Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 15.
2 urednikom bo more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi bo ne vračajo.
Inserati:
ŠeBt8topna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem po-n*vljanji dajo se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov oh £». uri zvečer.
Velja
za ZJnbkJano
v upravništvu:
za celo leto G gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za colo leto 10gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za jodon meaec 85 kr.
Štev. 186.
V Ljubljani v ponedeljek, 11. avgusta 1884.
Tečaj I.
Slovenski „inuezzini“.
i.
V	otroških letih, ko smo še hlastno požirali popise daljnih dežel in tujih narodov, imponirale so nam posebno vitke postave turških »muezzinov". Živo smo si jih predstavljali, stoječe na tenkih stolpih muhamedanskih minaretov, dan za dnevom ob določenem času ljudstvo pozivaje k molitvi ter z raztegnenimi rokami ponavljaje svoj stereotipni klic: „Alah il Alah, in Muhamed je njegov prerok!“
Na ta slikoviti prizor spominajo nas ne-hotč denašnji novinarski »muezzini" iz »Nh-rodne Tiskarne". Srečno so priplezali na vrhunec nepokvarjenega in neupogljivega »narodnjaštva", krepko in spodbudljivo se razlega z mračne višine neprestano njih vpitje: „D ruzeg a r o d o 1 j u b a nivdeželi nego dr. Val. Zarnik, in mi smo poklicani, razglašati slavo njegovo!"
Da je jako težko, s tako vnetimi partizani posamezne osebe spuščati se v resno polemiko, razvidi se samo po sebi. Baš oni pri-digujejo dan za dnevom s sveto ognjevitostjo radikalno dogmo: »Zarnikova volitev je načelno vprašanje". Kakor hitro se pa le nekoliko lotiš tega brezumnega fetišizma, kakor hitro si dovoljuješ, bolj od blizu si ogledat novodobnega malika ter strogo objektivno analizovati njegove prednosti in slabosti njegove, uže se odprb vse zatvornice in z radikalnega Olimpa se vsipljejo na tvojo nedolžno glavo cele livanje psovk in obrekovanj. Čemu toliko strasti, gospoda? Cest la guerre, in kdor se poda v bitko, ne sme zahtevati od protivnika, da bode svoje topove nabasal s slaščicami ali na sovražne napade odgovarjal z gtobokimi prikloni. Dokažite rajše, da je »Ljublj. List" krivico delal vašemu dr. Zarniku, da je katerikrat neresnico poročal o delovanji politika, kojega sedaj do neba povzdigujete — in rešena bode pravda ter osramoteni bodemo se umaknili z bojišča t
Listek.
Carigrad.
(Zlatorodov.) ,
(Dalje.)
O solnčnem vshodu je prihajalo dva in trideset dvornih muezinov, izbranih izmed Dajboljših carigrajskih pevcev, znanit vshod z minaretov serajske džamije. Srečevali so se z vedeži in zvezdoznanci, ki so zapuščali ho-dišča, na kterih so prebdevali noči, zvezdovje preučujoči, da doložijo srečne ure sultanovemu delu. Nato je prišel prvi zdravnik serajski Prašat po cesarjevem zdravji; učitelj ulem je tudi prišel, učit svojega visokega gojenca, in to vsaki dan; na to osebni tajnik, ki mu je prebral sinoč prispele prošnje; učitelji umetnosti m znanosti so hodili na tretje dvorišče, kjer so učili cesarske paže. Vsi oblastniki, stoječi v službi turškega cesarja, so prihajali ob določeni uri, da dobč zapovedi za tisti dan. Bostandži paša, vodnik cesarskih straž
V	181. štev. skušal je sicer »Slov. Narod", segati nazaj v preteklost, prelistati »našega narodnega gibanja zgodovino" ter z zgodovinskimi dati ovreči naše trditve, čitali smo — in strmeli! Za Boga, ali res nimate boljših razlogov, ali v celi dolgoletni politični delavnosti vašega priporočenca niste našli nobenih drugih zaslug, nobenih drugih argumentov, da nas hočete odbiti s takim praznim govoričenjem? V istini, ali je stvar sama na sebi čisto slaba, a priori izgubljena, ali pa je gospod doktor imel posebno nesrečo pri izbiranji svojih zagovornikov!
Kajti, kaj navaja »Slov. Narod" za svojega klijenta? Počasi, prav zaporedoma hočemo se baviti z njegovimi razlogi, le toliko bodi nam dovoljeno, da jih spravimo v nek logični red, kojega smo dosihmal, žal! pogrešali v nasprotnikovem zagovoru.
»Slov. Narod" pričenja s slovstvenim delovanjem g. dr. Zarnika; uže to je argument, kojega moramo zavračati takoj a limine. Istina je, da je dr. Zarnik v prejšnjih letih, predno je nastopil politično delovanje, zlasti kot vseučilišni dijak in odgojitelj pri baronu Rauchu, napisal marsikako mikavno povest, prijavil nekatero zabavno smešnico. Vsi ti spisi utegnejo morda zanimati literarnega zgodovinarja, za vprašanje pa — in jedino to nas zanima v tem trenotku — ali je do-tični gospod sedaj pravi kandidat za notranjsko volitev, za to vprašanje nimajo nobene veljave. Politika in slovstvo sta dve po vsem ločeni stroki, vzgleden beletrist je ob enem čestokrat pravi nevednež v zadevah javnega življenja, in če bodete dandanes, recimo na postojinskem volilnem shodu, svojega kandidata volilcem priporočali zaradi tega, ker je pred dvajsetimi leti čitatelje »Novic" kratkočasil s svojimi pripovedkami, ali v »Don Qui-xotte-u de la Blatna Vas" 1. 1863 udrihal po Dežmanu, ne verujemo, da s takimi razlogi le en ubogi glas privabite svojemu kandidatu. Sicer je pa znano, da je pisateljska žila uže zdavna nehala biti dr. Zarniku, in baš urednik »Slov. Naroda" bi nam moral najprej pritrditi,
in ravnatelj seraja ter sultanskih letovnic, po obrežjih Bospora in Propontide raztresenih, hodil je poizvedovat, je li volja velikega gospodarja voziti se po morju; ker njemu je šla čast krmilarja, njegovim poddanim pa čast veslarjev. Veliki nadlovec, veliki sokolar, skupaj z nadzornikom lovcev belosokolskih, z načelnikom lovcev na jastrebe, z Vrhovnikom lovcev na kragulje — prišli so prašat po sultanovih muhah. Prijahali so tudi: glavni nagled-nik mestni, četa nadzornikov kuhinjskih, de-narskih, živežnih, zakladničnih, drugi za drugim, v določenem redu, vsaki s svojimi spomenicami, s svojim naučenim govorom, s svojimi hlapci, v posebni obleki.
Pozneje so memo hodili s tajniki in svčt-niki veliki vezirji, na potu v divan. Zmeraj so prihajali ljudje jež, v kočijah, v nosilih, stopali dolu pri drugih vratih, skozi katera so smeli iti edino le peš. Opravek in stan vsacega si mogel razpoznati po obliki turbana, po kroju rokavov, po kakošnosti kožuhov, po barvi podloge, po kinču sedli, po celi bradi, po zalizkih. Nikdar se ni zgodila pomota v tej mešavi, Mufti je bil oblečen ves v belo,
da se priporočenec njegov vsaj v novejši d6bi ne more več ponašati s posebnimi pisateljskimi lavorikami.
Na vrsto pridejo potem »tabori"! Sko-rej jih ni bilo treba navajati nam nasproti, saj smo sami priznavali, da je dr. Zarnik baš po taborih si pridobil svojo slavo ter tudi v deželnem zboru nikdar ni odložil govorniške toge taborskega govornika. Niti v misel nam ne pride, tajiti veliko pomenljivost ljudskih shodov za narodno probujenje, ali časi so se med tem spremenili, resnejše naloge nas čakajo, in zlasti v deželnem zboru potrebujejo se celo druge lastnosti nego so one, s kojimi se navdušuje lehkokrvna množica pred govorniškim odrom na ljudskem shodu.
Tudi volilno gibanje omenja generalni prokurator Zarnikove stranke ter nad vse povzdviguje posebne zasluge svojega varovanca v dolgem in trdovratnem boji za narodno večino. Koliko pretiranega v kratkem odstavku! Niti to ni istina, da je bila zmaga pri deželnozborskih volitvah »posledica naše zmage v Ljubljani", kajti dva zastopnika ljubljanskega mesta vender še ne odločujeta
o	večini v deželnem zboru, kateri je sestavljen iz 37 poslancev; volilna zmaga v metropoli slovenski je bil pač važen, prevažen uspeh, toda le v moralnem oziru, ker naše gibanje s tem izgubiva oni rustikalni značaj, kojega so mu protivniki tolikokrat očitali. Toda, — mi vprašamo vse one, koji so se kedaj udeležili volilnih agitacij v Ljubljani,— ali je dr.Zarnik v istini in proti svoji navadi toliko se trudil in toliko dosegel v trdovratni borbi za ljubljansko mestno hišo? Naravnost rečemo, da bi na ljubljanskem »rotovžu" še dandanes mirno posedali kazinski pristaši, da ne bi vodstvo narodne agitacije v beli Ljubljani bilo izročeno mnogo spretnejšemu in neprimerno marljivejšemu možu nego je vaš Demosthen s šentpeterskega predmestja, možu, kateri sigurno ne pripada Zarnikovim privržencem. In recimo tudi, da je dr. Zarnik kot volilni agitator nevenljive lavorike si pridobil, —
vezirji jasnozeleno, komorniki škrlatno. Temnomodro je bilo opravljenih prvih šest zakono-davskih oblastnikov, prvi emir, sodniki iz) Meke, Medine, Carigrada. Veliki uleme so se oblačili vijoličasto, inudirji in šejki svetlomodro; svetlomodričasta boja je znanila čavše in age vezirjev; temnozelena barva je bila predpravica cesarskega stremena in nositelja svete zastave; sultanski konjarji so nosili rudeče škornje, portini uradniki rumene, uleme modre. Po različni barvi vsakega, so se različno globoko priklanjali. Bostandži paša, glavar seraj-skega redarstva, poveljnik ječarjev in rabljev, ki je širil strah in grozo svojega imena in svoje hoje, je stopal po dvorišči med vrstama priklonjenih glav. Kadar je prehajal glavar kopljencev, veliki dvornik (maršal) notranjega in zunanjega dvora, nagnile so se k tlom čelade, turbani, perjanice, kakor bi jih bila pritisnila nevidna roka. Veliki miloščinar je hodil med tisočerimi prijaznimi pozdravi. Vsi, ki so stregli sultanu: glavar stremenikov, ki mu je držal stremen, prvi sobar, ki mu je nosil klaplje, silihdar-aga, ki mu je snažil orožje, beli kopljenec, ki je z jezikom oblizal
.jden agitator ^endei' še ni a priori dober t,oslanec, in jako dvojimo, da bodo razumni Notranjci hoteli z notranjskim mandatom plačati agitacijske zasluge za mestne vo litv e ljubljanske.
Potem pa, kak zloben duh je zbegal »Narodovega" člankarja, da dr. Zarnika skuša opravičiti z jalovim izgovorom, da ni mogel ničesar doseči v deželnem zboru radi tega ne, ker ga je preje zavirala nemška večina, sedaj pa — nekateri »prožni" domačini! Niti na to se ne bodemo ozirali, da tako neljubo razmerje pač onemogoči vspešno sklepo-vanje, da pa vender čisto nič ne more motiti poslanca, da stavlja nasvete in predloge ter vsaj skuša, po svoji moči koristiti svojim volilcem. Nasilstvo protivne večine nikdar ne sega tako daleč, da bi poslancu usta mašilo in roke vezalo. Toda, vse to besedičenje je humbug, goli humbug! Ali se je Zarnikovo javno delovanje rnari stoprav pričelo 1. 1877, v onem deželnem zboru, v kojem je nadvladala nemška večina? ali ste uže po polnem zaboravili, da je dr. Zarnik deželni poslanec bil neprestano od 1. 1869, da je tedaj osem dolgih let posedal v deželnem zboru za narodno večino in več let na deželne troške
—	počival v deželnem odboru? Ni-li vtem položaji dovelj imel prilike, razodevati svetu svojo delavno silo in resno voljo, posluževati se svojih talentov in svojega znanja na blagor dežele, posebno pa v prid svojega volilnem okraja? In v zadnjem deželnozborskem zasedanji, hočete znati, zakaj se je on, stari, izskušeni parlamentarec tako skrbno izogibal vsemu resnemu delovanju v važnejših odsekih? On sam je izrazil svoj plemeniti nagib v tako cinični obliki, da bi Notranjci, ako objavimo besede njegove, kar bodemo pa storili le tedaj, ako nas silite — strmeli, kakega zastopnika jim vsiluje ona stranka, katera se baje ponaša s samotržjem pravega rodoljubja. V roke stenografični zapisnik leta 1883, iz njega bodete uvideli, da je skorej vse delovanje toliko hvalisanega kandidata obstalo v svojem prizadevanji onemogočiti volilno reformo, ter v lapidarnem poročilu o ljubljanskem mestnem statutu, katero priporočamo še poznim generacijam parlamentnih veljakov v pouk in zabavo!
In sedaj glavni argument vaš, ker z drugimi nikjer prodreti ne morete, da se dr. Zarnik „nikdar ni nikjer ni izneveril narodnemu programu, da je vedno visoko držal naše narodnosti prapor, da je do danes ostal naroden značaj.“ Lepe lastnosti, a trdno smo uverjeni, da Notranjska nikdar in pod nobenim pritiskom ne bode izvolila zastopnika, koji bi drugega prepričanja mogel biti v narodnem oziru. Da pa tako emfatično naglašate stvar, katera se razume sama po sebi, je čisto odveč z jedne strani, z druge pak uprav žalil no za onega odličnega rodoljuba, kojega
tla, predno je položil preprogo, strežaj, ki mu je podajal vodo za umivanje, na to oni, ki mu je na lovu dajal puško, oni, ki mu je varoval turbane, oni, ki je imel skrbeti za njegove črnolisičine oprave, vsi ti so bili pozdravljam s posebno radovednostjo in spoštljivostjo. Tiho šumenje je spremljalo dvorskega pridigarja in velikega opravarja, ki je metal denar med ljudi ob cesarskih praznikih. Med zavidnimi pogledi je prehajal oni srečni mos-lim, ki je vsakih deset dni bril glavo sultanu sultanov. S posebno pazljivostjo se je odpiral pot prvemu zdravniku, ki je obrezoval cesarjeviče, prvemu očarju, ki je delal mak za tre-pavnice kadun in odalisk, velikemu predniku cvetja, ki si je prizadeval zadovoliti stotere muhe krasotic, in ki je pod kaftanom nosil svoj poetovski diplom okrašen s pozlačenimi rožicami. Prvemu kuharju so se laskavo priklanjali. Z uljudnim nasmeškom so pozdravljali čuvaje papig in slavcev, ki so smeli stopati črez prage tudi najskrivotnejših kioskov. Bilo je tisoč in tisoč oseb, podeljenih v vlado, delajočih po obredniku petdeset zvezkov, oblečenih po tisoč slikovitih načinih, ki so hodile po prostornem dvorišči, in vsak čas se je
si želi ogromna večina skušeuih in zavednih narodnjakov na Notranjskem. Gosp. Adolf Obreza ni niti za en las menj odločno naroden nego dr. Zarnik, razloček med njima je le ta, da se Zarnikovo rodoljubje izraža v praznih tiradah, Obrezo vo narodnjaštvo pak v možatem delovanji!
Vse to, vimuezzini iz »Narodne Tiskarne", je vam ravno tako dobro znano, kakor »Ljubljanskemu Listu“ in vsem onim slovenskim časnikom, kateri se v lepam soglasji ogrevajo za Obrezovo kandidaturo. Sami znate, da zagovarjate slabo stvar s slabimi razlogi. Vaša ognjevitost je tedaj le umetna, le navidezna, ponarejen in hlinjen je vaš entuzi-jazem, in zaradi tega ni čuti med vami pravega navdušenja, ako z utrujenim glasom svojim vernikom naznanjate staro jednolično: »Zarnik je pravi narodni kandidat ln le njega bodo izbrali na volilni dan 25. avgusta!"
Hrvatje v Pragi.
(Dalje in konec.)
Kakor na kolodvoru, tako ljubeznivo so Hrvate vzprejemaii tudi v mestu Pragi sami. Minolo sredo udeležili so se hrvatski gostjč gledališke predstave „Libuše.“ Po gledališči pa so se podali v »Mčštansko Besedo", kjer so bili zanje pripravljeni potrebni prostori. Ko so ob 11. uri prihajali v dvorano Hrvatje, nazdravljam so bili od vseh stranij z živahnimi »živeli" in »na zdar!" Potem pa jih je na-ovoril načelnik »Mčštanske Besede", dr. kar da. Govornik je izražal svojo radost ob obisku slovanskih bratov Hrvatov, kajti ta obisk živo priča, da se zanimanje, da se spoznajo Slovani med seboj, vedno bolj širi: »Pričakovati je, da, če se med seboj natančneje spoznamo, vzajemnost preneha biti ideja, da bode peljala k slogi ter da bodemo vsi hrepeneli po jednem smotru ter delali na kulturni napredek. Postavljam se na praktična tla, na tla zakona, jaz ne menim, da bi snovali nove države, marveč da v složnem delu živimo na
tleh, katera nam je odločila zgodovina. Zgodovina naj nam bode	učiteljica.	Ona nas	uči,
da je nesloga	vsekala	Slovanom	najglobokejše
rane. Bodimo složni in svet bode drugače gledal na Slovane, živeče na vsem kontinentu.
V	naši sredi	ljubljene goste še jeden	pot
pozdravljajoč	kličem	skupnemu	delu in	za-
željeni bodočnosti: »Na zdar!"
Od vseh stranij začulo se je živahno odobravanje, razlegali so se po dvorani navdušeni »živio", »na zdar", »slava."
Za tem govoril je dr. Ružička v hrvaščini. Pozdravljal je goste s prisrčnimi besedami v imeni stavbenega odseka, drage goste, kateri se niso plašili dalnje poti, da izkažejo bratskemu narodu sočutje ob veselji in togi: »Slovanski narodi imajo plemenito lastnost, da
prikazala nova množ. Včasi je prišel sel, za katerim so se obračale vseh glave. To je bil vezir karakulak, sel med sultanom in prvim ministrom, ki je nosil tajno poročilo prvemu vezirju; ali pa kapidži, ki je letel v palačo sumljivega paše z naročilom, naj se mahoma postavi pred divan; ali pa nosivec dobrih novic, ki je hodil pravit sultanu, da velika karavana je srečno prišla iz Meke. Vsi posebni seli, v službi med sultanom in velikimi državniki, so imeli svoj naslov in posebno obleko ter so lete delali pot in izginevali na dvoja vrata v dvorišču. Memo so hodile kope kavarjev, gredoče v dvorske kuhinje, skupi cesarskih lovcev, zgrbljenih pod težo pozlačenih lovskih torb, vrste bremenarjev, oprte-nih s zamoti, pod vodstvom velikega trgovca, sultanovega previdnika, čete hudodelcev, katere so sužnji gonili na najteža dela serajska.
Dvakrat na dan je po sto posodopralcev iz serajskih kuhinj nosilo v senco platan pod-hodnike, v lope cele piramide riža in cele pečene bravce. K temu je prihajala četa čuvajev in hlapcev, tako da je veliko to dvorišče izgledalo, kakor bi tukaj imela pojedino cela vojska.
jih ne plašijo nikake žrtve, kadar se morajo one polagati na altar za domovino in narod, za vzorno delovanje človeštva!" Dalje je omenjal govornik, kako Hrvatje napredujejo v naobraženosti, ustanovili so si jugoslovansko akademijo, narodno gledališče, in »Matica" razširja v narod dobre knjige, češka in hrvatska naroda hrepenita po vzvišenih smotrih in to je najlepša vez dveh sorodnih narodov. Omenjajoč, kako radost vzbuja v čeških srcih priznanje bratskega naroda, pravi: »Vzprejmite torej, dragi bratje, našo najiskrenejšo zahvalo za vaše priznanje, za vaš ljub in drag obisk, za bratsko vašo ljubezen. Mi se gotovo živo zanimamo za razvoj in prospeh naroda hrvat-skega in uverjeni smo, da ne bode izostal ugoden uspeh, naj se na pot stavi še toliko ovir. Dvignem torej čašo na srečen razvoj vseh kulturelnih prizadevanj hrvatskega naroda, kateremu torej zakličem iz dna srca: »Živio."
Brezkonečno je nastalo klicanje „Živeli Hrvati11, „na zdar!“
V	imeni Hrvatov zahvalil se je profesor Hoič tudi v hrvaščini. Govornik slavil je krasoto gledališča, hvalil »Libušo". O tej priliki da se je njegov duh mislil nazaj v čase preseljevanja slovanskih narodov pod Čehom, Lehom in Mehom. Tudi zdaj je tako preseljevanje, romanje k češkemu gledališči. In kdo ga je zidal? Energija češkega naroda. Govornik jeynapil na genij vztrajnosti češkega uaroda. — Živahno se je odobraval njegov govor.
Potem je še govoril akademik Ilaram-bašič ter izrekal zahvalo za prijazen vzpre-jem in potem kazal na sličnost razmer hrvat-skih in čeških; zagotavljal je, da med vsem hrvatskim narodom živijo iskrene simpatije za češki narod. Konečno je povabil čehe za prihodnje leto v Hrvatsko, ko se bode obhajala petdesetletnica prerojenja hrvatskega naroda.
Govoril je tudi še dr. Strakdty. Napil je češkim ženam, katere v narodnem duhu vzgajajo svojo deco.
Pevsko društvo »Hlahol" je v presledkih otarovalo poslušalce. O tej priliki izkazovali
so se tudi »tamburaši" ter si pridobili mnogo priznanja.
Popoludne je bil v okusno olepšani So-fijini dvorani koncert zagrebškega pevskega društva »Kolo" in hrvatskega akademičnega društva »Tamburaši".
Gosti ostali so pozno v noč vkup in izrekla se je še marsikatera beseda, naglašajoč slovansko vzajemnost in vztrajnost.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volitve za deželni zbor koroški so v kmetskih občinah izvršene. Veseli nas, da moremo danes konstatovati precejšen napredek koroških Slovencev; do sedaj imeli so v de-
Malo za tem se je prizor spet izpremenil. Bližalo se je tuje poslanstvo, kakor sredi »dveh zlatih in svilnih zidov". Semkaj se je stekal ves svet, kakor je Soliman veliki pisal perzijskemu šahu. Poslanci Karla V. in Frana I., ogerski, srbski, poljski, zastopniki dženovski in beneški so prihajali semkaj. Peskezdži-paša, ki je prejemal darove, je hodil naproti tujim karavanam do praga humajunskih vrat, in na to so prihajali skozi tisočere gledalce sloni, noseči zlata prestolja, orijaške gazele, zaprti levi, konji iz Tatarske in arabskih puščin, pokriti s tigrovimi kožami in obloženi s ščitrni iz slonovih ušes; perzijski poslanci s kitajskimi posodami; poslanci indovskih sultanov s zlatimi skrinjami polnimi biserja; poslanci afriških kraljev s preprogami iz kamelje dlake, izskubljene materam s trebuha, in s zamoti posrebrene robe, pod katero so se grbili hrbtovi deset sužnjev; poslanci severnih držav, s četami služajev, obremenjenih s kr-nom in dragocenim orožjem.
Po srečnih vojskah so prihajali, da se pokažejo padišahu, vojvodi, zvezani z verigami, zasužnjene kneginje pod zagrinjalom, z razoroženim in žalostnim spremstvom, vlaki
želuem zboru samo jeduega svojega zastopnika: starino koroških narodnjakov, Andreja Einspielerja, v prihodnje imeli bodo tri zagovornike narodnih pravic, izvoljeni so namreč trije slovenski kandidati, in sicer v Velikovcu Andrej Einspieler in Fran Muri, v Smohoru odvetnik dr. Abuja. E pur simuove! Od nemških konservativnih kandidatov izvoljen je samo jeden, namreč župan Pongratz. Ostalih deset poslancev pripada nemško - liberalni stranki. — Pojutrajšnjem volila bodo mesta in trgi 12 poslancev; Slovenci v tej skupini niso postavili kandidatov.
Konservativna stranka na Stajarskem objavila je včeraj svoj volilni proglas ter kandidate za kmetske občine srednjega in gorenjega Štajarja. Imenik kandidatov pokazuje veliko premeno oseb. Jedenajst okrajev volilo je uže leta 1878 v konservativnem zmislu; v Brucku in Leobenu pa so se na novo postavili konservativni kandidati proti dosedanjima liberalnima poslancema Poschu in dr. Zscoku.
Priprave za sijajen sprejem Nj. veličanstva cesarja se na Ogerskem marljivo nadaljujejo. Kolodvori ob ogerski državni železnici bodo krasno ozaljšani. V Aradu pričakoval bode nadvojvoda Josip cesarja, kateri prispž tja dnč 25. t. m.
Hrvatski sabor snide se zopet koncem tega meseca. Najvažnejši predlog, kateri se bode obravnaval, je nov volilni red. Vlada namerava s tem turbulentnim elementom pot v zakonodajni zbor kolikor mogoče preprečiti. V prvi vrsti bode se skušalo onemogičiti izvolitev dr. Starčeviča. Da-li se bode to posrečilo, je dvojljivo; predolgo je ta demora-lizujoča stranka brez resnega odpora vršila pogubonosno agitacijo, tako da bode pač težko, zatreti jo v tako kratkem času.
O	šolstvu v Bosni in Ercegovini se poroča, da je bilo lanskega leta brez turških šol, tako zvanih „mektef“, 42 občnih in 94 konfesionalnih ljudskih šol, in sicer 56 grško-iztočnih, 36 katoliških, 1 mohamedanska in
1	izraelitska. Učiteljev bilo je 186. Število učencev iznaša 8114, in sicer 6240 možkega in 1874 ženskega spola.
Tuje dežele.
V francoski narodni skupščini se ponavljajo burni prizori prve seje; no vkljub vsemu kriku in razgrajanju opozicije je večina za revizijo ustave osigurana. V petek svršila se je generalna debata, in precej v soboto prešlo se je v specijalno debato. Danes se debata nadaljuje.
V Srbiji so bode v kratkem popolnilo ministerstvo. Dosedanji zastopnik Srbije v Kirnu, Kujundžič, postal bode naučui minister. Tudi minister narodnega gospodarstva se bode kmalu imenoval.
Iz Pariza se javlja, da so Francozi osvo-jili kitajski otok Forniozo. S tem se je ak-
skopljencev vsake dobe in vsake polti, ki so bili ali vojski zasužnjeni, ali pa so jih v dar poslali premagani vladarji. Med tem so častniki zmagovitih vojska hiteli k zakladnici, da vanjo spravijo kodravino in obiserjene sablje, KP^nn0116 \ Perz.Uskih mestih, zlatnino in bi-kiin» nb <fs egiptovsk'm mamelukom, zlate stih ’ ? asene s toPazi, vzete z miz rhodov-
1	,ez0.v’ ^'upeDianinih in Apolonovih kipov, ugrabljenih v Grškej in Ogerskej, ključe premaganih mest in gradov. Drugi so vodili na drugo dvorišče mladeniče i„ mladenke, ugiabljene na Lezbu otoku. Neizmerne zaloge vsakovrstnega blaga iz afriških, karavanskih morejskih, egejskih luk, ki so prihajale v seraj, so šle ali obstajale med temi zidovi. Cela vojska dvornikov in tajnikov je le pisala, plačevala, zapovedavala, odločevala za-slišbe. Trgovci s sejmov za sužnice iz Bruse in Trebisonde so stali pred drugimi vratmi cakaje, da pride vrsta nanje; čakali so skupaj s pesniki, ki so prišli iz Bagdada, da re-kujejo cesarju svoje stihe. Upravniki pokrajin ali druzib poslov, pali v nemilost, a prišli kupit, si življenje s kupom zlata, čakali so uštric poslancev kakega paše, prišlih poklonit
cija započela, in ako Kitajci v zadnjem tre-notku ne sprejmejo francoskih pogojev, dobila bode tudi francoska vojska na kopnem po velje, da stopi v ofenzivo Kakor se vidi, je položaj zelo resen.
Iz pisma generala Gordona, katerega je čital major Kičener v Dongoli, je jasno, da je Gordon do sedaj vse napade ustašev srečno odbil. V Kartumu je 8000 vojakov. Gordon pričakuje nujne pomoči.
Razne vesti.
— (Prvi turški odvetnik v Bosni.) Kakor poroča bosansk uradni list, imenovan je Jussuf beg Filipovič v Sarajevu odvetnikom za nove avstrijske dežele in določen mu je urad v sarajevskem sodnijskem okraji. Jussuf beg je prvi mohamedanski odvetnik v teh deželah in zelo slovi zaradi svojih pravoslavnih vednostij še iz prejšnjih turških časov.
— (Markiza med divjimi zvermi.) Markiza pl. Hoeven jedna najlepših gospodičin v Bruselj i, je po velikih plakatih na cestnih voglih občinstvu naznanila, da bode v Severnem muzeji v spremstvu krotilca Wiliiama dva velika tigra in jodnoga leva v njijinih kletkah obiskala. Prenapeta in sanjarska gospica je stavila veliko svoto, da se no pusti nikakor odvrniti od nevarnosti, katera ji preti, in si je dala v ta namen še celo novo tigrasto obloko iz pliša narediti. Ker je markiza najlepša gospica bruseljske aristokracije, je ta-mošnja gospoda uže vse vstopnice pokupila. — Kdo vč, kako se bodo divje zveri obnašale proti hladno- in višnjevo krvni markizi?
— (Časnikarstvo v Avstriji.) Z Dunaja so poroča: Ravnokar razglašen izkaz o kolekovanji za leto 1883 kažo, da se je to leto kolekovalo 110 363 488 eksemplarov časnikov. To število velja samo za Avstrijo. Če se pomisli, da je bilo v letu 1862 v vsem cesarstvu kolekovanih samo 64 344 956 časnikov, ne more se odrekati napredek v čitanji časnikov. Še bolj pa se jo pomnožilo število inozemskih listov. V lotu 1862 prihajalo je 336 107 inozemskih listov, to število pa se jo do leta 1883 pomnožilo na 1695 631 eksomplarov. V prvem številu jo vštota tudi Ogorska, v drugem no. Pri prebivalstvu nad 22 milijonov pride torej na vsakega prebivalca v letu samo pet eksemplarov. Iz tega se razvida, koliko milijonov se bere časnikov, kajti 397 000 abonentov potrebuje 112 milijonov časnikov, kje pa so drugi 21 837 244 Avstrijci? Če se tndi vzame, da Citata dva milijona prebivalcev časnike zastonj, ostane vedno še skoro 20 tisoč brez časnikov.
— (»Ali hočete stopiti z menoj pred oltar?*1) Nekomu listu se poroča ta dogodbica: Ob tegernskem jezeru spoznal sem staro damo in njeno tudi no premlado hčer; potovali sta sami; meni je bilo dolg čas, za tega delj sem se pridružil damama. Mati videla me je rada na strani svoje hčere Julije in je z menoj ravnala z mate-
velikemu gospodarju trinajstletno devico, ki so jo našli po trimesečnem iskanji v neki anatolski kolibi. Tli so stale utrujene družine, prišle iz daljnih pokrajin, iskat pravice; ženske in otroci najnižega stanu iz Carigrada, ki so prišle, da oddajo svoje tožbe divanu.
Kadar je imel divan seje, hodili so todi, zasramovani od radovednih, poslanci ustavših pokrajin, na konju, na oslu, obrite brade, pod žensko kapo; za temi predrzni vladarji azijski, z nosom, predrtim s sabljami čavšev; na to državni uradniki, ki so nevede kateremu daljnemu upravniku nosili dragocen šal, dar velikega vezirja, ki je pa v svojih gubah skrival njih smrtno obsodbo. Tii so se kazali ve-seložarni obrazi slavohlepnikov, ki so s spletkami pridobili satrapijo, in bleda lica vezirjev, ki so v divanu slišali molklo grožnjo bližnje nesreče. Malo dalje so bili nositelji takih liati-šerifov, kateri so potovali, neizprosni kakor smrt, jež tri sto milj daleč, da napravijo grozo in pomor v palači kakega podkralja; malo dalje strašnonemci, poslani davit in obešat slavne jetnike v podzemlju Sedem stolpov. S temi so se srečavali uleme, begi, paše, mole. emiri, ki so se vračali ali pa hodili na za-
rinsko skrbnostjo. V farni cerkvi v Tegern pa so zanimljive relikvije in v to cerkev podal sem se nekoč s tema novima znankama. Hotel sem Juliji pokazati te relikvije ter dejal: „Ali hočete stopiti z menoj pred oltar?" Ona nasmejala se mi je ljubeznivo in ob strani stoječa mati prihitela je k nama, položila Julijino roko v mojo in zdihnila: „Bodita srečna, otroka moja!" Kakor bi gorela tla pod menoj, sem bežal iz cerkve in urno se odpeljal iz kraja.
— (Tatvina po telefonu.) V Bruselji si je te dni nek spreten in predrzen tat s pomočjo telefona prisvojil denarno vsoto. V Bruselji stanujočega menjičnega opravnika Cohena poklical je po telefonu njegov prijatelj Van de Ke-len-Dufour in ga prosil 500 mark na posodo z obljubo, taiste na borsi takoj vrniti. Cohen odgovori, da \e denar na razpolaganje. Uže čez nekaj minut donese nekdo v imeni Van de Kelena menjico, na katero mu brez ugovora izplačajo 500 mark. Ko se potem prijatelja na borsi srečata in kor Van de Kelen o posojilu niti besedice ne črhne, ga Cohen na posojeno svoto opomni, a v svoje veliko začudenje zve, da ga je nekdo po telefonu za 500 mark sleparsko opeharil. Sumi se, da je to storil star komi, kateremu so na borsi običajni izrazi dobro znani.
— (Drag pes Bernardinec.) Amerikanec Mr. Kemoll ima dolgolasega Bernardinca, ki je najvočji med vsemi zdaj živečimi psi. Od pleč pa do nog meri 88 cm. in je 89 kgr. težak. Posestnik tega lepega psa so ne kesa, da je dal zanj 4000 dolarjev, torej več, nego za marsikaterega »slavnega11 konja dirjalca, ker je za pasje potomce tega plemena in po darilih pri raznih pasjih razstavah uže več skupil, nego ga stane dragi pes.
Domače stvari.
— (Odlikovanje.) Nj. veličanstvo cesar izvolilo je dež. sodnije svetovalcu pri okrožni sodniji v Rudolfovem gosp. Bogomiru Brunnerju povodom umirovljenja podeliti naslov nadsodnijskega svetovalca v priznanje mnogoletnega zvestega in izvrstnoga službovanja. — Gosp. Jakob Horvat, zlatomašnik, prvomestnik misijonarjev pri sv. Jožefu v Celji, postal je o priliki zlate maše duhovni svetovalec.
— (Dramatično društvo) v Ljubljani namerava prirediti v slovesno razsvetljenem gledališči dne 16. t. m. slovensko predstavo. Predstava ta priredila se bode v predvečer rojstnega dne Nj. veličanstva presvetlega našega cesarja, torej v praznovanje rojstvenega dneva in v spomin lanskega bivanja Nj. veličanstva mod nami! Igrala se bode igra „ C vrček11 in nastopila bodo ta večer dobro znana igralka gspdč. Gr. Nigrinova, katera je član kr. narodnemu srbskemu gledališču, a se sedaj bavi nekaj časa v Ljubljani.
— (Okraden tat.) Kazinskemu restavratorju ukraden je bil včeraj dopoludne iz neke sobe
slišbe, priklonjenih glav, pobešenih oči, v dolge rokave skritih rok; vezirji, ki so imeli koran v žepu, da bi opravili, ako bi bilo treba, molitve umirajočih; veliki vezir, silo-vitež, ki ga ima rabelj na muhi, in ki je nosil pod kaftanom lastno oporoko.
Vsi so hodili umirjenega stopaja, počasno, molčš, govorili so tiho, previdni in pravilni jezik, kakoršen se govori le v seraju.
Povsod in zmeraj se križajo resni in predirni pogledi; roke se devajo na čelo in na prsa, s tihim šepetom, s pohlevnim šumom plaščev in klapelj, s tihim zveketom sabelj. Vse to je bilo kakor nekaj samostanskega in tožnega ter bilo v nasprotju z vojnim ponosom sabelj, s krasoto barev, s sijajem orožja.
V	vsakem očesu si mogel brati po katero misel, na vsakem čelu si mogel videti strah pred človekom, ki je bil nad vsemi, namen vsemu, kateremu se je vse vklanjalo, pred katerim se je vse vleklo in uničevalo, kakor bi bila v vsaki stvari njegova podoba, in kakor bi vsak glas odzvanjal njegovo ime.
(Daljo prihodnjič.)
klobuk. Sum pal je na markerja Henrika T., kateri je ravno brez službe, ter se je tudi v isti sobi mudil. Restavrater g. Verhasy javil je to policiji, in ta je Henrika T. zasledovala, ter ga tudi danes ob treli zjutraj v „Zvezdi" na klopi spečega našla. A spal je, ko so ga policaji našli, brez klobuka, ker ga mu je spečemu neznan tat ukral. Ker se je njegov klobuk, katerega je poprej nosil, v kazini našel, je sum, da je on kazinskemu rostavraterju ukraden klobuk odnesel, opravičen. Policija je torej Henrika T. izročila sodniji.
— (Opravičen sum.) Policijska patrulja je pretečeno noč Janeza Bobka ravno v trenotji zapazila, ko se je črez dva v „Zvezdi" na klopi speča vojaka sklopil. A tudi Bobek je policaje zagledal ter hitro zbežal. Vender mu njegov beg ni dosti koristil, kajti policaji so ga uže v bližnjih ulicah vjeli. Bobek je bil uže večkrat radi tatvine kaznovan, ter je na sumu, da je hotel speča vojaka okrasti. Našli so pri njem tndi štiri srebrne goldinarje navezane pod hlačami na kolenu, o katerih ni mogel dokazati, kje jih je pošteno pridobil. Izročila ga je policija sodniji.
— (Občinske volitve.) Pri novi volitvi v občinski zastop občino Gore (okraj kočevski) je bil županom izvoljen Karol Knavs, svetovalcema pa Jurij Knavs in Štefan Gornik. — Pri občinski volitvi za občino Semič je bil izvoljen županom Ivan Šušteršič in občinskimi svetovalci Ivan Ivanetič, Ivan Brunskotte in Matija Ogulin.
— (Glavni urednik „Slov. Gospodarja), g. dr. Gregorec bil je v 6. dan t. m. pred celjskimi porotniki zaradi nekega dopisa v „Slov. Gospodarji11 krivim spoznan in obsojen v 6 tednov zapora z jednim postom na teden, 150 gld. izgube na kavciji in v povračilo sodnih troškov.
— (Volitve volilnih mož na Štajar-skem) kažejo za Slovence ugoden rezultat. Do zdaj nam znani izidi zaupnih mož v kmetskih občinah dajejo upanje gotove zmage. Nasprotna stranka poslužuje se baje vseh sredstev, da bi zapeljala kmete, a ti, poučoni po bridkih izkušnjah, ne dado se motiti in obilo se udeležujoč volitev, oddajejo svoje glasove narodnim možem. Slava jim! O izidu in o volitvah samih govorili bodemo še pozneje obširneje.
Vabilo!
Častitim gospodom Tolilcem z Notranjskega.
Uže mnogokrat in od raznih strani sem bil pozvan, da bi z ozirom na predstoječo nadomestilno volitev deželnega poslanca za Notranjsko sklical volilni shod.
Da ustrožom torej želji notranjskih rodoljubov, prijateljev in znancev in da bi se pri tej volitvi brezpotrebno ne cepili glasovi, sklenil sem sklicati
v dan 17. t. m. popoludne ob 6. uri
v gostilni g. Vičič-a v DPostojini volilni shod.
K temu shodu vabim tedaj vse častite volilne može z Notranjske, ter jih prosim, da se ga oči-gled denašnjih razmer v prav obilnem številu udeležiti blagovolijo. Opozorujem pa tudi častite gospode volilce, da jih bodem o svojem času, kadar poizvem njih imena, še s posebnim vabilom h shodu povabil.
V	Cerknici 9. avgusta 1884.
Adolf Obresa 1. r.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 11. avgusta. Dvorna igralka Amalija Haizinger je ob 2. uri po noči umrla. Pokopali jo bodo v sredo popoludne.
Kahira, 11. avgusta. Delajo se priprave za odhod blizu 4000 angleških in egiptovskih vojakov proti Kartumu.
Krakov, 10. avgusta. Mestice Kolaczyce v okraji Jaslo je včeraj po noči skoro po polnem pogorelo, ogenj uničil je 200 hiš.
Zagreb, 10. avgusta. Ban došel je s potovanja po Krajini včeraj iz Otočaca v Janče, kjer so ga slovesno vzprejeli. Pozdravila so ga oblastva in korporacije, potem pa je dalje odpotoval v Leče, Perusič in Osjek. Zvečer je prišel v mesto Gospič. Zvonili so in streljali s topiči, ko se je ban bližal mestu. Na pozdrav deželnega poslanca Mandiča zahvalil se je ban, občinstvo pa je zaklicalo „živio“.
Pariz, 10. avgusta. Predsednik Grevy vzprejel je dopoludne švedskega kralja. — Admiral Lespčs brzojavlja, da se je Ke-Lungs posedel brez težav, torej brez bombardovanja.
Versailles, 9. avgusta. Kongres je dva popravka, katera imata namen, proklamirati suverenost kongresovo, z veliko večino zavrgel.
—	Kongres zavrgel je do zdaj pel, proti revizijskemu načrtu namenjenih popravkov; o 20 popravkih se bode še posvetovalo. Deneš-nja seja se je mirno vršila. Razprave so se odložile do ponedeljka.
Rim, 9. avgusta. (Uradno poročilo od 6. do 7. avgusta.) V Vignorotu trije mrliči za kolero. V okraji Sermezzana sta dva za kolero obolela umrla. Okraj se je po vojakih obkolil in ukrenile so se potrebne zdravstvene na-redbe. V Carignanu jeden in v Osasiji jeden mrlič za kolero. V bolnici v Cairu in izmed obolelih oseb v Varignanu sta dve ozdraveli, tri se bolje počutijo.
Rim, 10. avgusta. V okuženih krajih se je včeraj pokazalo šest novih slučajev kolere, tri osebe so umrle; izmed prej obolelih sta dve umrli.
Bruselj, 9. avgusta. V zboru liberalnih županov in občinskih svetovalcev se je vzpre-jela resolucija, v kateri se trdi, da načrt šolskega zakona namerava odpraviti pouk po laji-kih ter hoče posest zopet izročiti mrtvi roki.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 11. avgusta.
giu.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih.......................81	■	10
>	»	>	>	srebru..........................81	*	80
Zlata renta................................................103-70
5% avstr, renta.......................................96'25
Delnice ndrodne banke................................. 859' —
Kreditne delnice......................................314'50
London 10 lir sterling................................121'60
20 frankovec.......................................... 9'65
Cekini c. kr............................................. 5'	73
100 drž. mark.............................................59	•	50
Uradni glasnik
z dnč 11. avgusta.
V Kostanjevici zemljišče Blaža Levaka iz Dola (2513 gld.) v 3. dan sept., 1. okt. in o. nov.; — zem-
in 5. nov. — V Idriji posestvo Sim. Trevna iz Godovič (5180 gld.) v 1. dan sept., 6. okt. in 3. nov. — Na Vrhniki zemljišče Janeza Peršina z Rakitne (3968 gld.) v 2. dan sept., 3. okt. in 4. nov.
Tujci.
Dnž 9. avgusta.
Pri Maliči: Ulek, trgovec, iz Liebenaua. — Kinsky, lekar, iz Bočna. — Barthel iz Celle. — Ahčin in Delak, učitelj, iz Hrvatske. — Vitez pl. Necelli, trgovec; Macerola s soprogo; Levi s soprogo; Schricken-fuchs in Rigatti iz Trsta. — Hubad, profesor, in Vouk, hotelier, iz Ptuje. — Vitez pl. Metnitz, doktorand med., iz Liibeka. — Funtek, učitelj, iz Šmartnega.
Pri Slonu: pl. Tomekovič, dvornega svčtnika vdova, iz Zagreba — Maričič, c. kr. šolski nadzornik, iz Reke. — Jemeršič, profesor, iz Senja. — Schepitz Ivan (n Anton iz Trsta. — Rupnik iz Idrije. — Ogrinc, c. kr. nadlajtenant, iz Celovca.
Pri Tavčarji: Hudovernik, beležniški kandidat, iz Za-tičine. — Wiener s soprogo iz Trsta. — Blaha, od-gojitelj, iz Zlatneka.
Umrli so:
Dnč 8. avgusta. Marjeta Svetlin, mokarjeva vdova, 42 1., Žitni trg St. 1, pohabljenje črev.
Dnč 9. avgusta. Ana Pile, vdova nadinženerja 57 1., Poljanska cesta št. 19, plučna tuberkuloza. — Angela Wagner, mestnega stražnika hči, 2‘/s mes., Poljanska cesta št. 13, osepnlce. — Pavlina Mašič, kurjača hči, 8 mes., Nove ulice št. 5, osepnice. — Rudolf Pexa, črevljarski sin, 4 mes., Hrenove ulice št. 16. driska.
Dnč 10. avgusta. Janez Feitel. krojač, 64 1., Rožne ulice št. 23, črevesni katAr.
Tržne cene.
VLjubljani9. avgusta: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 21 kr., domače 7 gld. 31 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ajda 5 gld. 69 kr.; proso 6 gld. 18 kr.; turšica 5 gld. 60 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 32 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
— Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 80 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 86 kr., jajce 2‘/2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjina 66 kr., drobniško po 38 kr.
— Piške po 40 kr., golobi 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 80 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Srečke
z dnč 9. avgusta.
Dunaj:	38 24	10	8 81.
Gradec:	77	6	14 47 23.
Meteorologično poročilo.
C rt P	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
(9. avgusta	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738 06 737-70 738-36	+14-4 +23-6 +18 0	bzv. vzh. sl. zpd. sl.	mgl. js- »	o-oo
bi) >	7. zjutraj	738-76	+15-6	bzv.	mgl.	
a	2. pop.	737-90	+25-6		JS.	o-oo
o tH	9. zvečer	738'28	+20-2	jvzh. sl.	%	
Razpis natečaja.
Državne ustanove za kmetijsko šolo „Francisco-Josephinum“ v Modlingu.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je za kmetijsko šolo «Francisco-Josephinum> v Modlingu, in sicer za naslednji triletni učni kurs 1884/85, 1885/86, 1886/87, dovolilo ustanovo v letnem znesku 250 gld. av. v.
Za vzprejem v to šolo se zahteva:
1.) Dovoljenje roditeljev ali varuhov;
2.) da je prosilec vsaj 16 let star;
3.) izkaz o taki šolski izobrazbi, kakeršna se pri dobro dovršenih nižjih Štirih razredih javnih srednih Sol dobi.
Želi se zelo, da prosilec izkaže nekoliko s prakso na kaki kmetiji pridobljeno znanje.
Prosilci za to ustanovo naj svoje s potrebnimi prilogami vsaj do
31. avgusta 1884
vložijo pri ravnateljstvu v «Francisco-Josephinum» v Modlingu, kjer se dobivajo tudi programi.
Štipendisti so šolnine oproščeni.
Na Dunaji v 26. dan julija meseca 1884.
C. kr. poljedelsko ministerstvo.
Pri
Ig.v. Kleinmayr k Fed. Bamberg
■v ILjj-u.Toljajal
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
in tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Deoker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič - Mioiič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Koieo, Krščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske Sole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Bazlag J. R., dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. M., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 kr.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr. amid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič. Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., ele-v gantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamberg v Ljubljani.