 dinarje. — Posojila, katera daje bau-talna podlaga povečala za 2,599-338.83 dinarjev. Posojila, katera dovoljuje ban- f ka, so se zvišala za 38,667.935.69 dinarjev ter so dosegla 446,942.220.60 dinarjev. Koliko papirnatega denarja imamo v naši državi. Finančni minister Kosta Kumanudi je v svojem ekspozeju < finančnem komiteju navedel med drugim, da imamo pri nas sledeče število bankovcev: 1,555.999 kosov po 100;) dinarjev, 16,493.000 kosov po 100 dinarjev, 49,990.990 kosov po 5 dinarjev, 9i. miljonov 800.000 kosov po 1 dinar, 50 miljonov 389.810 kosov po 10 dinarjev, 14,279.758 kosov po 20 dinarjev, 25 milijonov kosov po pol dinarja, 250.000 kosov po četrt dinarja. Bankovce od 1 dinarja in višje je izdala Narodna ba» ka, manjše pa država. Uredbo o poštnem, hranilnem, čekovnem in virementnem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev razglaša Uradni List pokrajinske uprave za Slovenijo št. 121, z dne 4. oktobra t, 1. pod točko 305, na kar opozarjamo interesente. 100.000 dolarjev, katere je nameraval vzeti v Avstrijo prokurist Wiener Bank Vereina, je zaplenila zagrebška policija. Po odredbi generalnega inšpektorata miiustrstva financ bodo dolarji deponirani v zagrebški podružnici Narodne banke SHS na račun Wiener Bank V ereina. Turške srečke. Turška vlada objavlja službeno, da bo izplačala med 1. decembrom 1914 (269 žrebanje) in 1. februarjem 1920 (300 žrebanje) izžrebane turške srečke. Dobitke izplačuje Banque Impčriale Ottomane v Parizu v francoskih frankih. Tudi v Angliji se promet z novčani-cami povišuje. Poročilo denarnega zavoda »Bane of England« izkazuje zvišanje prometa z novčanicami za 566.000 f. št. pri istočasnem zmanjšanju metalne podlage v zlatu za 2930 f. št. Csrlna. Državna trošarina na sladkor v zelo oslajenih likerjih. Generalna Direkcija posrednih davkov odreja z aktom št. 14551 z dne 10. septembra t. 1. sledeče: Po opombi 2. toč. 8, čl. 6 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se plačuje pri oslajenem likerju državna trošarina tudi za sladkor, katerega vsebuje. Ker v tabeli toč. 3, čl. 102 trošarinskega pravilnika r>i določen odstotek sladkorja, ki se bo računal da vsebuje liker, ki se uvaža 'vi inozemstva, se bo za zelo oslajene lile rje (t. zv. kremovc) računalo, da vsebujejo 60% sladkorja, a za vse druge manj oslajene likerje 40%. Ce kdo od uvoznikov ne bo zadovoljen s temi od: stotki, se more poslužiti čl. 11 trošarinskega pravilnika. Natovorjeno blago brez osiguranja valute. Generalni inšpektorat ministrstva »financ je odredil carinarnicam, da se za blago, ki je bilo do 25. septembra natovorjeno, ne zahteva osiguranje valute. Izvozna carina na koksov prah je ukinjena. Gospodarsko - finančni komi-tet ministrov je na svoji seji dne 16. junija t. 1. odločil, da se ukine izvozna carina na koksov prah, katerega se dobiva pri proizvajanju plina. Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah in pravilnik ca izvrševanje. Brošura. Delegacija je dala natisniti pod naslovom »Začasni zakon o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 in Pravilnik za izvrševanje določil o taksah in pristojbinah z dne 20. julija 1921, ročno brošuro, ki vsebuje nove taksne in pristoj-binske predpise. Brošure ima v zalogi > Gospodarski urad delegacije ministrstva financ v Ljubljani«. Prodajna cena (brez poštnine) znaša 5 (pet) dinarjev. S to izdajo bode golovo ustreženo ne sa-mo uradom, ampak tudi zasebnikom, ki imajo posla s taksami in pristojbina mi. V kratkem izide tudi posebna brošura s trošarinskimi predpisi. Promet. Nočni brzovlaki na progi Dunaj— Trst—Zagreb. Obratno ravnateljstvo južne železu, objavlja glede vpeljave nočnih brzovlakov na progi Dunaj—Trst— Zagreb juž. kol. Od 10. oktobra t. 1. bodo vozili dnevno na progi Dunaj—Trst v zvezi iz Zidanega mosta v Zagreb (jui. kol.) D-brzovlaki po sledečem voznem redu: Odhod z Dunaja 19.20, Gradca 0.21. Prihod Maribor gl. kol. 1.35, odhod Maribor gl. kol. 2. Prihod Zagreb juž. kol. 5.39, prihod v Ljubljano 5.03. Odhod iz Ljubljane 5.27, prihod v Trst 9.35. V obratni smeri odhod iz Trsta 19.45, prih. v Ljubljano gl. kol. 0.05. Odhod iz Ljubljane gl. kol. 0.40, odhod iz Zagreba juž. kol. 0.02. Prihod v Maribor gl. kol.3.50, odhod iz Maribora gl. kol. 4.21. Odhod Gradec 5.45, prihod Dunaj 10.55. Prvikrat vozi imenovani brzovlak v smeri Dunaj - Trst - Zagreb juž. kol. v ponedeljek, dne 10. oktobra. V obratni smeri prvikrat iz Trsta v torek, 11. oktobra in prvikrat iz Zagreb^ juž. kol. v sredo 12. oktobra. Ima L, II. in III. razred in en spalni voz na progi Dunaj - Trst in en spalni voz Dunaj - Zagreb juž. kol. Promet ob madžarski meji je ustavljen. Po najnovejši odredbi ministrstva za promet je ustavljen vsak promet med Bajo in Subotico, ter Somborjem in Subotico. Železniška proga Trst—Pulj. Po poročilih iz Milana z dne 4. t. m. so komunisti pretrgali progo Trst-Pulj. Proga je bila tako poškodovana, da je bil promet popolnoma ustavljen. Pošiljatev nemških lokomotiv. Na račun vojne odškodnine bo Nemčija do 10 . t. m. poslala 25 lokomotiv in 2000 tovornih vagonov. Taksa za inozemske brzojavke. Od 1. novembra dalje se bo pri plačilu takse za inozemske brzojavke na vseh postajah računalo 6 dinarjev kot ekvivalent za švicarski frank. Nabava novih telefonskih aparatov. Ker je potreba telefonskih aparatov v celi kraljevini zelo občutna, je ministrstvo za pošto in brzojav odredilo, da se takoj prične z nabavo aparatov. Otvoritev telefonskih eentral Glina in Topusko. Kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Zagrebu naznanja, da se je otvorila pri poštnih in brzojavnih uradih Glina in Topusko v zagrebški županiji telefonska centrala; pri poštnem in brzojavnem uradu Virginmost pa javna telefonska govorilnica za krajevni in medkrajevni promet. Promet z ruskimi lukami je ustavljen, ker divja baje po vseh ruskih lukah kolera. Kmetijstvo. Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola ▼ Mariboru je odobrena in bo otvorjena še letošnjo jesen, najbr-že meseca novembra. Opozarjamo vse, da se zaradi sprejema takoj obrnejo na ravnateljstvo šole v Mariboru, da se čim preje ugotovi število obiskovalcev šole. Pogoji za sprejem v srednjo vinarsko, badjarsko in poljedelsko šolo so sledeči: a) starost najmanj 16 let; b) z dobrim uspehom dovršena nižja gimnazija, nižja realka ali meščanska šola; c) za prosilce, ki ne prestopijo neposredno iz katerega drugega zavoda, izpričevalo o nravnosti (vedenju); e) izpričevalo o trdnem zdravju in telesni usposobljenosti; d) domovnica. Sprejemajo se tudi absolventi nižjih kmetijskih šol, ako imajo predpisano predizobrazbo. Prednosti imajo sinovi kmetskih staršev, ki se posvetijo domačemu gospodarstvu. Za revnejše prosilce so predvidene studijske podpore v letnih zneskih po 6000 kron. Prosilci za obisk sreduje vinarske, sadjarske in poljedelske šole so brez izjeme vnanji učenci ter si morajo preskrbeti stanovanje in hrano zunnj zavoda. Natančnejše podatke daje ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Z otvoritvijo srednje šole se nudi lepa prilika posestnikom, da skrbe za višjo strokovno izobrazbo svojih sinov. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Veliko zalogo vsakovrstnega mila, surovine za izdelavo istega kakor loj itd., nadalje slanino, mast, zmrznjeno meso, meso v škatljah itd. ima vedno v zalogi neka amerikanska tvrdka transit Trst ali Dunaj. Naslov je interesentom na razpolago v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Vozni red parobrodne družbe »Dal-matia« je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice interesentom na razpolago. Iz noSUi organizacij. Groinij trgovcev v Ljubljani opo zarja vse one svoje člane, ki iniajo posla s carinarnico, na notico v > Trgovskem listu« št. 101/1921 pod naslovom > carina«, ki razpravlja o ležarinskih pristojbah. Zglaševanje uslužbencev. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane, da morajo svoje uslužbence redno zglaševati pri gremiju, ker bo gremijal-no načelstvo potrdilo samo ona spričevala uslužbencev, ki so bili redno zgla-šeni. Dobava, prodaja. Oddaja gradbenih del v Ljubljani. Ravnateljstvo državnih železnic kraljevine SHS v Zagrebu razpisuje uradno javno pismeno licitacijsko obravnavo za zgradbo poslopja za inšpektorat državnih železnic v Ljubljani. Ta obravnava bo dno 15. okt. t. 1. ob desetih pri direkciji državnih železnic v Zagrebu, Mihanovi-ieva ulica St. 12, II. nadstropje, soba St. 67. Predpisno kolkovane in zapečatene ponudbe z računsko čitljivim in brezpo-grešnim proračunom, s priloženim potrdilom glavne blagajne direkcije državnih železnic v Zagrebu, da je ponudnik položil vadij v znesku 100.000 K v gotovini, v garancijskem pismu ali v vrednostnih papirjih, se morajo do imenovanega dne vročiti ali pravočasno poslati po pošti direkciji državnih železnic v Zagrebu, oddelku »D«, soba št. 67. Ponudbo mora ponudnik svojeročno podpisati ter v njej označiti stan in bivališče. Direkcija državnih železnic si pridržuje pravico, da izmed prispelih ponudb sprejme eno, ali pa da tudi, če bi ji ne bilo ugodno, ne sprejme nobene, in sicer ne glede na višino ponujene vsote. Podjetnik, ki se mu poverijo gradbena dela, bo moral dopolniti vadij na 5 odstotno varščino, in sicer tako, da se mu bo ta odtezala pri izplačevanju zaslužka v obrokih, navedenih v pogodbi. Zgradba mora biti popolnoma dovršena do dne 15. avgusta 1922. Obrazec ponudbe in proračuna se dobi izza 1. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic, oddelek D, soba št. 77, ali pri progovni sekciji državnih železnic v Ljubljani, brezplačno, načrti zgradbe pa proti povratku lastnih stroškov 400 K. Razno. Izpraznitev tretje cone. Italijanskega poslanika na našem dvoru grofa Man-zonija je sprejel v Rimu minister zunanjih del Della Toretta. Grof Manzoni je predlagal ministru zunanjih del, da naj v interesu dobrih odnošajev z Jugoslavijo kakor hitro mogoče odredi izpraznitev tretje cone. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Gorici demolirana. GoriSki fašisti so napadli podružnico Ljubljanske kreditne banke v Gorici z bombami in jo popolnoma demolirali. Razbili so vse prostore in napravili ogromno škodo. 130 milijonov dinarjev za orožje. Ministrstvo za vojno in mornarico je poslalo v inozemstvo komisijo z naročilom, da kupi za 130 milijonov dinarjev orožja . in municije. V komisiji so trije polkovniki in en podpolkovnik. Konferenca v Porto rose. Konferenca nasledstvenih drža'1 bivše avstro-ogrske monarhije bo v prvi polovici oktobra v Portorose. Ukinjen sekvester. Na intervencijo Anglije pri ministrstvu pravde, je ukinjen sekvester nad rudnikom Bleiberg-werke Union v Mežiški dolini in je bil rudnik predan angleški družbi, ki je rudnik kupila. Cene voinim listkom na dunajski električni železnici. Vozni listki na dunajski električni železnici so se podražili za 6 kron ter stanejo sedaj 16 kron mesto 10 K. Dobrodelno društvo tiskarjev v Ljubljani, ki podpira izključno le vdove in sirote umrlih, padlih in onemoglih članov, praznuje v nedeljo, ltt. oktobra 1.1. svojo 25 letnico. Ob tej priliki priredi zabavni večer v veliki dvorani »Uniona* 7. bogatim sporedom in plesom, na kar sl. občinslvo že danes opozarjamo. Tržno potočila. Trg. Zagreb. Govedina: I. sprednji del 26 K, zadnji del 30 K, 11. sprednji del 16 K, zadnji ‘20 K; teletina: sprednji del 5 8 do 20 K, zadnji del 22 do 24 K; svinjsko meso: 36 do 44 K; slanina: 54 do 68 K; mast: 62 K; sušeno svinjsko meso: 56 do 60 K; krompir 4 K; mleko liter 7 K; jajca (komad) 2.50 do 3.50 K; jabolka (kg) 6 do 8 K; hruške 8 do 10 K; breskve 8 do 10 K; grozdje 16 K; čebula 8 K; špinača 16 K. Poročilo s tržišža s poljskimi pridelki. Pojavilo se je nekaj koruze nove žetve. Sklepajo se terminske kupčije po nekoliko nižjih cenah za dobave november-december-januar, dočim se za pozneje zahteva 800 K postavno postaja natovo-ritve. Umetno sušena nova koruza stane pri nabavi tekom tega meseca 750 K do 770 K franko sremske postaje. 'Pšenica, ki se pojavlja radi slabega prometa le v malih količinah, stane 1030 K do 1060 K. Rž notira 850 do 880 K, oves 740 do 780 K, po kakovosti, ječmen 8!)0 do 950 K. Moka 0 stane 15.90 do 16.20 K z vrečo. Vse cene postavno postaja nato-voritve. Promet je slab. Hmelj. XXVI. brzojavno tržno poročilo: Žatec, 4. oktobra 1921. Živahno povpraševanje; zelo čvrsto 8200—6800 č. K za 50 kg. Kolonij,'ilno blago. Kara. New-York loko 83/u (dan prej 8.12), sept. 7.55 (7.54), dec. 7.78 (7.82), marc 7.94 (8.01), maj 8.08 (8.16), julij 8.19 (8.29). Amsterdam. Java Ro-busta. loko 31 A c. fob. Indijsko blago, sept.—okt. 31 A cif. Holandija Padang Robusta telquel. sept. 25 c. cif Holandija, loko 28 c. fob. Palembang Robusta, sept. okt. 24 c.cif. Rumenkasta Sumatra Liberia 40 c. fob. rumena. Java 44 c. fob. Hamburg: Prima Santos 14 M, Su-perior 13, Good 11.50, Centralno ameriška 19, Robusta o B. 10. Prima Java 11 M 'A kg brez carine. ri/j BjGI ••• % Borza. Zagreb, devize: Berlin 195.50— 198, Milan izplačilo 980— 990, ček 975— 985, London 920, Newyork ček 243—244, Pariz 17.50, Praga 265—267, Švica 4247, Dunaj 7.40—7.50, Budimpešta 35.50— 86, valute: dolarji 236—241.50, avstrijske krone 9—10, rublji 11—13, na-poleoni 790, marke 192—194, leji 202, lire 960-965. Jadranska banka 1250—1300. Ljub. kreditua banka 850— 875. Narodna banka 520—530. Beograd, valute: dolarji 58.50, leji 51, devize: London 224, Pariz 288, Praga 61, Dunaj 1.925, Berlin 48.70. Milan 239.50. Ziiricli, devize: Berlin 4.60, New-york 5.65, London 21.38, Pariz 41.45, Milan 22.75, Praga 5.9$, Budimpešta 0.82, Zagreb 2.30, Bukarešta 4.75, Varšava 0.12, Dunaj 0.35, avstrijske žig. krone 0.22. L SA1RIN, Ljijana, Mestnitn 6 Velika zaloga vsakovrstnega usnja, kož, podplatov, gonilnih jerme-boksa NA DEBELO. nov in S\/\S\S\S\S\S\ \ y / \ / \ v ? V s \ / Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani VABILO na občni ubor dne ‘24. oktobra 1921 ob •jtol 11. uri dopoldne mu« v »Narodnem do-v Brežicah. Dnevni red: 1. Ustanovitev gremija zu brežiški okraj. 2. Potrditev predloženih pravil. 3. Predlogi in slučajnosti. Pri nezadostni udeležbi članov se eno uro pozneje vrši občni zbor ob vsake:!! številu navzočih. Ker je dnevni red zelo važen, se udeležba posebno priporoča. Trgovska zadruga v Brežicah. Ant. IJinek, 1. r. t. č. načelnik: * ■v priporoCa špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deželne pridelke ■raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna praSarna za kavo ta mlin za diSave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. \ ✓ \ / \ ✓ \ ✓ \ / \ ✓ \ ✓ \ ✓ \ ✓ \/\/\/\/\/\/\/ A M P 'i L j vssh vrst *»■ % S»TA.a ji LJUBLJANA &J ‘efra Vsakovrstne PRI ..ZLATI LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (MOhleisen) nasproti Križanske cerkve. Ima vedno veliko zalogo za gospode, in deklice ter posebno izbiro najnovejših modelov. Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na d v., vsako sredo in soboto i-J r Ijubllana, Sv. Petra e. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno. Velika izbira potrebščin krojače in šivilje. izdeluje Tovarna lesenih žebljev za Ivan Ms ml., Tacen pod Šmarno goro pri Ljubila;!!. L. PEVALEK, p,Le nudi iz prvovrstnega materiiala vseh vrst in v vsaki mnolini najmoderneje narejena prva tovarna te vrste v Jygo$iaviji BRATA ICOLENC - Kirna, Dolenjsko ■ ■ M ■ Prevzemajo se tudi stare pile v nmo Cene. zrcaerne i Szvršltev tocssa S i. ms?, ion itt iiM za iiim m d. z e. z. Slovenska Bistrica ■•a Oferlramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu :: s cenami brez konkur ence :: Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko! M itaaianj« »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin Ljubljani