jQetiino poročilo Državne trgovske akademije v Mariboru za šolsko leto 1932/33 TRGOVSKA AlUlOtnUA C.HWWW rtCWM tou 0 1) javilo ravnateljstvo JQeiimo poiročiillo Državne trgovske akademije v Mariboru za šolsko leto 1932/33 119 33 0 1) ja vilo ravnateljstvo MAHIBOKSKA TISK AH NA I) I), MAHI BOH ; PREDSTAVNIK STANKO DETELA Ob 14. obletnici ujedinjenja. (Govoril profesor Vasilij Mirk na proslavi Ujedinjenja dne l. decembra 1932.) Dragi učenci in učenke! Stirnajst let je minilo, odkar si je jugoslovanski narod, po dolgem robovanju in po trdili bojib, zopet priboril nacionalno svobodo. Pred štirnajstimi leti se mn je posrečilo uresničiti sanje našib boljšib dedov in pradedov. Tedaj so se južni Slovani z nepopisnim navdušenjem strnili v ožjo zvezo s svojimi brati po krvi in po rodu, z onimi, ki so tvegali svojo svobodo in svobodo svoje domovine in med katerimi sc je na stotisoče žrtvovalo za skupni veliki cilj in tako odprlo poti do samoosvojitve. Tedaj so južni Slovani, vsaj po ogromni večini, nehali biti narod pohlevnih služabnikov, potuhnili so se koristolovci, kronano je bilo delo plemenitili revolucionarjev. Zasijala nam je narodna svoboda kakor pade jabolko, ko dozori. Veliko je bilo tedanje navdušenje ljudstva, bodisi iz idealnih, bodisi iz praktičnih vzrokov, kar je tudi razumljivo, ako se pomisli, da se je istočasno zaključilo tudi dolgoletno klanje, tako da se je lahko vsak vrnil na svoj dom in nadaljeval delo tam, kjer ga je moral prekiniti, ali pa začel vse znova. lljedinjenje se je torej doseglo, lam, kjer sta bili dve neodvisni in junaški srbski kraljevini, Srbija in Črnagora, tam, kjer je kraljevina hr-vatsko-slavonska pred nasilnimi Madžari obupno branila zadnje ostanke svoje samostojnosti, tam, kjer je pod njimi životarila prek- in medinur-ska raja, tam, kjer so bile naša (livna Dalmacija in naše zelene štajerske, kranjske in koroške pokrajine ter služile avstrijski mačehi, tam, kjer je bil bastard avstro-ogrske monarhije, korenjaška Bosna in Hercegovina, tam, kjer se zbirajo najvažnejše reke donavskega sistema, v slavni Vojvodini, na vseli omenjenih tleh se je izobličila ena enotna država, naša sedanja Jugoslavija. Razne mirovne in druge pogodbe so ji začrtale zad-iije meje, tako da je njena zunanja oblika določena in je Ujedinjenje faktično ustvarjeno, dasi je še ljudi našega jezika in rodu, ki se jim solnce svobode ni nasmehnilo in ki samo upajo in čakajo. A kljub vsem tem dejstvom je naše ujedinjenje še nepopolno. Mislim tu na duhovno ujedinjenje. Ni še namreč dosežena prava strnitev duhov, ona, ki naj sc izraža v pravilnem pojmovanju in cenjevanju nacionalne svobode, v globoki ljubezni do države same, v pojmovanju splošnega položaja naše države, v krepkem smislu za občekoristno delo in za rešitev njenih najvažnejših življenjskih problemov. Taka strnitev duhov nam je potrebna in zato Vam danes ne bom govoril o tem, kako smo dosegli ujedinjenje, temveč o tem, kako moramo koncentrirati vse svoje moči, da sc naše ujedinjenje v svojem notranjem bistvu, duhovno, izpopolni. Nacionalno svobodo smo dosegli v času, ko je bilo gospodarstvo v posameznih sestavnih delih naše države vsled dolge vojne zelo oslabljeno. Rane je bilo treba energično zaceliti. To pa ne gre tako hitro kakor bi bilo želeti ali kakor mislimo v svoji človeško razumljivi nestrpnosti, kajti stavbe se lahko prav hitro zrušijo, dočim se dado spet vzpostavili le prav počasi, previdno in ob naporu vseh moči, kaj šele ko gre za novo zgradbo v novih razmerah! Tej nalogi, kakor povsod drugje po svetu, m bila vsa naša javnost dorasla, ne morda iz nevednosti, temveč radi nc-orijentiranosti in radi zmede, v kateri sta nas zatekla prevrat in osvoboditev. Mnogo je bilo ljudi, ki so za vse po vojni kot njena posledica nastale gospodarske težave dolžili državo in niso mogli najti novih poti za usmeritev gospodarstva; drugi so sc v sladki brezbrižnosti in san jarcu ju zazibali brezskrbno v doseženo svobodo, pri tem pa pozabljali, tla je delo potrebno tudi v lastni državi in pravzaprav v potencirani meri; tudi ni manjkalo takih, ki so v imenu svobode mislili, da mora le država imeti dolžnosti do njih in do vse javnosti, dočim smejo oni in javnost imeti le pravicc. Ti in slični nazori predstavljajo izrazno obliko one človeške lastnosti, ki temelji na navajenosti, na ljubezni do prevzetih običajev in vidikov, torej na tradiciji in je po svojem bistvu nazadnjaška. K sreči pa se v človeškem življenju uveljavlja vedno tudi druga struja, ona, ki sc izraža v gibčnosti, prilagodljivosti in stremljenju po napredovanju, ona, ki naredi iz človeka delavno bitje. Tako je našel čas tudi take ljudi, ki so novi položaj razumeli ter delali na to, da se usmeri mišljenje ljudstva na novo, da sc spravi v sklad s skupnimi interesi, da ljudstvo dvignejo in mu vlijejo smisel za resničnost, da pravilneje pojmuje svoje državljanske in nacionalne dolžnosti, skratka, da se odstranijo ovire, katerim je izpostavljen splošni razvoj vsled pretesnega visenja na tradiciji. Delo delavnih struj pa je zelo težavno in vrhu tega stooblično. Pomislimo samo, da se je naša domovina zgradila iz premnogih različnih dežel z ravnotoliko različnimi vzgojami, kulturami in svetovnimi nazi-ranji, z ravnotoliko različnimi gospodarskimi in socialnimi potrebami, z najrazličnejšo zgodovino. Kaj čuda, če imamo tudi v svoji domovini ljudi, ki položaju niso kos! Boj med akcijo in tradicijo pa je človeštvu priroden in koristen in v našem posebnem slučaju bo konečna rezultanta tega boja vendarle ta, da se pride do skupnostne samozavesti, do državnostnega čuta, do splošnega razumevanja državne in narodne svobode, ki nam mora biti nad vse in ki naj nas bodri k resnemu in smotrenemu delu vsakega v njegovem delokrogu - tako da sc pred uspehi takega dela zdrobi moč neorijentirancev, še bolj pa škodljivost zajedalcev, delamrznežev, lenuhov, godrnjavsov, zabavljivcev in rovarjev, ki se skrivajo za plaščem navajenosti, a niso nič drugega kot slabi ostanki izza suženjskih časov. II. Prava narodna samozavest in pravilno pojmovanje svobode izvirata le iz resnične ljubezni do lastne domovine, in ljubezen do domovine mora biti globoka. Nič nas ne sme motiti v tej ljubezni. Ako kdo izmed onih, ki vodijo našo skupnost, v dobri nameri zavozi, ako se vršijo napake in se zgodijo zmote — kar je pri nas prirodno, ker smo sc našli pod enim krovom ljudje najrazličnejših vzgoj, kulturnih stopenj, socialnih nazi-ranj in gospodarskih potreb iz pokrajin, ki vsaka zase misli in morda hoče skupnosti tudi v resnici dobro, a sodi vse le, iz svojega ožjega, recimo privzgojenega vidika — tedaj nas mora ljubezen do težko priborjene skupnosti šele krepko podžigati, da doprinesemo k popravilu in odstranitvi napak, brez katerih ni pač človeka in tudi ne politične skupnosti na svetu. Ljubite tudi Vi to domovino, to edino možno Vašo domovino! Ljubite jo \ i še posebno, ker za njeno bodočnost boste morali marsikaj doprinesti ravno Vi, o in v njeni bodočnosti bo odločevalo ravno Vaše delo. Zato glejte v lo bodočnost z odprtimi in ognjenimi očmi, z neugasljivim žarom globoke vere in zvestobe! Odbijajte naklepe krivih aii zapeljanih prerokov, otresite sc uplivov, katerim ste izpostavljeni, da boste enkrat vsaj Vi vzvišeni nad malenkostmi v našem narodnem življenju, ki so le motne luže sredi (livnega, dehtečega travnika! Naša prošlost po večini ni bila zabavna; nasprotno, kakor je bila trnjeva, tako je bila tudi deloma nečastna in pomanjkljiva. Zato obračunajmo definitivno z njo in pripravljajmo si lepše čase! Neka mogočna, jasno začrtana rdeča linija naj nam bodi vodilna v vsem našem delu in še tako diferenciranem življenju, in taka linija je samo linija globoko skupnostne ljubezni in zvestobe do naše lepe očetnjave! Tedaj bomo z lahkoto paralizirali škodljivo delovanje nam nenaklonjenih elementov. Iz ljubezni in zvestobe pa bo izšla sama ob sebi neustavljiva volja do občekoristnega delovanja. Kakor morajo državni krmilarji zastaviti vse svoje moči, da vodijo našo državno tvorbo previdno in pravilno, imajoč pred očmi vedno le skupnostne koristi, tako je tudi dol/nost vsakega državljana, da po svojih močeh pomaga državni ladji, pa »aj ta potuje po mirnem ali pa razburkanem morju. Seveda, neka doza sebičnosti spremlja človeka vedno in povsod, da, celo potrebna je, kajti ravno sebičnost ga bodri k delu, k iniciativnemu delu, in kakor je nahajamo pri posamezniku, tako jo lahko zasledujemo v družbi, v organizacijah, kot potrebno socialno zlo. Toda sama sebičnost bi bila škodljiva; zato mora odstopati, kadar so radi nje v nevarnosti višji skupni interesi. Delo državnih voditeljev in delo državljanov bo torej moglo bili ob-čekoristno le tedaj, če se bo vodilo v duhu naše velike skupnosti in ob pravi uvidevnosti. Mi ne smemo nikoli pozabiti, da mi vsi, člani te naše ljubljene domovine, smo tesno navezani drug na drugega. Mi si moramo predočiti splošni položaj naše države in si ga ogledati iz vseh mogočih stališč, iz geofizičnega, nacionalnega, kulturnega, socialnega in gospodarskega, zato da razumemo svoj položaj in uvidimo prepotrebno vzajemnost, ki mora biti med nami ter da usmerimo svoje delovanje po tem. III. Od davnih časov se nahajamo na važnem ozemlju. Že starim Rimljanom ni bilo prav, da so se na severovzhodu njihove države nahajala plemena — predniki našega — ki so vživala dobrote teh in sosednih pokrajin in ki so bila srečna, da jih ni oblizala njihova kultura. Zato so Rimljani pritiskali čim dalje bolj na sever in vzhod, dokler si niso v par stoletjih, radi nesloge med onimi našimi predniki, pokorili celo Podo- navjc. A že prod propastjo rimskega imperija so napadali naše ozemlje razni barbarski narodi z vseli strani, ker se jim je zahotelo do morja in do gospodstva na naših bogatih tleh. Preko teh tal so šle divje tolpe Hunov, Gotov in drugih narodov iz nemirne dobe takozvanega preseljevanja narodov; polastili so se naših svetih tal izmenoma ali pa deloma razni poluharharski narodi kakor Franki, Ogri, Bizantinci, Benečani; naša tla so nosila najgrozovitejše posledice turškega gospodstva: a kljub lemu so si medtem došla slovanska plemena znala ne le čuvati svojo hilnost, temveč si tudi odločno in večkrat priboriti zopet svojo neodvisnost, ki je trajala tu manj, tam več, pač kakor so prilike nanesle. Naše ozemlje je bilo torej od nekdaj eilj tujcev, bodisi da so ga rabili zase neposredno ali pa kot tranzitno ozemlje. Lega ob najsevernejšem delu Jadranskega morja in posest njegovega prirodnega zaledja, lega ob pri-rodnili poteh Posavja in Podonavja, ob važni prometni prekobalkanski zvezi med Beogradom in Carigradom na eni in Egejskim morjem na drugi strani, so, ne glede na rodovitnost pokrajin in njihovega rudnega hogat-stva, vabila druge narode na pohode, ki so vselej uspeli, ako so bili prebivalci razdvojeni, a so bili vsakokrat porazno odbiti, ako so naleteli na složen odpor. Zgodovina nas uči, da razlike v fizičnem pogledu zemlje ne smejo biti ovira za politično skupnost. V Evropi imamo (da ne navedem drugih manjših primerov) stare politične tvorbe, ki zemljepisno morda ne spadajo skupaj, ki pa jih vežejo druge skupne lastnosli: jezik ali vera, običaji ter zlasti gospodarske potrebe. Saj je v bistvu vendarle gospodarski moment, ki odloča o gibalnih silah človeštva, o smereh njegovega raznovrstnega planja. Gospodarskega značaja so vzroki, ki odločajo o biti in nehiti, o naseljenosti, o vojni ali miru itd. Saj je za državo še koncčno le dobro, ako razpolaga z gospodarskimi področji različnega značaja, tako, kakor je slučaj pri vseli onih deželah, ki imajo meridijansko smer, kajti s tem si že same močno izravnavajo proizvodnjo in potrošnjo, se gospodarsko dopolnjujejo same. Podobno je pač tudi za nas. Nas mora voditi spoznanje, da mora biti moč v nas samih, in ako je ni, si jo moramo privzgojiti. Pri tem pa nas ne sme motiti naša tako pestra zgodovina. Tudi zgodovina Italijanov in Nemcev da vzamemo naše velike sosede za primer — je v glavnem zgodovina najrazličnejših italijanskih, oziroma nemških držav, ker Italijani so izvedli svoje ujedinjenje šele v drugi polovici 19. stoletja, a tudi Nemci so dosegli svoje pravo politično ujedinjenje, ki je bilo v srednjem veku precej rahlega značaja in pozneje sploh prenehalo, šele približno v istem času kakor Italijani. Kdo pa bo zato dvomil nad življenjsko sposobnostjo teh dveh narodov? 1’re trgali so eni kakor drugi vse neprijetne zveze z minulostjo in se krepko utrjujejo v jedinstvu. Pri tem igrata najmočnejšo vlogo ravno jezikovni moment in čut enotnosti kljub pokrajinskim in plemenskim razlikam med severom in jugom, vzhodom in zahodom, opiraje se istodobno na vzajeninostni značaj njihovih prcrazlič-nili gospodarstev. Tudi mi smo bili v svojem zgodovinskem razvoju dolgo časa in skoraj ves čas deljeni, toda kot sinovi ene in iste slovanske pramatere moramo zdaj, ko smo skoraj vsi združeni, osredotočiti svoje sile z namenom, da polagoma blažimo vse razlike, ki nam jih je utisnil čas, in da po potrebi, v gotovih važnih momentih in pri reševanju gotovih življenjskih vprašanj, gremo tudi preko omenjenih razlik, ako ima to koristiti skupnosti. Kakor drugi veliki narodi, se moramo tudi mi predvsem zavedati, da smo del celokupnega južnega Slovanstva in da kot taki smo dolžni selu in svoji bodočnosti, da gojimo ta misel pred vsako drugo, ki temelji na pokrajinah in drugih okolnostih, ustvarjenih nam tekom zgodovine od bivših gospodarjev-tujcev, gospodarjev, ki bi nas bili vsi radi kar zbrisali iz zemljevida. Splošni in posebni položaj naše države, zlasti z ozirom na druge predvsem sosedne države, ne upoštevajoč, kako so razpoložene napram nam, dovede vsakega pravega sina domovine k treznosti in ga mora vzpodbujati k pojačenemu konkretnemu delovanju. Pravi član državne skupnosti se otrese prošlosti, ki se ne vrne več, in ljubi sedanjost radi svojega novega svobodnega doma, ker samo v njemu je mogoč časten obstanek. Za južne Slovane ni drugega domovja kot v močni in svobodni Jugoslaviji! Vsaka druga možnost bi pomenila povratek v temo prejšnjih stoletij, v katerih smo živeli človeka nevredno življenje, brez najosnovnejših človeških pravic, kol manjvreden del človeške družbe, kot siromašni, zaničevani hlapci! IV. Toda: ugleden in upliven obstoj si more ohraniti le gospodarsko močan narod. Gospodarstvo vodi usodo narodov; slabo gospodarstvo pospešuje njihovo propadanje, solidno gospodarstvo jim ojača položaj. Glavni cilj našega celokupnega delovanja mora biti torej ta, da si ustvarimo močno gospodarsko podlago. V to svrho moramo smiselno uporabljati svoja denarna sredstva. Vse naše dejanje in nehanje mora biti usmerjeno v to. Ni še povsod prodrlo spoznanje, da v zdravem uporabljanju denarnih sredstev, tako javnih kakor zasebnih, tiči jedro krepkega gospodarstva. Tudi v tem pogledu je mnogo nerazumevanja, mnogo egoizma, mnogo ozkosrčnosti. Tega pa niso krivi posamezniki, namreč oni, ki razpolagajo z denarnimi sredstvi, temveč splošna nevednost, ki ima svoje vzroke v stoterih neprilikah iz prejšnjih časov in izpod raznih tujih vladavin. Nismo bili vsi dovolj pripravljeni na reševanje velikih življenjskih problemov in zato tudi uspehi niso taki, kot bi jih nujno potrebovali. Premalo in s premajhno doslednostjo, bolj slučajno, ob hudem pomanjkanju velikopoteznosti in prežeč vedno na hiter in velik dobiček se uravnava delo naših gospodarstvenikov. Manjka jim pač tozadevna potrebna vzgoja, a manjka jim tudi gospodarska tradicija, ki bi jim dajala vere v bodočnost. Dalje, ako bomo vedno tožili, da nimamo dovol j lastnih sredstev, izobraženih moči, prometnih cest itd., pri tem pa mirno gledali, kako si pri nas tuji kapital ustanavlja in osvaja podjetje za podjetjem, kljub pomanjkljivim komunikacijam, tedaj bo naše gospodarsko stanj«; vedno dvomljive vrednosti. Če denarnih sredstev ni, se moramo naučiti, da si jih z ameriško pridnostjo naberemo in jih potem smiselno uporabimo v razne svrhe v neštetih gospodarskih panogah; seveda moramo začeti z malim in polagoma napredovati, ker le tako gospodarstvo je zdravo. To pa zahteva mnogo potrpljenja, ki ga današnji čas že malo več pozna, ki pa ga bodo razmere šiloma zopet uveljavile. V glavnem pa treba povdariti zlasti to, da mora vsak posamezni član državne organizacije pravilno pojmovati svojo življenjsko nalogo. Vsak posameznik jo ho tein preje razumel, čim bolj ho skrbel za svojo izobrazbo in spoznaval svoj poklic. Samo umetno se ne da privzgojiti nobena stvar; povsoil in v vsaki panogi je treba srca, močne volje, ljubezni in vere, da se najdejo prava sredstva in pota k cilju. Vsak posameznik mora postati iniciativen v svojem poklicu, ker če že vsak posameznik vrši svoj poklic v redu, po predpisih in zakonih, tedaj funkcionira tudi ves zamotani državni aparat. Saj človek pri tem podzavestno vrši veliko delo. Država je kakor velikanski stroj ali ogromna ura z neštetimi zobčastimi kolesi, ki segajo drugo v drugo, in če en sam zob na njih ni v redu, tedaj utegne vse skupaj trpeti radi njega. * * * Kako pa naj Vi, dragi učenci in učenke, pripomorete skupnosti do boljšega stanja? Odgovor na to vprašanje je zelo enostaven: pripravite se temeljito na svoj poklic, za življenje! Kot dijaki opravljate svojo državljansko dolžnost najbolje s tem, da se z ljubeznijo, neprisiljeno učite in da skrbite za svoj vsestranski in strokovni napredek ne radi tega, ker to zahteva šolski učni načrt, marveč radi lega, ker v življenju napreduje listi, ki je bolje podkovan. Prisiljeno ali trenotno učenje je brez haska, le dosledno vsrkavanje naukov in navodil bo koristno za Vas in za celokupnost. Le tako boste lahko koristno vstopili v praktično življenje in v njem izvrševali vestno svoj poklic ter s tein pripomogli k ustvaritvi našega najvišjega cilja, to je duhovne strnitve, duhovnega ujedinjenja. Na Vas sloni vsa bodočnost, zato pripravite se nanjo z vso vnemo in ljubeznijo in močno vero v lepše čase! Izpremembe v učiteljskem zboru v .šolskem letu 1932/33. I. U p o k o j i t e v. Z ukazom Nj. Veličanstva kralja z dne 29. junija 1932 je bil gosp. Kovač Maks, predmetni učitelj zavoda, glasom brzojavnega razpisa ministrstva trgovine in industrije z dne 29. junija 1932, lir. 19.575, upokojen. Tozadevni odlok kr. banske uprave Dravske banovine je bil izdan dne 30. junija 1932 pod I., No. 4962/1. Gospod Kovač je sodeloval pri pouku na bivši državni dvorazredni trgovski šoli od pričetka šol. leta 1920/21. dalje, na trgovski akademiji pa oil njene ustanovitve v jeseni 1926 do svoje upokojitve. Deloval je na obeli zavodib z vzorno vnemo in vestnostjo. Bodi mu na tem mestu izrečena od strani ravnateljstva zavoda najiskrenejša zahvala za njegov zgleden trud in res kolegijalno požrtvovalnost. II. I m e n o v a n j a in n a p r c d o v a n j a. Z ukazom Nj. Veličanstva kralja z dne 14. septembra 1932 in glasom razpisa ministrstva trgovine in industrije od istega dne pod 1. lir. 30.115/0 je bil g. Mirk Vasilij postavljen za profesorja tega zavoda v peti položajni skupini. Z rešenjem min. trgov, in ind. I., lir. 27.765/N od 25. avgusta 1932 je bil g. dr. H u t a r Rudolf postavljen za stalnega honorarnega nastav-nika. Glavna kontrola je pritrdila tej namestitvi z razpisom dne 29. septembra 1932, lir. 75.516. Z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine z dne 15. oktobra 1932, I., No. 3378/5 je bila g. profesorju Čopiču Josipu priznana s 1. avgustom 1932 plača z drugim periodičnim poviškom pete položajne skupine. Z odlokom kr. banske uprave Dravske banovine od 17. februarja 1933, I., No. 8.498/2—1932 se je direktorju Dolenc u Mateju priznala od 1. oktobra 1932 dalje plača četrte položajne skupine prve stopnje s prvini periodičnim poviškom. Z ukazom Nj. Veličanstva kralja od 15. decembra 1932 je bil gosp. H a k u š a Rudolf, predm. učitelj zavoda, pomaknjen v šesto položajno skupino. Tozadevni razpis min. trgov, in ind. je z dne 20. januarja 1933, I., lir. 42.350/N, odlok kr. banske uprave Dravske banovine pa z dne 27. januarja 1933, 1., No. 925/1. Z odlokom min. trgov, in ind., 1. br. 3813/N od 10. aprila 1933, Beograd, je bil dr. H u t a r Rudolf postavljen še nadalje za honorarnega nastavnika na tem zavodu za dobo proračunskega leta 1933/34. Glasom odloka min. trgov, in ind., I. br. 13695/N od 2. maja 1933 je bil prof. Struna Alojzij s kraljevim ukazom od 14. aprila 1933 postavljen na tem zavodu za profesorja sedme položajne skupine. Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1932/33. > >r/3 A 4> H Ime, priimek in značaj Služb, doba 1. IX. 1933 Skupina in stopnja Razrednik Je poučeval Štev. ted. ur j Opomba 1 Dolenec M. Matej, direktor 24 let 11 m. 16 d. 1V/1 2 2 Čopič S. Jožko, profesor 20 let 1 m. 1 d. V/2 m. Fr I (4), 11 (4), III (4), IV (4); N III (4) 20 3 Dr. Kralj Vladimir. profesor 4 let 6 m. 27 d. Vlil IV. Sl I (3), 11 (3), 111 (3), IV (3); Sli 1 (2), II (2), 111 (2), IV (2) 20 4 5 Mirk M. Vasilij, profesor V n. Z I (2). 11 (2), III (2). IV (2); ZK 1 (2). II (2), III (2). IV (2); N IV (4) 20 22 Varuh zemljepisne in zgodovinske zbirke j; Rakuša I. Rudolf, predm. učitelj 20 let 10 in. 1 d. VI N 1(4), 11(4); St 1 (2). 11 (2), III (I), IV (1); I- I (2); N st IV (2); Strp IV (4) Varuh ? učit. in dijnSke knjižnice 6 7 Dr. Rutar Rudolf, honor. nastavnik M 1 (3): Kn 11 (4); Nek 111(2). IV (3); P III (3), IV (2) 17 Struna M. Alojz, profesor 10 let 1 d. VII i. Tr 1 (3); Tre 1 (2). 11 (2): Ko III (2). IV (2): Kn III (3), IV (4) 18 Vodja dijaške hranilnice in ekonoinata in 1'erij. saveza 8 Šilc J. Jožko, profesor 4 let 9 in. 13 d. VIII Tr 11 (3), III (3), IV (3): M II (2): Pr 111 (2), IV (2); Ko II (2) 17 Poslovodja 9 Škof I. Fran, predm. učitelj 22 let 5 m. 8 d. VI Fj 1 (3); Ke 1 (2). II (2), 111 (2); BI 111(2), IV (3); Av IV (4) 18 Varuh fizik.. kemijske in blagoznan-stvene zbirke 1 Šolski sluga: Zorč Franc, služitelj v I. skupini, 2. stopnji. Kronika zavoda v šolskem letu 1932/33. Šolsko leto se je pričelo dne 1. septembra 1932. 1. do 3. septembra se je vršilo vpisovanje učencev. 3. septembra je bila otvoritvena in prva redna konferenca profesorskega zbora. Istega dne se je vršila predkonferenca za završni iz-pit v septembrskem roku. Od 5. do II. septembra so se vršili pismeni završni izpiti, dne 16. septembra pa ustmeni pod predsedstvom direktorja zavoda. 7. septembra se je pričel redni šolski pouk. 15. septembra je prisostvovala šola krstni slavi Udruženja mariborskih rezervnih oficirjev kot spominske slavnosti na obletnico proboja solunske fronte leta 1918. 17. septembra je predaval prof. Alojz Struna vsemu dijaštvu zavoda o dr. Miroslavu Tyršu in njegovemu pomenu za sokolstvo. V dneh 6., 7. in 8. oktobra je nadzoroval šolo gospod Mihajlo Presl, inšpektor za strokovne šole v Dravski banovini. 24. oktobra: proslava 201etnice velike srbske zmage nad Turki v bitki pri Kiimanovcm. 29. oktobra: druga redna konferenca profesorskega zbora. 30. oktobra prisostvuje dijaštvo zavoda proslavi češkoslovaškega državnega praznika v Unionski dvorani. 1. in 2. novembra je odpadel šolski pouk vsled praznikov. 7. novembra si je ogledala šola perutninarsko in sadjarsko razstavo v Unionski verandi. 19. novembra je zavod prisostvoval predvajanju prosvetnega filma o bivanju kraljeve rodbine v Sloveniji. 23. novembra se je spomnil zavod 1 lletnicc, odkar je prva organizirana slovenska vojaška četa pod vodstvom generala g. Rudolfa Maistra razorožila zadnje ostanke nemških avstrijskih čet v Mariboru in tako odločila usodo Maribora in južne Štajerske v prid Jugoslaviji. 1. decembra, na praznik ujedinjenja se je v šolski telovadnici vršila svečana akademija. Nastopila sta dijaški pevski zbor pod vodstvom prof. Mirka in obnovljeni dijaški orkester, ki ga je vodil učenec II. letnika Ussar Ferdo. Spored je bil sledeči: I. A. Foerster: »Slovenska slavnostna koračnica«, orkester. 2. Ob 14. obletnici ujedinjenja. Govoril prof. Vasilij Mirk. (Glej prvi del izvestja!) 3. Hajdrih-Gervais: »Jadranska bar-karola« po motivih pesmi »Morje Adrijansko«, orkester. 4. 0. Župančič: >Zemljevid«, deklamiral Rakovec Ladislav (I. letnik). 5. Cajkovsky: »Pesem brez besed«, gosli, Ferdo Ussar (II. letnik). 6. Prešeren: »Zdravica«, deklamirala Schweiger Šarlota (I. letnik). 7. O. Zupančič: »Naša beseda«, deklamirala Stepančič Franica (III. letnik). }{. Dve narodni pesmi za mešan zbor: a) Osk. Dev: »kaži pravo« (iz Bojancev); b) Dr. Kimovec: Teče mi vodica« (iz Prekmurja). 9. St. Premrl: »Slovanska pesem«, me-šan zbor. 10. Državna himna. 17. decembra (rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I.) se je omenjena akademija ponovila, a v toliko izpremenjena, da je slavnostni govor imel učenec IV. letnika Murko Albert, dalje da je pevski zbor dodal še dve narodni pesmi (»Pod klancem sva se srečala« od Osk. Deva in »Lepo mi poje črni kos«) in da so deklamacije l>ile zamenjane s sledečimi: Al. Gradnik: »Ujedinjenje« (Kopič Anica, I. letnik), Simon Jenko: »Naše gore« (Markežič Nada, 111. letnik) in Al. Gradnik: »Krnski kamen (Rakovec Ladislav, I. letnik). 22. decembra se je vršila III. redna seja profesorskega zbora ter se je zaključil prvi semester. 23. decembra: pričetek drugega semestra. 24. decembra 1932 do 10. januarja 1933 so trajale božične šolske počitnice. (Odi. g. min. trg. in ind., I., lir. 42.301/N z dne 12. dec. 1932). 20. januarja 1933: proslava lOOletnice rojstva mladinskega pesnika ( ike Jove Jovanoviča Zmaja. 27. januarja: Svelosavska proslava. 2. februarja: Sola se udeleži akademije Podmladka Jadranske Straže. Sodeluje med drugimi tudi dijak trgov, akademije Albert Murko z govorom: »O pomenu morja za zaledje«. 4. februarja: proslava Strossmajerjevega dne s spominskim govorom prof. dr. Vlad. Kralja. H. februarja: sistematski zdravniški pregled dijakov in dijakinj prvega letnika. 17. in 18. februarja je nadzoroval zavod g. Mihajlo PresI, inšpektor za strokovne šole v Dravski banovini. 18. februarja: četrta redna seja profesorskega zbora. 27. februarja so prisostvovali (lijaki in dijakinje zavoda predvajanju zemljepisnega kulturnega filma: »Po naši državi« v Grajskem kinu. 3. marca: ustanovni občni zbor društva »Šola in dom«. 4. marca: dveurno predavanje predm. učitelja Frana Škofa »O grozotah bodoče vojne s posebnim ozirom na strupene pline«. 15. marca seja profesorskega zbora z razgovorom o prirejanju roditeljskih sestankov. Dne 8. aprila so priredili dijaki našega zavoda v veliki dvorani tukajšnjega Narodnega doma pod pokroviteljstvom mestnega načelnika g. dr. Fr. Lipolda PRVO SLAVNOSTNO AKADEMIJO s tem-le sporedom: I. Pozdravni nagovor (prof. dr. Vladimir Kralj); 11. Mercadet, komedija v 3 dejanjih, napisal llonore Balzac, poslovenil J. Kovič; igro je vodil Vladimir Skrbinšek, član mariborskega Narodnega gledališča. Igrali so ti-Ic učenci in učenke: Mercadet-ja Kožuh Marijan (IV.), gospo Mrrca-det-jevo Labe Hilda (I V.), Julijo Lasič Vauda (IV.), Minarda Tušnik Alojzij (III), Verdelina Smerdu liogomir (L), Mericourt-ja Meznarič Edmund (III.), Goulard-ja Šajna Ivan (III.), Pierquina Prunli Maks (IV.), Violette-ja Albert Murko (IV.), De la Brive-a (Godcau) Preatoni Angel (II.), Justina liojic Ljubomir (IV.), Virginijo Jutras Marija (IV.), nemi vlogi vrtnarja Lorber Anton (II.) in kuharja Miheljak Viljem (L). III. Narodne pesmi. Pel jih je šolski pevski zbor, ki ga je vodil prof. Va&ilij Mirk, in sicer: a) mešani zbor: »Pod klančkom sva se srečala« (O. Dev) »Teče mi vodica« (Fr. Kimovec) »Kaži pravo« (0. Dev) I») ženski zbor: »Le sekuj smrečico« (F. Juvanec) »Oj Jelena, Jelena« (A. Dohronic) c) mešani zbor in klavir (klavir: Fanči Stepančič III.): »Od straže hrvaške« »Kar smo mi brambovci« »Kdo rojen prihodnjih« iz Foersterjevega »Venca Vodnikovih pesmi« Prireditev jc bila zelo dobro obiskana in je imela lep muterijalen in jako laskav moralen uspeh. Na tem mestu se moramo najtopleje zahvaliti vsem onim, ki so na ta ali oni način, posebno pa s podporami ali pa s preplačilom pripomogli prireditvi do tako lepega uspeha. 11. aprila: peta redna seja profesorskega zbora. 13. do 23. aprila velikonočne počitnice po odloku ministrstva trgovine in industrije I. Br. 12.863/N od, 4. aprila 1933. 22. maja: predavanje o tuberkulozi. 31. maja: zaključek pouka v IV. razredu in redovalna konferenca za ta letnik. 10. junija: zaključek pouka v prvih treh razredih in redovalna konferenca za te razrede. 12.—-24. junija se je vršil na zavodu zaključni izpit pod predsedstvom ravnatelja g. Mateja Dolenca; pismeni izpiti so se opravljali od 12. do 17. junija, ustmeni pa o<\ 21. do 24. junija. 24. junija so se razdelila izpričevala vsemu dijaštvu zavoda. Seznam učnih knjig, ki so se rabile v šol. letu 1932/33. 1. letni k. Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica. — Grafenauer, Slovenska čitanka, I. del. Srbohrvaščina: Kupci, Srbohrvatska vadnica, lil. letnik. Francoščina: Sturm, Francoska vadnica, I. del. Nemščina: Süsser, Deutsche Sprachlehre für Handelsschulen. — I uma, Nemecka čitanka pro školy obchodni. Ekonomska geografija: Šenoa, Geografijski atlas. Ekonomska zgodovina: Milorad Djerič, Opšta istorija trgovine. (Stari i srednji vek.) — St. Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu isto-ri ju. Matematika: Karel Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol. — Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. gimnazijski razred. Trgovsko računstvo: Albert Sič, Trgov, računstvo za dvorazr. trgov. šole, I. in II. del. Nauk o trgovini: Al. Struna, skripta. Fizika: Karel Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. Kemija s tehnologijo: Vladen, Anorganska kemija i kemijska tehnologija. , Stenografija: Novak, Slovenska stenografija, I. del. I’ o in o ž n e knjige: I)r. Fr. Ilešič, Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika. Fil. Lukas, Ekonomska geografija, I. dio. - A. Marsič, Nauka o trgovini. Prezelj. Mladi kemik. K. Fusa i G. Henzolda Fizika za školu i samouke, priredila Stevo Markovič i l)r. Josip Goldberg. !I. letnik. Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica. —- Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razr. sred. šol, II. d. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Srbohrvaščina: .los. Bačič, Udžbenik hrvatsk. ili srbskega jezika. Petračič i Zagoda, Hrvatska čitanka za višje razrede srednjih škola. Francoščina: Sturm, Francoska vadnica, II. del. Nemščina: Siisser, Deutsche Sprachlehre fiir Handelsschulen. Tkalčič, Njemačka čitanka za I. i II. razr. trgov, akademija. Ekonomska geografija: Senoa, Geografijski atlas. — T. Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija i naše susedne, slovenske i druge kulturne zemlji'. Ekonomska zgodovina: Milorad Djerič, Opšta istorija trgovine. (Stari i srednji vek.) St. Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju. Matematika: Karel Kunc, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred srednjih šol. — Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. gimn. razred. Trgovsko računstvo: Albert Sič, Trgovsko računstvo za dvorazr. trgov. šole, 1. in II. del. Nauk o trgovini: Al. Struna, skripta. Korespondenca: Albert in Franjo Sič, Trgovska korespondenca. Kemija s tehnologijo: Vladen, Organska kemija i organska kemijska tehnologija. Stenografija: Fr. Novak, Slovenska stenografija, I. del. Robida, Slovenska stenografična čitanka. P o m o ž 11 e knjige: Fil. Lukas, Ekonomska geografija, I. dio. Dutkovič, Dvostavno knjigovodstvo, II. dio. Ivan Šulentič, Trgovačka aritmetika za trgovač-ke akademije. — A. Marsič, Nauka o trgovini. — Dr. Fr. Ilešič, Vežbenica hrvatsko-srpskog jezika za srednje škole. III. letnik. Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica. — Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol, III. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Srbohrvaščina: Petračič i Zagoda, Hrvatska čitanka za višje razrede srednjih škola. Prohaska, Pregled hrvatske i srpske književnosti i ogledi za III. i IV. razred trgov, akademija. Francoščina: Adamovič Julije, Francuska čitanka za višje razrede srednjih škola. Čopič Jožko, Novofrancuska sintaksa. Nemščina: Siisser, Deutsche Sprachlehre für Handelsschulen. — Prestini, Hrvatsko-njemačko trgovačko dopisivanje. Ekonomska geografija: Šenoa, Geografijski alias za srednje škole. — Radivojevič, kakor za II. letnik. Ekonomska zgodovina: Milorad Djeric, Opšta istorija trgovine. (No- vi vek.) —| St. Stanojevič, Istorijski atlas za opštu i narodnu istoriju. Politično računstvo: Mohorovičič, Kratka uputa u političku aritme-liku sa poinoenim tablicama i sa Stampfer-Doležalovim logaritmičkim tablicama. Trgovsko računstvo: Marsič, Trgovačka aritmetika, I. ilio, za III. razred trgovačkih akademija. Karlovic, Praktične vježbe iz trgov, aritmetike, II. dio. Korespondenca: Albert i Franjo Sič, Trgovska korespondenca. Knjigovodstvo: Fr. Sič, Principi in teorija bančnega knjigovodstva. Menično trgovsko in konkurzno pravo: dr. Vrbanič, Mjenično pravo kraljevine Jugoslavije. Narodna ekonomija s finančnimi vedami in carinstvom: dr. Beloše-vič, Politička ekonomija, II. izdanje. Kemija s tehnologijo: Vladen, Anorganska kemija i kemijska tehnologija. — Vladen, Organska kemija i kemijska tehnologija. Blagoznanstvo: Fr. Verbič, ßlagoznanstvo, I. in II. del. Stenografija: Novak, Slovenska stenografija, II. del. — Robida, Slovenska stenografična čitanka. P o m o ž n e knjige. I)r. Fr. Ilešič, Vežbenica hrvatsko-srbskega jezika. Dutkovič, Dvostavno knjigovodstvo za trgov, akademije i dvorazr. trgov, škole. —• Fil. Lukas, Ekonomska geografija, I. i II. dio. Panta Arandjelovič, Tehnologija za trgovačke akademije. — Panta Arandjelovič, Poznavanje robe za trgovačke akademije. IV. I e I n i k. Slovenščina: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka za višje razrede srednjih šol, IV. del. Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Srbohrvaščina: Petračič i Zagoda, Hrvatska čitanka za više razrede srednjih škola. Prohaska, Pregled hrvatske i srpske književnosti i ogledi za 3. i 4. razred trgovačkih akademija. Francoščina: Adamovič Julije, Francuska čitanka za više razrede srednjih škola. - Čopič Joška, Novofrancuska sintaksa. Ur. Stojčič, Francusko trgovačko dopisivanje. Nemščina: Dr. Tkalčič, Njemačka čitanka za trgovačke akademije, /a trgov, korespondenco in književnost: skripta. Ekonomska geografija: Šenoa, Geografijski atlas za srednje škole. — Ing. V. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Jugoslavije. Radivojevič, Kraljevina Jugoslavija. Ekonomska zgodovina: Milorad Djeric, Opšta istorija trgovine. (Naj-noviji vek.) - St. Stanojevič, Istorijski alias za opštu i narodnu istoriju. Politično računstvo: Dr. Mohorovičic, Kralka uputa u političku aritmetiku sa pomočnim tablicama i sa Stampfer-Doležalovim logaritmičkim tablicama. Trgovsko računstvo: Marsič, Trgovačka aritmetika, II. (Ho, za 1. razred trgovačke akademije. — Karlovič, Praktične vježbe iz trgovaeke arit-metike, II. dio. Korespondenca: Alliert in Franjo Sie, Trgovska korespondenca. Knjigovodstvo: Franjo Sie, Principi in teorija bančnega knjigo- vodstva. Menično, trgovsko in konknrzno pravo: Dr. Vrbanič, Mjenično pravo kraljevine Jugoslavije. Narodna ekonomija s finančnimi vedami in carinstvom: Or. V. Be-loševič, Politička ekonomija, 11. izdanjc. Kemijske analitične vaje: Ing. M. Mladen, Anorganska i organska kemija i kemijska tehnologija. Blagoznanstvo: Fr. Verbič, Blagoznanstvo, 1. in II. del. Stenografija: Fr. Novak. Slovenska stenografija, II. del. P o možne knjig e. Dr. Ilešič, Vežbenica lirvatsko-srbskega jezika. — Fil. Lukas, Ekonomska geografija, II. dio. — Ivo Dutkovič, Dvostavno knjigovodstvo za irgovačke akademije i dvorazr. trgovačke škole. Prežel, Mladi kemik. Panta Arandjelovič, Poznavanje robe, za trgov, akademije, I. i II. dio. Panta Arandjelovič, Tehnologija, za trgovačke akademije. Učni načrt za državne trgovske akademije. Zap. štev. P r c d m e t Kratice j l. Razred n. | m. IV. 'ŠT 1 Nauk o trgovini ‘«•R 2 2 4 2 Knjigovodstvo s kontom. . . . kr. 4 3 4 11 3 Trgovska korespondenca . . ko 2 2 2 6 4 Trgovsko računstvo . . tr 3 3 3 3 12 5 Matematika m 3 2 5 6 Politično računstvo pr 2 2 4 7 Trgovsko, menično, stečajno in pomorsko pravo . P 3 2 5 8 Narodna ekonomija s finančno vedo in carinstvom nek 2 3 b 9 Fizika f 3 3 10 Kemija s tehnologijo . kr 2 2 2 6 11 Blagoznanstvo lil 2 3 5 12 Ekonomska in nacionalna geografija . . se 2 2 2 2 8 13 Zgodovina trgovine in obča zgodovina . 2 2 2 2 8 14 Slovenski jezik . . sl 3 3 3 3 12 15 Srbskohrvaški jezik . . »h 2 2 2 2 8 16 Francoski jezik s korespondenco . fr 4 -I 4 4 16 17 Nemški jezik s korespondenco . ii 4 4 4 4 16 18 Lepopisje . . . 1 2 2 19 Stenografija . . st 1 1 1 i 6 Skupaj ... j 34 34 37 37 142 Teme slovenskih in srbsko-hrvatskih šolskih nalog. I. letnik. Jesen. — Takšen sem pač! — Moj najljubši pisatelj. — Moj rojstni kraj. — Študent in svet. II. letnik. Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal! (V. Vodnik). — Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! (S. Simon Gregorčič, Življenje ni praznik). Ni vse zlato, kar se svetiy — Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze . . . (S. Gregorčič, Sam.) - Značaji in gradnja Sbakespearejeve drame Julij Cezar. — Oton Zupančič: Naša luč. III. letnik. Osel gre le enkrat na led, bas to je oslovstvo! Modrec ve: danes sem spal, jutri bom plesal po njeni! (Oton Zupančič). — Kako si zamišljam srečno življenje? — Bankovec pripoveduje ... Al. Gradnik: Mladini. Ne vse za vsakdanji kruli, človek je telo in duh . . . (Al. Gradnik). — Prometna sredstva nekdaj in danes. IV. letnik: Staroslovenska doba (lil. naloga). — Ceimi se učimo slovstvene in obče zgodovine? - Svobodna je le sila, ki zajeta v ogradi kroga snuje in ustvarja. (Al. Gradnik). — Kuj me, življenje kuj! Če sem kremen, se zaiskrim, če jeklo, bom pel, če steklo, sc zdrobim. (Oton Župančič). Sporazum med narodi, državami najboljše jamstvo za njili go- spodarsko blagostanje in kulturni procvit. Hoj je življenje Zanj nabral sem sil Ljudje trpijo — Glej zato sem mil Življenje je radost — Zato sem zdrav. In če zboliš? Potem šele mi mora biti prav. (0. Župančič) ali: Politična svoboda brez gospodarske samostojnosti ni popolna svoboda. I. letnik. (Prepričavanja). Ali-pasina naredim. — Vrač olkrio tata. — Medved i starac. — Dva miša. II. letnik. Hero s onoga sveta. II dobru je dobru lako biti, na muci se poznaju junači. —> Čuvaj bele pare za crne dane. — Priča o tri miša. III. letnik. Kako sam proživio praznike? — Sta nas uči basna: Pa-tak i žaba? — U ratara crne ruke, a bela pogača. — Specijalna ponuda, narudžba i podmirenje fakture inenicom. IV. letnik. Narodni preporod. (Lit. zadača). Ko ne zna Čapom, tai če vranjem. — Zadača iz korespondencije. - S kim si, onaki si. Zbirka za zemljepisni in zgodovinski pouk. Nakupljeno: Stenske slike za gospodarski zemljepis: Južnoameriški pragozd, Hamburško pristanišče, Notranjščina kitajskega mesta, Ledenik na Mt. lilankii, Norveški fjord, V pustinji, Vodopad Krke, Semmering, Promet v svetovnem velemestu, Panamski prekop, Ribolov lia oceanu, Načrt i panorama grada Zagreba, Načrt i panorama grada Splita. Za zgodovino: Od pračloveka do današnjih dni ter zbirko 8 slik iz brvatske zgodovine (Dolazak Hrvata na Hrvatsku 638., Ljudevit Posavski sklapa sa-vez sa Slovencima protiv Franaka 819., Sniakuuče Ljutoniišla 826., Petra Krešimira IV. priznaju za kralja 1051., Krunisanje kralja Zvonimira 1076., Smrt Stjepana II. 1090., Državni ugovor 12 hrvatskili župana s Kolomanom 1102., Borha s Tatarima 1242.). Zbirka šteje s tein 69 stenskih in 24 priročnih zemljevidov ter 55 ta-hel, slik in drugih učil. Zbirka zemljevidov za zemljepisni pouk je večji del neporahna, v kolikor je mnogo zastarelih zemljevidov, katere ho nujno ireha zamenjati z novejšimi. Kustos: prof. V. Mirk. Kabinet za fiziko, kemijo s tehnologijo in blago znanstvo. 1. Fizikalnih aparatov.............................................83 2. Kemikalnih aparatov in posod....................................82 3. Zbirk za kemijsko telinol. in hlagozuanstvo.....................20 4. Projekcijskih slik ............................................650 5. Projekcijskih filmov »Rothschloss ............................ .50 6. Tehnolog, in mikroskop, slik....................................56 7. Stereoskop, slik ...............................................37 8. Vzorčnih knjig.................................................. I 9. Mikroskopičnih preparatov ......................................70 10. Amhulančna omarica ............................................. 1 11. Raznih rudnin, kamenin in okamenin, predalov...............30 Knjižnice. Stanje koncem šolskega leta 1932/33: a) učiteljska knjižnica: 1065 knjig; h) zabavna (dijaška) knjižnica: 187 knjig; c) podporna knjižnica: 110 knjig. Časopisi in revije: Trgovski list. — Trgovski tovariš. — Internationale Zeitschrift für kaufmännisches Bildungswesen. Bankarstvo. — Zadružni vestnik. — Bilanca. — Jugoslovenska narodna privreda. Deutsche Stenographenzeitung. — Ljubljanski zvon. — Sodobnost. Dom in svet. — Mladika. — Nova Evropa. — Popotnik. — Mentor. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine. Odnosi med šolo in domom. Pri doraščajoči mladini pride razen šolskega pouka še prav v posebni meri v poštev vprašanje vzgoje. Pri tem se udejstvujeta šola in dom, vsak na svoj specifičen način. Kolikor bolj sporazumno in tesneje sodelujeta omenjena dva činitelja, tem ugodnejših uspehov smemo pričakovati. Da bi se medsebojne vezi med šolo in domom kar najbolje poglobile, se je dne 3. marca t. 1. na pobudo direktorjev mariborskih sred- njih šol vršil ustanovni občni zbor novega društva »Šola in dom«, kjer se je izvolil izmed staršev tukajšnjega dijaštva društveni odbor. Dolžnosti in pravice članov tega društva določajo posebna društvena pravila, ki jih je odobrila kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. V društvenem odboru so upoštevani starši vseli mariborskih srednjih in strokovnih šol. Dne 26. aprila je priredilo društvo »Šola in dom za starše poučno predavanje. Tema sc je glasil: Kako se uče naši otro- ci?« Predaval je srednješolski inšpektor v pok. g. dr. Leopold Poljanec. Dne 31. maja t. 1. je pa predaval tildi staršem učeče se mladine g. prof. Guslav Silili o temi: »Redovanje učencev«. Številni obisk je pričal o velikem zanimanju občinstva za obravnavani vprašanji. Razen lega so se vršili na vseh šolah roditeljski sestanki, ki so jih sklicevali razredniki in povabili nanje starše učencev in učenk. Ti roditeljski sestanki so v posameznih slučajih pokazali, da je zanimanje staršev in njih namestnikov za učni napredek in vzgojna vprašanja premalo in zelo površno. Treba bo v novem šolskem letu še bolj smotrenega dela, da se bodo dosegli tudi v tem oziru boljši uspehi. Razen tega ima vsak član tukajšnjega profesorskega zbora svojo tedensko govorilno uro, v kateri daje staršem dijakov oziroma njih namestnikov obvestila o učnem napredku in vedenju dijaštva v šoli. Poročilo o delovanju INIERESA d. d. na državni trgovski akademiji v Mariboru. I n t e r e s d. d. se je ustanovila leta 1930. na tukajšnji trgovski akademiji in ji je namen, uvajati dijaštvo v praktično delo. Delniška glavnica znaša Din 5000.— in je razdeljena na 200 delnic po Din 25.— . Družba se bavi v glavnem s prodajo šolskih potrebščin, pri čemer dobi 10—15% popusta, ter jih zopet razprodaja med dijaštvo po istih cenah kakor trgovine. Dobiček, ki se ga pri tem doseže, gre ekskurzij-skemu fondu posameznih letnikov v dobro. V tekočem poslovnem letu je bilo Din 584.88 čistega dobička, ki je zato tako majhen, ker je to poslovno leto trajalo le pol leta, radi določila na zadnjem občnem zboru, da traja poslovno leto od septembra do junija in ne od januarja do decembra, kakor je bilo to doslej, s tem se je seveda to leto skrajšalo za polovico. Aktiva. Bilanca z dne 30. junija 1932. .. . Din Din 1 Itlago . 4.023.45 1 Delniška glavnica 5.000. 2 V loge: 2 Rezervni fond .... 523.80 Poštna hranilnica 115.62 3 Upniki . . 3.083.— Zadruž. gosp. lika. 143.80 4 Neizplač. dividenda 22.50 3 Dolžniki 3 L 1.40 5 Čisti dobiček 584.88 4 Inventar . . 180.— 5 Nevplaeana glavnica . 4.440,— 9.214.27 9.214.27 Zguba. Izkaz izgube in dobička z dne 30. junija 1932. Dobiček Din Din 1 Dubiose 56,— 1 Blago 482.94 2 Stroški . . 6— 2 Provizija 72.75 3 Čisti dobiček 584.88 3 Obresti 11.89 4 Popust 79.30 646.88 646.88 1 V Mariboru, dne 30. junija 1933. Jaš Herman t. č. predsednik. Oktobra 1932 se je vršil 4. redni občni zbor, ki je odobril zgoraj navedeno bilanco in poveril vodstvo v novem poslovnem letu sledečim članom: Rakuša Nada I. 1., Drčar Vinko II. 1., Stepančič Fanči III. 1., Jaš Herman III. I., Globočnik Boris IV. I. in Prunk Maks IV. I. Namesto odbornika Perhavca P. II. I., ki je zapustil zavod, se je na 1. redni seji dne 24. oktobra 1932 izvolila Volk Matilda 1. I. Nadzorstvo so vršili sledeči člani: Šoštarič Rado, IV. I., Lobe Hilda IV. I., Kožub Marjan IV. I., Demšar Valter 11. 1. in Wenger Adolf I. I. 104. podružnica ferijalne zveze. Zopet je bila naša skrb, da vzbujamo zanimanje za F. S. Letos se je včlanilo 46 dijakov in dijakinj, I. j. dobra tretjina vseh gojencev zavoda. Število članov pa je napram lanskemu letu padlo za 8 radi skrajšanega plačilnega roka članarine. Tekom poslovne dobe je bilo 7 sej, na katerih se je razpravljalo o tekočih zadevah. V mesecu decembru nas je posetil poverjenik III. oblasti F. S. g. dr. Mihelak iz Ljubljane. Ob tej priliki je pregledal naše knjige ter nas pohvalil kot eno najvzornejših podružnic. V marcu t. I. se je osnoval v Mariboru zopet lokalni odbor, ki naj zastopa skupne interese tukajšnjih podružnic. V ta odbor sta bila tudi voljena zastopnika drž. trgovske akademije Prunk Maks kot tajnik upravnega odbora in Murko Albert kot nadzorni odbornik. Četudi je naša podružnica ena najmanjših, vendar je bil vedno naš smoter, delovati s popolnim optimizmom v korist organizaciji vsega narodnega dijaštva. Na občnem zboru dne 7. oktobra I932 je bil ponovno izvoljen z majhnimi spremembami stari odbor: Predsednik: Albert Murko, IV. I.; tajnik: Maks Prunk, IV. I.; blagajnik: Dušan Gorjup, III. I.; odbornika: Marjan Hiti, II. I., Draga Golc, I. I. „Sidro“, klub trgovskih akademikov v Mariboru. V preteklem šolskem letu je priredilo »Sidrox dva javna nastopa. V zvezi s plesnimi vajami se je vršil plesni venček, ki so se ga udeležili tudi dijaki in dijakinje drugih srednješolskih zavodov. 8. aprila so priredili maturanti skupno z dijaki vseh letnikov I. slavnostno akademijo, ki je nad vse pričakovanje lepo uspela. Bogati spored prireditve (vpri-zorila se je Balsacova klasična komedija trgovskega življenja »Merca-det«, mešani zbor pa je zapel narodne pesmi) je popolnoma zadovoljil številno občinstvo, med katerim so bili tudi odlični zastopniki državnih oblasti in javnih korporacij. Tehnično stran prireditve je vodil prof. dr. Vladimir Kralj, pevski zbor pa prof. Vasilij Mirk. Dosti živahno je delovala dijaška knjižnica, vendar se radi pomanjkanja sredstev ni nič dokupilo in je stanje knjižnice od lani nespremenjeno, knjižnica šteje 124 knjig večjidel leposlovne vsebine. Na pobudo čeških trgovskih akademikov v Pragi se je pričelo redno dopisovanje med dijaštvoin čeških trgovskih šol in dijaki našega zavoda, ki mu je namen utrjevanje slovanske vzajemnosti tudi med strokovnim dijaštvoin. Občni zbor društva se je vršil 8. maja. V novi odbor so bili izvoljeni: 1 ušnik (predsednik); Stepančič Fanči (podpredsednica), Golc Draga (tajnica); Meznarič Edmund (blagajnik); ligo Alojz (revizor); Robnik Ivan (revizor); Fermišek Rudolf (odbornik); Demšar Valter (odbornik). Podmladek Rdečega križa. Organizacija narodnih društev je na našem zavodu precej težavna, ker so «lijaki preobremenjeni z delom in ker po večini izhajajo iz revnih slojev. Podmladek Rdečega križa se v svojem početku razvija in šteje v šolskem letu 1932/33 31 članov, 16 dijakov in 15 dijakinj. Podpornih članov ni. Lastnih predavanj in prireditev, ki bi prinesle kaj denarja v blagajno, v tem letu ni bilo; dohodke tvori samo članarina. Blagajniško premoženje znaša 1. junija t. 1. Din 71.75. Pridno se udeležujemo vseh javnih prireditev Podmladka Rdečega križa in upamo, da bo to prineslo novo življenje tudi v naš odsek iu da bo drugo leto bilanca bolj ugodna. Šolski sklad. Šolski sklad drž. trgovske akademije v Mariboru je bil ustanovljen po § 42 zakona o srednjih trgovinskih šolah v pričetku šol. leta 1932-33. V odboru je fungiral kot predsednik g. direktor Matej Dolenec, kot tajnik g. Rudolt Rutar, kot blagajnik pa g. Škof Franc. V pričetku šol. leta so se prijavili skoraj vsi učenci, tekom leta pa je število članstva padalo. Vplačali so (po 1 — Din) mesečne i lanarine v L letniku 3 mesece a 55 članov ä 1. Din . . . . Din 165. 1 mesec ä 50 članov ä 1,— Din . . . . Din 50. 6 mesece ä 18 članov ä 1. Din . . . . Din 108,— V 10 mesecih . . . Din 323.— v II. letniku 3 mesece ä 23 članov a 1. Din . . . . Din 69. 1 mesec ä 22 članov ä 1. Din . . . . Din 22. - 2 mesece ä 21 članov ä 1. Din . . . . Din 42.— 4 mesece ä 20 članov ä 1. Din . . . . Din 80. V 10 mesecib . . . Din 213. - v III. letniku 1 mesec ä 30 članov ä I. Din . . . . Din 30. 4 mesece ä 26 članov ä 1. Din . . . . Din 104,- 5 mesece ä 20 članov ä 1. Din . . . . Din 100. V 10 mesecih . . . Din 234. v IV. letniku 10 mesec. ä 24 članov ä 1. Din . . . Din 240. Skupaj v vseli letnikih V šolskem letu 1932-33 . . . . Din 1010. Izdatki: Štampiljka šolskega sklada...............................Din 38. Poštna hranilnica v Mariboru.............................Din 972. Skupaj .... Din 1010. Ekskurzije. 1. 17. oktobra 1932. 4. 1.: Franzev mlin in tovarna testenin v Mariboru. 2. 20. oktobra 1932. 4. 1.: Rosenbergov mlin v Mariboru. 3. 7. novembra 1932. I., 2., 3., 4. 1.: Razstava sadja in perutnine v Mariboru. 4. 21. novembra 1932. 4. 1.: Rernbard, mlekarna in sirarna v Mariboru. 5. 26. januarja 1933. 4. 1.: Potočnik, tovarna pohištva v Mariboru. 6. 13. marca 1933. 2. 1.: Pivovarna »Union« v Mariboru. 7. 16. marca 1933. 4. 1.: Doktor in ilrug, predilnica in tkalnica v Mariboru. H. 17. marca 1933. 3. 1.: Doktor in drug, predilnica in tkalnica v Mariboru. 9. 31. marca 1933. 3. 1.: Tovarna usnja »Freund« v Mariboru. 10. 28. aprila 1933. 2. 1. Zagreb: 1. Tovarna cikorije »Hinka Francka sinovi« d. d. 2. Prva hrvatska tvornica ulja, d. d. 3. Bursa za robu i vrednotil. 4. Vladimir Arko, a) tvornica kvasa, b) špirita, c) likerjev, d) pločevinaste posode, pocinkane in emajlirane posode. 11. 2. maja 1933. 4. 1. Ljubljana: I. Strojne tovarne in livarne, 2. Ljubljanska kreditna banka. — 3. maja 1933. 4. I. 3. Tobačna tovarna. 4. Vevče: Tovarna papirja. 12. 18. maja 1933. 3. 1. Celje: I. Cinkarna v Štorah in kemična tovarna v Štorab. 2. Celje: Mehanična tkalnica >Metka« v Celju. 3. Štore: Rudnik in železolivarna in valjarna. 19. maja 1933. 3. I. Ljubljana: Tobačna tovarna. 19. maja 1933. 3. 1.: Vevče: Tovarna papirja. Vse te ekskurzije je vodil predm. učitelj Fran Škof. 13. Dne 24. maja j** priredilo 33 učencev I. letnika izlet na Mrzlico (1250 m) in sicer z vlakom do Žalca, nato peš preko Zabukovce na vrh Mrzlicc, nazaj pa preko Rečice na Laško in odtod z vlakom v Maribor. Vodil jili je razrednik prof. Alojz Struna. 14. Istega dne je priredilo 18 učencev II. letnika izlet k Sv. Pankraciju na Kozjaku (900 m). Izletniki so se peljali z vlakom do Vuhreda, nato so šli peš preko Marenberga in po obmejnem grebenu k Sv. Pankraciju, nazaj preko Remšnika na Brezno in odlod z vlakom v Maribor. Vodil je izlet razrednik prof. Vasilij Mirk. 15. 2. junija 1933. 3. 1. Pivovarna Tscheligi v Mariboru. 16. 2. junija 1933. 3. 1. Tovarna mila »Zlatorog« v Mariboru. 17. Absolventi IV. letnika priredijo na koncu šolskega leta daljšo poučno ekskurzijo v Split, da si ogledajo najvažnejše naprave v luki in druge gospodarske zanimivosti Jadrana. Ekskurzijo bo vodil prof. V. Mirk. Podrobnejše poročilo izide prihodnje leto. Darila. 1. Franzev mlin: Vzorci mlevskih izdelkov. 2. Hinka Francka sinovi, Zagreb: Vsi ekskurzisti obdarovani s cikorijo in sladno kavo. 3. Vladimir Arko, Zagreb: Vsi ekskurzisti obdarovani z likerjem. 4. Marko Hosner, solastnik tovarne »Metka« v Celju: Vsi udeleženci ekskurzije pogoščeni. 5. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru: Razni vzorci. 6. Binder, zlatar in draguljar v Mariboru, je daroval nekaj vzorcev draguljev, oz. poldraguljev. Dijaške ustanove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je tudi v tekočem šolskem letu 1932/33 naklonila učencem in učenkam tukajšnjega zavoda pet ustanov po 500 Din. Te ustanove so bile podeljene sledečim dijakom oziroma dijakinjam: Ferku Josipu, I. razred; Tarman Geni, II. razred; Frangež Justini, 111. razred; Meznariču Edmundu, lil. razred ter Žitniku Maksu, IV. razred. Podaritve. 1. Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu: D. M. Bogunovič, Sokolstvo i škole. 2. Delavska zbornica v Ljubljani: Zbornik delavskega zavarovanja 1922—32. 3. Narodna banka v Beogradu: Narodna privreda 1932. 4. Posojilnica v Mariboru: Posojilnica v Mariboru 1882 1932. 5. Cosp. ravnatelj S. Detela: Der Erfolg 1928- 29. 6. Gosp. dr. J. Jan: Zahlungsmittelersätze. Zdravstveno stanje učencev. Bolezni I. razr. II. razr. lil. razr. IV. razr. Sku- paj m. ž. m. 2. ra. Ž. n,. i. m. ž. Infekcijske bolezni Tuberkuloza v I. stadiju 1 1 Kirurgične bolezni . . . 1 1 Krvne bolezni Očesne bolezni . 3 2 l 1 5 2 Ušesne bolezni . . 1 1 Živčne bolezni . Bolezni srea in krvnega obroka . Bolezni dihalnih organov 4 4 1 2 2 7 6 Bolezni prebavnih organov . 2 2 2 2 Žlezne bolezni . Kožne bolezni . 5 4 1 1 6 5 Bolezni kosti in mišic .... Konstitucijonalnc bolezni Bolezni zob . 1 1 Ostale bolezni 4 1 1 1 1 6 2 Skupaj . . . 17 12 | 5 3 4 3 3 29 18 Sistematsko jo hilo preiskanih 50 dijakov J. letnika. Dr. ,)os. Vrtovec. Statistični podatki ob sklepu šolskega leta 1931/32 I. U. III. IV. Skupaj M. 1 1. M. Ž. M. Ž. M. 1. M. Ž. Šolsko leto 19:11/32: Uspeh po popravnih izpitih: neocenjeni ostali 2 2 popravnih izpitov je hilo . 5 8 5 6 4 5 3 17 19 izpit naredili . 3 6 3 5 3 5 3 14 16 izpita niso naredili 1 1 1 1 2 2 k izpitu niso prišli . 1 1 1 1 Učenci in učenke v šol. letu 1931/32 po uspehu: odličen uspeh 1 1 1 1 1 3 prav doher uspeh 1 1 1 2 1 3 4 6 7 dolier uspeh ... 5 7 7 11 5 11 7 1 24 30 zadosten uspeh . .... 4 3 3 7 4 4 6 7 17 21 razred morajo ponavljati 3 4 1 1 1 2 5 7 izgubili pravico do šolanja 1 1 Skupaj . . . 14 15 29 12 3 21 3 12 | 19 31 16 | 13 29 54 | 68 122 Zaključni izpiti. A. Septemberski rok 1932. Prijavili so se štirje kandidati za celotni izpit ter šest kandidatov ki so bili v junijskem terminu odklonjeni za tri mesece. Izpitom je predsedoval ravnatelj g. Matej Dolenec, izpraševalni odbor so tvorili gg. profesorji Jožko Čopič, dr. Vlad. Kralj, Vasilij Mirk, dr. Rudolf Rutar, Jožko Šilc in Fran Škof. Pismeni izpiti so se vršili od 5. do 12. septembra, ustmeni pa 16. septembra. Izpit so opravili: s prav dobrim uspehom: Schigart Marijan; z dobrim uspehom: Kaus Ljubomir; z zadostnim uspehom: Čuček Ida, Hvalenc Vida, Jug Andrej, Jug Josip, Štubelj Mirko in Vertič Josipina. Za tri mesece je bil odklonjen iz slovenščine ter trg. prava: Götz Helmut. Izpita ni opravil: Kronvogl Kamilo, ki je izgubil pravico do ponovnega opravljanja izpita. R. Januarski rok 1933. Dne 12. in 16. januarja se je vršil popravljalni izpit za kandidata, ki je bil v septembrskem roku odklonjen za tri mesece. Kandidat Götz Helmut je opravil izpit z zadostnim uspehom. Zaključni izpiti v junijskem roku 1933. Izpitom je predsedoval ravnatelj g. Matej Dolenec, izpraševalni od-bor pa so tvorili gg. prof.: Jožko Čopič za francoščino, dr. Vladimir Kralj za slovenščino, Mirk Vasilij za zemljepis in nemščino, dr. Rudolf Rutar za nar. ekonomijo in pravo, Struna Alojzij za korespondenco in knjigo- vodstvo, Šilc Jožko za politično in trgovsko računstvo ter Fran Škof za hlagoznanstvo. Pismeni izpili so se vršili od 12. do 17. junija. Teme iz posameznih predmetov so bile te-le: Slovenščina: Vzroki krize v trgovini. Korespondenca: Tvornica za dušik dd., Ruše, pošilja 20. marca Prvi hrvatski štedio-lsici, podružnica Maribor, v vnovčenje in dobropis Din 15.600.-— per 28. 111. n/V. Berdajsa, Maribor, in Din 8.720.— per 3. IV. n/F. Renčlja, Pobrežje. 22. marca potrdi banka prejem menic. 5. aprila pošlje banka tvornici notifikacijo o drugi rimesi, prote- stiram radi neplačila. Najavlja ji tudi povratni račun. Tvornica jc prejela menico od tv. Vid Murko, Maribor, radi česar isti javi, da je bil vložen plačilni protest dne 5. aprila. 7. aprila sestavi banka sledeči povratni račun za tvornico: protestni stroški Din 85.20, VžVoo provizija, Din 9.— stroškov in od skupne vsote 5 dnevne obresti po 12°/o in jo za to obremeni. 8. aprila pošlje tvornica prejeti povratni račun Murku in mu računa še Din 10.— svojih stroškov ter ga obremeni na računu z va. 8. IV. Prosi ga obenem, da mu čimpreje nakaže znesek povratnega računa. 9. aprila nakaže Murko znesek tvorničnega povratnega računa po Zadružni gospodarski banki. Francoščina: a) Prevod v slovenščino: Apres la bataille. (Victor Hugo, La legende des siecles.). b) Le Ier avril 1933, M. Albert Fiala, banquicr ä Vienne remet ä M. Tritz Geiger, negociant ä Linz. une lettre de credit circulaire de fr. 5.000.— sur Lanson et Cie, Paris, et sur le Credit mobilier, Anvers. Dans sa lettre d" avis ä MM. Lanson et Cie, M. Fiala les prie de le debiter eil compte des sommes payees ä 1’ accredite. Quant au Credit mobilier, M. Fiala I i n vi te, ä se couvrir conforme-nient ä ses babitudes des sommes avancees ä I accredite. Le 3 avril, MM. Lanson et Cie accusent reception de la lettre d’ avis. Nemščina: a) Prevod v slovenščino: Sparsamkeit ist kein Geiz. (Po A. Bülimu.) b) Prevod v nemščino: Komisijonar Josef Berger, Wien, piše dne 16. tnarca 1933 tv. A. Weiss & Co.. Budapest: S svojim cenj. pismom z dne 14. t. m. ste me obvestili, da ste odpo- slali na moj naslov v komisijsko prodajo na tukajšnjem mestu 1500 vreč pšenice. Sprejmite uajudanejšo zalivalo za zaupanje, ki ste mi ga s tem izkazali ter bodite uverjeni, da bom skušal po vseli svojili močeh razpečati blago po najboljših cenah. V zadnjih dneh se je zanimanje za blago povečalo, dovoz pa je bolj neznaten. Zato upam, da bom mogel že v kratkem poročati najugodneje. Name izdano trato za S 13.000. — na 3 mesece dato sem vzel na znanje, ter jo bom točno plačal. Z odi. spoštovanjem . . . Knjigovodstvo. Mlinsko podjetje, komanditna družba v N., izkazuje sledeče aktivno in pasivno premoženje dne I. 1. Akti v a: Pasiva: Gotovina . Din 31.360.— Upniki . . . Din 332.160.—• Poslopja in Vloga kompl. A Din 1,000.000. zemljišča . Din 620.840,— Vloga komandi- Stroji in oprava . Din 559.144.- tista S . . . Din 875.968.— Vreče . Din 13.808.— Vloge in dvigi se obrestujejo po Premog . Din 35.616.— 6°/o p. a. Zaloga žita . Din 394.616. - Zaloga moke . . Din 157.120.— Dolžniki . Din 395.624,— januar 2. podjetje kupi 500 <| pšenice po Din 212.—: polovico fakture plača v gotovini z 2°/o skontom, ostanek je plac-l ji v v 60 dneh. Dolžnik N. N. plača na račun Din 35.000. januar 3. Komplementär dvigne za lastno porabo Din 2.400.— januar 5. Dolžnik N. N. plača na račun v gotovini Din 100.000. januar 9. Pošlje v komisijsko prodajo tvrdki Marinkovič, Split: 50 vreč moke, 42.5 q št. 0, lastna cena 320, limit. 340. 70 vreč moke, 59.4 q št. 1, lastna cena 300, limit. 325.—• 30 vreč moke, 25.5 q št. 5, lastna cena 260, limit. 290. Za prevoz in druge stroške se plača Din 1.450. v gotovini. Komi- sionarju se prizna 3#/ona komisija in povračilo stroškov. januar 13. Proda se 200 vreč moke, 170 q, št. 3 po 300. tv. A. Po- žar, Ruše, proti akceptu na 2 meseca, ordra lastna. januar 16. kupi se od tv. Strasser & König, Subotica, 200 q pšenice po 195. januar 19. Plača se tv. Franc in sinovi na račun Din 80.000.— januar 21. Kupi se premoga za Din 8.600. od B. Mejovška, tu, proti gotovini. januar 23. Od tv. Marinkovič, Split- prispe prodajni račun. Vso moko je prodal po limitni ceni. Računa si Din 2.100. prodajnih stroškov, dogovorjeno provizijo in nakaže v gotovini na račun Din 10.000.—. Sestaviti prodajni račun! januar 28. Milošu Osetu, tu, se proda 30 vreč moke, 25.5 q, št. 0 po 305.- ; znesek plača takoj. januar 31. Tekom meseca se je proizvedlo: 125 q moke št. 0 po 300. 200 q moke št. 1 po 290. 50 (] moke št. 5 po 250.—- 100 q otrobov po 55.-za kar se je porabilo 550 q pšenice. Za dnino se je izplačalo 12.000.—-Din, raznih drugih režijskih stroškov je bilo Din 3.455.—, vreč se je pokvarilo za Din 2.670.—, premoga se je porabilo za Din 4.467,—. Ob zaključku se odpiše od nepremičnin '/2%, od strojev in oprave 3°/o. Zaloga moke in ostalih ndevskib izdelkov znaša Din 105.000.—, zaloga pšenice Din 427.716.—, vse ostale vrednosti se vstavijo v bilanco po sahlo-hilanci, vpoštevajoč odpise. Vknjiži gornji poslovni načrt v amerikanski žurnal ter napravi koncem meseca bilanco in zaključi vse račune. Trg. računstvo: 1. Ljubljana ima terjatev v Pragi Din 200.000.— va 12. VI. in za vnovčenje te terjatve isti dan trasira in proda dve enakovredni devizi per 1. 7. in per 25. 7. pri tečaju 170.90 plus 28.5% agio. Na katera zneska se glasita devizi, če se računa 7.5% diskont, 2%o provizija ter kolkovine in stroškov Din 300. 2. Kolika je rentabilnost glavnice, naložene v obveznice vojne škode pri borznem tečaju 193. 3. Kolika je paritetna cena sladkorja v Londonu, če notira v New Jorku 2.30 in če notira London devizo New-Jork (cable) 4.52 4. Ljubljanski komisijonar pošlje obračun komitentu na Dunaj dne 12. VI. Kupil je: Dol. 3.000.— 7% inoz. posojila po 42.— (kuponi 1. V., 1. 11.) ter Din 50.000.— 2»/t% obveznic vojne škode po 198 (kupon 1: 2.) Prodal je: Pf. strl. 220„17„10 per 15. VII. po 194.19 plus 28.5% agio. Pri zaključku se računa 3°/oo provizija ter Din 270.- stroškov. Izravnava s čekom na Dunaj po 850.— 5. Izračunajte po reformnem kontokorentu: Dati: Imeti: saldo 31. 12. . . Din 72.135,— 16. 1. . . . . Din 90.150. 4. 2. . . Din 13.149. 25. 3. . . . . Din 44.558.— 4. 5. . . Din 11.137. 8. 5. . . . Din 2.000. 8. 6. . Din 53.290. 28. 6. . Din 3.000. Obrestna mera 6.5% : 3.5%, zaključek 30. VI. Politična računica: 1. Sestavite o< lpl ačilni načrt za posojilo na obligacije, ki znaša Din 4,000.000.— in je razdeljeno na 10.000 obligacij po Din 400. —, če se posojilo amortizira v 7 letib z enakimi urga Dren Elizabeta S prav dobrim uspehom: Kožuh Marijan Pitsch Krista Z dobrim uspehom: Klemenčič Anica Murko Albert Sosič Orlanda Žitnik Maks Wolaj Štefanija Gerbič Marta Z zadostnim uspehom: Pušnik Vladimir Škerjanc Štefanija Odklonjeni so za 3 mesece: Čelofiga Josip iz slovenščine Rataj Ljudmila iz nar. ekonomije Šinigoj Rada iz trg. računstva in nar. ekonomije Seznam učencev in učenk. I. letnik. Razrednik prof. Alojz Struna Odličen uspeh: i. Kaffou Milica, Litija Prav dober uspeh: 2. Rakuša Nada, Sv. Lenart pri Vel. 3. Zupančič Marija, Sevnica Nedelji. Dober uspeli: 4. Braniselj Franc, Cerknica 17. Majhen Arnuška, Hrib pri Loškem 5. Ferk Josip, Brezno oh Dravi potoku 6. Iskra Elfrida, Krčevina 18. Mohorko Amalija, Maribor 7. Kanič Elizabeta, Gradac pri M a- 19. Penič Bronislava, Koprijvnfca pri karski Šmarjucah 8. Kirndl Ema, Sevnica ob Dravi 20. Petrovič Ernestina. Maribor 9. Koči-Biesik Olga, Plzen 21. Pušnik Franja, Prihova pri Slov. 10. Kopič Anica, Sv. Lenart v Slov. gor. Konjicah 11. Kovačič Ernestina, Trst 22. Schweiger Charlotta, Studenci 12. Lesjak Eva, Maribor 23. Sedlak Hedvika, Komarom,( Mad- 13. Lešnik Vladimir, Sv. Vid p. Ptuju žarska 1 i. Lindič Mirko, Majšperk 24. Skaza Franc, Velenje 15. Lovrenčič Anton, Strigova 25. Smerdu Bogomir, Dunaj 16. Lukančič Anica, Dunaj 26 Wolf Milena, Rojan pri Trstu 27. Žvab Alojzija, Maribor Zadosten uspeh: 28. Dreti Mira, Val di Torre, Istra 30. Grgič Svetozar, Sv. Peter na Krasu 29. Geržina Kristina, Maribor 31. Miheljak Viljem, Maribor 32. Plečko Ivan, Maribor Ponavljalni izpit imajo: 33. Golc Dragomila, Gradec (sl) 38. Peče Konrad, Barkovlje pri Trstu 31. Inkret Herta, Braslovče (nem) (fr.) 35. Korošec Olga, Partinje (fr) 39. Prijatelj Cirila, Glince pri Ljub- 36. Krašovic Srečko, Zagorje ob Savi ljani (nem) (ina) 40. Senčič Rudolf, Ranca (fr) 37. Kukovič Marija, Franzensfeste (fr) 41. Volk Matilda, Nevesinje (sl) 42. Wcnger Adolf, Selnica ob Dravi (fr) Ponavljajo razred: 43. Benčina Bojan, Tržič pri Trstu 46. Robnik Ivan, Maribor 44. Klampfer Zofija, Maribor 47. Winder Karol, Rdeči breg 45. Rakovec Ladislav, Ljubljana 18. Žumer Roza, Stražgonjci pri Ptuju Odstranjeni i% zavoda ob zaključku I. polletja radi slabega uspeha: 49. Babič Josip, Povžane pri Voloski 53. Ogrinc Ruža, Novo mesto 50. Kosi Danijel, Stara vas 54. Žolger Ivana, Nova vas pri Mari* 51. Krušič Marica, Šmartno pri Celju boru 52. Mihelič Alojz, Pekre Izstopila tekom leta: 55. Bukovec Štefka, Trst 56. Gosnik Ida, Pobreže pri Konjicah Ii. letnik. Razrednik prof. Vasilij Mirk Prav dober uspeh: 1- Demšar Valter, Velenje 3. Tarman Genovefa, Log pri Kranjski 2. Lindner Hildegarda, Ormož gori 4. Zavodnik Albertina, Celje Dober uspeli: 5. Jelenc Vera, Dražgoše pri Kranju 7. Preatoni Angel, Celje 6. Orel Franjo, Trst 8. Ussar Ferdinand, Gradec 9. Vodenik Marija, Sp. Poljčane Zadosten uspeli: 10. Ilitti Marijan, Ljubljana 11. Klugler Ivan. Gummern p. Beljaku Ponavljalni izpit imajo: 12. Čeli Ernestina, Leoben (knj) 16. Lorber Anton, Partinje pri Mari- 13. Fabjan Artur, Kurtinig pri Boemi (knj) boru (knj) 14. Hauptman Vida, Poljčane (ne) 17. Klar Elfrida, Gradec (knj) 15. Jakše Ljubica, Vransko (knj) 18. Sluga Adolf, Žirje pri Divači (knj) Ponavljajo razred: 19. Auš Alice, Boštanj pri Krškem 21. Lokošek Viljem, Store 20. Drčar Vinko, Polšnik pri Litiji 22. Šmid Ljudevit, Trst Izstopili tekom leta: 23. Lacbainer Cita, Maribor 24. Perhavec Bojko, Trst Ul. letnik. Razrednik prof. Jožko Čopič Odličen uspeh: 1. Markežič Nada, Prst Prav dober uspeh: 2. Frangež Justina, Tezno pri Mariboru 4. Lupinšek Jožica, Košaki 3. ligo Alojzij, Janževa gora pri Ma- 5. Meznarič Edmund, Ormož rihoru Dober uspeh: 6. Fermisek Rudolf, Ranca pri Ma- 9. Mešiček Štefanija, Sevnica rihoru 10. Stepančič Frančiška, Postojna 7. Mally Erminold, Dunaj 11. Šoštarič Darinka, Duhrava pri 8. Masten Leopoldina, Ptuj Varaždinu 12 Šverko Marija, Trst Zadosten uspeh: 13. Lorger Mirko, Maribor 1 1. Šajna Ivan, Divača Ponavljalni izpit imajo: 15. Jaš Herman, Ljubljana (ne) 17. Kralj Dušan, Trst (ne) 16. Kosee Milena. Trst (fr) 18. Pfeifer Danica, Pulj (nem) 19. Tušnik Alojz, Trst (ne) 20. Urbanič Franc, Spod ji Žerjavci pri Sv. Lenartu (nem) Ponavljajo 23. Gorjup Dušan, Avče pri Gorici 24. Grunclner Frida, Zreče 25. Karničnik Anica, Nova cerkev pri Celju Izstopili 29. Helle Marija, Begunje pri Cerknici 21. Vivod Marija, Sevnica oh Savi (fr) 22. Zrimšek Stanislava, Reka (ne) razred: 26. Kenda Ernestina, Sv. Rupert pri Celovcu 27. Kirchhof Herta, Maribor 28. Šauperl Adolf, Marihor tekom leta: 30. Sorrovia Josipina, Amstetten, Avstrija IV. letnik. Razrednik prof. dr. Vladimir Kralj. Odličen uspeh: 1. Lohe Hilda, Slovenjgradcc 2. Makuc Olga, Buje v Italiji Prav dober uspeli: 3. Globočnik Boris, Železniki S. Kožuh Marijan, Sv. Duh v Halo/ah 4. Jutraš Marija, Metlika 6. Lasič Vanda, Ormož 7. Šoštarič Rado, Marihor Dober uspeh: 8. Čelofiga Josip, Gorica pri Prager- 14. Pitsch Krista, Ljubljana skem 15. Pušnik Vladimir, Črešnjevec pri 9. Delakorda Anica, Arclin pri Celju Slov. Bistrici 10. Donko Valpurga, Maribor 16. Sosič Orlanda, Pulj 11. Dren Elizabeta, Cmurek v Avstriji 17. Šinigoj Rada, Sebi pri Slovenjgradcu 12. Klemenčič Anica, Maribor 18. Žitnik Maks, Črešnjevec pri Slov. 13. Murko Albert, Maribor Bistrici 19. Wolaj Štefanija, Maribor Zadosten uspeh: 20. Gerbič Marta, Ročinj pri Kanalu 21. Rataj Ljudmila, Gradec 22. Škerjanec Štefanija, Trst Ponavljalni izpit imajo: 23. Prunk Maks, Škedcnj pri Trstu (pr) 24. Rojic Ljubomir, Trst (fr) 25. Zabavnik Nada, Trst (fr) Ponavlja razred: 26. Matela Leon, Maribor Neredovan: 27. Planinc Franjo, Rače pri Mariboru Izstopila tekom šolskega leta: 28. Bukovec Anica, Trst Statistika učencev. Razredi m. /.. Sk. Sk. m. m. /.. Sk, iv. i. Sk, Skupaj m. Sk, Število učencev: vpisanih v začetku sol. leta . . meti sol. letom .... Vseh vpisanih ...................... Od vpisanih je bilo: novincev . ponavljalcev Solo so zapustili: raui opustitve šolanj a radi prestopa na drugo šolo Zavod je torej zapustilo .... Število učencev na koncu šol. leta . 21 35:56 13.11 34 53 1 1 3 1 11 2 24 12 18 22 1 2 1 1 2 22 1 18 12 30 10 17 28 57 81 138 29 10 10 28 26 4 50 74 132 6 8 3 11 124 Starost učencev: Rojeni leta 1918 . . . . 15 „ 1917 . . ... 16 „ „ 1916 ... 17 „ „ 1915 . . . . . 18 „ „ 1914 . . . . . 19 „ 1913 . 20 „ „ 1912 . . 21 „ „ 1911 . 22 ,, ,, 1910 . „ „ 1909 . Skupaj . 1 2 3 4 9 13 I 1 18 30|48 12 10 22 12116.28 10 16|26(50 74 j 124 3. Narodnost učencev: J ugoslovani Oslali Slovani (Čehoslovaki) Nemci 18 Skupaj . 9 20 1 2 12 16 28 10 16 26 49 72 . ' 1 l| 1 18 30148 12 10|22 12 16 28 1016126 121 50 71 124 t. Vera učencev: Rimsko-katoliška Pravoslavna Evangeljska Zidovska Brez. konfesije Skupaj 18 31 47 12 9 21 12 1 1 16 30148 12,10 22 12 16 28 10 16 26 73 125 28 10 16,26 50 74 124 1. Raz U. redi 111. IV. Sk upaj m. Isk lil. ž. Sk. lil. ž. j Sk. '"•I i. Sk. m.| *. Sk. 5. Starši učencev: Uradniki (drž., ban., občin.,) 4 7 11 2 3 5 2 2 4 1 4 5 9 16 25 Sl u žit el j i (drž., ban., občin.) 3 9 12 2 2 4 3 4 7 1 3 4 9 18 27 Upokojenci . . 2 5 7 1 1 2 2 4 2 3 5 7 10 17 Privatni uslužbenci Zasebniki 1 1 2 2 1 2 3 Kmetje: a) posestniki 1 3 i 1 2 3 2 2 3 1 4 5 8 13 1)) najemniki . . . <0 dninarji . I ud ii s tri jci in obrtniki a) podjetniki . 2 5 7 2 2 2 2 4 l 1 5 9 14 b) uradniki in delovodje . 1 1 2 2 1 1 1 3 4 c) delavci 1 Trgovci: a) samostojni Irgovci 2 2 4 4 1 2 3 3 6 3 1 4 12 7 19 b) nadzoru, in potniki .... 1 1 2 3 3 c) trgovski pomočniki Svobodni poklici: a) izvrševalni poklici . 1 1 1 1 b) pisarniško osobje c) delavci 1 1 1 1 Skupaj . 18 CO 4- OC 12 10 22 12 16 28 10 16 26 50 74 124 6. Starši učencev stanujejo: v Mariboru . 10 15 25 6 4 10 8 8 1(5 6 10 16 3037 67 „ obeh mariborskih srezih 2 7 9 2 4 6 2 6 n : 2 6 10 19 29 „ drugih krajih dravske banovine 6 9 15 4 2 6 1 2 3 4 5 1217 29 „ ostali Jugoslaviji ..... 1 1 2 1 1 2 ,, tujih državah Skupaj . . . 18 3048 12 10 22 12 16 28 1046 26 50,74 124 7. Uspeh učencev: Odličen . 1 1 1 1 2 2 4 4 Prav dober . 2 2 1 3 4 2 2 4 3 2 2 6 9 15 Dober 7 17 24 3 2 5 2 5 7 4 8 15 16 28 24 Zadosten 3 2 5 2 2 2 2 3 3 5 7 12 Izdelali so . . . 10 2232 4 7 11 6j 8|14 7 15 22| 48|27 75 Niso izdelali 4 2 6 3 1 ! 2 4 6 1 1 10 7 17 Izgube pravico šolanja ..... . i • Popravne izpite imajo 4 6 10 3 4 i 7 4 4 8 2 ! 1 3 13 15 28 Razredne izpite imajo . . . . . . . Skupaj . . . 18 30|48]l() 12 |22|l2|l6|28 20 16|26 50|76 120 Oznanilo za šolsko leto 1933/34. I. Popravni in razredni izpiti. Popravni in razietlni izpiti so prično dne 24. avgusta ob 8. uri v vrstnem redu, ki l>o objavljen na uradni deski. Prošnje za dovolitev popravnega izpita se morajo predložiti ravnateljstvu do 23. avgusta. Prošnje morajo liiti opremljene s kolkom 5 Din. Priložiti jim je treba letno izpričevalo. Pristojbina za dovoljenje izpita znaša za vsak predmet l)in H). (v koleku). Učenec, ki se je prijavil k popravnemu izpitu, a svojega izostanka ne opraviči, ni dovršil razreda. 2. Vpisovanje. Šolsko leto 1933/34 se prične dne 1. septembra z vpisovanjem učencev in učenk v vse štiri razrede v dneh I. do 3. septembra od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili štiri razrede gimnazije, realke ali realne gimnazije z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in ki nimajo nad 17 let. Učenci in učenke, ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati v trgovsko akademijo kot redni učenci oziroma učenke. Oni, ki imajo ob vpisovanju več ko 17, pa manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave. Pri vpisovanju v trgovsko akademijo imajo prednost učenci in učenke iz okrožja šole. Šele za temi se morejo vpisati tudi oni iz drugih krajev. Naknadni vpis v trgovsko akademijo dovoljuje direktor do 20. septembra, ministrstvo trgovine in industrije pa najdalje do 10. oktobra. Pri vpisu v prvi razred naj izpolni učenec oziroma učenka prijavo, ki jo dobi pri ravnateljstvu šole ter odda izpričevala o prejšnjem šolanju kakor tudi krstni list. Za vpis v višje razrede zadošča izpričevalo o uspešno dovršenem prejšnjem razredu. Učenci in učenke, ki pridejo iz drugih akademij, morajo imeti na izpričevali! odhodno pripombo šolskega direktorja. 3. Šolnina. Na podlagi § 45. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah od 25. marca 1932, ki je hiI objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije 26. marca 1932, št. 70(XXIX)196 in v Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 32, se plačuje za obisk vseh državnih šol šolnina. Ta se plačuje po naslednji razpredelnici: Letni davek za I. in II. r. za UI. in IV. r. preko 300.— do 500. 125. 150. 11 500.— „ 750. 150. 200. 11 750.— „ 1.000. 200. 250. 11 1.000. 1.500.— 250. 300. 11 1.500.— „ 2.500.— 300. 350. Letni davek za I. in 11. r. za III. in preko 2.500. do 4.000. 350, 400.- ,, 4.000. 11 6.000. 400.— 450. 6.000. 11 9.000. 450.— 500, ii 9.000. 11 12.000. 500, 550. ii 12.000. 11 15.000. 550, 600. ii 15.000. 0(1 vsakih Din 1.000. .— še po 30.— 50, Ako imajo roditelji več otrok v šoli, plačajo za prvega celo šolnino, za ostale otroke le polovico šolnine. Z ozirom na pravilnik o pobiranju šolnine od 20. aprila 1932, ki je l>il objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije od 23. aprila 1932, št. 94(XLI)296 in v Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine od 30. aprila 1932, št. 34, se plačuje šolnina v gotovini. Vsak učenec oziroma učenka mora prinesti potrdilo pristojne davčne oblasti, koliko neposrednega davka plačujejo slarši (oče ali mati) in učenec, če mu je davek predpisan. Za državne in samoupravne (banovinske in občinske) uslužbence, ki ne plačujejo drugih davkov razen od plače, izdaja potrdila državni ali samoupravni urad, kjer prejemajo roditelji plačo. Če pa plačujejo li uslužbenci tudi davek na rente, na nepremično imovino, morajo predložili tudi potrdilo o višini tega davka. Šolnina sc odmerja po skupni vsoli davka. Prošnje in potrdila o višini davka so zavezane taksi po tar. post. I., 3. in 4. taksne tarife. Prijave za vpis se kolkujejo s kolkom Din 50. prispevek za zdravstveni fond znaša Din 20. , za tiskovine in knjižico po Din 10.—. 4. Pričetek šolskega leta. Pouk se prične dne 5. septembra oh 8. uri. Končno opozarja ravnateljstvo vse učence in učenke na čl. 43. disciplinskih pravil, ki se glasi: »Kaznjiva dejanja, storjena ob praznikih in šolskih počitnicah, se kaznujejo, ko minejo prazniki ali počitnice, kakor hi bila storjena ob šolskem času.« V IVI a r i h o r u, dne 28. junija 1933. Ravnateljstvo.