Živinorejska zadruga za SIov. gorice pri Sv. Lesartu v Slov. gor vabi s tem vse svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 14. decembra 1930 ob osmih dopoldne v prostorih g. Aubla pri Sv. Lenartu v Slov. goricah z običajnim dnevnim redom. Načelstvo vabi vse člane, da se občnega zbora za gotovo udeležijo, ker so na dnevnem redu važni razgovori za povzdigo živinoreje, posebno mlekarstva in svinje reje. Sv. Križ prl Rcgaški Slatini. (Nameravana ustanovitev mlekarske zadruge. Razdclitev nagrad za olepšanje kmetskih domov.) Dne 30. novembra po prvi sv. maši se je vršil gospodarski sestanek v križevski šoli. Glavni govornik je bil gospod Franc Krištof, mlekarski strokovnjak iz Ljubljane. Ker se namerava ustanoviti tukaj mlekarska zadruga, S3 je razpravljalo na tem sestanku o živinoreji in zlasti o mlekarstvu. Udeležencev je bilo krog 30. Zdravilišče je zastopal sam ravnatelj gospod dr. šter in gospod župan Šentjurc. Izvolil se je pripravni odbor za ustanovitev mlekarske zadruge. V ta odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Šter, ravnatelj zdravilišča, Novak, ekonom zdravilišča, Vrerk, župan okol.ice Slatine, Hermaus, župan Sv. Trojice. Sklsnilo se je, da se ta sestanek nadaljuje v nedeljo dne 14, decembra in to dvakrat dnevno in sicer zjutraj po prvi sv. maši in popoldne po večerni-' cah. Interesenti kmetskega njipredka, takrat pridite! Takoj po sestanku je gospod ravnatelj razdelil nagrade, katere je dne 27. julija 1930 razpisala zdraviliška komisija za olepšavo kmetskih domov v >\A\ i zdravilišča. Prvo nagrado v zncsku 1500 Din z diplomo je dobil gospod Verk, posestnik in župan okolice Slatine, drugo v znesku 1000 Din sestre Prahove v Irju in tretjo v znesku 500 Din gospod Vrečko, posestnik, Ceste. Gospod ravnatelj se je izrazil, da bo v bodoče zdravilisče še bolj gledalo nato, da se čim bolj dvigne kmetski stan, zlasti pa, da se zboljša gospodarsko stanje v okolici zdravilišča in bo v to svrho prihodnje leto razpisanih več nagrad kot letos. V tem oziru se je izrazil tudi zastopnik zdraviliške občine. Stroj za pogozdova_ije. Pri Syracuse v severoameriški državi Newyork rabijo stro3' za pogozdovanje, ki opravlja mehanično sajenje drevesc. Pogozdovalnemu stroju strežeta dva moža, a stroj sam izkoplje luknjo za mlado rastlino, jo usadi in potenta zemljo okrog sadike. S strojem je mogoče naenkrat saditi dve vrsti drevesc. Sadike pridejo v zemljo na razdaljo 2 metrov. Novoizumljeni stroj za pogozdovanje bo delo sajenja mladih drevesc zrevolucijoniral, ker odpade zelo veliko ter drago plačanih delovnih moči. fpraienfo in odgi^ori. G. S. v Št. V. Kupili ste srečko pri beograjskem zastopniku, ki vam ni dobitka izplačal v denarju, ampak poslal nove srečke, katere ste pa vrnili. Sedaj ni nobenega odgovora na vaša pisma. Odgovor: Ako bi bil dobitek večji, bi se splačalo kaj napraviti, tako pa vam dru- gega ne moremo svetovati, kakor da kupujete srečke v Sloveniji, saj jih ima Zadružna gospodarska banka ali Golež v Mariboru. Tvrdki v Beograd pa pišite priporočeno, Ce vam ne pošlje dobitka, da boste objavili v slovenskih listih, da ta tvrdka dobitkov ne izplačuje. V. P. i_ Ro?_škeqa _k_a|a: Davek na šmarnico je za sedaj do- ločen tako le: v letu 1930 5 para, v le* tu 1931 10 para in y letu 1932 15 para. 0 5 Din davka na trs nana ni prav nič znano. J. L., Hajdina. Obrnite se v svoji zadevi na cerkveno slikarje: Horvata, Maribor, ali Zoratti, Maribor. J. M. v P. Nekdo pri nas trosi vesti, da bo davck na jabolčnico in sicer tako kakor na vino. Odgovor: Ta nekdo je nakupovalec vaše jabolčnice, ki jo na ta način poceni dobiva. Dober jabolčnik stane danes 3 Din 1 1, to je 12 kron. Pa tudi več. Zelo verjetuo je, da bo v bodoče šla cena še> kvišku, da bo povprecno stal 3—4 Din 1 1. Ako ni nujno, ni treba prodajati prekupcu! — O trošarini na jabolfinik od strani države ne bo nobenih spre-memb, Glede banovinskega proračuna pa ne vemo ničesar, kake davščine bo vpeljal. Upati je, da na jabolčnico ne! ~Gotovo pa ne bo smel biti tak kakor na vino. — Vaša pripomba, da 3"e treba 1 kg koruze dati za 1 škatljico vžigalic, da torej kmetski pridelki nimaja cene, je žal strašno resnična! Kmet mora postati organiziran prodajako svojih pridelkov. O tem boste slišali na občnem zboru Kmetske zveze v Mariboru kaj več. Št. L. v D. Imam parcelo v najemu nad 20 let in zdaj so mi prepovedali privatno ce3to do nje, ali je to mogoče? Kako naj si pomagam? Odgovor: 201etni najem in uporaba tuje ceste še ne opravičuje nadaljnje uporabe. Priposestvuje se pravica še le čez 30 let. Da ste cesto popravljali, je bilo la v vašo korist, ker, kakor sami trdite, druge ceste niste imeli. Pa tudi po pravljanje ne opravičuje nadaljnjih voženj. Treba se bo torej mirnim potom poravnati, če tudi proti odškodnini za nadaljne vožnje, Če pa ta na.iu ne bi uspel, imate pravico, zahtevati potom sodišča, da se Vam nakaže prieilna cesta, katero bo sodišče določilo, seveda proti odškodnini. Svetujemo pa Vam, da se sodnije izognete, ker je to draga stvar. Kaj pa je z najemodajalcem in kako stališče on zavzema, pa niste navedli, kar bi bilo potrebno. Je mogoče on tam vozil že pred vami in koliko let? Popravek pri odgovoru v zadnji številki našega lista: Carina na uvoz železnih grabelj ni znašala 1300 Din, — ampak le 130 Din. Tiskarski škrat misli, da gre pri carini vse v tisoče.