f> «' ^ r ifif^fCf1* Duhoriiiška vest. C g. Alojzij >,ieši6ek, kaplan v Kamnici pri ?vlariboni. le nreraeščen v Kaj^lo. f Viliem Pfeller. V Krfekem ob Savi je v starosti 76 let umrl bivši slovenski deželni in državni poslaneo Viljem Pleifer. Vnetemu zagovorniku slovenskega kmeta svetila večna Iu6! Inucoviiiji;. s.«/ci:~k.i ¦ <.z<aul udbof jei.i.tni) val pomožnega aradnika dežeine boln šnicc Franca Hribžrnik knru ii^tom. Za Jugoslavljo. Naftelni&tvu Jugoslovanskega kluba na Dunaju se je tioslala dne 5. dec. naslednja lzjava: Obfiina S v. V i d n a d V a 1 d e k o m je v svoji seji dne 28. novembra 1917 soglasno sklenila sledeCo izjfivo: Z naviiušenjem se pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 za združenje 'Jugoslovanov v samostojno in n«odvisno državo porl habsburško krono. Ravnotako se iskreno pridružuje blagim prizadevam sv. Očeta Benedikta XV. in našega presvitlega cesarja Karla L, da se ftimpreje konfia strašna vojska in sklene praAričen in časten mir. Martin Tamše lr., župan. — Za ujedinjenje avstro-ogrskih Jugoslovanov so se še nadalje izrekle občine Ceršak in Selnica ob Muri v šentiljski žunniji ter VurbergpriPtuju. -- Za deklaracijo sta se izjavili, kokor se nam še poDča ob skiepu uredništa tudi obCini št. li pod Turjakom in Mislinja pri Slovenjem Gradcu. Obfiini se soglasn-i pridražujeta dek!araciji Jugoslovanskega klu a z dne 30 maja t. 1. z odločno zahtevo samostojne države jugoslovanskega naroda ptd vbdo Hab-buržanov. Izjavi sta se poslaii Jugo-lovanskemu klcbu. — ObCinska odbora GruSovje in Vrholje pri Prihovi sta se v svoji seji dne 9 dec. pridružila deklaraciji Jugoslovaaskega kluba in zabteva, ^da se izvrši zedinjenje. Skkp se je cdposlal naravnoal Jugosiovanskema klubu. Zahvala slovensklh vojakov našlm poslancem. Slovenski vojaki s ironte narn piše]o: Citamo ,.Slov. Gospodarju" in ,,Straži", da naši poslanci res deluieio za. nas, za naš jiarod, za našo ; ravo. Mi vojaki v strelskih jarkih se jim najiskreneje zahvaljujemo za njih požrtvovalno delo. Upajno, da bo Slovenec na svoji zemlji svoj gospodar. Bog živi naše jugoslovanske poslance! Bog živi njih nafielnika dr. Korošca! Cetovodja Tihče Tušek, desetni.. M. Preloj- Jernej Uršej, J. Pezdirc in na stotine drugih. ,,Staj6rčevi" podrepnikl. Na Ptuju je Linhart okoli sBbe zbral nekaj možakarjev iz ptujske okolice, katerim je pripovedoval, kako vzorno se gospodari v ptujskem okraju in kako kvarljiva je za slovensko jjudstvo združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državno enoto pod habsburškim žezlom. Možakarji-nem§kutarji so prikimali ali pa zadremali in sprejeta je bila resolucija, ki jo je sedaj Linhart razširil po nemških fiasnikih kot pesek za nemške o5i. Pa ne bo nid pomagalo. Nemci vendar niso ve5 tako neumni, da ne bi vedeli, da nemiškutarji ne morejo .so•liti in odločevati, kaj je nam Slovencem v prid m kaj v škodo. Sodba našega Ijudstva je ta, da je najvešja škoda za naš narod in za celo našo državo zagrizeno in požrešno vsenemštvo, s katerim so prešin.ieni nemški nacionalci raznih strank in tudi izdar'ce slovenskega naroda, obžalovanja vredni nemškutarji. Kako žalostne postave so ti ,,Stajer5evi" podrepniki, ki so se dne 8. decembra zbrali v Ptuju, že iz teaa sledi, ker niso objavljena imena tistih ,,občinskih predstojnikov okoli 50 občin ptu.jskega okraia", ki so podpisali omenjeno protijugoslovansko izjavo. Naše občine, ki se pridružujejo naši jugoslovanski deklaraciji, se ne skrivajo za splošno označbn brezimnih predstojnikov brezimnih občin, temveč iasno in javno povedajo svoje ime. ,,Šta;erčevo" podrepništvo pa se skriva, ker ga je sram slovenske iavnosti na Spodnjem Štaierskem. Kakšne vrednosti so ti nemškmtarski iziavaši in njihove izjave, dokazuje pohvalna izjava teh nemfikutar'ev za Orniga in njegovo blagoiosno gospodarsko delo med vojsko. V čem ie blagonosno delo ptu'skega okrajnega zastopa, jo dobj-n zna.no. Pntonovan^e za to, da bi se pri vnjnih pcdporah na deželi postopalo bolj skopo, v mestih pa bolj . radodarno; potegovauje za nižjo ceno živiue; prrdajajije galice za tako visoko ceno, kaflcor pri nobeiiero drngem okrajnem zastopu: to so le nekatere točke tegii blagonosnega gospodarskega delovanja. C'e je že gospodarsko delo nemškutarjev tako blagonosno za slovenski narocl, kolika blagonosnost je š& le v ujiliovem politiČnem stremljenju, ki gre za teaM da se naš narod popolnoma usužnji vsenemštvu in njegovim ponemčevalnim ciljem ter se vkuje v vei\ge narodnega in političnega hlapčevanja. Zivela torej gospo<uusi\.o, n^rodrio in politiftno svobodnt. ln},cslaviji! pod habsburškim žezlom! Oslepell slovensld vojakl v Gradcu prosijo sl. javnost, da se jih na Božič spomni s cigaretami ali smodkfvmj ali tobakom. Prijazna darila, tudi v najmanjši množini, sprejme pisarna ,,Dobrodelno»ti" v Liubljani, Kolodvorska ulica 35. Postni zavoji vojnlm vjetnikom za foožično Uobo. Poštna uprava dolofia, da za dobo od 1. do22. (lecorabra 1917 poštni uradi ne sprejemajo zasebnih poštnih zavojev za naše vojne vjetnike in internirance, ki ee nahajajo v vjetništvu sovražnih držav. Za slovenske vojake na Diuiaju. Številoslovenskili vojatov, ki se nahajajo na Dunaju kot ranjenci, rekonvalescenti ali invalidi, je mnogo večje, kot bi se sodilo. Ti ubogi vojaki so bili vefiinoma sami sebi prepuščeni ter so le zdaj pa zdaj dobivali kak obisk od maloštevilnih slovenakih duhovnikov, ki so ge s požrtvovalnim trudom brigali zanje. Ko so se v Badniem času stiki med slovensko dunajsko inteligenco j/oživeli, je prišlo tudi to vprašanje na razgoivor. Sestavil se je odsek iz zastopnikov vseh stanov, ki ima namen nuditi slovenskim vojakom na Dunaju poleg duševne hrane tudi denarno podporo, jih razvedriti s prirnernim berilom in z obiski po številnih dnnajskih bolnišnicah. Dunajski Slovenci so se z navdnšejijem odzvali temu blagemu namemi ter so v kratkem času prispevali lepo svoto, ki se bo razdelila med naTjpotrebnejše vojake za božična darila. Odseku predseduje g. gardni podpolkovnik Jernej pl. lAntirejka, kot podpredsednik posluje g. zbornifini podpredsednik polkovnik Josip vitez Pogafinik. Odsek hoče. ako najde primeren odziv med rodoljubMini slovenskim občinstvom. razširiti svoje delovanje mpfl vse dunajske vojako, ter sto,.iti v ožji stik s slovensVim odborom za vojne invalide v Ljubljani. Božičnica za, vojake. Za vojaško berivo sera dobil 32.'! K 50 v. Za ta denar sq dobivali naši vojaki »ia. Ironti, v zaledju in v bolnišnicah brezplačno miriborske čašnike. Mala svota se je porabila tudi za kftjige in knjižice. Nekaj knjig šc je na razpolngo. Dobijo jih bolnišnice brez vojne pošte. ker Je ta pošiljatev bVezplaSna: "poSiljatev z vojno pošto pride predrago. Vsi vojaki, ki so se oglašali za časnike , so jih dozdaj dobivali na ta ra&un. Zdaj ,ie denarna zaloga izčrpana. Prihajajo pa ravnokar prošnje za časnifce od vojnih kuratov za nove bolnišnioe v Italiji med beneškimi Slovenci. C. g. vojni kurat prof. Jau. Ev. Kociper n. pr. deluje v laški deželni videmski bolnišnici, ki obsega 24 poslopij; dozdaj imajo v 6 poslopjih nad 900 ranjenih in bolnib. Mecl njimi je mnogo Slovencev. ki jih mori dolg čas. ker še nima.jo kaj brati. Posebno b'odo zdaj vojake zanimala pogajanja o miru. Dajmo jim letos za, božičnico časnike. da hitro izveje vse vesti o miru! V ta namen s>a dala dr. M. SlaviČ, prof. bogosl. v Mariboru. 10 K. Fra.n Zacherl, ufiitelj v Ljutomeru. 5 K. — Deiiarne poSiljatve in zglasitve za casnike se pošiljajo na naslov: Dr. M. Slavič v Mariboni. Knjige za Slovence v Nemčiji. Opozarjamo na inserat v »Straži« g. Tensundern, v katerem prosi ta veliki prijatelj naših rojakov v Gladbeku, siovenskih knjig za tamošnjo slovensko knjižnico. Ker leži v mnogih slovenskih hišah obilo knjig, prosimo vse zavedae Slovence in Slovenke: po^jite odvišne knjige č. gosp. kaplanu Tensundernu v Gladbeku. Za, Tiskoviil doui v Maribojru so darovali pn. gg.: Zupljani Sv. Lovrenea v Slov. gor. 500 K in Sieer: iz Juršinc: Franc Škof. kaplan, 100 K, Neža Toplak 50, Antou Kovačtec 30, Terezija Kuliar 60, Anton Vojsk 4, Neimenovani 20, Jožef Kupčič 10, iz Gabernika: Ivana Hrga 10. Marija T.ibenijak 1 K, tranc Toš 2, Ivana Horvat 4. Marija Toplak 10 K, ,]ožef Cuš 4, Elizabeta Ceh 4, Marija Celi 2, Jera <izrl 4, Marija Cizrl 2, Janez Hrga 10, Katarina Hrga 3, Marija, Hrga 4, Ana Hrga 3, Treza Janžekovič 4, Marija Cuš 2. Ivana Osterc 3, Marija Oslerc 4. Ana IVIoliorie 5, Dekleta HrgOve 10. iz Mostja: Gregor Pihler 10, Neža Pililer 10. Dekieta Pihjprjeve 10, Franc Horvat 10. Anton Toplak 10, iSim. Toplak 10. Jera Lacko 12, Ivan Horvat 21 Jak. Horv,il 2. Tviiiia Kova^pp 2. iz Botkovc: Jera Plohl 30, •/ Grline: Rimon Petrovič 2. iz Posjaka: Fran Stel).h 2. Anton Hrga 2, iz Hlaponc: Ivan Cuš 10, A. ?ogula 2, .Tanez Šegula 4, iz Gradišaka: Jak. Pigivir 2. iz Dragovič: Urša Podhostinik 3. Kokol Fr. C: Kitok Jakob. Brezje, 5; Jurk A. in M.. Mo&kanjoi, 4; Cizelj A., Banjaluka. 20; Primec M., Stajnov8KO. 3: Aredlin N., Lešje, 10: Primožič Tv., Sv. Marko, 5; Neimpno\ ana iz Dobrenja 10; Stiper Barbara, Sv. Jurij v Slov. gor., 3: Krepek Roza, ,Zimica, 10; Polanec Vv.. vojak, Sv. Marko, 2; Trop F^-anc, župnik, Rimske Toplice, 50: Vrisk Al., Lipnica, 5; KIobu«5ar Al.. Središfie. 4, Cuš Miha. posestnik. Mezgovci. 20: skrleu Fi'anc, km«i, Negovskavas. 10: Kušar Frunc, Maribor, 2; Neimenovan 40: M., Sv. Jakob v SIov. gor.. 10G: Zupec Fiaric, Sv. Marjeta !>ri Mo^kanjCih, 10; žiipec Fr., .dijaV, Ma?ibor, :i; F^otbvai LeopoM siarejši, Ivanjkovoi, 10; O. Bern. žalamun, kajjnn, Sv. Trojica, i0; Naibruno pri blagoslovl,jenju križa Fv. Šilak, Jiu-šinci, 8; Hojnik M., Pristova, 2; Gomilšek Anica, Krčevine, 15; Laii I., četo\rod.j;t na fronti, 5; KovačiC Franc, posestnik, Crešnjcvcc., 2;. Kaufiič Julij, Draženberg, 1; Supani6 Ignac, Jarenina, 100; Teršovec, mladenka, Jarenina, 2; Baznik Ivan, vojni kurat, 20; Ulčnik M., ?upiiik, Dolic, 20: Rošker M., župnik, Sv. Ilj, 20; 1 O;/lak Franc, kaijlaa, Sv. Ilj, 20; Repolusk Fric, f.upnik, Sv. Vid, 20; Paulič Peter, kaplan, Hofie, K 100; dr. Anton Medved, profesor, Maribor, 200 K; ^ojni kurat Prusina 40: Sterniša Franc in FrančišJ ;i. .Moravci. 1: Ferlhic M., vojak v Kolomeji, 2 K; .\a-jrano na gostiji Hlebec-Pirkmaier v Framu 70; Koprivžek Valentin. župnik, Fram, 10; Horvat Ag., Maribor, 30: Solar Treza, Maribor, 30; Potočnik Miha, Rošpob. 10; Pavalec Poter, posestnik, Gačnik, 20: A. Starman iz mariborske okolice 200: Ješovnik Frauc, Sv. Ana na Krembergu, 4; Skvorc Gabrijel, ruvaj v Feldbohi, 4; Veronek Frauc, mizar, Dunajsko Novomesto. 50: Neimenova,n iz Hoč 2; Skrjanec Peter, Spodnji Kamenš&ak, 4; Glaser Viktor, Ruše, 100; Neimenovan iz Smolnika 10: Kvanjc Marija, Lo^ki vrh, 3; dr. Slavič M., profesor, Maribor, K 1000; 2ager Ivaii, župnik. Dobje, 100 K. — Prisrčna hvala! Dr. Anton Jerovšek, ravuatelj Cirilove tiskarne. Slovenski vujaki za Tiskovni doin. \\v. g. ravnatelj dr. Anton Jerov&ek je dobil nasledii.iv pisirio: Nfi podli in izzivalni napad na Cirilovo tiskarno od vsenemškiliprenapelnežev odgovurjamo sloven.ski vcjaki in branitelji domovine s tem, da daru.je.nio ra slovenski Tiskovni dom: četovodja Grandii. Jancz u K, desefnik Cenc Tomaž 2 K. poddesetnik Berlir Franc 2 K, pešci Motaln Jožcf 1 K. Povmlen Fraii<- I K in Hoi'vat Alojzij 1: K. Mariliorskim vsenemškiin junakom pa svetujemo, naj raje pridejo na ironto in pokažejo svojo junaštvo proti sovražniku in ne proti mirnemu slovenskenm narodn. SJovenski nfirod in njegov napredek jira ni po voiji in jim smrdi. a slovenski kruh jim pa diši. Ce moramo enako z druginii narodti braniti ljubo domovino, labko tudi zahtevamo enakih pravic. Vam dragim v liomovini pa klifjemo: Le tako iiaprej po zaortani poti! Slovenske mladenke iu doma ostali moški. ostanite zvesti svojemu narodlu! Za brambo milc domoviue smo vedno pripravljeni dati slovenski vojaki zadnjo kaj)ljo kr\i. Zalo j)Li. lucii zahlovamo. kai- nam gre. Vsem slovenskim rodoljubom j)ošiljamo bralskc pozdrave: .ianez Granda iz Ješence, Cenc Tonutž iz Laporja, F. Berlič iz Sv. Petra pri Mariboru? Motaln Jožei o<l Sv. Martina na Pohorju, 'Povodon Franc iz Lufian. Horvat Alojzij iz Dobrovc, Kac Franc iz La,porja in Sagadin Janez iz Fraina, vsi od 47. pušpolka., 1". kom])anije. Živel slovenski Tiskovni doin! Naši iiuiaški strelei 26. pollia na.zmagovitem pohodu v Itaiijo. Od reke Piave se mim piše: Akoi*avno ze dolgo nistc doltili jHiriHTihi od uaSogn 26. strelskega pešpolka. pa ne misliti. da snio že izginili s površja, ali da kje roke križein dlržimo. Že od zaiietka se udeležujemo zmagovite ofenzive. Kakni' znano, se je Italijan dobro pripravil za 12. ofenzivo, s katero je radujjal, da popra\ri vse neuspehe vseh II otcnziv. Ali ta račun smo mu mi popoinoma prekrižali ter ga prehiteli. Mesto njega smo izvršili 12. ofenzivo mi Avstrijci, sedaj pa pleše, kakor mi godeiuo. Naš polk se je udeležil že prvi dan vroSega boia Mi slovenskoštajerski junaki smo predrli eno iz uhh\ najtrdnejših sovražnih postojank. Sovražmka smo prijeli s tako silo in naglico, da se niti zavedel ni, da je jiopolnoma poražen. Ko je izprevidel, da nm ves odpor nič vefi ne pomaga, je poskušal se rehiti s pobegom. A zato je bilo že prepozno. Že smo .jili obkolili ter večinoma vse polovili, le malokateri nara je odnesel pete. Nato se pa je zadel Lah splošno umikati, rai smo ga pa no6 in dan pridno žasledovali in ga tirali čez clrn in strn. Niso nas zadrževali napori, katere snio prestali, ampak smo vstrajali s korajžo. Ponosno so prodirale naše čete inimo 'irdnjav, mest in vasi ter j^odile poleutarja, da se je kar kadilo. Sedaj se je sicer začel nam postavljati nekoliko po robu, pa mu vse nifi ne poraaga. SrČne pozdrave vsem naročnikom ,,Straže" in ,,Slovenskega Gospodarja", vsem našim prijateljem in prijatel.iicam v doraovini pošiljajo fantje od 6. stotnije ter vamzaklifiejo: Na svidenje! — Cetovodja Mihael Sredenšok. doraa iz Gorn.je Ponikvp: oetovodja Fraiic Grašič4, doma od Sv. Lovrenca v Slov. gor.: desetnik I. ('erjak iz Dečuega sela pri Brežicah; desetnik Ant. Maček; poddesetnik Jakob Vrbnjak; poddesetnik F. Lončarič iz TrniC na Dravskem polju: Simon Dolenc iz Mihovee pri Cirkovcab: Tvan Osot iz Zibike; Pavel Arnšek iz Dolon.je va^i pri Vidmu; Ivan Marčun iz Brežine pri Brežicah; Rok Božiftnik iz Koprivnice in Alojzij Mauko iz Polič pri Gornji Radgoni. Volitev itravoslavnega patrlarha v Moskvj. Po porotMlu \7, Petrograda se je vršila v Moskvi v cerfcvi Odrešenika volilev pravoslavneis/a patriarba za vso rusko ciržavo s sedežon v Moskvi. Volitev se jo vršibi z velikim sijaiem. V poštev pri volitvi so pviSli (rije kandidati, izmed katerih je dobil Tihon, ('osedaj metropolit v Moskvi. največ glasov. Dne 21. novembpii se je že vrfiila v Moskvi slovesna introni- zLM-ija, novega ruskega pi^avoshiviiegu patiiiarlia za vsn i-usko državo s sedeženi \ Moskvi. Ta dogodek je velikega cerk\eiioga pouienn. Pa4riarliatsko oblast ie namree odpriivil r».>ki carizem, ki jtj rusko Ger^, kev dal vlad'ati jk> svojib .nradjiiikilt ter jo ta-ko poj.olnoma spravil pod svojo oblast. Ruski školje so i-, pieli v cerkvenilt zadevali A?eliko nianj pravice in moči kiikor svetni uradaiiki. Sedaj ;>;). j« vnska Cerkev /opet dobila svojo cerkveno vrhovno glavo \n s tem večjo samostojnost. Tako je zopet odpravljena ena ovira na potu do Rima in do zedinjenia vset jfcršfianških oerkva. Grof Ctrn^n obolel. NaS-zunanji minisler grof Cera n je v sreai deiegacijskega zasedanja obolel na črcvesnem katarju. Minister mora za nekaj d«i čuvaU postelj. Razprj^čen občioski zastop. RazpuSčen je radi nesklepCnosti občinski zastop obč.ne Cezanjevci v Ijotomerskem okraju. Za vfadnega kormsarja je niieaovan cbč. svetovalec Kosi. Protestiramo! \' "zadnjem ,,SIov. Ilo8iwtarju" smo v Maiiku ..Nokaj.o rokvizicijab" pu knjižioi, ki jo io izdala štajersk;! cesarska uaniestuija ltot uavodilo rokvizirijskim komisijam, opisali. kako naj naši liudje ravnajo pri rekvizioijab. Podatke. ki so omenjeni v dotičnem člankn. smo posneli natajifino po knjižici oe^arske iiamestnije. Dobili smo poroSila, da so se naši ljudje mnogok.jp sklinevali na nag ftlanek, da j>a so komisije nekako zasmebovalao oclgovarjale: .,Ka.j nas briga. kar piše ,.Slov. Gospodlar"!" ,.,,Gospodar" lažp" itd. V pondeljek se je oglasil v našem nredništvu mož, ki nam je povedal, da so se clani rekvizicijskp komisije v Spodnjem Porčiču pri S\. Lenartu. ko se jp neka pospsfjiica sklicevala na stp\ ilke. obja\l,ienp glede rekvizicij-e v našem listu, i) uas zclo (''iidno izrazili. Zadevo bomo ziusledovali, in bomo vse tiste, ki neosnovano blatijo naS list, ko hrani kmetske koristi. klioali na odgovor. Mafiborsko okrajno glavarstvo pa si »sojamo vprafjati: Aii ¦/,n rekvizicijskp. komisije, ki rekvirirajo v mariborskem okraju, n.e veljajo navodila, ki jih je v posebni Knjižici izdala cesarska naraestnija? Ali smejo Člani (eh komisij se norfievati iz podatkov. ki jih je posnel naš list no omenjeiii knjižipi? Pozivamo naše ljudi, da'sp naj |>ri rekviriranju žita držijo navodil, ki jih smo navedli v omeiijonem člankii. Ce bi se kje kak ftlan komisije zopet norfteval iz našega lista, prosimo. da se nam tn takoi poro6a. Napišite na listekbesede. ki so bile izrečene, kraj, kjer se je to zgodilo, dan, prifte In vse druge podrobnosti. Ce branimo koristi iu pravice našega kmetskega prebivalstva, ne' bomo dovolili. da bi se kdo iz nas norfceval. Merila. Mnogi kmetje si še do danes ne znajo jzračunati razlike ropd siaro in novo mero. Ker je pri skoro vsakdanjem rekviriranjn poljskih pridelknv in popisoviinjn zeraljišč važno. prinašamo v naslednjem staro mero izračunjano v novo in nasprotno: % orsila jc 11 iirnv. !(• oralii jp 29 arnv. 1 oral je ~>8 arov, 2 orala je 1 hektar in 15 arov. 3 oriale je 1 hektar in 73 arov. 4 orale je 2 hektarja in 30 arov, 5 oralov je 2 hetarja in 88 arov, 6 oralov je 3 hektarje in 46 arov, 7 oralov je 4 hektarje in 3 are, 8 oralov je 4 hektarje in 61 arov, 9 oralov je 5 hekt»rjev in 18 arov, 10 oralov je 5 hektarjev in 76 arov, nli: % hektarja je 43 stotink orala, 'A hektarja je 87 stotink orala, 1 liektar je 1 oral in 74 dtesetink, 2 netarja je 3 orale in 48 desetink, 3 hektarje je 5 olalov in 21 dpsetink, 4 hektarje jp 6 oralov in 95 desetink. K liekt.-irjev je 8 oralov in 69 desetink, 6 hektarjev je 10 oralov in 43 desetink, 7 hektarjev je 12 nralov in 1(i despfink. 8 hektarjov jo 13 oralov in 9(1 desetink. 9 hektariev je 15 oralov in 64 desetink, 10 hektarjev je 17 oralov in 38 desetink. Zopel iirifožba glede (Khlaje ž!vine. Iz SrediSfia Miim z dup 10. t. m. jiišejo: Danes je bila zopet določena oddaja živine za špodnji ormoški okraj. PriS!a jp |iTPvzpmita komisijn. prišii so toP.no fiidi posestniki govejp živinp. ki je bHa dbločena za oddajo, m pa bilo na razpolago dovolj živinskib voz na koJcdvoi-u. Tako so kmetje moraii gnati živino iz Sreai?6a po dve do tri ure daleč nazaj domov, ali pa jo postaviti v tuje hleve, ker prevzemna komisija vagonov ni pravofiasno naročila. Ce kak kmet tofino ne nripelje rekvirirane živine, je takoj kaznovan, kdo pa naj povrnp kmetskemu ijudstvu nepotrebne stroške in trud. fie ..gospod.je" na kaj pozabijo! ? Pri nas in na Ogi-skcin. Od štajersko-ogrske ir.iMC so nam ; išc: Na Bnrbarino jp bil v fttrigavi, i-akor običajno vsako leto. kramarski sejm. ki ga ohis'aijeio tudi naši Ijudje. Kdor bi v resnioi rad spo7nal enakopravnost naše države z Ogrsko. ima na ogrskih sejmil] irlovolj prilike za premišljevanje, Reč) katere Avstrijci komaj še po imenu poznajo, so so dobile na sejmu v izobilju. seveda za ,,primerno" feno. ker .,na.iviSjil)" een na Ogrskem ni. Obleke in b'aga za obleko pri nas ni, v Štrigovi je narejeno obleko prodajalo samo 16 trgovcev, seveda bjrez kart. Belega pgenifinega kruha so bili na prodaj 4 vozovi itd. itd. Tako se rrodi našim ogrskim državljanom onkraj granice. Prepoved kianj[a ldcmeiiskiti bikov. Osreclnji odbor Kmetijske družbe razglaSa: Ker se j« dogaja!o. da so se klali subvencijski biki rekrizicijskim po- toifi, je.v.. t,f. KmetijsKa družba nujno naprosila <•. kt\ ptfjjeita&ko lniuistrsUo," clji v korist domafte' ži>. inoreje usteVi klanjp subveuoijskih bikov. Voljodelskn miuistnslvb .ie v na&e vevselje to prošnjo upoštevulo. j'i je'rbfom c.kr. namestnfetva z odlokom z dne 18. oktoiifJi 1!u7. šl. 3S.661, prepovedalo klanjo s sledeOim uiflmer.cvaniem: UpoŠtevajoc vedno tožje postajpjočo pripravo predpisane klavne govejo živine sni.itr,- c. kr. poljedelsko ministrstvo za svojo gliivno rialogij; &d vzdi-žl. kakor je pafi v sedanjih razmprah mog6&v ofrral živinorejp. za kar je pa nPobliodiio potcebno plemen.skili bikov. To uvažujofe, je poljedelsko rninistrstvo že opetovanq dolovalo n;i (o. d:< se pleineikskj biki kar se le da izrabijo za oplemenjetije in.-.j« ? lo svrho delilo jiagrade za daljšo rejo plejn&nskih bikov. ('. kr. poljedelsko ministrstvo je tor&l z ini0!iov<uiim odlokom odredilo. da se siiljvenciiski biki za. klanje splob ne zahtevajo ali pa šc>1p te(iaj, že se ' jw preje dobilo dovoljenje od c. kr. Kmelijske družbe jm Če je nedvomno dokazano. da so biki za opJ«inenjPiii(j npsposobni. (.'. kr. uaniestništvo je. sklieujoč se na omenjen-i odlok c. kr. poljedelskega ministrstva. politifinim nižjim oblastvom narofiln. dn se s spravo klavne živine zaposlene osebe primerno pou6e in se poskrbi, da se ustreza ukazu e. )t. jbljedelskega mihistrstva. . Nadomcstil« za rafija-ličje. Priliodujp leto vafija-liŁ,|a za. trtuo vez sploli ne bo veČ dobiti, ker je nam uvoz jz tujine popolnoma zaprt. Najbolj&e nadoinp.jjstno za rafijo. slamo in drugu vezila je papirnati uiotvoz. Kdor si boče naročiti večjc- množine |>apii'natega rnotvoza. naj se obrne na Zvezo gospodarskih za-drug za fttajersko v Gradcu. ¦ Najbolje je, če knietijske jUtdružuice ali občinp skumio naroeijo iuot\oz za svoje člane, oziroma občane. Najvlšje cene za jaboHm. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa sledleče naj\iiš]e ceae za jabolka: Za jabolka pri prodaji na debelo za dobo do dne 31. januarja 1918 znašajo najvišje cene 98 K za 100 kg. Nadalje se določajo stroge kazni za sluCajne prestopke zoper to naredbo. Cene za les. Zveza avstrijskib lesnib veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavae za kubični meter do preklica: Hlodi meh'ci n('Ote?sa>)i 45—65 K, trdi 60—112 K, mehke deske S4—120 K, trde deske 120—240 K, oglati ali otesani mehki hlodi 90—125 K. Za ostale vrste lesa ni bilo nastavljenih nobenih cen, ker je bilo blaga veliko premalo, popraševanje pa zelo živahno. Hmel]. Na hmeljskem trgu v 'Zatcu ni bilo nobeiiega popraševar).jfi po tujem hmelju ne letošnjega pridelka in tudi ne starih letnikov. Ker ni bilo nobene hnreljske kupgije za tuj hmelj, so ostale cenele samo na papirjn in so se gibale med 130 in 160 K .zfi 50 kg. Prekupci iz Neračije so buje že pokupili vsp, zaloge ttijega braelja starih letnikov. Na CeSkem nameravajo letos za eno tretjinc znižati stanje hmeljskijh nasadov: tudi na Moravskem in na Ogrsk|em -bodo o;'>j!«(t1i vpP kakor polovico hmel.iskih nasadov. Razne novice. Ą«llka razstrelba v Halifaksu. V mestu Haliiaks v pokrajini Nova Sotlaindija V Ameriki se ,jp ¦zgodila dnp 7. \: m. velika nesveča. Trfila sta dva jiarnika. katerib _eden — aniPriSki pamik ualožen z municijo -- je ekšplodiral in s tern raztrosil požar n mesto Halifaks. Z mestom so prekinjene vse telefoni•¦fene in brzojavne zveze. Ogenj se je razširil preko izkrčevališ^a. in sosednjih poslopij. Polovico rišmondskega okraja, kjer se-je dogodila nesreča, je bilo uuiftenegti. Požar še traja dalje. Ceste so polne trupel, bolnišnice polne ranjenih. Nobena hiša ni n«nokvarjena. Stvarno škodo cpuijo na vpč- ii)ilijono\ dolarjev. Najbrže bo še le čez par dni možna zopet brzojavna zveza. Posebni vlaki z bolnigkim osobjen in obvezanci so na potu iz Novega Jorka, Bostona in Portlanda. Tretjina mesta Halifaks je v razvalinab. List ,,Daily Mail" porofia i/. Novega .forka. dia, so fiutili uPinke eksplozije dalpe v okolici Halifaksa. V Darraouthu in ob obali zaliva je napravljene veliko škode. Največ oseb je bilo ubitili v okraju Riclimoml. ki sestoji ponajvefi iz majhnib lesenih hiš in ozkih ulic. Razvaline biš so strle ljudi. Vsled strašne vrofiirie plinov, ki so uastali pri eksploziji. se je vnel les. Stevilo mrtvih se je moglo le približno do lofiiti. ker so od eelih družin preostale le izogljenele kosti. Trpljenje vseh, ki so fjrez streho. ve6a še_ostri mraz. Kraj. kjer je divjal požar, je zdaj pokrit 2 ledom. Po nekem poročilu lista ..Dailv Mail" ceni višji polioijski komisar v Halifaksu število mrtvih nad 2000. Ranjencev je nad 5000. In šp vedno najdejo nova trupla. Mesto Halifaks šfpje 41.000 prebivalcev. Najvefeia ženska na svetu iuui*la. V Sterzingu na Tiralskem jp iimrla v starosli 38 let znana Mari,{a Fassenauer, ki je bila največja ženska oseba na svetu, kajti njena visokost je znašala 2 metra in 10 centimetrov in je bila brezdvomno na.jvpP.ji veiikan med žPnskim spolom. Dopiai. »^»^«'.. »«*««%:•.-«» "» v ••>¦>*'4-' *-¦* 6SS^:S  Maribor. Naprošeni stno, da objavimo: Dne 23. decemhra ob 4h popoldne se vrši v Gambrinovi dvorani z dovoljenjem štajerskega namestniStva božiCno obdarovanje ubogih begunskih otrok. 1'rosimo blaga s;ca nniih darov za najrevnejSe o iroke, ki daleC od svojega dtma, najbolj potrebu iejo naše pomoči. Žarešc veselja, Clovekoljubja naj i>rešine ob tej priliki srca tudi teh ubožcev. KohKor mogoče naj bodo obdarovani z jedili, cevlji, ^olskimi rcti itd. Slavnostui vspored obsega rned urugim izraz udanosti do presv. vladarja z deklamacijaim, gtasbenimi proizvajanji, živimi slikami in h koncu tombola za otroke. SluCajni eisti donesek se bo določil za otroSko vojno kuhinjo. Darila, tudi najmsnjša, sprejema nabiralnica v Freihaus ulici 2. Maribor. V »Panorami International« na Grajskern trgu se vidijo podobe ameriškega vojaštva in mornarice, vojne ladje oklopnjače, torpedi i. t. d. Vstopnina nizka. PriporoCarno, da si ogledate te zanimivosti. Hoče. Mlekarna v Iločah prosi svoje člane, da prejkoprej, najpozneje pa, do 1. iebruarja 1918 plačajo svoje deleže. Naceistvo. Pram. Prihodnjo nedeljo, dtne 16. deeembra, po večernicah. se \rši \ Aninpnr dvorn poucen sliod našega Izobraževaluega dništva. Govornik priiie i/ Mariborn. Framfiaui in sosedje. pridilc! Fulii. Diie 5. decembra je umrla \ny dolgi mu6ni bolezni gospa Frančiška Reiniscb, rojena Jug, oskrbnica v falskem gradu. Služila je celih 26 let g. grolu Zabeo. Pokojna je bila pobožna blaga žena in dobm mati štirih sinov; mož in starejši sin sta na »ojueiii polju. \ zdravju je dala vseru lep zgletl zvestobe in marljivosti, v liudi bolezni pa zgled potrpežljivosti in udanosli v božjo voljo. Ž njo izgubijo reveži veliko doljrotnioo, družina dobro in skrbno gospodinjo, sosedi in znanci pa modro in znaftajno prijateljico. Blagi rajnki naj sveti večna luč, težko prizadetim žalujočim /pa rraše sožalje! Ja-rvjiiiiu. 7. ozirum na listnico v predziiduji šlc\ilki ,,Slo\-. Gospodarjn'" aam pojasnjuje jareninsko šolsko vodstvo. da se ni treba obraeati 'do okrajnega šolskega sveta. ker se je že sanio o'»rnilo na okrajni šoiski svet radi pomanjkanja kuriva. Gorjl šolski vodja ,je tudi sam stikal okoli Sv. Križa za drvami, a je še le sedaj dobil obljubljeni seženj surcvih d|rv. Ojictovano je šolsko vodst\o zaprosilo odpomoči (glecle pomanjkanja kuriva) pri deželneni gospodarskem uradu in posredovalo tudi pri mariborslcem okrajnem prehranjevalnem uradu, a zaman. V nezakurjeiiih šolskili prostorili pa se po.uk ne more vršiti, ker se je bati za zdra.vjp labkool)lpčenib in siabobranjenih Šoloobiskujofiih otrok. St. jllj v Slov. gor. Na Stefanovo priredli naše Bralno društvo veliko božifinico v dobrodelne nameue. Predstava. jjetje, deklamacije in na koncii lici(acija božičnegii drovesca. Vabimo domačinp hi sosedle! Središče. Zvezda mila je migljala in naš rod vodila je . . . S to pomeuljivo pesmijo se je otvoril shod diH' 9. t. m., ki je bil posvefeen spominu najvpftjega Jngoslovana dr. Kreka. Da, on je bil naša zvczda, Tci jp vodil naš narod iz suženjstva ter mu irazal pot osvobojenja. Slišali smo, kaj in kdo je bil dr. Krek. ne 1p kot navadPii človek. ampak raož izrednih duševnib zmožnosli: slišali smo, kaj vse je storil za .Iugoslovane. kaku jih je zedinjal. bil je res l>ravi apostol našega naroda. Na sporedu je bila tudi njego\a pred 25 leti zložena proroška pesem ,,Podajmo roke si za spas doraovini" in več drugih točk. Nabrala se je prece.jsn.ia svota za njegov spomenik. Nanovo smo se navdušili za Tvoje velike ideje, z uovimi močmi hočemo pomagati razširjanje teb idej. in glasno se pridlružimo narodu Jugoslavije, ki klire sr?no'vnet: Rlava. večna slava Tebi dr. Krok! Rešnik ]>ri Zreftah. Vojak Martin Višnar je svojcem iz RusJje pisal dne 5. julija 191(i. Mislili že smo, da ga ni več med živimi. Sedaj pa je prišlo Qne 25. februarja letos [)isano porofiilo, s katerim poŠilja pozdrave in pristavlja: Nahajam se v vojnem vjetništvu že 8 mesecev v gul)erniji Tobolsk, Sibiri,ja. Vjeli so me dne 28. junija 1916 v Galiciji, vas Zablato. Sem zdrav, hvala Bogu, in se mi ne godi preslalio. Samo Bog mi daj dofiakat mir, dia bi se veseli in zdravi videli v našem kraju. Had bi velikokaj pisal, pa ne morem. Strašno žalujem za mo.iim krajem. Tukaj mi ni sila, delam pri kmetib, imam 5 goldinarjev na mesec pri dobri hrani. Kruha belega mi iip maiijka. Svinjetina ,je no goldinarjn kila. liela moka 10 krajcarjev kila, sploh vse je vredno. Poz.lra1, ii;t 'lomaPino tndi moj tovariS .ložpf Pnli. doma iz Konjic. Doli^. Dnc 25. novembra t. 1. sp je preselila iz te solzne doline v boljše življenje vzgledna raladenka Ivana Grušovnik, p. d. Rebernikova. Bila je šele 15 let stara, ko je vzela slovo od svojih dragih. Bila je tudi izvrstna cerkvena pevka-sopranifetinja. Očeta je zgubila že kot nežen otrok. Za njo žaluje mati, Šest sester in dva brata, ki se pa nahajata na italijanskem bojiŠSn. Eden brat ae j)ogreša že od zartfttka vojske. Kako je bila od vseh ljubljena, priča njen pogreb, ki se je vršil dne 27. novembra. Vsem njenim sorodnikom naše iskreno sožalje! Draga, od \seb spoštovana Ivanica, spavaj v mini! Na svide¦ iis nad zvezdiami! Globoko pri Brežicaii. Tukaj je dne 24. nov. umrl obČespoštovajii občinski odbornik in član kraj- nega šolskega sveta g. lanpz ^Trek in j* bil dne Ž6. nov. ob mnogobrojni mlelPžbi x Pišecah j-okdpan. N. v m. p.!