Lato XI., Sl. 1.
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, 3« januarja 1934.
V organizaciji Jo niot^ kolikor mod — toliko
AM3TERRAM
Uredništvo »n oprav«: Ljubljana, Ststenburgova ulica Št. 6/tt.
Izhaja vsak Četrtak.
Stanc posamezna Stev. 1 Dia, mesečno Din 3*—. celoletna
35 Din. — Za člane izvod po 60 para.
Oglasi po dogovoru.
Dopisi morajo biti frankirani In podpisani, ter opremljeni a štamp. dotične organizacijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Glasilo Strokovno komisijo za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.)
Naše nove naloge.
K zaključku leta 1923, smo podali v zadnjem uvodniku kratek pregled o stremljenjih našega lista in naših organizacij v minulem letu. Pri tem smo aa kratko pokazali tudi na naloge, ki nas čakajo v bodočem letu. Treba pa je « teh novih nalogah natančnejše razprave, ki naj pripomore, da bodo podpirali ta stremljenja vsi naši čitalci širom Jugoslavije.
Že zadnjič smo rekli, da je sedaj, ko je položaj razčiščen naša prva naloga združiti razcepljen proletariat v močnih falangah naših strokovnih organizacij. Ta naloga je tako nujna in tako sveta, da ne smemo hraniti niti časa niti sredstev za njeno izvedbo. Treba je pa povedati, da je ta naloga ob enem tudi najtežja.
Razkol v delavskih vrstah je posledica novih razmer.
Mirno predvojno življenje je prišlo vsled vojnega meteža iz ravnotežja. — Vojna je spremenila gospodarske odno-šaje. Verižniški posli so rodili celo vrsto novih milijonarjev, na drugi strani se je pa armada revežev ogromno pomnožila. In politično življenje, ki je le zrcalo vsakokratnih gospodarskih razmer je vsled tega dobilo čisto novo lice, nove običaje in nove grupacije sil.
Val sproletariziranih množic je butnil z nečuveno silo ob delavske vrste. S tako silo, da je mesto, da te vrste pomnoži in okrepi, jih je pa — razbil in razkosal.
Za tem razkolom je sledila polemika o vprašanju:	Po	kateri	poti	se pride
najprej do uspehov?
Ta polemika je silno razširila in poglobila socialistično znanje. Škoda le, da so se tej ozdravljujoči polemiki pridružile tudi psovke, zavijanja in oseb-
ni napadi tistih listov in ljudi, ki temu čistilnemu procesu niso dorastli.
Vprašanje, katera pot je najboljša, je danes rešeno. Javna diskusija je pokazala, da je socialistična pot dobra, varna in edino prava. Izkazalo se jo, da ko moral proletariat hoditi tudi ▼ bodoče prav po tisti poti, kjer je z izbruhom vojne nehal. Pri tem bo pa moral upoštevati nove izkušnje, ki jih je prinesla s seboj vojna in povojna doba.
Naši zaupniki naj se živo zavedajo, da je ta resnica že končnoveljavno zmagala. In da je s tem konec razkra-jevalnega procesa, zavedajo naj se, da prihaja sedaj doba zbiranja sil V eno veliko silo.
Sicer se temu razvoju še upirajo posamezni zagrizenci ali živa sila življenja gre preko njihovih bolnih jadikovanj svojo naravno pot v nove doživljaje in nova ustvarjanja.
Tega dejstva naj sc naše organizacije zavedajo in naj gredo takoj na delo, da izkoristijo nov položaj v svoj prid. Kajti naše organizacije morujo biti zidane na živo življenje, če hočemo da bodo o načinu življenja soodločale.
S tem smo prvo nalogo v povem le-tu razjasnili. Če kratko ponovimo, je naša prva naloga, združiti razkropljene sile v eno veliko Bilo.
Druga naša naloga pa bo te združene sile zdiscipliuirati ter usmeriti v določeno smer. In ta smer je ustavitev kapitalistične ofenzive, ter preiti v protiudar.
To drugo nalogo bo pa mogoče izvršiti šele tedaj, ko bo prva že izvršena, zato je treba posvetiti vse moči izvedbi prve naloge.
Zdravnlika pragmatika.
Kakor čujemo, je izdelal osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu osnutek pragmatike za zdravnike osrednjega urada in njegovih krajevnih organov.
Ker je za delavski razred velike važnosti, da je razmerje zdravnikov do nosilca zavarovanja urejeno, zato ne bo škodovalo, da tudi »Delavec« kot glasilo večine delavstva v Sloveniji o tej pereči zadevi razpravlja.
Kaj hoče doseči osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu z novo pragmatiko?
Osrednji urad si mora zajamčili zadostno število veščih, sposobnih zdravnikov in mora tem zdravnikom v materijelnem pogledu nuditi take ugodnosti, da bo zdravniško mesto v zavarovalnem zavodu omogočilo zdravniku samostojno, od drugih dohodkov in zaslužkov nezavisno eksistenco.
Ta temeljna zahteva je danes tem nujnejša, ker vlada občutno pomanjkanje zdravnikov in je 'žalibog opravilo pri zavarovalnem zavodu za mnogega zdravnika ne glavno, marveč postransko opravilo.
Zalo pragmatika ne bo dosegla niti zdaleka svojega namena, Če ne bo vsaj približno rešila te svoje naloge.
Zavedamo se v polni meri, da je zavoda glavna naloga, da nudi obolelim dobro in temeljito zdravniško pomoč. Delavstvo upravičeno zahteva, da bodi zdravljenje v zavarovalnem zavodu prav tako. Ta zahteva je v interesu posameznika, je v interesu zavoda in družbe, kajti mehanično zdravljenje,
zdravljenje »en masse«, danes avtomatično zapisavanje aspirinov, antipirinov in drugih takih zdravilnih pomočokov običajno ne pospešuje zdravljenja in podaljšuje delanezmožnost. — Delaue-zmožnost pa je za delavsko družino nesreča, ki je tudi hranarina ne odtehta.
Vsa znamenja pa kažejo, da si takih izprememb, takega korenitega izboljšanja od pragmatike ne obetajo niti oni, ki so pragmatiki kumovali. — Vsaj je ravnateljstvo okrožnega urada za zavarovanje delavcev ob protestu zastopnikov Strokovne komisije in zastopnikov Jugoslovanske strokovne zveze ravno v zadnji seji sklenilo tako reorganizacijo zavoda, ki je bolj podobna policijski kot pa zdravstveni inštituciji. Po vsej Sloveniji se ustanove kontrolna okrožja. Kontrolorji, nadkontrolorji in nadnadkontrolorji naj popravljajo za zavod lo, kar zagreše zdravniki, opravljajoč službo v socialno - zavarovalnem zavodu kot postranski posel.
Priznavamo, da je tudi vsaj deloma lajiška kontrola potrebna. Vendar pa odklanjamo, da bodi lajiška kontrola zavodu — namen. Policaj ne zatre latov, policaj tudi simulantov ne bo zatrl. Vzgoja, primerni eksistenčni pogoji so zdravilo!
Prepad torej, ki zija med sklenjeno reorganizacijo okrožnega urada in osnutkom pragmatike ne dopušča upanja, da bo pragmatika zboljšala zdravniško službo. To očito nesoglasje in na-sprotstvo upravičuje našo bojazen, da bo pragmatika kvečjemu nalila ognju, ki tli v zavarovalnih uradih, novega
olja. Sicer si tudi mi ne obetamo, da bi pragmatika mogla upostaviti ono idealno razmerje, da se bo čutil zdravnik zavarovlauega zavoda za del lega zavoda. Smatramo pa, da mora pragmatika pomeniti korak naprej k ublažitvi odnošajev med zdravniki in zavodi.
Ker bo izvedba pragmatike onemogočila za dogleden čas svobodno izbiro zdravnikov, je tem bolj potrebno, da bo zdravniška služba v zavarovalnem zavodu donašala delavstvu polnih koristi in da se bo zdravnik brigal za umestno in dobro bolniško oskrbo.
Danes je pač prerano, načeti vprašanje, če je organizacija zdravniške službe v okviru zavarovalnih zavodov najboljša. Danes je preuranjeno, govoriti o tem, če ni morda boljše izvedena zdravniška služba na Airgleškem, kjer so zavarovalni zavodi nosilci zavarovanja, kjer pa je zdravniška oskrba ločena, tako, da se v zavodu samem ne vrše neprestani, razvoju škodljivi boji med zavarovanci in zavodom in med zdravniki in zavodom. Spor, ki je nedavno izbruhnil v Nemčiji med zavarovalnimi zavodi in zdravniki je tudi za nas poučen in važen, — F. S.
Mladinska organizacija
Gospodje pri Zvezi industrijcev neprenehoma pisarijo na ministrstvo za soc. politiko za dovoljenje, da smejo im-portirati profesionalne delavce iz tujih držav. Ti delavci res prihajajo ali razen par častnih izjem »o po večini to taki delavci, ki nič ne znajo in jih zato domači obrati niso mogli zaposliti.
Verno pa, da Zveza industrijcev ue stremi za tem, da bi dobila dobrih delavcev temveč hoče imeti mnogo delavcev, da bo vladala brezposelnost in lahko zbirala take delavce, ki bodo liajee-nejše delali. Oni hočejo imeti medsebojno konkurenco med delavci. Da je to resnica, naj dokažejo naslednje vrstice.
2e pred meseci smo vajenci potom svoje mladinske organizacije pričeli delati na to, da bi se obrtno nadaljevalne šole zopet' odprle. Svojo zahtevo smo utemeljevali s tem, da hočemo teh šol za to, da se bomo v njih kaj naučili in da postanemo dobri profesijonisti, katerih pri nas manjka. Mi dobro vemo, da delavec čim več zna, tem več velja.
Naleteli smo pa po večini na gluha ušesa. Šole smo si sicer izvojevali, ali sredstev za vzdrževanje teh šol nam pa ue dajo.
Gospoda je napravila približno tako kakor če pomoliš lačnemu kamen mesto kruha.
Naši delodajalci pravijo naj iz »nagrad«, katere nam dajejo nekako tako, kakor se vrže ciganskemu psu kost, naj s temi borimi krajcerčki vzdržujemo še šole. To se pravi z drugimi besedami, da nam hočejo odvzeti še tistih borih par dinarjev, ki smo jih dosedaj prejemali.
Gospodje pri Zvezi industrijcev, verujte nam, da ne zaslužite imena kapitalisti. Vi ste kramarji. Kajti moderen kapitalist vsaj vč, da je tudi njegova korist, če dobro izuči naraščaj, s katerim dobi dobrih in kvalificiranih delavcev.
Vam gospodje je pa celo prav, če bi Vaši delavci ne zjiali ne Citati ne pisati in ue risati, da ne bi smeli vedeti kaj je kemija, geografija. Vi hočete, da bi bili vaši delavci mrtvi stroji, katere bi vam »Borze dela« tako importirale, kot importira Meinl kineški čaj. Vi hočete izrabiti v človeku le tiste sile, ki so
mu prirojene in potem ko zastari, ga pa vržete na cesto, kakor se vrže star >škarp« na gnoj.
Do sedaj ste izkoriščali naše stariše in tako hočete tudi nas.
Vi veste, da naši očetje in matere — katere ste med vojno s svojim ve-rižništvom popolnoma slekli in upropa-etili — da oni nimajo sredstev za vzdrževanje šol. Oni so tako izčrpani, da komaj čakajo, da jim prinesemo tistih par dinarjev, katerim pravite vi »nagrada«. Naši stariši plačajo državi, katere krmarji ste vi z vsakim grižlje-jem indirekten davek.
Zato zahtevamo od Vas naših delodajalcev in od vas krmarjev države:
Dajte nam šole!
Ne igrajte se z nami. Nam je te igre dosti in bomo poskrbeli, da se jo bost« tudi vi naveličali. Mi nimamo zgubiti
ničesar več, ker smo že vse zgubili.
Vajenci.
Resnica o organizaciji iivilskih delavcev.
Na moj zadnji članek v »Delavcu« pod gorenjim naslovom odgovarja v Strokovni borbi št. 47 A. Praprotnik ter pravi, da iščem vsepovsod vzrokov, samo tam ne, kjer so — pri reformističnih kolovodjih.
Na njegova izvajanja moram povda-riti, da je A. P. v politični kampanji in da živi v iluziji, ker hoče v eni noči prekucniti ves svet. Seveda prekucniti se pusti samo slabič, dejansko pa pametni delavci in možje skrbno premeljejo svoja čustvovanja, preden jih spravijo v dejanja. Tako je tudi bilo po, večini v Osrednjem društvu živilskih delavcev in se ni za čuditi, če A. P. v svojih nazorih dostikrat ni imel uspeha. Da je A. P. političen histerik, je dokazal ponovno v svojem zadnjem zagovoru v Strokovni borbi. Menim, da ni od njega častno metati blato tja kamor ne spada. Vse blato, ki ga prav z veseljem meče na Osrednje društvo, odpade že po izvršenem nekorektnem delovanju pekovske podružnice v Ljubljani na njo samo in zato pada blato na A. P. in ga bo v nujk rajšem času popolnoma zakrilo.
Osrednje društvo je vsa širokopotezna vprašanja glede pekovskega delavstva točno in častno rešilo. Lokalna vprašanja v Ljubljani za pekovske pomočnike pa je reševal podružnični odbor sam. Kaj se je vse zgodilo, gre na račun samo podružnice v Ljubljani. Da so pa v podružničnem odboru odločevali ljudje nazadujočih misli in dejanj, je krivo celokupno članstvo v Ljubljani z A. P. vred. Dokazano je, da podružnični odbor ni izvrševal svojih dolžnosti v pokretu, kar je osrednji tajnik neštetokrat javno pri shodih pek. pomoč, v Ljubljani dokazal. Vendar so pa pomočniki vedno dali zaupnico istemu in omogočevali nadaljnje razdiralno delo in to delo je doživelo svoj poraz, ko so Kratohvil in konzorcij (vsi skoro v podružničnem odboru) pri zadnjih pogajanjih izrinili Osrednjega tajnika in podpisali pogodbo, ki je očitno naperjena proti delavstvu. Osrednji tajnik je takoj zahteval revizijo pogodbe, vendar delavstvo je pritrdilo storjeni napaki Kratohvila itd.
Končno vse kar je bilo slabega, nosi odgovornost podružnični odbor in članstvo. A. P. se naj zgovori z enim in drugim, Osrednje društvo pa naj pusti lepo pri miru.
Glede 8 urnika pu A. P. naj bode tiho. Obrne se naj do podružničnega odbora in članstva. Znano mi je, da je Osred. društvo tudi to nalogo častno rešilo in da je bil od njega stavljen predlog na ministrstvo za socialno politiko sprejet. Zakaj še ni objavljen, ne vem, vem pa, da komunisti niso za njega niti z mezincem zgenili. Vem, da se je delavstvo in podružnični odbor držal pri tem vprašanju pasivno. In vendar je nočno delo prepovedano. Ce to A. P. ne ve, naj pošlje svoje diplomate k ministru ali pa k vladi in tam bo pri njih vse zvedel. Drugo pa je, če bo delavstvo izrabilo to prednost.
Tako Tone, Osrednje društvo je delalo, podružnični odbor, delavstvo in Ti pa ste podirali.
Moralno odgovornost nosiš Ti, ker si s hujskanjem pripravil članstvo na pasivnost v pokretu.
Glede Magušarja pa se kakor sem že zadnjič omenil, pogovori z njim, ker Magušar in Ti osebno ne tvorita pokret, ker nam se gre za načela. Če bo treba, ne bom pomišljal, da te trditve še bolje z dokazi podprem.
Pokret bo rešil proletarijat, ne pa posamezne osebe.	V.	P.
$3avodisa zaupnikom
^	(Nadaljevanje).
Splošna rudarsko policijska odredba i dno 1. oktobra 1901. leta.
§ d. Vse odprtine in dohode predorov (Schiichte) vrtalne luknje za prezračenje, zaseke (Verhaue) i. t. d. je po dnevi zapirati tako, da ne more nihče po svoji krivdi pasti v nje, ali se kako drugače poškodovati.
Obrat v jami.
§ 15. Vse podzemeljske jame se morajo vzdržavati v varnem stanju ves čas dokler se uporabljajo.
§ 16. Lesa, kar ga je potreba za varno delo, in drugih zato potrebnih sredstev mora biti vedno pri rokah v zadostni množini. Ako kje pri jami ni onega lesu in drugih sredstev, ki so potrebna za varno delo, mora obratovodja ali njegov namestnik odrediti ustavitev dela za toliko časa dokler se ne nabavi, kar je potrebnega.
§ 21. Vsi rovi v katerih se ne dela in ne hodi, morajo biti zaprti. Neopravičeno stopati v zaprte rove, je prepovedano.
§ 24 Odkop (Abbau) v premogovnikih se naj vodi tako, da so tam zaposleni delavci vedno zavarovani v dotiki s svetlimi izhodi, oziroma z zaščitnimi poti (Flucht-weg). Pot, ki ga imajo prehoditi delavci, zaposleni pri odkopu, do prihodnje zaščitne proge, naj se napravi kolikor mogoče kratka in naj bo kolikor mogoče prosta vsega, kar bi oviralo beg, zlasti od nakopanega premoga.
Iipravljanjo (Forderung) ia dela v zvezi s tem.
§ 31. Vse posode, ki se rabijo za iz-pravljanje, morajo biti narejeno tako, da delo z njimi ne povzroča neposredne nevarnosti. Izpravne posode ki imajo nedostatke, se ne smejo rabiti za izpravljanje. Vozički, katerih omare (Kasten) so z čepi (Zapten) zavrtilno pritrjene na stojalu, morajo imeti napravo, ki prepreči, da omara ne more iz-drsniti iz stojala.
§ 32. Tiri za izpravljanje morajo biti vedno v dobrem stanju; tračnice (Schie-nen) morajo biti tako močne, da so primerne vozni teži, in morajo biti vedno trdno pritrjene. Na zavornih progah (Bremsbergen) nagnjenih dvigalih (Aui-ziige) in glavnih izpravnih progah morajo biti tračnice vezane.
§ 33. Ob nakladanju se ne sme nihče izsipavati v nakladališča iz nadstropnih lomov (Uobersichbrechen) sipin (Schutten)
81. rudarske skupine
itd. Začetek in konec nakladanja se mora naznaniti z klicem. Ob nakladanju se mora vozač postaviti tako, da mu voziček ni na poti, ako bi bilo potreba morda bežati.
§ 34. Na progah, kjer oskrbujejo izpravljanje ljudje, mora biti luč vozačeva vedno vidna vsem, ki prihajajo proti njemu.
§ 36. Vozači se smejo vrstiti s svojimi vozički v razdalji 20 metrov na nagnjenih (geneigten) in po 10 metrov na vodoravnih progah.
§ 38. Pri nizkih izpravnih progah je treba na vozičkih prirediti ročice (Schlepp-hacken) ali pa kako drugače preskrbeti za to, da se pri izpravljanju prepreči vsaka poškodba rok izpravljača.
Prezračenje rudnika.
§ 86. Vsi rudniški prostori, po katerih se hodi in dela, se morajo tako preskrbovati z svežim zrakom, da svetiljke dobro gore, da je možnost dihanja brez težave in da se življenje in zdravje rudarskega delavstva ne spravlja v nevarnost nabiranja škodljivih plinov, zlasti eksplozivnih plinov, ali pa da delavstvo ne tipi vsled prevelike vročine.
§ 91. V rudnikih z visoko temperaturo, morajo biti zanesljivi toplomeri s katerimi se mora na delovnih krajih, kjer toplota presega 28% C, tedensko izmeriti in to zabeležiti.
§ 92. Pri delu v rovu s temperaturo
30% C ne sme delavec delati dalje nego 6 ur dnevno.
Razsvetljava.
§ 98. Prepovedano je, zahajati brez jamske luči v notranje prostore, ako niso razsvetljeni z dnevno lučjo, ali s trdno prirojeno razsvetljavo.
Razstrelbe.
§ 119. Razstreljevanje vodijo tozadevni strelni mojstri (Schussmeister) v smidu te naredbe od § 114—§ 125.
§ 122. Po odstrelitvi se sme iti na prostor, kjer se je odstrelilo še le potem, ko se je dim toliko razgubil, da je mogoče vso pregledati in preiskati. Prepovedano je vstopiti na dotični kraj med o Ipadom (Nachfall). Pri vsakem streljanju se morajo slemena (Firste) in boki (Lime) natan čno z lučjo obsvetiti in previdno obtrkati, kar jo pri tem treba varnostnih odredb Be morajo iste takoj izvršitL
Kopanje.
§ 128. Slemena, boki, krajno oprsje (Firste, Ulme und Ortsbrust) se morajo
preiskovati ne same z razsvetljevanjem, temveč obtrkavati se jih mora z železom. Trhla ali drobljiva slemena, boki ali ogali,
in isto nevarne previsnine (Lieberhiinge) se morajo zavarovati tako, da nihče ne more predčasno vstopiti v nje.
Slemenske plasti v zasekih (Verhauen), pod katerimi ali zraven katerih se Jela se morajo podpreti vselej, in sicer tudi tedaj, kadar niso videti nevarne.
Stroji, nad dnevne naprave.
§ 189. Vsi delavci kateri so zaposleni v bližini se vrtečih strojnih delov smejo nositi med delom samo obleko, ki se jih tesno prilega.
§ 148. Prepovedano je snažiti, likati in mazati strojne dele, ki so med obratovanjem dostopni v zvezi z nevarnostjo, dalje popravljati stroje in strojne naprave, ki jih te gonijo med tekom.
Posehnu določila.
§ 171. Mladostni delavci spod 16. let in ženske pod 18. leti se ne mojo zaposliti pri vlačenju vretena, zaviral, vlačiti ne smejo vozičke po napetih progah, in dalje tudi ne za drugačna dela, kjer bi se lahko poškodovali. O delavcih te vrste, ki se uporabljajo, se mora pri vsakem rudniku voditi seznam, iz katerega je razvidna njih starost in način dela ki jim je odkazan.
§ 173. Na odkopih in zasekali je prepovedano delati enemu samemu delavcu.
179. Vsak delavec je dolžan takoj obvestiti svojega predstojnika, kadar zapazi kako pretečo nevarnost za osebe ali rudnik. Kadar se prične delo, mora vsak delavec paziti na to, da je vse orodje in vse priprave s katerimi ima delati, daljo vse varnostne naprave, kar jih je v dotičnem rov« v pravilnem stanju. Pri izmenjavi dela morajo odhajajoči delavci svoje naslednike opozoriti na morebitno posebne dogodke in nevarne okolnosti.
§ 186. Pri vseh obratih je, kakoršna je pač potreba, ustanoviti rudarske kopalnice ali drugačne primerno naprave za umivanje.
Poslednja določilu.
§ 202. . O vsaki smrtni ali težki poškodbi ki bo pripeti pri rudniku se (§ 181
spl. rud. zak.) se mora takoj, ali z prihodnjo pošto, obvestiti okrožni rudarski urad. Odstavek 5. tega §. Na krajih, kjer se je pripetila smrtna ali huda nesreča, se ne sme, ako se dd pri tem nemoteno delati dalje,, izpremeniti nič, dokler ni okrožni rudarski urad odredil predpisanega krajevnega ogleda. Izjeme so dopustne glede rešitve ponesrečencev kakor tudi za izvršitev morebitnih nadaljnih rešilnih del ali če zahteva tako varnost obrata.
SvobodaSem.
Naša izobraževalna organizacija »Svoboda« je že od meseca aprila lanskega leta predmet najgršib napadov od strani lista »Napreja«.
Takoj po tem kongresu je pričel ta list napadati delovanje »Svobode«. — Posledica teh napadov' je bila, da so nekatere podružnice zahtevale izredni kongres.
Centralni odbor je ta kongres — kljub silnim denarnim stiskam sklical,
ker j« hotel pokazati, da rajši žrtvuj® posamezne funkcionarje, če so kaj zagrešili, kakor pa da se organizacija razbije.
Povdarjamo, da so bile denarne žrtve za kongres take, da so skromna sredstva, ki jih organizacija poseduje tako izčrpale, da koncem decembra nismo mogli niti tajniku skromne plače izplačati. Ali kongres smo sklicali vseeno v nadi, da se bo na ujem položaj tako razčistil, da bodo vsi neopravičeni očitki v bodoče izostali.
Pa kaj se je zgodilo?
Tisti, ki so sprožili zahtevo po izrednem kongresu, niso smatrali za vredno, da na ta kongres odpošljejo delegate z nalogo, da tam — iz oči v oči povedo kaj ni bilo prav in dobro.
Rili smo ogorčeni vsled takega po stopanja, vendar smo molčali, v nadi, da bodo vsaj po kongresu taki napadi prenehali. A napadi niso prenehali, temveč se z nezmanjšano silo nadaljujejo.
Kongresu so bili glede »Kresa« predloženi točni računi. Iz njih je bilo razvidno, da je sedanji centralni odbor sprejel od prejšnjega preko 40 tiso'č K dolga. In ker tega dolga ni mogel poravnati, je tisltarna »Kres« ustavila. —-Kongres se je s temi pojasnili zadovoljil, ter izrekel centralnemu odboru zaupnico.
Ali »Napreju« vse to ne zadostuje in v zadnji številki ponavlja svoje očitke.
Pa ne samo ponavlja, temveč prinaša še nove. Sedaj piše, da smo zato ustavili Kres, da omogočimo g. A. Kristanu izdajanje lista »Pod lipo«.
Ta očitek je tem podlejši, če ugotovimo, da je kongres tudi o listu »Pod lipo« razpravljal in sklenil, da tega lista »Svoboda« ne bo podpirala, temveč lx> pri prvi možnosti izdala svoj leposloven list, ki bo pisan po smernicah kongresov in po direktivah vsakokratnega centralnega odbora »Svobode«.
Dalje očita »Naprej«, da je sedanje vodstvo in članstvo »Svobode« zatrlo delovanje abstinenčnih odsekov, čeravno je nasprotno resnica, da v celi Svobodi ni nobenega člana, ki bi preprečeval delovanje abstinenčnih krožkov. In centrala »Svobode« je pripravljena tem kakor drugim odsekom moralno in gmotno pomagati, kolikor ji pač skromna sredstva dopuščajo.
Navedena dejstva kažejo, da vihti »Naprej« brez vsake potrebe nad »Svobodo« svoj mesarski nož! Zato prosimo vse člane Svobode, posebno pa še one, ki so naročniki »Napreja«, naj store vse, da bo čimpreje ta neproletarska in nesocialistična gonja prenehala..
Predsedstvo »Svobode«.
“*•- * **** ^ **■- * - i *■ "rLrj~rlOj^nriJij
I.	vaditeljski tečaj DTE se bo vrSH od 15 do 18. februarja v Trbovljah.
Nobena enota naj ne Izostane I
Podlistek.
Osnutek za
železničarje.
(Nadaljevanje.)
Za naredbo, s kojo naj se regulira položaj delavskega osobja, zaposlenega na državnih železnicah kraljevine SHS, sprejeta na državni konferenci delavskega osobja, ld se je vršila v Zagrebu
4.	novembra 1923.
B. Volitve delavskih zaupnikov vodijo volilni odbori. V teh edinicah, v kojih delavci dosedaj niso izbirali svojih zaupnikov, ali so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitve poseben volilni odbor.
Ta volilni odbor tvorijo najstarejši delavci dotičnega podjetja. Njih število mora biti tako veliko, kakor je število zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih zaupnikov izvedejo sami delavski zaupniki, kojih poslovna doba se je končala.
V delokrog volilnih odborov spada:
1. volitev predsednika;
2. sestava volilnih list;
3. razpis volitev (izdanje proglasa), določitev dne in kraja volitev.
4. sprejemanje in reševanje pritožb proti sestavi volilnih list.
5. popravljanje volilnih list;
6. izvrševanje samih volitev;
7. ugotovitev in razglašanje volilnega izida;
8. sprejemanje pritožb proti volitvam.
32.	Število delavskih zaupnikov je odvisno od števila delavcev, ki so zaposleni v dotični delavnici in to tako, da prideta v edinici, v koji je zaposlenih
1. do 20 delavcev po dva zaupnika;
2. od 21 do 50 delavcev po tri zaupnike;
3. od 51—100 delavcev po štiri zaupnike;
4. od 101—150 delavcev po največ pet zaupnikov;
5. od 151—450 delavcev po največ šest zaupnikov;
6. pri več kakor 451 delavcev izbira vsakih 50 nadaljnih delavcev po enega
zaupnika, ali vsega skupaj ne morejo voliti več nego 16 zaupnikov.
33. V edinicah, v kojih je razven delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, morejo voliti tako delavci, kakor nameščnci posebne zaupnike, ki vrše svoje posebne posle vsak zase, one posle pa, ki se, tičejo tako delavcev, kakor nameščencev, pa skupaj po poslovniku.
V podjetjih ki volijo skupaj po 3 ali
več zaupnikov, mora biti izbran eden zaupnik od nameščencev.
34. Zaupniki imajo izdelati poslovnik za svoje delovanje, na podlagi poslovnika, ki ga je izdalo ministrstvo za socialno politiko.
Delavski poverjeniki so dolžni izdelati pred koncem vsakega leta pismeno poročilo o svojem delu pristojni Inšpekciji dela.
35. Delavski zaupniki ne dobivajo za svoje delo nikake plače ail nagrade. Oni vrše svojo dolžnost kadarkoli je to mogoče.
V kolikor se mora vršiti njihovo delovanje po svoji naravi v delavnem času, ne sme odbijati poslodavec tega časa od delovnega časa. Pri delavskih
zaupnikih, ki delajo na akord, je podjetnik dolžan vračunati zaupniku čas, ki ga je rabil za izvrševanje svoje dolžnosti kot delovni čas in ga plačati po povprečnem normalnem zaslužku.
36. Pri sporih, ki nastajajo izmed samih delavcev enega podjetja, ali izmed njih in njihovih poslodavcev, a v vezi s poslovanjem zaupnikov, odločajo pristojne Inšpekcije dela odnosno Ministrstvo socialne politike.
37. Poslodavec ne sme odpustiti ali preganjati delavskih zaupnikov radi pravilnega vršenja njihove dolžnosti po odredbah tega zakona.
1,) Organizacija.
38. Pravica delavcev na organ v/.ira-nje radi izposlovanja boljših delavnih pogojev je zajamčena.
Te organizacije morajo vstvarjati delavci po poklicih ali brez ozira na poklice, ravno tako jih morejo združevati v krajevne in oblastne zveze.
39. Nobeden delavec se ne sme preganjati radi pripadnosti k eni po zakonu osnovani organizaciji. Tudi se ne sme kratiti delavcem na noben način svoboda zborovanja.
MII TIG(
Naše organizacije.
Železničarji.
AH je te res le prepir? Po zakonu • ta ščiti delavcev je zab ranjeno vsako 4elo, ki presega osemurni delovni čas razen, če se zanj izrečeta dve tretjini delavcev, pa tudi v takem slučaju velja to le za omejen čas. Ta zakon ščiti zaposlene na državni železnici.
Toda železniška uprava se za zako-*e sploh ne meni in goni svoje delavce, da delajo in jih ne vpraša, če jim je to po volji. In ker delavci na žalost tudi sami ne pazijo, da bi se zakonske odredbe izvajale, zato je seveda razumljivo, da je brezuspešno, če se ta ali oni upre nezakonitemu podaljšavanju delavnega časa. Delavci sami ne vidijo, da na ta načiu sistematično podaljšujejo svoj osemurni delavni čas in da bodo prej ali slej sami mehanično privolili v 9 in 10 umi delavni čas.
Toda to še ni vse! Železniška uprava sama krši zakon o zaščiti delavcev tudi na drugi strani. Obstoja v tem zakonu odredba, ki določa, da se vsako iezurno delo odškoduje najmanj s 50% poviškom na normalno delo; a železniška uprava se za tako čezumo delo niti ne zmeni, niti »e misli, da je njena dolžnost, da delavca za čezumo delo nagradi 50 odstotkov več, kakor pri normalnem delavnem času. Kaj šel Ona ne plača za to delo niti toliko, kakor za normalno delo. Redkokje plača železniška uprava za čezurno delo 10—20 odstotkov višje. Torej poleg nezakonitosti še neenakost! Delavcem, ki so na ta način oškodovani in varani, je treba, da se spoprimejo že vendar enkrat s tistimi, ki se ne sramujejo kršiti niti zakonov, ki so jih sami skrpucali. Za boj pa je treba seveda organizacije in članstvo ne sme obupavati, če organizacija od majhnih prispevkov ne more živeti in je prisiljena, da jih poviša. Nezavedni delavci so bili vedno lastni grobarji.' Potrebno je, da med delavstvom ne bo grobarjev in da postane sleherni zidar, ki zida svojo boljšo bodočnost.
če se zakoni danes ne izvajajo, potem je treba v bodoče gledati na to, da se bodo. Če delavstvo to hoče, potem mora te zakone poznati podrobneje. Vsak posameznik bi imel v tem slučaju mnogo preveč dela, a premalo časa. Delavske organizacije vse to uvidevajo, zato je Strokovna komisija preskrbela snov za novo brošuri co od strokovnjaka, kjer naj bo zbrana vsa socialna zakonodaja naše države. Ž njo si bo sleherni delavec ščitil pred svojim podjetnikom svoje pravice. Brošurica bo v kratkem izšla in jo že v naprej priporočamo vsem tistim, ki se ne marajo odreči svojim pravicam brez najhujše borbe.
Mednarodna reakeija.
Kako nevaren je položaj delavskega razreda v času ojačanja socialne reakcijo lahko razvidimo iz mnogih dogodkov, ki se pred nami vrste.
Nova nemška vlada, ki je dosegla v državnem zboru takozvan poverilni zakon, ima polno moč, da v usodnih tre-notkih brez parlamentarnega posvetovanja in sklepanja daje ukrepe in odloke o najvažnejših vprašanjih. In ni slučaj, da je bil osemurni delavnik prvi na tapetu. Najpreje naj bi izgubili to socialno pridobitev državni nastavljen-ci, toda izkušnje, ki jih ima delavstvo iz zadnjih let. kažejo, da bi zasebni podjetniki pridno zagrabili in odprava osemurnega delavnika bi bila prav kmalu v splošnem izvedena. Samo tega se nemška vlada še boji, sicer bi brez pomišljanja osemurni delavnik za svoje nameščence že davno odpravila, fn delavstvo?
Prešibko je, da bi danes stavilo kak večji odpor v tej smeri. Mednarodna reakcija je na celi črti v boju proti najvažnejšim socialnim pridobitvam zadnjih desetih let. In kapitalisti si obetajo uspehov po tem, koliko more delavstvo staviti v borbo svojih moči. —
Češkoslovaški trgovski minister je pri razpravi o proračunu izjavil :
V bodoče se bomo morali ozirati na dogodke v Nemčiji, kjer se bije boj za uvedbo deseturnega delavnika. Potrebno bo, da se novim razmeram tudi mT
prilagodimo, ako hočemo ostati konkurence še nadalje zmožni.
Prilagoditi se hočejo kapitalisti po celem svetu! To se pravi, da preti osemurnemu delavniku mednarodna nevarnost, da je ta namera kapitalistov danes že očitna in da je to resen opomin delavstvu, da se pripravi na odpor. Zlasti naši železničarji bodo morali storiti vse, da dobe moč in, da ne bodo v imenu železničarjev nastopali ljudje, ki delajo roko v roki s sedanjim režimom.
Železničarji bodo morali pokazati, da nočejo imeti nobenega opravka 8 takozvanimi >nacionalnimi železničarji*, ki niso nič druzega kot ljudje sedanjega režima.
Železničarsko pragmatiko bo izdal
v hrvatskem jeziku Savez železničarjev Jugoslavije v formatu žepnega notica. Posamezen izvod stane 10 dinarjev. — Tisti, ki si žele naročiti ta važni zakon, naj ga naroče potom svoje organizacije pri Savezu železničarjev v Zagrebu (Pe-trinjska ulica 40.)
Pragersko. Tu lazijo radikalni agitatorji in se skušajo vsidrati tudi med delavstvom. Mi stojimo na straži in bomo skrbeli, da bodo odLšIi na koncu z dolgimi nosovi, pa naj se po svojem Radikalu še tako bahajo s svojimi uspehi.
Zidani most. Tukaj se je vršil dne ‘25. t. m. shod postajnih odpravnikov, katerega se je udeležilo v celem — 10 ljudi. Sklicali so ga Zvezarji. Iz tega je razvidno, da obračajo Zvezi tudi postajni odpravniki hrbet, — odkar plava vedno očitneje v vladno - kapitalistične vode.
*
Maribor. Die Enthiillungen iiber den Vorsitzenden des »Društvo strojevodjev«, — haben bei uns dem letzten Maschinfiihrer die Augen geoffnet.
Dieser Verein ist ein typischer gel-ber Vorein, der im Interesse des Unter-nehmer arbeitet.
Wenn das feststeht, so ist sicher, dass ihm a us Ueberzeugung kein Ar-beiter mehr angehOren wird. Nur ein Kalb kttnnte seinen Metzger achten und Kittern, — bevor er es hinschlachtet.
Mit Drohungen — sucht man aber vveiter Anhanger zu werben. Speziell auf die deutsch sprechenden Maschinfiihrer hat man es abgesehen, — in der Voraussetzung, dass man diese wird a m leichtesten einschuchtern kflnnen. So sucht der Verriiterverein gerade unter Ihnen Boden zu gewinnen.
Wir hoffen aber, dass auch Drohungen nichts niltzen werden. Wir haben hier schon Manches ausgehalten — in der Zeit, wo unsere Verbindungen mit den A rbeiterorganisationen noch lose werden und wo der Willktir Tilre und Tore gedffnet waren. Und auch da wankten wir in unserer Treue zur Klassensolidaritflt nicht. Heute sind es wohl leere Drohungen, wenn uns je-mand zwingen wollte einer Verrftter-organisation anzugehdren. Dazu zwingt kein Gesetz.
In den Werkstatten vviire eine grOe-sere RUhrigkeit in der Organisation am Platz. Unsere Organisation wird gerade hier bald vor wichtigen Aufgaben ge-stellt w6rden.
Es gilt hier, die Ausgleichung der Lohne mit jenen in den Privatbetrie-ben zu forcieren und den Vertrauens-milnnem jene Stellung wiederzusichem, dei sie hier schon hatten. Der Entvvurf unseres Savez, den wir im Delavec und in der Volksstimme veroffentlichen, wird Ihnen da ein Fingerzeig sein.
Wir hoffen im kurzen berichten zu konnen, dass wir in den Werkstatten noch leben.
Vestnik ,,Svobode1*.
Člansko izkaznice. Na zadnjem de-
legacijskem kongresu se je sklenilo uvesti nove članske izkaznice, ker dosedanje nikakor ne ustrezajo svojemu namenu. Da pa more centralni odbor izvesti ta sklep, prosimo vse podružnice, ki potrebujejo novih izkaznic, da nekaj časa počakajo z svojimi zahteva-
mi, dokler se ne bo uvedlo novih ukazni«, ki bodo obvezno za vse članstvo. — Centralni odbor »Svobode«.
Vaditeljski tečaj DTE. Telovadna podzveza »Svobode« priredi v dnevih 15.—18. februarja t. 1.. v dvorani Delavskega doma v Trbovljah vaditeljski tečaj, da vsaj deloma odpomore pomanjkanju vaditeljstva v naših vrstah.
V ta namen poživljamo vse podružnice, posebno pa telovadne enote, da najkasneje do 31. januarja t. 1. pošljejo Zvezi DTE »Svobode« imena telovadcev in telovadkinj, ki jih nameravajo poslati na tečaj.
Stroške za posamezne obiskovalce tečaja nosi podružnica oziroma odsek; stroške za prireditev tečaja pa Zveza DTE.
Sodrugi, telovadci! Odkar se je začelo delavsko mladinsko gibanje za izobrazbo proletariata, je sedaj prvič, da
si upamo držati vaditeljski tečaj i» radi
tega naj ne pojde ta poskus kar take mimo nas, temveč poskrbite, da se tečaja v čim večjem številu udeležite. — Četudi bo trajal tečaj le nekaj dni, vendar bo vsak udeleženec pridobil najvažnejše, kar je za začetek telovadnega gibanja potrebno. — Zato naj pa nobena podružnica, noben odsek ne ostane brez zastopnika!
»Kar je prav in pošteno, lahko pe-voš. Saj najde zrno večkrat tudi mlad in majhen ptič, če je razumen« — take
govorijo ptice v staroindijskih pripovedkah, ki jih je izdala »Svoboda« za našo delavsko mladino. Ta knjiga naj ne manjka v nobeni družini in vse podružnice poživljamo, da dobro gledajo un to, da bo to tudi v resnici! Naj bero naši mali raje naše knjige, kakor pa knjige meščanske morale!
Razgled po svetu.
T«d nsk>
Ljubljana, 2. januarja 1924.
Prošlo leto je poteklo v znamenju hotenja po ozdravljenju političnega, gospodarskega in moralnega življenja v Evropi. Ostalo je žal samo po hotenju, ostalo pa je prejkoslej prepričanje, da tako ne more in ne sme iti dalje, ako nočemo v nekaj letih videti od Evrope samo še razvaline.
V poizkusih sanacije Evrope je predvsem poleg Evrope same prihajala v poštev Amerika, ki naj bi s svojo hi-perprotekcijo podprla propadlo Evropo. Dočim je prorok in »rešitelj« Wil-son zastopal načelo, naj Amerika brezpogojno podpira Evropo, sta bila njegova naslednika Harding in Coolidge nasprotnega mnenja in sta pokazala Evropi zobe in figo. Seveda moramo pri našem razmotrivanju poudarjati dejstvo, da mnenje ameriške vlade ni bilo vedno v skladu z naziranji ameriškega delovnega ljudstva, ki je bilo vedno pripravljeno pomagati na noge trpečim bratom v Evropi in ki je vedno obsojalo neizprosno in neusmiljeno politiko anieriškga kapitala, za katerim je stala vlada kot neviden rezultat, včasih pa le kot nemočna in brezvoljna lutka. Kakor kažejo vsi znaki, se bo dosedanja politika nadaljevala.
Svetovno politiko ameriško so vodile Zedinjene države, dočim so ostale druge države zbog svojh notranjih ho-matij ob strani. Srednja Amerika, Ar-gentinija, Venezuela, Mehika nam vedo povedati o samih uporih, prevratih in revolucijah, ki se bodo nadaljevale po vsej priliki še to leto.
Pred novim letom smo doživeli novo senzacijo na Japonskem. Nepričakovana zemeljska katastrofa, ki je degradirala Japonsko na državo srednje vrste in povzročila neizmerno gorja baš med delovnimi ljudmi, je imela nedogledne posledice tudi za notranjo politiko Japonske. Japan doslej ni poznal atentatov v toliki meri kot zapad, vendar je bilo zadnja leta nekaj takih slučajev. Prošli teden pa se je izvršil atentat na japonskega prestolonaslednika, ko se je peljal v parlament. Hkrati je množica napadla ministrskega predsednika, ki pa je tudi srečno odnesel zdravo kožo. Tako se Japonska civilizira po vzgledu »kulturnega« zapada. Vprašanj*3 je, kam vede taka civilizacija!
*
V Evropi se je vnela neprikrita diplomatska borba med političnimi snubači male antante. Ta je zadnja leta neprestano moledovala za posojila v inozemstvu. V poštev so prihajale predvsem Amerika, Anglija in Francija. Ko je radi svojega odklonilnega stališča odpadla Amerika, sta stali še Anglija in Francija, ki sta semhitja dovolili kako posojilce, zakar sta dobivali ogromne obresti in pa obsežne koncesije, to se pravi, da sta si hoteli ozemlja male antante, zlasti Jugoslavije, gospodarsko zasužnjiti. Pri teh izkoriščevalnih na-načrtih sta si hočeš — nočeš sami skočili v lase. Že njiju spor glede nemških reparacij je hudo omajal medsebojne stike in razrahljal vezi bivših in formalno še sedanjih zaveznikov. Potem pa je prihajal slučaj za slučajem, in je čudno da ta lep sploh še drži. — Kon-
cem leta 1923 se je približala akcija francoskega posojila Jugoslaviji, Romuniji in Poljski uresničenju. Francija je bila v načelu pripravljena izplačati omenjenim trem državam posojila, ki bi se imela uporabiti za oboroževanje in opremo armad, takrat pa je poskočila Anglija in odločno protestirala. Ona zahteva, naj te države najprej plačajo svoje prejšnje dolgove zaveznikom. Pri tem misli Anglija predvsem na nasledstvene države, ki so prevzele del dolgov bivše Avstro-Ogrske. Ko te to zgodi, meni Anglija, se še le more govoriti o nadaljnih posojilih. Kritičnemu opazovalcu sodobne politike je jasno, da pomeni ta korak nekako napoved boja Franciji, pri čemer pa seveda ni izključeno, da končno ne bo trpela baš mala antanta, ako ne bo previdna. Zakaj vrana vrani oči ne izkljuje! Od-zadaj pa se po reku: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«, posmehuje Nemčija in meče na trg svoje milijarde. Usoda pa gre svojo pot... Kaj bo drugo leto osorej, bomo videli!
Položaj na Grškem še vedno ni prav jasen. Kralja in njegovo družino so sicer pregnali, proglasili so končnove-ljavno detronizacijo kraljevske dinastije in koncentrirali republikanske čete, vendar Venizelosa, ki bi mogel spraviti v red vso to zmešnjavo, še ni v deželi. Širijo se fantastične vesti o izbiri raznih kraljev na grški prestol, od katerih pa nobena ni točna. Italija se odločno proti vi republiki na Grškem in bi rada vrinila na kraljevski prestol osebo, katera bi bila pod njenim vplivom, da bi mogla skovati obroč okoli Jugoslavije. Venizelos bo to nakano prejkone preprečil.
m
Zadnji teden so prihajale iz Beograda in Sofije alarmantne vesti, povzročene po govoru bolgarskega ministrskega predsednika prof. Cankova v narodnem sobranju. Ta je v svojem govoru nekako zagrozil Jugoslaviji, da si Bolgarska vzame Makedonijo, če treba, s silo, obenem je zahteval za Bolgarijo zvišanje stalne vojske. Njegov govor je časopisje komentiralo na različne načine, beograjska javnost se je ogorčeno razburjala, ostala pa je pozorno čakala in opazovala. No, niti vrag ni tako črn, kakor ga slikajo. Naš poslanik v Sofiji Rakič je sicer odpoklican v Beograd, da osebno poroča o stanju na Bolgarskem, kar pomeni v političnem svetu, da sta si diplomaciji dveh držav navzkriž, vendar upamo, da bo sestanek državnikov male antante, ki se bo v kratkem vršil v Beogradu, vplival ugodno na rešitev tega vprašanja.
Pokrajinske uprave se polagoma likvidirajo. Začeli so se že tudi v Ljubljani. Do konca meseca marca bo ukinjen oddelek za trgovino in industrijo, ki pride pod direktno upravo velikih županov. Takoj nato se likvidira oddelek za kmetijstvo. Pri vseh teh likvidacijah postopajo z uredništvom kakor svinja z mehom.
V Sloveniji imamo novo stranko, zmešano iz starih liberalcev, novih radikalcev, samostojnih kmetov in narodnih sociialcev. Ta zanimiva mešanica bo izdajala svoje glasilo »Narodni list«, ki bo izhajal namesto »Jutranjih Novosti«. —
Delavska zakonodaja v nail driavl.
Kakor v drugik panogah sociala« zakonodaje, tako vlada tudi glede delavske zakonodaje nejasnost in negotovost, kateri zakoni veljajo in kateri so razveljavljeni. Zlasti glede delovnega časa krožijo tako med delavstvom kakor med podjetniki najrazličnejša nazi-ranja, ki so navadno na škodo delavskim interesom. Povod za to so dal« neštete ankete, kjer so se obravnavali pravilniki o delovnem času v raznih industrijskih in obrtnih obratih in kar iavajajo podjetniki kot zakonite določbe, čeravno ni vstopil v veljavo š« niti «n pravilnik.
V nastopnem se bodo obravnavali zakoni o delavskem vprašanju, ki so dejansko v veljavi in kateri vežejo tako podjetnika kakor delavca.
I. Zakon o ieaščiti delurcev.
Ta zakon je objavljen v uradnem listu za Slovenijo št. 74 z dne IS. julija 1922; ponatis se dobi v V. snopiču zbirke zakonov.
Zakon o zaščiti delavcev velja za vsa obrtna, industrijska, trgovska, prometna, rudarska in njim podobna podjetja, v katerih je zaposleno pomožna osobje, to je vajenci, pomočniki in drugi delavci, odnosno delavke. Podjetja, kjer delajo izključno le člani rodbine, ne spadajo pod ta zakon.
Za podjetja ali obrat se smatra vsako organizirano delo v strokah narodnega gospodarstva, ki se opravlja na posebnih, za to določenih krajih, bodisi v zaprtem, bodisi v odprtem prostoru, in sicer s pomočjo posebnega pomožnega osobja.
Podjetja ali obrati so pa dvojne vrste: industrijska ali tvorniška in obrtna. Zakon prišteva industrijskim podjetjem vsa ona, v katerih dela najmanj 15 delovnih moči povprečno v razdobju treh mesecev. Pravilnik o razvrstitvi podjetij v posamezne skupine, ki prej še ni objavljen, navaja za industrijske obrate te-le znake:
1. Zaposlenje večjega števila delavcev, najmanj 15;
2. postebna obratovališča;
3. tehnična delitev dela;
4. strojni ali motorski pogon;
5. proizvajanje v velikem obsegu;
6. protokoliranje firme;
7. vodstvo obiata na trgovski način.
Zakon o zaščiti delavcev navaja dalje točno, kdo se smatra za pomožno osebo, ker le za pomožno osobje veljajo njega določila. Pomožno osobje '--o vse one osebe, brez razlike spola, ki delajo ali stalno ali začasno v podjetju,
ki spada pod la zakou, ali si.cdr ali zaradi izučevanja v kakršnikoli rtrtki djela ali pa za nagrado, Za osebe, katerim so poveri«ni posli višje vrst« (poslovodje. knjigovodje, blagajniki, iaže-njerij itd.) in ki s« «• smatraj« za pi-možno osobj« v smislu zakona o zaščiti delavcev, velja zakon o trgovskhi pi> močnikih z dne 16. januarja 1910, drž. zakonik št. 20.
Delovno razmerja med lastniki podjetij, spadajočih pod zakon o zaščiti delavcev in njih pomožnim osobjem, «• ureja z individualno ali kolektivno pogodbo, ki ne sme nikoli nasprotovati odrodbam tega zakona. Ta določba j« važna, ker so vse pogodbe, ki bi vsebovale dogovore, nasprotujoče zakonito določenemu delovnemu času, odnosno nagradi za nadurno delo v manjši izmeri nego dopušča zakon, pravno ue-veljavne. Ko bi se na primer delavstvo pogodilo s podjetnikom, da bo delalo v obratu, za katerega je dopusten največ deveturni delavnik, deset ur in vrh tega še brez nagrade za nadurno delo, j« ta pogodba neveljavna, podjetnik pa j« kazniv zaradi kršenja zakona.
Delovni čas.
V industrijskih in rudarskih podjetjih, in samo v teh, ne sme delovni čas najetih delavcev trajati več nego 8 ur dnevno, odnosno 48 ur tedensko. Zakon dopušča, da sme trajati delovni čas ob poedinih dneh tudi devet ali deset ur, samo da ne preseže tedensko 48 ur. Ko bi hotel n. pr. podjetnik praznovati kak dan, ki ni zakonit praznik in bi hotelo delavstvo nadomestiti zamujene ure z daljšim delom ob drugih dneh, da bi ne bilo oškodovano pri zaslužku, je to dopustno pod pogojem, da zakonito določeni tedenski delovni čas ni prekoračen.
Delovni čas, določen v zakonu, se sme podaljšati sporazumno med podjetnikom in delavci in sicer v rudarskih podjetjih za 1, v drugih pa največ za 2 uri dnevno. To podaljšanje velja, če ga sklenejo štiri petine delavcev enega podjetja s tajnim glasovanjem. Sklep, da se podaljšaj delovni čas, velja najdalj« za :-5 mesece. Po preteku tega časa se sme sklep obnoviti. Natančnejše odredbe o tem prostovoljnem podaljšanju delovnega časa predpiše pravilnik, ki pa doslej še ni izšel. Ker pa pravilnik ne more in ne sme zakona izpremi-njati, velja ta odločba in se sme v polnem obsegu izvajati tudi, ko bi pravilnik drugače določal.
Za proMetaM podjetja (žotasaic«, (»rudarstvo, tramvaj«, (»ošle. kraojavo, telefon« ia podoba« naprav#, dolai« deloval čas r«soitni ailnister sporarzu«-a« z Ministrom /k socialao politik« p« smislu odredb tega zakona.
V drugih podjetjih, ki s* a« prištevaj« ae industrijskim, a« rudarski«, ae prometnim podjetjem, torej za trgovske, gostilniške, rokodelsko ia dru-g« obrat« v zmislu obrtnega reda, traja delovni čas od S do 10 ur dnevno p« naravi in teži posla. Zakon o zaščiti delavce* določa, da se mora predpisati v 6 mesecih od dne, ko stopi zakon v veljavo, razglašen v Služb. Nov. dn« 14. junija 1922, torej do 14. decembra 1922 s pravilnikom delovni čas za vsako kategorijo tukaj označenih podjetjih. — V onih podjetjih, kjer se določi delovni čas z 8, odnosno 9 urami dnevno, s« sme, j>o sporazumu med delodajalcem in delavci, delovni čas podaljšati kot prekoračeno delo še za 1, odnosno 2 uri na dan. Pismeni sporazum o tem mora delodajalec predložiti inšpekciji dela najlcasneje do tedaj, ko se prične prekočasno delo. Pravilnik doslej še ni izšel. Zakon na tem mestu ne določa, koliko delavcev mora glasovati za podaljšanje delovnega časa. Iz zmisla in iz pravilne razlage zakona pa sledi, da je tudi v tem slučaju potrebna kvalificirana večina štirih petink, ker bi s« sicer ne moglo govoriti o sporazumnem podaljšanju med delodajalcem in delavcem ker zakon načelno zabranjuje vsako teroriziranje večine od strani manjšine.
Ker pa je ministrstvo za socialno politiko zamudilo šestmesečni zakoniti rok za kategoriziranje obrtnih podjetij in določitev delovnega Časa za vsako kategorijo posebej 111 ker vlada ravno v tej panogi samovoljnost obrtnikov, je naloga inšpekcije dela, da poseže vmes in napravi red. Po zakonu ima to pravico, ker je njena naloga, da nadzira delovni čas in da daje dovolitve za prekočasno delo. Delavska zbornica, kot interesna zaščitnica delavskih zadev, bi morala zavzeti iniciativo ter prisiliti inšpekcijo dela, da izvede nemudoma uvrstitev obrtnih podjetij v kategorije in da določi delovni fas sporazumno z delavsko, trgovsko in obrtniško zbornico in z odelkom za trgovino in industrijo.
Izjemno podaljšanje delovnega časa.
a)	Na prošnjo podjetnika:
1.	v podjetjikh z neprestanim obratom, toda število delovnih ur ne sme prekoračiti 60 ur na teden;
2.	v podjetjih, ki periodično prekinjajo delo ia v katerih sme delati p«-jnoža« osobj« tudi preko 8. 9, odnosa« 10 m- aa dan: povprečni delovni čas v Ueh ali maaj tedaib, ae s»« presezaK
9, »dncs«« 10 ur aa daa:
H. c) če j« stara utrjena navada, «bi čaj ali poseben dogovor med pomožnim •sobjem (vsaj štiri petiue) in lastnikom podjetja, da se dela v podjetju en daa ali več dni v tednu manj nego 8, 9, «d-nosno 10 ur dnevno, se sme drug« dni v tednu delati preko 8, 9, odnosno lf ur na dan; toda to podaljšanje ne sm« trajati toč nego 1 uro na dan, niti n« sme presegati števila predhodno opuščenih delovnih ur. Dogovor, da se del« dnevno mauj, nego je dopustno, j« torej različen od dogovora, da se podaljša sporazumno delovni čas s tajnim glasovanjem in po pristanku štirih petin delavcev. Drugi dogovor velja sam p* sebi, prvega pa mora odobriti pristojna inšpekcija dela;
4. posamezni delavci se smejo pridrževati na delu tudi preko maksimalnega delovnega časa za čiščenje delavnic, pripravljanje kotlov, strojev itd., vobče za posle, ki se morajo izvrševati v interesu rednega obratovanja. T« prekočasno delo pa ne sme trajati več nego 'J, uri na dan;
5. d) Če zahteva razvoj poslov neizogibno, se sme podaljšati delovni čas za 2 uri na dan, in sicer največ za dobo 4 tednov za enkrat; to podaljšanje pa je dopustno samo štirikrat na leto;
6)	pri sezonskih podjetjih, ki so izpostavljena vremenskim vplivom, n. pr. stavbarstvo, opekarstvo itd., je delovni čas svoboden z omejitvami, ki jih predpiše ministrstvo .odnosno inšpekcija dela.
V naštetih slučajih mora vložiti podjetnik prošnjo na pristojno inšpekcijo dela. ki odloči najkasneje v petih dneh od dne vložitve, ali se podaljša delovni čas ali ne. Dokler se ne izda odločba, ne sme podjetnik podaljšati samovoljno delovnega časa. sicer zapade kazni.
b)	Brez prošnje podjetnika:
C'e zahteva podaljšanje delovnega časa višja sila (požar, povodenj) ali nenadna potreba, ki se ne javlja periodično, in sicer, da se odpravijo eventualne zapreke za normalno za normalno obratovanje. V tem slučaju morajo podjetniki o podaljšanju poročati najkasneje v 24 urah od trenutka, ko je nastopila ta oltolnost, pristojni inšpekciji dela s pripombo, kdaj je nastopila zapreka in kdaj prestala;
(Dalje prih.)
Razno.
Zaupnikom priporočamo naj opozo-re člane, da si nabavijo »Delavski koledar« za leto 1924 dokler je še čas.
Razprave o socialnem zavarovanju in o drugih vprašanjih, ki so v Delavskem koledarju priobčene, onemogoču-jejo vsakemu članu zvedeti Kakšne pravice mu dajejo ti zavodi. S tem je tudi delovauje zaupnikov olajšano, ker ne bo treba vsakemu člauu posebej razkladati kakšne pravice in kakšne dolžnosti mu predpisuje socialna zakonodaja. Zato je potreba, da si vsak zaveden član nabavi >Delavski koledar za leto 1924.«
O razprodanih koledarjih bomo priobčili stalistiko, iz katere bo razvidno, kateri kraji in katere stroke so razpe-čale največ in katere najmanj koledarjev.
Velenje. Dne 2. dec. so se vršile pri nas volitve zaupnikov v 11. rudarsko skupino. Za izvoliti je bilo 9 zaupnikov in 9 namestnikov. Pri teh volitvah smo dobili mi socijalisti 8 zaupnikov in 8 namestnikov. Kako smo se pa začudili, ko nam je linijsko vodstvo v Zagorju poročalo, da so pisali •neodvisnic v svoji »Strokovni borbk z dne 7. dec., da so oni dobili pri nas v Velenju 16 zaupnikov in 16 namestnikov, social-patrioti pa samo 2 zaupnika. (Pri nas namreč »Strokovne borbe* ne čitamo več, ker je zmrznila med potjo iz Ljubljane v Velenje, in trdno upamo, da ne bo nikoli več oživela pri nas v Velenju iz razloga, ker smo mi socialisti imeli v pogodbi z našim podjetjem, da kar dobi delavstvo pri Trboveljski družbi, dobimo tudi mi. Strokovna borba pa
je v zadnji stavki zafurala vse v Trbovljah — in mi nismo nič pridobili, zato smo sedaj volih socialistično Unijo slov. rudarjev, ker pri tej so res ljudje, ki razumejo razredni boj vse drugače, kakor pa >neodvisnk ki ne' razumejo koliko je 00 : 32 —' 16.
Narodni socialisti so sedaj končno-veljavtio privlekli svoj voziček v kapitalistične vode.
V družbi z radikalno (vladno) in samostojno kmetsko in narodno napredno (Trillerjevo) stranko so ustanovili skupen dnevnik pod imenom »Narodni dnevnik«. Oklic za naročbo so podpisali predstavniki vseh navedenih strank. Za narodne 2 socialiste* je podpisan g. Ivan Deržič.
S tem dejstvom je zgubil delavski pokret zopet enega sesalca, ki je v kalnem ribaril. Menda se sedaj narodni socialisti ne bodo upali več govoriti o socializmu, kajti v družbi s kapitalisti se za socializem ue da delovati. S tein je narodno-socialne muhe — enodnevnice konec.
Kakor vse kaže, bo delavski pokret kmalu ozdravljen. Laži-socialistične sekte po vrsti propadajo in delavstvo se bo zopet oklenilo svoje prave internacionalne socialistične stranke.
SI že naročil
Delavski koledar?
m—mm—mmmmm,
Čevlji domačih tovaren Peter Ko-r,in» Ko z znamko >Peko< so naj-boliši iri najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno ir debelo: Ljubljana, Breg it. 20 ir Aleksandrova cesta št. 1.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Razpravo o novi železniški pragmatiki smo morali zaenkrat radi tehničnih težlcoč ukiniti.
Uredništvo se trudi pridobiti čim več dopisov iz gibanja železničarjev. Zalo prosimo vse zaupnike železničarske organizacije, da nam stalno dopisujejo o vseh dogodljajih v njihovem kraju. Dopisi naj bodo kratki in jedrnati.
Y imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.)
Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin,
Delavskim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorijo,
ki je najboljška kavina primes.
ftlno »Ljubljanski dvor".
Od 4. do 6. januarja
Pariška grofica
II.	del: Senca zločina
Od 2. do 6. januarja
Poiar v Londonu
Nad 12.000 hi5 v plamenu.
KIHO MATICA
Od 3. do 6. januarja
Kole srete se okreCe
KINO TIVOLI
ZADRUZNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
spr&j’ma hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje njkuiantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.