Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 6. marcija 1896. jdtídiátíÉMiylidEtí^^ direktnega davka. Tisti kmetje, ki bodo plaćali goldinar več davka, se morejo pač že boljšim prištevati, velika Politiški oddelek. večina plača le nekaj krajcarjev več. Seveda tudi to Po deželnih zborih. III. žalostno, a noben poslanec ni vedel za kak drug vir, iz katerega se bi pokril znaten primanjkljaj, ne da se ' \ , . za bodoče čase naredila kaka škoda. Dolgov delati deželi kranjskem deželnem zboru se je letos kazal ob ne kaže, kajti dolgovi se morajo obrestovati in bi bili več prilcžnostih. naš obžalovanja viedni mejsebojni prepir. věčno breme deželi. Najhujše se je to vidělo pri verifikacijski debati, pa tudi Katoliški stranki se je letos izpolnila dolgoletna ob druzih priložnostih se je kazal ta razpor in oviral želja, da se je odpravila legalizacija za zemljiškoknjižne kolikor toliko vspešno delovanje. Ta razpor prcuzročuje, listine pod 100 gld. Če ima ta pridobitev kaj vrednosti, da nemška stranka ima v deželnem zboru velik upliv i ali pa morda prebivalstvu še v škodo, ne bodemo dočim bi prav nobenega ne imela, da so Slovenci jedini, ugibali. To bode še le bodočnost pokazala. Mi pač ne Vzlic temu pa moramo reči, da je zbor zlasti v vidimo nobene sreče za kmeta v tem, če se bode sedaj gospodarskem oziru mnogo dobrega sklenil. Zlast se je namesto notarja v največ slučajih stopil zakotni pisač, pa več dobrih mislij sprcžilo, posebno glede zavarovanja. Kolikor mi poznamo v deželi, moramo priznati, da je Izmej večjih zakonov, ki so se letos sklenili, je pred vsem premalo toli izobraženih ljudij v deželi î ki znali na- omeniti nov stavbeni red, ki je velike važnosti baš sedaj, pravljati deželnoknjižne listine, da bi mi mogli od tega ko mestu. potres porušil toliko hiš v našem deželnem glavnem pričakovati kak dobiček. Sicer je pa morda še dobro, da se je stvar tako iztekla, se vsaj s to zadevo ne bode Delo kranjskega deželnega zbora je sploh težavno. ljudstvo moglo več vznemirjati Deželo čakajo veliki stroški, ker so porušene njene de- Kranjski deželni zbor je sklenil tudi precej rahlo želne hiše in bode treba nove zidati in letos preneha resolucijo glede obnovljenja ogerske pogodbe in tako po državni donesek k zemljiško-odveznemu zakladu. Vsled vedal, da tudi naša dežela ni zadovoljna s sedanjimi teh dveh stvarij je bilo potrebno povišati deželno na- razmerami. klado. Katoliška stranka je predlagala, da naj se proda goriškem deželneni zboru so letos Italijani dělali rajši za več tisoč dělnic jih ima dežela. Priznala je vse mogoče ovire. Ko so nekaj časa bili za jeden glas v pa sama î da jedino letos mogoče se na ta način po- manjšini, se niso hoteli vdeleževati sej, boje se j da se magati, drugo leto bode pa vendar potreba naklado po- žanje kaj neugodnega ne sklenilo. Da ni naposled škof višati. Sicer bi se pa ž nje predlogom bil samo zapravil přišel zborovanju, bi Italijani bili marsikaj preprečili. del deželnega premoženja, kar bi se bilo utegnilo pozneje Stavilo se je pa v goriškem deželnem zboru od obeh hudo maščevati. Tako gospodarstvo ni umno, ker se ne stranij mnogo interpelacij, katerih večina se je sukala ozira več na bodočnost. Vidi se, da je nekaterim go- okrog slovenske ljudske šole v Gorici. Na večino teh »podom jedino za popularnost. Znano je, da je vedno interpelacij vlada ni dala nobenega odgovora. tisti poslanec posebno popularen » nasprotuje novim veseljem pa moramo omeniti, da je mej sloven davkom in katoliška stranka se je pa tudi tega popri- skimi deželnimi poslanci v goriškem deželnem zboru via če tudi sama ve, da bi vsled tega se v bodoče na- dala najlepša sloga, če tudi je bil volilni boj precej hud. jela, klada še toliko bolj povišati morala. Sicer pa vse povi- Poslanca, ki ništa bila izvoljena na priporočilo društva šanje ne bode znatno za 2 o/o odstotka od » Sloge a sta se drugih poslancev oklenila. V isterskem deželnem zboru se je pa proti Slo-vanom silno brezozirno postopálo. Vlada pa tudi ni pokazala proti Italijanom potrebne odločnosti. Dopuščali se niso slovanski predlogi, na slovanské interpelacije dajal se je italijanski odgovor, žalili so se slovanski poslanci od italijanskih tovarišev in z galerije, naposled so se tri volitve slovan8kih poslancev razveljavile brez vsacega povoda, če tudi so dotični poslanci bili voljeni z veliko većino in je celo vladni zastopnik zatrjeval, da se je volite v popolnoma pravilno vršila. Italijani so pri vsaki priliki pokazali, da pri njih ne velja pravica, temveč le surova sila. Zaradi tega so pa slovanski poslanci prav prisiljeni bili zapustiti deželni zbor. Razprav tržaškega deželnega zbora se Slovenci niso udeleževali. Vzlic temu so pa Italijani se ob nje drgnili. Tudi neko protiavstrijsko demonstracijo so bili Italijani uprizorili. Stavili so predlog, naj se izroče simpatije italijanski vojski v Afriki. Razpravljali o tem predlogu niso, ker so se bali, da jih vlada razžene. Baratieriju pa vse simpatije Tržačanov nič ne pomagajo, mora se sramotno umikovati v Afriki. v Splošno pa moramo reči, da je nas Slovence tudi minolo zasedanje poučilo, da od deželnih zborov nimamo posebno dobrega pričakovati in da bi nam bilo le v škodo, ko bi se jim delokrcg razširjal. Zato smo se kar čudili, da je gospod Klun predlagal, da bi se deželnim zborom izročila zopet volitev državnih poslancev. Če je ta gospod le pažljivo zasledoval letošnje zborovanje koroškega, šta-jerskega, isterskega in tržaškega deželnega zbora, bi moral vedeti, da bi to bila za Slovence še trikrat hujša zaušnica, kakor je krivicen sedanji volilni red. Sicer pa mislimo, da se je g. Klun hotel le malo pošaliti ali pa malo prikupiti se nekaterim modrokrvnim gospodom v Hohenwartovem klubu, vedoč, da tako iz tega ne bode nič. Če bi pa do resnice prišlo, bi pa najbrž tudi on po-gumno se teinu upiral. Politični pregled. Dunajské volitve. — V tretjem iu drugem razredu zmagali so zopet pri obciuskih volitvah duuajskih protisemitje s tolikimi kandidati, kakor v septembru. Mestni zbor ima zopet protisemitsko večino in dr. Lueger bo voljen za župana dunajskega. Sedaj je le vprašanje, kaj stori Badeni, ali ga bode předložil vladarju v potrjenje. Prepričal se je sedaj lahko, da ni nobenega upanja, da bi se pri kakih volitvah dobila na Dunaju še liberalna večina. Dosedaj se je vlada zanašala na uradnike, a sedaj pa vidi, da je njeno upanje bilo prazno. Ministerski predsednik vidi, da so na Dunaju razmere povse drugačne., kakor v Galiciji, kjer se lahko ljudje komandirajo pri volitvah. Volilna reforma. — Posvetovanja v odseku vrše se prav po volji vlade. Grof Badeni pa tudi z odsekovimi elani ne govori posebno spoštljivo, temveč je jim kar zagrozil, da jih bode razpodil, če mu bodo dosti sitnosti delali. Rekel je,' da nima časa se dolgo prepirati ž njimi in prihajati k posve-tovanjem, kakor je Windischgrátz. Ta odločna beseda je < posebno levicarje poparila. Kar lepo ponizno so se udali. Vladna predloga se je vsprejela za predlogo v podrobni debati in takoj se tudi vsprejel prvi član nespremenjen. Ta član določa, ko- liko poslancev bode imela nova kurija Odklonili so se vsi preminjevalni predlogi, tudi predlog poslanca kanonika Kluna, naj Kranjska dobi dva poslanca v novi kuriji. Vse kaže, da se predloga v odseku nespremen;ena vsprejme. Če se bode v zbornici dobila dvetretjinska večina, se pa ne ve Celjska postavka vsprejeta. — Nemški liberalci íq nacijonalci so bili poskusili tudi letos uničiti celjsko gimnazijo. Predlagali so, da naj se potrebščina za to gimnazijo izpusti iz proračuna. Ta predlog je pa državni zbor zavrgel s 140 proti 108 glasom Proti temu predlogu so glasovali Jugo-slovani, Čehi, Poljaki, Rusini, Hohenwartov klub in katoliška ljudska stranka. Zanj so glasovali nemški liberalci, nemški nacijonalci, Ilalijani in pa protisemitje. Poslednji so zopet pokazali, da v narodnem oziru niso za las boljši od nacijonalcev. Liberalcev je pa pri glasovanju mnogo manjkalo. Proti vladi se niso upali glasovati, za celjsko postavko pa niso smeli, ker je bil klub sklenil, da stranka glasuje proti celjski postavki. Manjkala sta pri glasovanju tudi kranjska zastopnika velepo-sestva. Menda sta spoznala, da ni lepo upirati se vsem opra-vičenim slovenskim težnjam. Učni budget. — Pri razpravi o potrebščinah za ljudske šole je posebno koroški poslanec Dobemigg svoje ne-slanosti prodajal. Trdil je. da koroški Slovenci ne žele slovenskih šol, govoril o kranjskih hujskačih na Koroškem, dolžil vlado, da preveč pospešuje slovenske težnje in naposled napo-vedal, da on sedanji vladi ne zaupa in bode proti proračunu glasoval. ZavraČal ga je potem jako dobro gospod Klun, ki je zagovarjal težnje koroških Slovencev. Klun je pa imel zaradi tega težavno stališče, ker je Doberniggov govor tako bedast, da je nanj jedva resno odgovarjanje mogoče Chotkovski in pa Scheicher sta se potegovala za versko šolo, Kronawetter se je pa izrekel, da naj se veronauk kar iz šole odstrani. Nekateri govomiki so pa naglašali, naj bi se v šolah bolj oziralo na pouk kmetijstva. Dr. Ante Starčević je umri v Zagrebu in je bil slo-vesno pokopan v Šestinah, ker je bil naročil v svoji oporoki, naj se ne pokoplje v Zagrebu. Njegov pogreb je pokazal kak vpliv je imel pokojnik na narod Pokojni Starčević je bil z dušo in telesom Hrvat in se je z vso odlocnostjo potegoval za obnovljenje hrvatskega državnega prava. Za to svojo idejo je tudi veliko trpěl. Jedenkrát je bil celo obsojen v zápor, drugi pot dalje časa sedel v záporu. Tudi službo so mu vzeli zaradi njegovega političnega prepričanja. Kako trden značaj je bil, pokazalo se je tedaj, ko mu je ban Rauch ponujal načelništvo učnega oddelka deželne vlade, a je to odklonil, če tudi je živel baš tedaj v kaj neugodnih razmerah. Hvaležai naroi mu je na stare dni podařil z vsem potrebnim opravljeno hišo, le žal da je le nekaj mesecev bival v njej, potem ga je pa pokosila smrt. Bolgarija. — Knez Ferdinand dobi v krátkém ol tur-škega sultana oficijelno potrdilo, da je přiznán bolgarskim knezom, oziroma generalnim guvernerjem v vzhodni Rumeliji. To bo pač veseli dan za kneza Ferdinanda. In vse to je do- segel s tem, da je dal prekrstiti svojega sina Borisa in se je poravnal z mogočno Rusijo. Rusija. —■ Kronanje ruskega carja je določeno na dan 26. maja. — Ruska vlada ustanovi v raznih bolgarskih mestih konzulate. To dějstvo zopet priča, da je Rusija po pravoslav- ljenju Borisovem, naklonjena Bolgariji. — Pozornost Rusije obrnjena je na Korejo in na Turčijo. Kakor na Koreji, utrjuje ruska vlada svoj vpliv tudi v Turčiji. Zaradi Koreje se po-gaja z Japonci, ti se nečejo udati, a verjetno je pač, da bo Rusija dosegla svoje namene v Vzhodni Aziji. V resnici je že zdaj ondu gospodar. Na Kitajskem, Japonskem in v Koreji so odvisni od močne Rusije. V Turčiji je Rusiji največ do tega, da dobi za se Dardanele. Z bojem ne mara tega iskati, čaka pa, da po velikih homatijah, ki so zdaj v Turčiji, kar na tihem pride v posest Dardanel. 93 Francija. Vlada je zahtevala od poslanske zbornice Prevzvišenosti gosp. železniškega ministra: Reševaje poseben kredit za zastopstvo Francije pri car ja Zbornica je ta kredit dovolila. kronanju ruskega ulogo z dne 29. oktobra 1895, št. 1762, s katero je Republikanski pred- čestita zbornica priporočilno predložila prošnjo več sednik Faure potuje sedaj po južni Franciji Prebivalstvo ga občin za uvedbo lokalnega vlaka mej Ljubljano in navduš^no pozdravlja. Posebno lepo je bil sprejet v Lyonu. Trstom, se čestiti zbornici naznanja, da južna želez-Predstavljajo se mu povsod deputacije zastopov itd Zasledu- nica z ozirom na zelo neugodni čas odhoda in do- jejo pa tudi anarhisti Faurea na njegovem potovanju. Policija hoda v Trst (ob 4. uri zjutraj, oziroma ob 1. uri po-vestno pazi na vse. Aretovala je že vec osob, pri katerih se noči) uvedbi lokalnega vlaka mej Ljubljano in Trstom je našlo sun ljivo orožje na ta način, kakor predlagajo interesentje, ne more Italijani v Afriki. Dasi uradna poročila vedo po- pripisovati vrednosti. vedati o vspehih italijanske vojske v Afriki, vendar je resnica, Pripravljena pa južna železnica uvesti s da Italijanom jako slaba poje v Afriki. Italiianska vlada delà 1. majem 1896 po jeden nov vlak mej Ljubljano in vsega tega krivega generala Baratierija, katerega bodo baje St. Petrom. Jeden teh vlakov bo odhajal iz St. Petra odpoklicali. Na njegovo mesto pride Baldissera, ki menda ob kaki 6 uri 30 min. zjutraj in ob kaki 8 uri 50 min. dobro pozna afriške razmere. Pred svojim časom so tako hva- dopoludne prihajal v Ljubljano, nasprotni vlak pa bo lili Baratierija, zdaj ga pa zanicujejo. Res pa je, da je odhajal iz Ljubljane ob kaki 7 uri 30 min. zvečer in vlada sama kriva nevspehov v Afriki Prepozno je poskrbela prihajal v St. Peter ob kaki 10 uri zvečer. Zadnje za red v Ab*sinijo Zdaj pošljejo baje še 50.000 vojakov v imenovani vlak dobi pri tem v St. Petru še zvezo z Afriko Kdiko denarja to gre in uboga Italija naj daje za osobnim vlakom št. 808 (St. Peter-Reka), s čimur se Afriko, ko ima doma sto potreb. Kes daleč so zašli vladni pridobi nova in ugodna zveza v razmerji Ljubljana- mogotci italijanski s to afriško zadevo. Najnovejša poročila Reka, ker je prihod v Reko ob 12 uri 25 min. ponoči. ravno vedo povedati, da so bili Italijani močno tepeni. Laška Ker se je železniškemu ministerstvu od poklicane vojska je morala zapustiti svojo pozicijo Bilo je ubitih in strani naznanilo, da se bo s to privolitvijo južne že- ranjenih mnoge vojakov. leznice željam interesentov večinoma ustreglo, ministerstvo za zdaj ne bo več s to zadevo bavilo. Zbor- nica vzame to naznanilo odobravaje na znanje. —Ml_________ Obrtnija. ? (Dalje sledi.) Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Javne seje trgovske in obrtniške zbornice so se dne 28. febr pod predsedstvom gosp. zbornič- nega predsednika Ivana Per dana in o navzočnosti vladnega. zastopnika gosp. c. kr. deželne vlade svet. zbornični svet- Do- dr. pl. Rulinga udeležili nastopni niki : lenec, Ivan Franc Baumgartner, Ivan Dogan, Oroslav Zakon z dne 17. januvarija 1896. o pospeševanji nižje vrste železnic. . Izvršitev tistih za javni promet določenih železnic nižje vrste (lokalnih železnic, sekundarnih železnic, vicinalnih železnic, malih železnic in dr. t.), katerih po- Hren, Anton Klein, Franc Kollmann, treba ali hasnovitost je s stališča deželnih koristij brez Alojzij Lenček, Karol Luckmann, Eranc Omersa, Vaso dvojbena, glede katerih pa je vendar dokazano, da delež Petričič, Josip Rebek in Avgust Skaberne. Zbornični predsednik otvori sejo. připomni, da so odsotni gospodje zbornični svetniki opravičili svojo odsotnost in imenuje overovateljema zapisnika današnje seje zbornična svetnika Franca Hrena in Ka-rola Luckmanna. niki (zlasti okraji, občine in zasebniki) niso v stanu do cela pripraviti vseh potrebnih novčnih sredstev, sme de-žela pospešévati ali Zapisnik zadnje seje se odobri. Zbornični predsednik naznani, da je došlo na zbornico nastopno pisanje Nj. prevzvišenosti c. k. železniškega ministra Emila vitez Guttenberga: Od višjem c. in kr. Apostoljskega veličanstva po Naj- s tem, da prevzame poroštvo za letni čisti donos v zagc.tovilo največ štiriodstotnega obrestovanja in v do-pustilni dobi po náčrtu izvršenega poplačila tistega delà napravne glavnice dotične železnice nižje vrste, ki se pripravi z izdanjem prednostnih obveznic (železničnih dolžnic) ali z najetjem hipotekarnega posojila ali za lastnoročnem pismu z dne 17. januvarija z železniškim ministrom imenovan, prevzel sem današnjim dnevom najmilostneje z mi |HHHHHHHHBHH|HHBflHiH izročeno službo. Usojam se o tem čestito zbornico obveščati m jo zagotovljam, da bom v na svoji važne s tem, da dá posojilo, ki se knjižno zagotovi, največ 4 cdstotki cbrestuje in v dopustilni dôbi poplaća, eventualno proti poplačilu v prednostnih obveznicah, v obeh slučajih do visokosti sedemdesetih odstotkov od de- največjo pozornost obračal interese, katere imajo na prometnem polju varovati trgovske in obrtniške zbornice. Ob jednem se na-dejam, da me bo pri tem poslu vspešno podpírala čestita zbornica. Zbornica vzame to obvestilo z odobravanjem na službi vedno gospodarske želnega odbora (§ 20.) priznanih stroškov za gradnjo; s tem, da dá prispevke à fonds perdu, jedenkrát plačuje glavnico, ali pa v letninah (anuitetah). Razven tega se sme dežela po obstoječih posebnih razmerah pri dobavi glavnice za takšne železnice nižje znanje in bo z največjo radovoljnostjo zmirom pri vrste udeležiti tudi s tem, da ista ali dá poroštvo za pravljena, na njo stavljenim zahtevam po svojih naj čisti donos v zmislu določila pod lit. a) glede prednostnih boljših močeh ustreči. Nadalje zbornica vzame na znanje, da je vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo z ukazom z dne 16. jan. akcij » ki se izdado v popolnilo stroškov za gradnjo i z med 1896, št. 843, odobrilo zbornični proračun za 1. 1896. največ štiriodstotno zamudno dividendo oskrbe in dopustilno dobo razdolže, ali pa da ista prevzame pred Zbornični predsednik naznani nastopni ukaz Nj. nostne, oziroma osnovne akcije po polni nominalni vrednosti » 94 misel vzeto podporo pa sme dati de- 1881., drž. zak. št. zoper druge deležnike pa potom žela železnicam nižje vrste samo takrat: kadar je potreba ali hasnovitost nameravane že-lezniške gradnje s stališča deželnih koristi po sklepu de- politične eksekucije. . Dupustnost in pogoje za uporabo deželnih, okrajnih in občinskih cest v napravo in obrat železnic želnega zbora priznana 9.), in nižje vrste določi brez kvare po zakonu ali dopu ki kadar deležniki in država, skupno ali jedna ; teh dveh strank sama zase, ali 1.) po razmeri potrebščine zagotove prispevke jih je za železniško gradnjo plaćati k gradbenim stroškom, priznanim od deželnega odbora, v visokosti najmanj pet-indvajsetih odstotkov a fonds perdu ali pa jih zagotove s tem, da prevzamejo akcije dotičnega podjetja v polni stilnem pismu državni upravi pridržanega vplivanja takšne naprave — deželni odbor. na Pri tem se je držati načela, da za takšno uporabo nikdar ni plačati posebne odškodnine, in da uporab imenski vrednosti, ali pa 2.) prevzamejo zaveznost, da bodo v slučaji, ko bi letni obrestni pribitki dotične železnice ne zadostovali v pokritje potrebščine za obrestovanje in za razdolženje napravne glavnice v dopustilni dobi, plačevali priplačila do najmanj treh osmin te letne skupne potrebščine. Za gradnjo in obrat, kakor tudi za društveno . tega zakona od dežele pospeševanih že- ljati vsa mogoča, vsaj pa takšna olajšila in takšne ugod nosti, kakoršne so po tisti čas veljavnih določilih pred pisane za državne ceste. . Letno potrebščino za zaveznosti, katere na podstavi tega zakona prevzame dežela, je zahtevati s pri- mernim pokritjem v deželnem proračunu, in pravilno po- rabo dovoljenih novčnih sredstev je izkazati v deželnem računskem sklepu. upravo po leznic nižje vrste, je pod primernim vplivanjem deželnega odbora praviloma preskrbeti pôtem dogovora z državno upravo ali pa z upravo stične železnice. . Deželnemu zboru je pridržano sklepati in raz-sojati o načinu in visokosti finančně podpore, katera se da posameznim železničním podjetjem iz deželnih sredstev, o podrobnejših načinih za to potrebne novčne dobave in o prodaji v deželno posest dospelih prednostnih obveznic, prednostnih ali osnovnih akcij železničnih podjetij. 10 Dež odbor pristaje v cbče pripravljanje in Za tište železnice nižje vrste, za katerih grad- nasvetovanje glede stvari, ki so po pridržane skle njo se pripravi glavnica do cela ali deloma s tem, da panju in razsojanju deželnega zbora, kakor tudi izvrše prevzamejo deležniki, dežela ali država osnovne akcije, vanje dotičnih od deželnega zbora storjenih sklepov je napraviti akcijska društva. Zlasti je deželni odbor dolžan, presoditi predložene Društveni odbor sme šteti naj več devet odbornikov, projekte, katerih stroške morajo plačati deležniki brez katerih dva imenuje deželni odbor. društvena pravila je sprejeti določilo kvare eventuvalnega povračila teh stroškov napravne > da opra- glavnice dotične železniške proge dalje začeti in izvr vila društvenega odbora kot častno službo brezplačno. opravljati šiti poizvedbe in razprave zaradi zagotovila gradnje že železnic na podstavi tega zakona, skleniti dotične preli Tudi je v pravilih po razmerji dogovorov, katere minarne pogodbe z deležniki, podjetniki in železničnimi za vsak slučaj posebej sklenejo udeleženi faktorji dolo úpravami, kakor tudi započeti potrebne dogovore z dr čiti če bode in v koliko bode iz čistih donosov dotič- žavno upravo, vplivati na gradnjo in obrat železnic » pre nega železniškega podjetja povrniti naprednine z obresti sojati obratne in donosne račune, kakor tudi izvrševati vred, katere da dežela pod naslovom poroštva čistega po določilih tega zakona in sklepov deželnega zbora po- donosa 1., št. 1.) Prednostne akcije tistih akcijskih društev î ki trebne finančně transakcije. Dokler deželni odbor nima na razpolaganje svojih se napravijo za železnice, podpírané od dežele na pod- orgànov za strokovno presojanje lokalno-železničnih pro- staví stavi tega zakona, imajo pravico do štiriodstotne prednostne dividende pred osnovnimi akcijami. Prednostne ali osnovne akcije, ki pridejo na pod-določil tega zakona v posest dežele, se ne smejo prodati pred pretekom jednega leta, ki se računi od dneva obratnega odprtja dotične železnične proge. Izjave deležnikov (okrájev, občin in zasebnikov) , plačati pri jektov v tehničnem in trgovskem oziru, mora vzeti svojim nasvetom in sklepom za podstavo vspeh pretresa, ki so ga o dotični stvari izvršili vladni organi. 11 > s katerimi se isti zavežejo, prevzeti akcije spevke fonds perdu, odstopiti zemljišča, dajati gradivo ali druge dajatve v blagu, morajo biti pravoobvezno od- , Za presojanje železničnih projektov, ki jih je na podstavi tega zakona pospeševati, in za pretresanje vprašanj, ki se ozirajo na njih finančno podporo iz deželnih sredstev, je ustanoviti deželni železniční svet, katerega sestavo, uredbo in področje po nasvetu deželnega odbora določi deželni zbor. dane v obliki, kakor jo določi deželni odbor 10.) Kadar bi deležniki (občine î okraji, zasebniki) za Obrtnij ske raznoterosti. Nikoraguiški prekop. Misel, da se napravi preko pa- ostali v izpolnovanju takšnih zaveznostij, tedaj je deželni odbor upravičen, zoper občine in cestnookrajne sklade postopati v namske ožine, pot za ladijo iz Atlantsk 6 menda vendar v Tiho morje se délai uresniči. Panamski prekop se ne bode do- a zato se bode pa gradil nikoraguiški prekop Ta zmiselni uporabi zakona z dne 10. aprila prekop bode sicer daljši, ali je veliku ložje napraviti, ker so 95 tla ugodneja in v večinem delu ne bode treba niti prekopa delati in rekah kedaj dodělal konkurenční překop jako škodovalo, se se sklenila združiti s panamsko družbo temveč plovba se bode vršila že po obstoječib jezer se bodo mej seboj zvezale. Da se pa ne bode , kar bi nikoraguiŠki družbi Deželna zakonodaja določi podrobneje določbe, v ko zma likor je kako nepremičnino v zmislu tega zakona trati za odmenjeno kmetijstvu ali gozdarstvu ali jedni stroki kmetijstva ali gozdarstva in če se posestniki takih Překop bode stal 150 milijonov dolarjev. Denár bodo posodili kmetijskih ali gozdarskih nepremičnim, kateri evropski in ameriški kapitalisti in banke imajo največ in v velikem obsegu gozde » ki nimajo hiše za stanovanje, ali ki so odme njene samo za zabavo HHl......Kmetijstvo"......í MHMÍ11 > ft ki ne dosežejo neke določene najmanjše velikosti ali dohodka, d) ki presegajo neko določeno velikost ali dohodek, ali Načrt zakona o kmetijskih zadrugah. Poljedelski minister grof Ledebur předložil dr žavnemu zboru načrt zakona o osnovi kmetijskih zadrug ki slove : • ' ? î Zadružni okoliš i ki so vpisane v deželno desko sploh j ali pa pod gotovimi pogoji izvzamejo od članstva okrajnih (ob-činskih) zadrug kmetovalcev ali pa imajo ustanoviti svoje stanovske zadruge kmetovalcev odstavek 2, točka c) tem, če ima posestnik kake premičnine član zmislu tega zakona in v zmislu deželnih zakonov, ki se izdajo na njegovi podlagi, se bode pravi-loma osnovala v vsakem sodném okrajů jedna zadruga za dotični okraj in v vsaki deželi jedna zadruga za vso deželo. Deželna zakonodaja pa vendar lahko odredi, da se zadruge izjemoma osnujejo samo za nekatere dele dežele, in poleg tega sklene določbe, po katerih se v vsaki deželi ali posamičnih delih dežele osnujejo. občinske zadruge kmetovalcev za jedno ali več krajevnih občin ali župnij i za jeden sodni okraj več kakor jedna okrajna zadruga kmetovalcev i za dva ali več sodnih okrájev samo jedna okrajna zadruga kmetovalcev stvo po Î odloči v dvomljivih slučajih okrajno politično oblastvo in v poslednji instanci deželno politično oblastvo. Člani deželne zadruge kmetovalcev so vsi člani deželi. okrajnih zadrug kmetovalcev obstoječih v dotični Če je v kaki deželi več deželnih zadrug j odloči deželna zakonodaja, kateri deželni zadrugi pripadajo razne okrajne zadruge ž njih člani. Tudi deželna zakonodaja lahko sklene določbe katerih se člani v 1 5 odstavek » točka stáno vskih zadrug, če tudi so v zmislu » i po imenovanih odstavek izvzeti od članstva pri okrajnih (občinskih) zadrugah vendar člani jedne v deželi obstoječih deželnih zadrug. . Člani stanovskih zadrug so praviloma opravi-čeni njih zadružne pravice in dolžnosti odstopiti najem-nikom, vžitkarjem ali v zmislu § 1103 obč. drž. zak. do válce v več deželnih zadrug kmetovalcev, stanovske zadruge za posamične skupine kmeto- vživanja opravičenim. Ne glede na ta přenos pravic in dolžnostij izvršujejo člani stanovskih zadrug volilno pra- odstavek točka a Tudi se prepušča deželni zakonodaji, da sklene določbe, po katerih se razdelujejo ali pa spajajo že osnovane stanovske zadruge. Namen. . Namen teh stanovskih zadrug kmetovalcev je, zboljševati nravno in gmotno stanje kmetovalcev z gojenjem duha skupnosti, vzajemnim poučevanjem in podpi-ranjem, ohranjenjem in povzdigo stanovske zavednosti zastopanjem stanovskih koristij zadružnikov in pospeše-vanjem njih gospodarskih koristij. Člani. , Člani okrajnih, oziroma ob jednem občinskih vico v zadružni odbor sami ali 9 oblaščencu. pa po jednem po Deželna zakonodaja pa lahko sklene določbe i po katerih vse pravice pod gotovimi pogoji dolžnosti zadružnih članov s pasivno in aktivno pravico vred pre-idejo na v odstavku 1, omenjene najemnike ali vžitkarje. i Če so take nepremičnine v posestvu države zadrug kmetovalec ? odstavek točka so pravi- loma posestniki neprimičnin v dotičnem sodném okraju, ali dotični občini ali župniji, namenjenih kmetijstvu ali posamični stroki kmetij- kaki gozdarstvu ali pa tudi stva ali gozdarstva. Posestniki posestev, ki so v raznih sodnih okrajih (krajevnih občinah, župnijah) se zmatrajo v vsakem teh okrájev (krajevnih občin, župnij) za člane dotičnih okrajnih (občinskih) zadrug, če in v koliko ima njih posestvo svoj- obeh slučajih je pa dolžen lastnik plačevati zadrugi doneske določene v tem zakonu. Za lastnike pod varstvom izvršujejo njih zadružne pravice in dolžnosti njih postavni zastopniki. dežele, občine, javnih zakladov ali drugih juridičnih oseb, morajo te korporacije naročiti pooblaščenca za izvrševanje zadružnih pravic in dolžnostij. Če je kaka nepremičnina, katere posest daje član-v solastništvu več oseb, imajo dotičniki iz svoje stvo j srede odbrati pooblaščenca. Vendar so solidarično zavezani za plačilne obvezanosti proti zadrugi. zastopstvu ,v zmislu premembi razmerja je obvestiti zadrugo. (Dalje sledi.) in in o vsaki stva » utemeljujejo članstvo. 96 **» m = Poučni in zabavni del. zB » Abraham Lincoln. Abraham Lincoln, katerega rojstni dan so v sredo 12. febr. v raznih ameriških državah prvic oficijelno ob- hajali tovno znan in čislan, ker je v dôbi njegove vlade po kanci imenovali kandidatom za predsednika. Mož je bil izvoljen, a njegova izvolitev je dala znak suženjskim ba-ronom, da se ločijo zveze. Lincoln je vse mogoče po-skusil, da se zveza ne prelomi, ko so pa gospodarji iz Severne Karoline dne 13. aprila v luki Charleston trd-njavico Fort Sumer napadli in bombardirali, je Lincoln dva dni kasneje izdal poziv na ljudstvo za ustanovljenje ? bil 16. predsednik Zjed. držav. Mož je sve- armade prostovoljcev, da vstaše zati hudih in trdih bitkah oslobodil crne sužnje, a bil umorjen zaradi tega od nekega južnega fanatikarja, za kar ga Missouriu razglasil osvobodenje sužnjev. Lincoln ni imel ta trenotek za ugoden, da osvobodi sužnje, in je celo generala Fremonta odstavil, ker je v Ali Američani in vsi svobodomišljeni čislajo kot mučenika. dogodki vojne so prepričali najbolj konservativne politikarje na Lincoln se je narodil dne 12. febr. 1809. v La Rue severu, da ako ne proglase osvobodenje sužnjev ne bode County, Ky, v ubornej hiši. Njegova mladostna leta je zmage nad vstaši in zato so Lincolna nadlegovali, da naj preživel na očetovi kmetiji in bil deležen le najpotrebne- to proglasi, kar je stonl dne 22 sept 1862. Mej vojno jega pouka bližnje vaške ljudske soie. Se predno je imel je bil Lincoln drugič izvoljen predsednikom ter je vojno volilno pravico, je bil politikař. Kot 23letni mladenič se tudi dokončal. Dne 9. aprila so vstaši pod zapovedništvom je udeležil kot prostovoljec vojn proti Indijancem potem generala Lee pri sodnijski hiši v Appomatox odložili dobil v zaslugo raznih govorov službo poštarja v New svoje orožje in se podali; pet dni kasneje je bil Lincoln Salemu. tem kraju je kmalu postal priljubljen neka v Fords gledališču v Washingtonu med predstavo v svoji tolpa Rowdies ga je nameravala pretepsti, a jo hudo loži ustreljen od igralca Wilkes Bootha, zagrizenega sina skupila od dolzega ptujca, nato je Lincoln postal ljub- juga, ta ga je napal zavratno in zaklical: „Sic semper ljenec ljudij, kateri so ga sodili po vztrajnosti in odloč- tyranis!" (tako naj se zgodi z vsemi tirani!) m nosti, bil je vedno prijazen, délai dobre šale in pripove- Lincoln je bil poštenjak od nog do glave in dober doval zanimive pripovedke. Potem je otvoril lastno pro- govornik, bil nadarjen s humorom in imel ojster pogled, dajalnico, a bil prevec pošten in dobrosrčen, , da bi koga Kot siromak je nastopil mesto predsednika in kot si- oskubil, zato pa přišel v zadrege in stiske, v katerih se romak je umrl. Lincoln je tudi že videi naprej razvitek imel boriti več let. Lincoln je napovedal bankerot, a kapitalizma in to v mnogih govorih in spisih dokazal. počasi poplačal vse dolgove. lsti čas bilo poštarjem dovolj eno î Večkrat je kazal na nevarnost, katera preti svobodi ljud-da so smeli stva P° nakopičenju premoženja in se izrekel, da mora pred oddajo vse časnike in tiskovine čitati in to pravico je popolnoma uporabil. Mož je čital in čital, pri tem pa popolnoma zanemaril svojo prodajalnico v leseni koči. Y New Salemu se je spoznal z državnim geometrom vprašal Lincolna, ako nima ve- ljudstvo skrbeti, da se ta nevarnost odstrani. Lincoln je bil velikaš in ostane v američanski zgodovini neizbrisljiv. John Caloonom. Ta selja priučiti se zemljemerstva. veseljem je Lincoln Poučni in zabavni drobiž. Lužiški Srbi uže več let nabirajo darov, da si se- sprejel to ponudbo, Caloon mu je dal potrebne knjige, in Maéičny dom"- zidali primeien „narodni doinkt, ki naj se imenoval „Serbski Po náčrtu je za poslopje proračunjenih kako zelo se je poslednji začudil, ko je bil Lincoln po 275.000 mark, a nabranih in naloženih je doslej preteku n ( 5.000 šestih tednov kos rešiti vsako matematično in mark- Glede na t0> da dohajajo darovi le počasno, a je po- geometrično nalogo ) nato vstôpil v službo k Caloonu tej službi toliko zaslužil da zamogel plačevati treba uže velika in nujna, sklenili so srbski rodoljubi posebna pravila za nabiranje, po zgledu jednakih namer pri drugih narodili. Po teh pravilih se dele podporniki v ustanovnike (za- dolgove narejene s prodajalnico, polnih petnajst let je kladnike) in dobrotnike (dobroćerji). Kdor nakrat ali tekom moral hraniti, da je vse poplačal, let podari 100 mark, stopi v red „zakladnikow serbskeho Na to se Lincoln seznanil z nekim advokatom; tekom let Macičneho doma" ; kdor pa odmeni nakrat aii 1000 mark, postane dobrotnik tega doma. Odborniki so takoj podělili vsak po 100 mark. Poleg domačih lužiških rodoljubov stal sam advokat. Preselil se je na to v Illinois, 1. 1834. odzvali so se uže tudi rodoljubi drugih slovanskih narodov in pri tem je čital razne postave in dve leti kasneje je po- so ga tam izvolili v postavodajalstvo, po preteku njegove tako se nadejamo mi, da tudi kak Slovenec se spomni dragih dobe se ustanovil v Springfieldu 111., in bil advokat Tu nam Lužičanov, skrbe za svoj narodni obstanek še ob bil Douglas, s tem hujšem položenju, nego je pri drugih malih slovanskih narodih. ta narodni dom spravijo: muzej, knjižnico in Čitalnico, za-logo Matice Srbské in knjižnico društev, razne arhive, knji-prepotoval ves Illinois in se garno, ekspedicijo novin in časopisov, po možnosti tudi svojo je imel več govorov v odstranjenje sužnjev in kandidiral za sedež v zveznem senatu. Njegov nasprotni kandidat udeleževal razgovorov o odstranjenju sužnjev Podlegel gostilno in napravijo veliko dvorano za zbore in shode, za Lincoln in postavodajalstvo je izvolilo Douglasa sena- koncerte, gledišče i. t. Darovi naj se pošiljajo na adreso torjem. Logika in dobri humor, katerega je Lincoln pri razpravah pokazal, sta mu pomagala, da je postal teh Kaufmann M. Morbe, Bautzen, in pa na urednika : Dr. Ernst Mućke, Gymn. Ober-Lehrer, Freiberg, Sachsen. popularen po vsej deželi in leta 1860. so ga republi 91 Novice. V Članom c. kr. šolskega sveta )e volil deželni odbor gg. ces. svetnika Iv. Murnika in dr. Ad. Schafferja. Gosp. ces. svetniku Iv. Murniku poklonila se je včeraj opoiudne deputacija mestnega zastopa kamniškega pod načelstvom mestnega župana g. MoČnika in mu izroČila diplomo ëastnega m<ščanstva. Stoletnica. Dne marca t minolo sto let, ko se je rodil v Polhovein Gradcu znameniti slovenski skla-datelj Gregorij Rihar. Komu niso znane lepe in prikupljive V N / Mí r 1 fi / Vi / I V povsod 25kr taki začetka zneje je varnah bobova kava. zdrava hišna in družinska pijača izdeluje v Kathreinerjevih ima podoben okus kakor prava Poleg sladna kava pred drugimi takimi izdelki. drugih prednostnij se potem okusu odlikuje Kathreinerjeva kava najokusnejša najzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. zrnih Ona čisto prirođen plod oelih rabi mesto cikorije velikim pridom na drugih kavi kupee mesajo zmletih tvarin kterih ne more prepričati kavini nadomestki đostikrat uradne preiskave česa dokazale razni mi vzame ena tretjina Kathreinerjeve vsake polovico pritiklinami popačeni dve tretjini prave kave Tako postane kava veliko zdrava tudi mnogo cenejša jevo kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan kot zdrava redilna ■ ■ družinah. Dobra pijaca tudi hvnih zavodih, kakor tudi Kathreiner- obrajtana stotisočerih čista brez zdrava, lehko prebavljivaf redilna primesi bobove kave enem okusna Vsaka vestna mar za lastno zdravje, vsak gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu rabi odslej Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. na pazi ničvrednim ponarejenim izdelkom ne zato goljufan kakim t> V bele vidi zavoje varnostno znamko. kakor jemlje le izvirne na strani «« / / O ' V/ ✓ i/ imenom: Opm ifl*oju 2i> kr. (iO tl«) lio <ïR3 reiQe^ o fctř vj m á-v/v t V WW, ê. Í 4 i i I I L W 4L* ' Vi \ \ Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerfev* kava" ima vedno enake. bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. i xrfii btawieť' Maiz-Mte-fftflm T/ % « « M (5) Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Hlasní ko vi uasleduiki