■v
Zena in sport.
Rešitev vsakega naroda in zajamčenje bodočih po-kolenj zavisi največ od zdravja roditeljev. V prvi vrsti pa je. važna pri tem fizična vzgoja ženske, ker samo ta more pripomoči k zdravi, čili deci in le s to more skrbeti za to, da se deci v nežni mladosti jači duh in krepi telo.
Delavke, uradnice in mestne gospodične, vse morajo imeti potrebno zdravje, a da postanejo gibčne,
stvom in glasbo. Ako bi od tega le nekaj časa posvetila higijeni in telesni vzgoji, bi bilo v bodoče sigurno mnogo manj nesrečnih zakonov in dolina solz bi se mnogim spremenila v raj. Žena pa bi se pokazala napram vsakomur močno, odločno in veselo in bi delovala neustrašeno za napredek. — Ta novi ženski tip ne bo več igrača brez vrednosti, ampak tip, ki bo vedel, da s svojo telesno silo daje in tvori, kar služi človeštvu v vsakdanji borbi. Žena mora svojo lepoto in telo ljubiti, in to bo najbolj udejstvovala z negovanjem — sporta!
Športni teden: Propagandna.štafeta skozi Ljubljano.
Mit
čvrste in močne, potrebujejo predvsem koristnih telesnih vaj in higijene. Največ radi pomanjkanja tega izgubi mnogo žena svojo telesno sposobnost.
Minuli so časi, ko so smatrali ženo samo za nežno, idealno bitje polno sentimentalnosti. Danes vodi ona važne vloge človeštva in na to se je treba vsekakor ozirati.
Žena posvečuje večji del dneva domačim opravkom, bavi se z ročnim delom, nekatera tudi s slikar-
Sport nas na eni strani jači, izpopolnjuje, na drugi pa tudi zabava, in žena mora predvsem gojiti sport, ki vsebuje oboje, pa vendar ne prekorači gotove meje, za kar je lahka atletika najprimernejša. Razen lahke atletike, ki tako krepi telo, kakor poplemeniti dušo, naj deklice goje po možnosti tudi druge sporte, posebne še plavanje in turistiko.
Žena v sportu ne sme biti razuzdana, ampak mora pri gojenju svojega telesa obdržati strogo korektnost. Treba je, da polaga precejšnjo važnost na gracijoznost,
eleganco in elasticiteto gibov, ker bi se bilo' sicer bati, da preide v surovost.
Dosti je lepih športov, ki so< v korist ženskemu zdravju in estetiki, seveda se je treba za enkrat omejiti. Nasprotno pa so žene velikih mest začutile potrebo gojiti sport v širšem krogu in so v to svrho razvile že veliko propagando’. — Vsem drugim državam prednjači v ženskem športu Francija. V Parizu se nahaja že jako močna »Federation Sportiv Feminil«, ki ji načeluje ga. Milliat. Med koristne sporte štejejo Parižanke tudi nogomet in imajo že tri nogometna društva, »En Evant«, »Femina« in »Academie«. Prirejajo često tudi tekme, ki so neobičajno močno obiskane. Nogomet v moralnem oziru ni za žene. Že marsikak pisec in športni kritik je ženski nogomet radi neizogibnih oglatosti več ali manj pravično obsodil, toda pariške sufragetke se za to kaj malo menijo.
To smo povedali, da predočimo mišljenje velikomestnih dam in upamo', da se bodo tudi naše deklice poprijele vseh umestnih panog sporta in ga gojile po pameti. •
Žena mora biti kakor rečeno zdrava in se mora pripravljati telesno za bodoči zakon, ker vsa moč in in-
8.	pravilo.
Igra in izmenjava golmana.
Golman sme v golovem prostoru igrati žogo z rokami, nogami in pestmi, ne sme pa žogo nositi ali držati v rokaii več kakor 5 sekund, tudi ne sme žogo z nogami suvati, pač pa ustaviti. Golmana se" sme samo v slučaju nezgod zamenjati, drugače pa samo začetkom druge polovice igre, le s kakim drugim igralcem skupine in z dovoljenjem sodnika.
9.	pravilo.
Način igranja:
Spodtikanje, suvanje z nogo, prijemanje z roko, odrivanje ali naskakovanje igralcev ni dovoljeno. Noben igralec razen golmana se ne sme dotakniti žoge z nogo. (Napaka »noga« velja od kolena navzdol).
10.	pravilo.
Prosti met:
Pri zapovedanem prostem metu se ne sme nobeden igralec približati metalcu bližje, kakor na 4 metre, razen če stoji na svoji golčrti. Pri prostem metu se meče žoga z dvema ali eno roko, in se ne sme metalec žoge prej dotakniti žoge, dokler se je ni dotaknil kak drug igralec. Iz prostega meta se ne. more neposredno doseči gol.
Olimpijada v Anversu : Zmagovalci v štafeti 4 X 100 (Američani). Svetovni rekord.
teligenca potomstva izhaja iz telesnega razvitka prednikov.
Žene in deklice, ki mislite pametno in zdravo, bodite odločne, stvarajte tudi ve koristne športne organizacije, krepite vaše telo in blagoslov ter zahvala vaših otrok vas bo spremljala še preko groba!
Po »Jugoslavenskom športu«.
Rokomet.
(Konec.)
7.	pravilo.
Met od gola:
če preleti žoga golčrto na strani ene skupine potem ko se je je nazadnje dotaknil igralec nasprotne skupine, meče golman žogo s črte golprostora nazaj v igro. Preleti-li žoga golčrto na strani ene skupine potem ko se je je nazadnje dotaknil lasten igralec, meče napadalec nasprotne skupine žogo iz kota (kot). Metalec žoge iz kota ne sme biti od zastavice oddaljen več kakor en meter, vsi drugi igralci pa od njega najmanje 4 metre. Iz kota se meče žogo z eno' roko. Zastavice se ne sme ocjstraniti. Pri metu iz kota se lahko doseže neposredno gol.
11.	pravilo.
Prosti met:
Prosti met zapove sodnik proti skupini, ki je napravila sledeče napake:
1.	nepravilno vmetavanje žoge,
2.	odrivanje s telesom, ali z rokami,
3.	spodtikanje, suvanje z nogami, naskakovanje, držanje ali nevarno zaletavanje v igralca.
4.	ako se dotakne igralec, ki je izvršil met v igro, prosti met ali kazenski met drugič žoge, ne da bi se jo bil dotaknil prej kak drug igralec.
5.	Ako sodnik meče žogo v zrak ter se je dotakne kak igralec, predno je padla na tla.
6.	Ako gre igralec v del, v katerem ne sme igrati ter tam igra ali ovira drugega igralca v igranju.
7.	Ako iztrga drugemu igralcu žogo iz rok.
8.	Ako igralec teče več kakor tri korake z žogo v roki, ne da bi jo metal v zrak do višine glave ali ob tla.
9.	Ako se oddaja žoga soigralcu, oddaljenemu manj kakor 2 metra.
10.	Ako se dotakne žoge z nogo, ali igra s pestjo.
11.	Pri izključenju kakega igralca iz igre radi kršenja
pravil.
12.	Ako igralec vrže žogo trikrat ob tla, ter jo zopet ujame, ne da bi se je dotaknil kak drug igralec.
13.	Ako igralec stoji več kakor 5 sekund na mestu, ne da bi metal žogo v zrak.
14.	Ako se meče iz golovega prostora na gol.
Prosti met se izvrši na onem mestu, kjer se je napravila napaka.
govim odločitvam, ki se tičejo igre. ni ugovora. On vodi seznam o poteku in stanju igre, obenem meri čas in zabeleži postavo skupin. Sodnik ima igralo., ki krši pravila, najprej opomniti, v opetovanih slučajih ima pravico igralca izločiti za 5 do 10 minut iz igre. Sodnik ima pravico nadoknaditi po-
Nogometna tekma med Jugoslovani in Čehi na olimpijadi. •
12.	pravilo.
Kazenski met:
Kazenski met (6 metrovka) zapove sodnik za napake po pravilu 11. točke 3., 7. in 10. katere napravi igralec v svojem lastnem obrambnem oddelku.
Od metalca, ki izvaja kazenski met, morajo biti vsi drugi igralci oddaljeni najmanje 4 metre, od golčrte pa 6 metrov. Kazenski met izvede eden izmed napadalcev.
trošeni čas, prekiniti igro, kadarkoli se mu zdi potrebno, ali zaključiti igro, -radi tome ali dežja, rad vmešavanja občinstva v igro itd. Oblast sodnika sega tudi na nepravilnosti, ki se zgodijo med začasnim prekinjeniem igre, in med tem, ko je žoga izven igre. Pomožna (stranska) sodnika imata odločati, kdaj je žoga izven igre, kje je preletela žoga autčrto in katera skupina meče žogo; končnoveljavno pa pri vsem tem odloča sodnik. Pomožni sodniki morajo sodnika glavno v tem podpirati, da se igra natančno po pravilih. V slučaju
Nogometna tekma med Jugoslovani in Čehi na olimpijadi.
13.	pravilo.
Žoga je v igri, dokler ni dan znak, da se igra prekine:
Ako se zagreši kak igralec proti pravilom, ostane navzlic temu žoga v igri, dokler sodnik ne žvižga. Ako prekine sodnik igro ne da bi imel namen odrediti kako kazen, meče sodnik žogo na istem mestu, na katerem je bila žoga v tre-notku, ko je igro prekinil, v zrak. Žoga je potem šele takrat v igri, ko se je dotaknila pemlje. Če gre žoga pri sodnikovem metu v aut, prodno se je dotakne kak igralec, meče sodnik še enkrat.
14.	pravilo.
Dolžnosti in pravice sodnikov;
Dolžnost sodnika je čuvati nad tem, da se oarujejo pravila ter odločevati v vseh spornih vprašanjih: proti nje-
nepravilnosti od strani pomožnega sodnika ima sodnik pravico vzeti mu funkcijo in si določiti drugega pomožnega sodnika.
Sodnik ne zapove prosti (kazenski) met, ako bi bil ta met v korist oni skupini, ki je napako zakrivila. Ako se doseže iz kazenskega meta gol, mora biti ta tudi priznan, čeravno se zgodi od strani branilcev pred ali med metom kak pregrešek.
Prekinj.enje igre:
Vsako prekinjenje in zopetni pričetek igre mora sodnik žvižgati.
Agitirajte pousod za naš iiustrouani „5PORT“, ki izhaja usako nedelja.
Nogomet.
Ilirija : Slovan 9 : 1 (3 : l). Prvenstvena tekma — Slovan diktira takoj oster tempo, ki v prvem momentu lii-rijo iznenadi. Že v 1. min. oster strel na Pelanov gol. Ilirija odgovori, Vidmajerjev šut gre tesno čez gol, Iz novega napada Slovana nastane pred golom Ilirije gneča, iz katere
brili tekačev, a premalo skupne igre. Moštvu je fizična odporna sila v drugi polovici naglo pošla — bolj posledica nezadostnega treninga kot nekoliko ostre igre posameznih Jli-rijanov. — Koti 12 : 3. Goli za Ilirijo: Pretnar II 3, Oman 3, Loos 2, Držaj 1. — Tekmo je. vodil g. Cernovic v splošno zadovoljstvo; le debatiranje z igralci bi mu ponovno odsvetovali. — Tekma je bila razmeroma dobro obiskana. il.
Olimpijada v Anversu: Finale v teku na 100 m. X zmagovalec Paddock (Amerika).
placira Kerne II neubranljivo v gol. Slovan vodi 1 :0. Ilirija poprime in začne vehementno napadati, toda dobra Slovanova obramba uspešno brani. V 18. min. nastane pred Slovanovim golom kritična situacija, ki jo izrabi Držaj v prvi gol za Ilirijo. Slovan skuša vnovič napadati, pa vsi napadai se ustavijo že pred kazenskim prostorom. Slovan tempu, ki ga je začel, ni več kos, pozna se mu utrujenost. Do odmora napra /i Ilirija še 2 gola. — V drugi polovici Slovan samo brani.
Jadran : Primorje 2 : 1 (2 : l). Prvenstvena tekma. — Sigurna in zaslužena zmaga nad tehnično boljšim in telesno močnejšim nasprotnikom. Jadran je, odkar smo ga poslednjič videli, znatno napredoval. V kombinaciij in v vstraj-nosti je svojega nasprotnika popolnoma obvladal. Najboljši v Jadranu so bili srednji hali, levo krilo in golman. Tudi branilca in ostala napadalna vrsta so igrali dobro in požrtvovalno. — Primorje je nasprotno razočaralo. Skupne igre ali
Ilirija neprestano oblega ter doseže še 6 golov. Pri Iliriji je bila ta dan v izredno dobri formi leva stran napadalne vrste Vidmajer - Oman, dočin* obramba ni zadovoljila. Halfi so bili zaneslijivi in kot vedno na mestu. Desni strani napadalne vrste se pozna, da ni vigrana, center Pretnar II je bil pred golom prav dober, v odprti igri pa mu manjka razumevanja za kombinacijo. — Pri Slovanu je bila dobra obramba. Krilci so slabši del moštva, napadalna vrsta ima nekaj do-
kombinacije se pri njem ne vidi, pač pa se igralci med seboj neprestano prepirajo. Igralci Primorja se menda ne zavedajo, da spravljajo s tem v slabo ime svoj klub in da kvarijo s tem sproti svojo igro; tudi za sport je tak način izvajanja sporta slaba propaganda. —Koti 3 : 2. Edina gol za Primorje je bil očitno off side. — Sodnik g. Vrančič ni zadovoljil, zlasti prekinjenje igre proti koncu prve polovice je bilo čisto odveč.	H.
Prvenstvena tekma Svoboda : Sparta 3 : 0 (2 : 0),
Celo tekmo velika premoč Svobode. Nezanimiva igra. Svoboda je bila dobra v kombinaciji, tudi.na go! se je lepo streljalo. Sparta je le malokdaj napadla. Koti 8:1. — Sodnik g. Hrast. — Funkcijonarji L. N. P. so pokazali pri tej tekmi veliko netočnost. Igralo se je pol ure brez publike, ker ni
Z vstrajnostjo in dobro voljo odbora kakor članov bo Sava nekdanje dijaško društvo organizatorično hitro presegla, tudi njena moštva bodo napredovala, ako jim bo odbor znal ustvariti predpogoje za trening.
Sava ima v moštvu dober materijal. Njeni igralci so telesno povprečno dobro razviti in dovolj gibčni. Moštvu kot
Olimpijada v Anversu: Zmagalec v skoku v daljavo, Šved Peterson.
bilo blagajnikov pravočasno na mestu. Več vestnosti in več obzira nap ram publiki!
Kranj : Prvenstvena tekma Sava, Kranj r Hermes, Ljubljana 0 : 3. V Kranju je iž nekdanjega dijaškega športnega kluba, ki se ga v Ljubljani še spominjajo iz predvojnih let, nastal Športni klub »Sava«. Kot vsak nov klub se ima boriti tudi Sava v začetku z velikimi težkočami; zbrati mora člane in gmotna sredstva, ustvariti si športni prostor, orga-
celoti je v prid velika agilnost in požrtvovalna igra vsakega posameznika. Njegova najbolj neugodna stran je rahla disciplina, ki izhaja morda za sedaj iz neumevanja pojmov sport in sportsman. Drugi nedostatki: kombinacija, tehnika, taktika so začetkoma le naravni, ne dajo se pa odpraviti, če igralci niso strogo disciplinirani. Razmeroma dobro sta v moštvu branilca Globočnik I in Globočnik II ter sprednji krilec Pirc. Sava je morala nastopiti z nekoliko rezervami.
Olimpijada v Anversu: Amerikance Foss Frank postavi v skoku v višino ob palici nov svetovni rekord.
nizirati trening in utrditi svoje stališče v javnosti. Klub potrebuje v prvih časih obstoja dobrih, vztrajnih organizatorjev; starejši člani bodo morali dostikrat vplivati trezno s svojimi izkušnjami, da bo klub sploh mogel uspevati. Nekoliko bo Savi vsekakor olajšala delo pomoč bližnje Ljubljane.
Tekma športno ni nudila ničesar. Edina igralca, ki sta kot posameznika ugajala, sta bila Dolinar in desni branilec Save Globočnik I. Hermes je igral mnogo pod svojo srednjo formo; parkrat je imela igra surov karakter — posledica tehnične neizvežbanosti.
Sedanje 'igrišče Save je slabo. Leži na neugodnem terenu, je . slabo planirano in je premajhno. Neugodno iz finan-cijelne strani je nadalje, da se ne da zapreti dohod neplaeu-jočemu občinstvu. Ureditev igrišča bo morala biti Savi najbolj nujna zadeva.
Celje: Celje : Svoboda 3 : 1 (0 : l), Celje : Atletiki, Vojnik 5 : 0. S. K. Celje je absoviralo v nedeljo ker dve prvenstveni tekmi: dopoldne je igralo z AtJetiki iz Vojnika, popoldne s Svobodo. Proti Atletikom je zmagalo Celje zlahka 5 : 0.
Športni teden: Zmagovalna štafeta Ilirije.
V Svobodi je naletelo na nepričakovano agilnega nasprotnika. Svoboda je mogla v prvi polovici svojega nasprotnika, ki jo je sprva očitno podcenjeval, prisiliti v defenzivo in je ob halftimu vodila z 1 : 0. — V drugi polovici je Celje napelo vse moči in docela obvladovalo igro. Tekma se je igrala v precej ostrem tempu, v obeh moštvih se opaža znaten napredek. — Celje si je priborilo s tem prvenstvo II. razreda v okrožju Celje in se ima uvrstiti med prvorazredne klube, L. N. P.	F.
Maribor: Prvenstvena tekma Rapid : Rote Elf 4 : 2
(1 : D.
Praga: AC Sparta Old boys: SK Pfibram 3 : 0; tekmi je prjscstvoval predsednik Masaryk. Semifinal.e pokalnih iger: Viktoria Žižkov : Slavija 2 : 0, Sparta : Meteor Vinohrady 4 : 1. CAFC : Vršovice 3 : 1, Union Žižkov : Cehie Karlin
0	: 1, Smichcv : Hagibor 1 : 0, Smichov : Vršovice 0 : 0, Pardubice : Kolin 3 : 1, DFC : Karlsbader FC 4:1.
Brno: Moravska Slavia : Židenice 4 : 1, rezerve 1:1. Usti n/L. Teplitzer FC : Aussiger DFC 4:1.
Dunaj: MTK, Budapest : WAC 5 : 2, Wacker : Ost-mark 4 : 1, Wacker : Hakoah 0 : 0, MTK, Budapest : Hertha 2 : 2.
Budapest: FTC : Rapid, Wien 2 : 2, MAFC : V^sas
1	: 0, MAC : Torekves 2 : 0, VIII. okraj : 33 FC 2 : 0.
*
Profesijonalni nogometni klub v Berlinu se je razšel. Madžarski znani internacionalci Ging, Pataky, Platko, Nyul, Feldmann se, bodo bržkone vrnili domov in bodo sigurno že v kratkem zopet tekmovali, četudi jih je madž. savez proglasil za profesionale.
Rapid v Zagrebu. Dunajski prvak »Rapid« igra 31.10 in 1.11. v Zagrebu proti Gradjanskemu S. K.
Madžarska nogometna kluba Vasas in Torna prideta 31. t. m. na Dunaj, kjer bosta tekmovala s klubom „Wacker“.
Tekme za avstrijsko prvenstvo se vrše v nedeljo 24. t. m. v Hiitteldorfu pri Dunaju. Tekmovali bodo najboljši klubi W.A. F., Amateure, Hakoah in Rapid. Najostrejši boj se bo vršil med Ra-pidom in Amaterji.
Nemška nogometna zveza je proglasila znanega tekmovalca A. Pateka, ki je nastopal v raznih dunajskih klubih, za poklicnega igralca in ga izključila iz vseh klubov.
V prvenstvenih tekmah dunajskih drugorazrednih moštev sta dosegla najboljši mesti kluba Donaustadt z 12 in Ostmark z 11 točkami. Slovan s 7 točkami je na 5. mestu.
*
Službene objave Ljublj. nogometnega podsaveza.
Verificirajo se prvenstvene tekme: Celje : Svoboda 3 : 1, Celje - Vojnik 5 : 0, Jadran : Primorje 2 : 1, Svoboda : Sparta 3 : 0, Ilirija : Slovan 9 : 1, Hermes : Sava 3 : 0.
Olimpijada v Anversu: Kolesarska tekma.
ZUNANJI REZULTATI.
Zagreb: Gradjanski : Hašk 4 : 0! Hašk vso igro v veliki premoči, kljub temu podleže.
Pečuh: Gradjanski, Zagreb : B. T. C., Pečuh 3:1. V B. T. C. igra več prvorazrednih igralcev iz Budimpešte, ki so jih izvabile v Pečuh boljše življenske razmere.
Sobotica: Bačka : Sport 5 : 0.
Split: Prvenstvena Hajduk : Uskok 2 :0, v 41. min. prekinjena igra.
Praga: Teplitzer F. C. : D. F. C. 2 : 0, Sparta : Sparta Kladno 3 : 2, Slavia : Meteor 5 : 1, Victoria Žižkov : Kolin 2 : 1.
Določijo se sledeče prvenstvene tekme: 24T0 v Celju Atletiki : Celje, 1. novembra v Mariboru prvak Maribora : prvak Celja, 7. novembra v Celju prvak Ljubljane : prvak Celja, 14. novembra v Mariboru prvak Maribora : prvak Ljubljane.
Protestu S. K. Ptuj glede tekme z Vesno, Maribor dne 3. t. m. se ugodi. Prvenstvena tekma S. K. Ptuj : Vesna se ima ponoviti dne 31. t. m. na Mariborovem prostoru v Mariboru.
V verificiranje so se prijavili: za Sparto E. Jeras, za Celje L. Janda..
Iz sekcije sodnikov.
Za 31.10. in 1.11, so določeni sledeči sodniki.
31.10. Primorje,: Sparta g. Vrančić, Hermes : Svoboda g. Hrast, Sava : Jadran v Kranju g. Vodišek, Ra-pid : Herta v Mariboru g. Šuput, Vespa : Ptuj v Mariboru g. O sebi g.
1.11 Sparta : Jadran g. Fink, Hermes : Primorje g. Hrast, Sava : Svoboda v Kranju g. Vrančić, Prvak Celja : Prvak Maribora v Mariboru g. Šuput.	Tajnik.
Rokomet.
Rokometna tekma ženskih teamov Vukovar : Vinkovci 26 : 4.
Svetovni rekord v hoji na 10 km je izboljšal Italijan Friderio, zmagovalec v Anversu na meetingu v Rimu na 46:10.
Holandsko prvenstvo v korakanju na 10 km si je priborit v Groningu Scha te iz Haaga. Hodil je 51 minut 31 sekund.
Kolesarstvo.
Kolesarske in motociklistične dirke v Badnu. Na konjskem dirkališču v Badnu pri Dunaju so se vršile prvič kolesarske dirke. Dirke so vzbudile veliko zanimanje in so bile športno zelo interesantne. Rezultati čo sledeči. Otvoritvena
Lahka atletika.
Srednješolski meeting Haška v Zagrebu 8. i:i 9. oktobra. Šestoboj za srednješolce nad 16 leti: 1. Kojič (I realna gimn.): 100 m 12.1, kroglja 10.31, skok v višino 132.5, skok v daljavo 527, 1500 m 5 : 19.5. 2. Rakoš (sr. tehn, šola) je dosegel najboljše rezultate na 1500 m (5:04.6) in v skoku v daljavo (542), 3. Gold (sr. tehn. šola) ima najboljši rezultat v metanju kroglje (10.70). V skupnem piaciranju je prva I. realna gimn. z 2339.5 točkami.
dirka na 2000 m: Prvi Kokoli v 3:13-6, drugi Beyer v 3:13-7, tretji Jenkay v 3:14-5, četrti Meniga (Zagreb) v 3:14-6. Razvedrilna dirka na 2000 m: I. Mann 3:9-7, II. Stassnig 3:10. Prvenstvo Avstrije na 1000 m: I. Kokol v 1:31-9, II. Puhrer v 1:32. Juniorska dirka na 2000 m: I. Martin v 3:14, II. Kdffer v 3:14-8, III. Kottl v 3:15. Dirka društev na 5000 m: I. šturm-vogel (Puhrer, Lustig, Neuhold, Miickler) v 2:32-3, II. Regent, 111. LandstraBe. Glavna dirka na 25 km z motornim vodstvom: I. Krammer 29 minut, II. Puhrer 29:49, III. Kokol 30:3.3. — Za temi so se vršile interesantne dirke z motocikli. Star-
CUj propagandne štafete skozi Ljubljano.
Troboj za tekmovalce pod 16 leti: 1. Pičman (II. r. g.) 204 točke, 2. Rukavina 19T5, 3. Eisner 147. Zmagala II. realna gimn. s 660 točkami.
Damska I. atletika v Parizu. Nedavno so ženske dosegle na meetingu nekaj rezultatov: 80 m zapreke 15-2, 300 m 49.2, skok v viš. 133, kopje 36.57!
talo jih je 28 v 3 dirkah. Rezultati so sledeči: Motocikli do 4-5 HP na 10 km: I. Rainer Habsburg na Triumphu 8:38-5,
II.	Dohnal na N. S. U. motociklu v 8:44, III. Karner v 9:10 5 na Motosacoche. — Motocikli nad 6-5 HP na 10 km: I. Hartman na Handerson v 8:09-3, II. Kellner na Blue Birdu v 8:18 8,
III.	Kodrič na Gollu (Sacoche motor Indian prenomik) v
*
8:19'4. Motocikli s stranskim sedežem nad 6'5 HP na 10 km:
I.	Hartman na Hendersonu 10 HP, 4 cil, v 8:40, II, Blidung.na Indiana 7/s HP v 9:00'8, III. Blahek na J. A. P. 10:06'3.
Grand Prix Union Velocipedique de France na pariškem veledromu na 1000 m. L Bailey v 2 : 02.1, II. Otto. III. Dupuy.
Kolesarska dirka v Španiji. V Barceloni je končala krožna vožnja po Kataloniji, ki se je vozila v petih etapah na progi 615 km. Rezultat je bil: prvi Ivancos Jose Pelletier v 23 : 55 : 16.1, ki je istočasno bil tudi v prvih štirih etapah prvi: Drugo mesto je zavzel J. Nat v 24 : 15 : 22, tretji španski prvak J. Janer.
Velodrom Ziiricher - Oerlikon 333Vi m, j*e bil te dni
pozorišče švicarskih prvenstvenih tekem. Prvenstvo za amaterje na 1 km je dosegel Brun, prvenstvo za profesioniste na 1 km Heinr. Suter. V dirki za veliko darilo Ztiricha, ki se je vozila z motornim vodstvom na 100 km, je odnesel prvenstvo Belgijec v I:22:542/5, drugi je bil Francoz Seres z 99-750 km, tretji Švicar Suter 97‘200 km, četrti Amerikanec Čarman 83-300 km.
Dresden-Berlin-Dresden, 390 km, eno največjih letošnjih kolesarskih dirk Nemčije, je vozilo 21 dirkačev. Prvi je dospel Adolf Husche v 14:44:26, drugi Koch, tretji Arnhold.
Na dirkališču Providence so se vozile zaključne dirke na 50 milj za motocikle. Zmagal je Wiley v 1:11:48, II. Corrv, III. Mac Donald.
Prvenstvo Nizozemske se je vozilo na 130 km. Udeležilo se je dirke pet klubov vsak s 6 tekmovalci. Prvenstvo je odnesel Amsterdamski Sportklub 01ympia v 4:06:21, II. mesto je dosegel Haaški Sportklub Sparta v 4:15:40.
Svetovni rekord s tandemom v 1 uri sta vpostavila Francoza Choque - Evrard na mestnem veledromu v Parizu s 45‘012 km. Dosedanji rekord je bil 42-350 km.
Liittichško dirkališče. Pri tamkajšnjih kolesarskih dirkah brez motornega vodstva je zmagal Goor na 75 km v 1:50:02, II. Thonon, III. Putzeis.
Amsterdamsko dirkališče, dolžina 400 m. Dirka na 25 km z motornim vodstvom I. dirka:	I. Thomas v 21:26-3,
II.	Miquel 600 m zadaj, III. Wierma; II. dirka: I. Thomas 21:56-1, II. Blekemolen, III. Miquel; III. dirka: I. Miquel 20:06-1, II. Wierma, III. Thomas.
99,750 km, tretji Švicar Suter 97.200 km, četrti Amerikance Carmna 83.300 km.
Na mednarodni tekmi v Budimpešti je odnesel zmago med kolesarji Bayer iz Dresdena, ki je prevozil 3 km v 5 min. 12 sek., med motociklisti pa Dunajčan Hartmann, ki je rabil za 5 km 5 min. 15 sek.
Automobilizem.
Dirke z malimi automobili v Badnu. Priključno kolesarskim in motociklističnim dirkam so se vršile še dirke za male automobile na konjskem dirkališču v Badnu pri Dunaju. Dovoljeno je bilo le za automobile do 1.5 1 prostornine na 10 km. Dirka se je vozila z 2 preddirkama in z glavno dirko. Rezultati so bil: 1. Pocher na Wandererju v 8:30.7, II. Jenster na Bugatti v 8 : 30.8, III. Protti na Walter v 9.22. Dirka je bila silno napeta, ker sta vozila prva dva skupaj celo progo in se je šele zadnjih 200 m posrečilo Pocherju dobiti pol m skoka, da je zmagal. Izven konkurence je vozil Gohringer na Ruan autu (Ing. Rumpler Auton) 5 km v 4:13 5.
Avijatika.
Slovita Gordon - Benett - kupa za aeroplane, katero je poklonil znani francoski športnik in izdajatelj listov Gordon Benett, ki je svoječasno vneto organiziral in podpiral kolesarske, motociklistične in automobilne tekme. Tekme se je udeležilo 5 aeroplanov, 3 francoski, 2 amerikanska in 1 angleški. Zmagovalec je biil Francoz Sadi Lecomte, ki je na dvokrilcu HP preletel 300 km dolgo progo s petimi obratnimi točkami vi : 06 : 171, kar odgovarja hitrosti 271.547 km na uro. S tem je dosegel nov svetovni rekord za 100 km v 21 : 28, za 200 km v 43 : 403 in pa 300 km. Drugo mesto je
dosegel Francoz Romanci, ostali so odstopili. Zadnja Gordon-Benett-tekma je bila 1913 in se je istotako zaključila z zmago Francije (Prevost). Kupa ostane vsled tega trajno Franciji. Lecomte jevozil Nieuport dvokrilca z 200 HP Hi-spano motorjem, teža 690 kg, obtežitev in obratna sredstva 180 kg.
Konjski sport.
Regent Aleksander je prisostvoval preteklo nedeljo krasno uspeli dirki Subotičkega kola jahačev v Subotici.
Novi nemški pravilnik za konjske d rke (galop) določa kot maksimalen čas za dirke do 3 km 1 min. 12 sek. za 1 km, za dirke nad 3 km pa 1 min. 15 sek.
Vodni šport.
Mednarodno plavalno tekmo priredi „Avstrijski športni klub 1908“ 31. t. m. na Dunaju Udeležili se je bodo poleg Avstrijcev še Nemci in Madžari.
Zimski sport.
Nemška smučarska zveza v Berlinu šteje 369 društev z 22.640 člani-smučarji.
Naše slike.
Peterson (Švedska) je dosegel pri skoku v daljavo z zaletom krasen rezultat 7 m 15 cm.
Paddock (Amerika) je zmagal v teku na 100 m in dosegel pri finalu čas 104's sek.
Landon (Amerikanec) je pri skoku v višino z zaletom, a brez palice, prekosil vse tekmece na dosedajnih olimpijadah, čeprav se mu ni posrečilo postaviti nov svetovni rekord. Skočil je 1-936 m visoko.
Foss Frank (Amerikanec) je dosegel pri skoku v višino ob palici višino 4-085 cm in postavil s tem nov svetovni rekord.
Amerikanci Paddock, Scholz, Murchinson in Kirksey so
zmagali v štafeti 4X100 ih dosegli s časom 421/5 sek. nov sve-ovni rekord za to tekmo.
„Sport“
izhaja vsako nedeljo Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K, posamezne številke 5 K. Inserati po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom, Športna zveza.
Izdaja Športna zveza Ljubljana, urejuje Stanko Virant, Tiska „Narodna tiskarna", klišeji iz Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.
^iiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimniiiiitiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiimiiiiiiiu
|	eJlaš urednik	J
I clfanSk) THranf	|
|	•	se je poroeif 3	|
I DHaro Omiadič |
I	Dskreno eesft farno 1
numiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiimmimiimiiimiiminiiiiuimiinuiiiiiimHiimiimiiiiiiiiiimiMin