Kratek: odtis iz ocen in dopisov, katere je prejel pisatelj oKnjigi krojaštva“ in o Toaleti". Podpisano načelstvo izreka Vam o obeh nam predloženih knjigah za moško in žensko prikrojevanje svoje najpopolnejše priznanje, ter more Vaše knjige tako glede na izvršbo vzorcev, kakor tudi glede na obdelo¬ vanje tvarine vsakomur najtopleje priporočati. Načelstvo krojaške zadruge na Dunaju: Jožef Fenzl, načelnik: Franc Tisclier, namestnik. „Toaleta“ od M. Kunca je jako praktično delo. Po jednostavnem in kratkem načinu podaja najpreciznejše eksplikacije. Sestava ima mnogo navidezno neznatnih izboljšekov, katere bode vsak praktik jako važnimi in umestnimi priznal. Tudi glede na ukus moramo temu delu vso čast priznati. To velja posebno glede konstrukcij jaketov, reversov, krožnih plaščev in pelerin. Le Moniteur universel des Modes, Pariš in Leipzig štev. 6. od 15. junija 1891. Vaša knjiga (Toaleta) je istotako, kakor Vaša prejšnja dela spregledna in lahko razumljiva. Vsled tega bode marsikateremu pričetniku služila v temeljno podlago strokoznanstva. Izvršili ste s to izdajo vse hvale vredno in patrijotično delo. AVendelin Mottl, c. in kr. dvorni založnik v Pragi, predsednik starešinstva Evropske modne akademije. Kar mi pri »Knjigi krojaštva“ najbolje prija, je nje popularna in- precizna (točna) razprava, ki teorijo tako na kratko in umljivo 'predava. Teorija sama na sebi ima prav dobro podlago in sem preverjen, da si bodejo celo stari mojstri to sistemo.prilastili. Konstrukcija hlač sme se pa brezskrbno meriti s sestavami najboljših mojstrov- veščako v. Janez Perc, prikrojevalec v Monakovem (Miinclien) (bivši učitelj prikrojevanja v Stuttgartski akademiji.) Vaša metoda ima posebno vrednost zaradi njene točne, kratke in poljudne razprave. Jako umestna je uporaba „Jednote“, vsled česar ne treba več šablon in redukcijskih (prenaševalnih) meril. Vsakdo se sme na Vašo metodo tako sigurno zanašati, kakor če bi se prikrojevanja izučil na kaki akademiji. Janez Richter v Dečinu pri Labi na Češkem (izdatelj od c. kr. ministerstva potrjenih krojnih vzorcev za obrtne šole v Avstriji.) Veseli' me, da Vam morem poročati, da je strokovni odsek našega društva Vašo »Knjigo krojaštva“ jednoglasno priznal kot izvrstno učno knjigo za pouk modernega prikrojevanja. J. Lipphardt, direktor meščanske šole in načelnik obrt. društva v Braunau na Češkem. H D C vzorci s konstrukcijskimi tabelami za moško obleklo. (sSšS) (Dopolnjevalni zvezek k „Knjigi krojaštva") S posebnim ozirom na potrebe krojačev na deželi spisal in izdal krojaški mojster v Ljubljani. (Pisatelj ..Knjige krojaštva** in ..Toalete* 1 ,) / % (c affi 'V / Z 30 izvirnimi podobami in 1 tabelo prenaševalnih meril. Ponatis prepovedan. Lj-u-Toljana,. Samozaložba. — Tisk „Narodne Tiskarne". 1893 . riEt Vse pravice se pridržujejo. OiOo^ls-i Vvod k slovenski izdaji. t ^M^ltnogostransko, posebno od sodrugov na deželi, izra- z '^ e s0 se ^' e ^ e za na ^ an čno pojasnenje v „Knjigi krojaštva” omenjenega neposrednega načrtovanja t ? krojev na blago. Ker se tak način prikrojevanja pri navadnih konstrukcijah in pri vporabi samo glavnih mer, isto tako lehko na blagu vrši kakor na papirju, vstrezam s to izdajo omenjenim željam tem rajši, ker vem, da bode tudi ta način načrtovanja krojev pojasnjeval in pospeševal spoznanje moje, v „Knjigi krojaštva" vtemeljene teorije. Poleg tega pa najde bralec v tej izdaji vse krojne vzorce, — četudi povsem na strogo teoretični podlagi, — tako načrtane, in s številkami označene, da je mogoče prenašati jih z centi- meterskim merilom v naravno velikost označenih mer, ne da bi mu trebalo kaj računati. Ob jednem pa so ti vzorci tako prirejeni, da jih je mogoče z prenaševalnimi merili (Reductionsmassstabe) v različne velikosti premeniti. Ta slednji način bode posebno tistim sodrugom prijal, kojim je proučevanje teorije radi nezadostne šolske izobražbe težavno ali celo nemogoče. Istim sodrugom pa, ki moj način prikrojevanja po sorazmerno- jednotni teoriji poznajo, priredil sem v konstrukcijskih tabelah tako praktični in prijetni pripomoček v sigurno prikrojevanje, da si boljšega želeti ne morejo. Nadejam se, da bode tudi ta knjižica pospeševala napredek in veljavo dela domačih rok! l* —>*1 4 l<- I. Razlaganje kako je napravljati načrt krojem neposredno na blago po moji sorazmerno-jednotni teoriji, z vporabo treh mer in sicer zgornje širine G B, spodnje širine J—C in hrbtne dolžine A—C. Glej pod. na str. 7. Kako se jemlje mere beri v dotičnih poglavjih „Knjige krojaštva“. Tukaj ponavljam le, da pomenjajo običajna znamenja katere rabimo pri konstrukcijah naslednje: * pomenja sorazmerno razdelilno „jednoto“ ali Setrtinko zgornje širine života; + pomenja plus ali več; —k- pomenja minus ali manj; — pomenja do; = pomenja jednako ali znese. Načrtovanje vrši se po naslednjem redu: i. Za hrbtni del. od točke A navzdol do Glej pod. 1. Položi vogelni črtovnik (Winkellineal) k zgibu blaga ter potegni kake 4 cm pod zgornjim krajem premo črto A — m. Na to vstavi najpreje dolgostne točke in sicer: V dolžine suknje; C hrbtno dolžino (dopasna mera); B polovico hrbtne dolžine; Ai polovico dolžine A—B; Bi „ „ A—Ai Od teh točk potegni primerno dolge preme črte in vstavi na te širokostne točke in sicer: od A do m 1 / 4 * več 1 cm, in od m do M navzgor 1 l / 2 cm. od Ai do N hrbtno širino (normalno 2 3 / 4 * več 2 cm.) od C do C t '/z * Točka Ni za stransko spičko vstavi 4 cm od črte B navzgor. Za tesno priležni sako smeš zadnji del pri točki C toliko posneti (poožiti), da preostaja za dotično širino še ’/ 4 spodnje širine. (Pri 42 cm spodnje širine n. pr. 10 cm.) 2. Za sprednji del. Glej pod. 2. Najprvo je določiti širino za obklad (Revers). V to zadostuje za jednovrstne suknje 4 cm; za dvovrstne pa 8—12 cm. K tej širini dodati je širino od točke Eg do J. (Po moji metodi vstaviti je širino od Eg do J z 1 / 2 spodnje širine več 4 cm.) Če torej n. pr. vstavimo pri 42 cm spodnje širine od E—J 21 cm več 4 cm, —Ml 5 ! znese to skupaj 25 cm. Temu znesku dodamo še širino obklada n. pr. 4 cm. Po tem računu potegniti nam bi bilo glavno na¬ vpično črto E 29 cm nazad od sprednjega robu blaga. (Glej namerno črto O, ki predstavlja rob blaga.) Sprednji rob suknje od točke J navzdol deržati mora, kakor to predočuje na podobi položeni vogelnik, v pravem kotu s pasno črto J — K. To pravilo sme se v nekoliko premeniti pri debelih osobah, če blago ni progasto, ali če je rob suknje navzdol za¬ okrožen. Pri konstrukcijah vrhnih sukenj (paletotov, plaščev) velja pa vedno omenjeno pravilo, ker se da rob najlepšje izdelati če leži blago v onem delu po niti. Napačna konstrukcija je torej tedaj, če treba rob suknje navzdol pod točko J posneti. Glavno navpično črto E potegni torej vedno paralelno od¬ daljeno od sprednjega robu. Na to potegni začetni kot E t — F, in vstavi dolgostne točke tako: od točke Ei do L l polovico dolžine od A — A± 1 o * /3 l E 1 „ „ E „ Eg polovico hrbtne dolžine ( B — G.) Od teh točk potegni na desno in levo primerne preme črte in vstavi na to širokostne točke in sicer : od točke Ei do F /3 „ „ l „ L hrbtno širino (A t — N) E Gl * 3 ) r> ^ n ^ x „ „ „ „ d '/ 2 * manj 1 cm „ „ Eg „ J 'is spodnje širine več 4 cm „ „ „ „ K '/s * več 2 cm. Čez točke d in K potegni namerno črto O—O za stransko šev sprednjega dela. Kako je narisati konture vidiš na podobah. Stransko spičko sprednjega dela vstaviš kakor pri zadnjem delu 4 cm od črte B navzgor, ker .se morata oba dela pri sešivanju na črti G — B stikati. Za konstrukcijo naramnega seva sprednjega dela položi zadnji del s spičko M na spičko F in določi od tod dolžino na¬ ramnega seva F — n. Če hočeš poožiti sprednji del v pasu, izvrši to s tem, da pri točki K nekoliko posnameš, smeš pa tudi napraviti izstriž pod pazduho. Pooženje znašati sme toliko, da po odbitku sevi od točke Eg do posnetka pri K še '/4 spodnje širine ostane. Vsa širina pooženega sako znašala bi torej od točke Eg nazad z zad¬ njim delom vred, polovico spodnje širine, kadar bi bila suknja sešita. —H> 6 IH— Podaljšanje suknje pod pas izvršiš po vzeti meri. Sprednji del pa treba pod spodnjo premo (vodoravno) črto (glej točko F*) podaljšati za 3 cm. Namerna črta O—O ob točkah d—K odločuje o širini suknje ob zadnjici (Gesassweite.) Točka K je od E črte 3 cm dalje vstavljena kakor točka d-, kar je smatrati normalnem obmerju. Kolikor dalje se torej točka K nazad vstavi, toliko širji, — in kolikor manj, toliko ožja bode suknja ob zadnjici. Če se meril obmerje zadnjice popraviš konture o istem delu tako, da znaša 15 do 16 cm pod pasom vsa širina obeh delov do obkladne črte 5 cm več kakor zahteva mera. Predstoječe razlaganje zadostuje v pojasnilo onim, ki pri- krojajo po moji v „Knjigi krojaštva“ objavljeni metodi. V koliko je vstava posamnih točk spreminjati pri konstrukcijah za debele osobe in nenormalne životne rasti in držanja, razvidi se v do- tičnih poglavjih omenjene knjige. II. Razlaganje kako je prirejati krojne vzorce z prenaševalnimi merili. (Reductions-Sehema-Methode) To metodo omenjal sem uže v predgovoru „Knjige krojaštva“. Zado¬ stovala bode sodrugom toliko časa, dokler se teorije sorazmernega pri¬ krojevanja ne privadijo. Ker so pa moji krojni vzorci tako vstavljeni, da je navzlic mehaničnega prenašanja številk, teorija popolnoma razvidna pripeljalo bode praktično delovanje polagoma vsacega na podlago prave umetnosti. Vporablja se pa prenaševalna metoda takole: Prenaševalno tabelo (Reductions-Schema) ki je temu zvezku priložena, prilepi na močen papir ali karton. Ko se ti posuši, razstriži merila, ter jih položi ali naberi tako, da vsako hitro najdeš. Če hočeš kaki vzorec v na¬ ravno velikost prenesti, vzemi za to tisto merilo, ki ima toliko dolžine kakor jo zahteva po vrhu telovnika vzeta mera zgornje širine na pol. N. pr. Če naročnik meri okolu prsij 100 cm, na polovico torej 50 cm, porabi palčico, ki ima na koncu št. 50. Če bi meril na polovico 40 cm vzemi palčico s št. 40 i. t. d. Vzorci prirejeni s prenaševalnimi merili so normalni vzorci in prijajo za zgornje širine od 40—50 cm. Za druge mere, posebno pa za debele osobe treba je take vzorce seveda popraviti po vzetih merah, ali pa po pravilih sorazmerne teorije. Vzorci načrtujejo se po istem redu počenši od pričetnih črk A in E (glej pod. 3. in 4.) kakor omenjam v I. Razlaganji tako, da se za točke in črte vstavljajo vedno iste številke, kakršne so na vzorcu. Tim večje (daljše) je torej merilna palčica, tim večji bode vzorec. .>i-<- H7 !•<— Pod. 1. in 2. Načrtovanje plohate suknje (sako) na blagu in poimenovanje stavnih točk s črkami za konstrukcijo krojev po moji sorazmerno — jednotni metodi. To poimenovanje točk velja tudi za vse druge vzorce, ki niso zaznamovani s črkami. -5-i 8 Opomba za vse načrtovanja. Poimenovanje A—C pomeni mero hrbtne (dopasne) dolžine; G—B mero polovice zgornje širine; J—C mero spodnje širine; obe vzete po vrhu telovnika. Ta-Toela, za načrtovanje krojne konstrukcije pod. 3. in 4. po moji soraz- merno-jednotni metodi za ravno (normalno) postavo života. Zadnji del. Dolgostne točke. A-B= V 2 A—C A—Ai— ] /2 A—B A—Li — 1 /a A—Ai B-C= 1 l2 A-G Širokostne točke. A-m= l U * + l Ai —N — 3 A * + 2 C-Ci = 1 /2* Sprednji del. Ei —Bi —A—Li Ei—l— Vs * Ei —E = i * E—En = B~C Ei—F— Vs* l-L=Ai-N E—G = i * .S/— d = V2 *s-i Eti—J — V2 J-C + 4 Ett—K= V2 * + 2 Obdelovanje: Prsno konturo vdelaj (vlikaj) za 2 m. Ovratnik je nekoliko vlikati in ga gladko našiti. Rokavi naj držijo na¬ ravnost (v sredo stranskih žepov). Plečne dele obdelaj v neznatno krožino. *š 9 Pod. 3. in 4. Konstrukcija jedno in dvo vrstnega sako za 48 cm zgornje širine, 42 cm spodnje širine in 44 cm hrbtne (dopasne) dolžine. Normalno (ravno) držanje života. (Prenaša se z merilnimi palčicami za srednje životne širine in ->•§ 10 &<— Ta/bela. za načrtovanje krojne konstrukcije pod. 5 in 6. po moji sorazmerno- jednotni metodi za naspred nagneno držanje života. (Plohe prsi ) Stavne točke so: Za zadnji del. Dolgostne točke. A-B = x h A-C+ l A-Ai= x h A-B A—Li= 1 /s A—Ai B-C= l h A-C Širokostne točke. A—m= V4 * + l x l2 Ai -N= 3 U * + 3 G-Gi= x /2 * Za sprednji del. Ei —Bi = A—Bi Ei—l — X l3* Ei—E— l * E—Ei = B— C Ei—F= x ls *+i x l 2 —2 l-B = Ai -N E—G = 1 * : - 1 E-d = Va l En— J = x l2 J-C + 5 E>t—K= X l2 * + 1 — 1 X l2 Obdelovanje: Prsno konturo vdelaj za 1 cm. Ovratnik je zaokrožiti in nekoliko krajšega našiti. Rokavi naj držijo naspred (višje). Plečne dele obdeluj v krožino. —Hi 11 - c El— E = 1 /3 + 2 V/2 J57— 0 = 1* E— d,— l h*^~ 2 Es —J— Vs «7- (7+ 4 Es —K— V2* + i Ta jako priljubljena sakova oblika z stoječemi (zakritimi) prsij se rabi posebno za lovske suknje. Napravi se z stoječim kakor tudi z ležečim ovratnikom, kakor se vidi na podobi. Kroj narisan je z jedno- in dvovrstnim obkladom. Za naspred ali nazad nagneno držanje života premeni vstavo v toliko, kakor to opazuješ na prejšnjih podobah. -M 15 I* Pod. 9. in 10. Konstrukcija jedno in dvovrstnega sako z stoječimi (zakritimi) prsij. (Lovska oblika suknje z položenim zagibom, in z sponami) za 48 cm zgornje širine, 42 cm spodnje širine in 45 cm hrbtne (dopasne) dolžine. Normalno (ravno) držanje života. (Prenaša se z merilnimi palčicami za srednje životne širine in normalne velikosti.) ->•2 16 K— Ta/bela, za načrtovanje krojne konstrukcije pod. 11. in 12. po moji so- razmerno-jednotni metodi za normalno (ravno) držanje života. Stavne točke so: Za zadnji del- Dolgostne točke. A-B= ] / 2 A-C + i '/ 2 A-At = 1 /2 = 7 2 B—C= 7a J.— (7 +1 1 /2 Širo kostne točke. Ki —m = 1 /3 * 3 /4 * + 3—4 c-Ci = */ 3 * Za sprednji del. Ei-Lt =A-Li Ei—l= 7s * Ei—E= 1 * + l 7s E—E* = B C Ei —F — 1 la * + 1 V 2 l-L = Ai -N E— G = 1 * + 1 E-d- 72* E»-J= 1 hJ-C+b Es- K— 72* + 3 Ker rabimo za vrhne suknje ravno iste, po vrhu telovnika vzete mere kakor preje, sestavimo kroj širji in višji z primernimi dodatki k prvotnim meram (točkam). Večji dodatki veljajo, kjer so zaznamovani pri širokostnih točkah, za prav debelo blago ali tako podlago. V obklad za jednovrstno vrhno suknjo zadostuje 6 cm; za dvovrstno pa 10—12 cm -M 17 K- Pod. 11. in 12, Konstrukcija vrhne suknje za 48 cm zgornje širine; 42 cm spodnje širine in 45 cm hrbtne (dopasne) dolžine. Mere po vrhu telovnika vzete. Normalno (ravno) držanje života. (Merilne palčice za prenašanje tega, in tudi še sledečih vzorcev, naj imajo isto dolžino, katero zahteva po vrhu telovnika vzeta mera, ker so potrebni dodatki za večjo širino pri vseh točkah vže vračunjeni.) 2 *-? 18 H- Ta/bela, za načrtovanje krojne konstrukcije pod. 13. in 14. po moji so- razmerno-jednotni metodi. Najprvo potegni 10 -12 cm od zgiba blaga oddaljeno črto A — C za položeni zagib. (Quetschfalte.) Na to vstavi pri C 3 cm naspred. ter potegni od A do tja povprečno črto, ob kateri je v pravem kotu potegniti preme črte za zadnji del. Stavne točke so naslednje: Za zadnji del. Dolgostn e točke. Šir ok ostne toč k e A—B— 'h A—G + Ah A—Ai= 'h A-B A- Li = 1 l2 A—A t B-C= 1 h A-C + Ah A—m — V 3 * Ai~N= 3 A * + 4 G-Ci = 2 /3* 'Z,sl sprednji del. Ei—Li =A-Li Ei —l — ha* Ei—E= l * + 1—2 E—Es = B— C Ei—F= 1 13* + 2 l—L=Ai—N E—G = l * + l E—d = 1 h * + l E»--J= V2 J — C + 5 En —K = l h * + 3-4 (Dolžina d— C je vedno mera hrbtne (dopasne) dolžine, kateri so potrebni dodatki vže všteti. Isto tako velja tudi tukaj po vrhu telovnika vzeta mera širin.) -4f 19 K- Pod. 13. in 14. Konstrukcija dvovrstnega plašča (menčikov) za 48 cm zgornje širine; 42 cm spodnje širine in 45 cm hrbtne (dopasne) dolžine. Normalno (ravno) držanje. (Prenaša se z merilnimi palčicami za srednje životne širine in normalne velikosti. Za jako debelo blago ali tako podlago porabiti se sme za 1—2 cm večje merilo, kakor za navadno blago.) Z H 20 S-<— Ta/bela, za načrtovanje rokavov (pod. 15. in 16.) po moji sorazmerno- jednotni metodi. Oddalja od kota A do rokavne krogle znaša '/4 *■ Pri kon¬ strukciji rokavov za vrhne suknje vstaviti je A—e z 1 *; c—g z 1 * in d — h z 3 /4 *. Jednoševni rokav pod. 15. se rabi za vrhne suknje ; oba se more tudi z merilom zgornje širine prenašati v naravne velikosti. Pod. 17. predočuje kroj za ovratnik za sako; pod. 18. pa kroj ovratnika za vrhno suknjo. Širokostne točke. A-k = 1/2 * A—e = 1*^2 c—g =1 * — 2 d-h = 2 /3 * Dolgostne točke. A-b = Va * e—f— 2 /10 * f—g = dolžina do komolca f—ll — dolžina rokava ->% 21 &<- Pod. 15.—18. Konstrukcija rokavov in ovratnikov. (Prenaša se z merilnimi palčicami zgornje širine v naravno ve¬ likost. Pod 16. predočuje dvoševni rokav, kateremu je spredaj dodati 3—4 cm za zagib v spodnji rokav. Pod. 15. pa kaže jedno- ševni rokav, pri katerem leži blago ob konturi sprednega seva v zgibu. Pod. 16. Pod. IB. -»•S 22 Sr*~ j e kako je načrtovati kroje za pelerine in kapuce. Pod. 19., 20. in 21. Za neposredno konstrukcijo pelerine položiti je kakor kaže pod. 19-, sprednji in zadnji del plašča sč spodnjimi ramnimi špičkami tako skupaj, da se iz ramne krožine nastajajoča otvo- rina pri vratu odpre, na kar je občrtati vratno konturo. Vstriž na rami pa je preložiti za kake 2 cm naspred (v sredino rame.) Na to je natančno od točke A do L podloženih delov črto po¬ tegniti ter v sredi te črte zaznamovati točko, iz koje je potegniti krog (lok) za spodnjo konturo pelerine. Načrtanje pelerine z merilnimi palčicami vrši se pa po označenih številkah in ne treba druzega pojasnenja, kakor da je rabiti v ta namen vedno isto palčico, katera se je rabila za načrtovanje plašča. Pod. 21. kaže neposredno konstrukcijo kapuce z podlago obeh delov suknje, katere je ob ramnem ševu tako skupaj po¬ ložiti, da nastane pri vratu 3—4 cm otvorine. Za dolžino A —C vstaviti je poljubno. Zadostna dolžina pa nastane za kapuco če se vstavi od A do C dopasna mera života. 2 cm pod A potegni z zgibom blaga v pravem kotu držečo premo-črto. Od točke C čez N potegniti je na to črto, ki preseče premo. To presečišče osnuje nam točko B. Z dolžino a - C potegni sedaj lok od C proti D ■ z dolžino a—B pa od B proti D. Tam kjer se loka križata (presečeta) je točka D. Na to potegniti je ob določenih točkah konture. Spredaj pod vratom sme se vratna kontura kapuce za 2—3 cm posneti, da se ob plečah boljše prileže. Kapuca pod. 20. pa se načrtuje z merilnimi palčicami do- tične zgornje širine, tako, da se od točke A navzdol in počez vstavijo številke, ki so označene na podobi. ->-š 23 &<- Pod. 19.—21. Konstrukcija pelerine in kapuce. (Prenaša se z merilnimi palčicami po meri zgornje širine.) Pod. 19. Ta/bela, za načrtovanje krojne konstrukcije telovnika pod. 22. in 23. 'po moji sorazmerno-jednotni metodi. (Poimenovanje stavnih točk glej v „Knjigi krojaštva“.) Stavne točke so: Za sprednji del. Dolgostne točke. Širokostne točke. O—Li — 3 cm o-l = l l3 * 0-7) = l * D-H= Va A-0 0- 77= Vi * E—F = 1 l3 * + l 1— L = l * D-G = l * H—J x hJ—G Za zadnji del. J ,—Ai = 1 l3 * J. - m = J /4 * + 1 JL—5 = l * + ll/a At-N= 3 l 4* B-G = x h A-0 Širina zadnjega dela na prsni črti znaša 1 * + lem; na pasni črti 1 / 2 J — C + 3 — 4 cm. Podaljšanje pod pasno črto znaša normalno pod točko J 2 / 3 *. pod točko H pa '/3 * V obklad za jednovrstni telovnik zadostuje 4 cm; za dvo¬ vrstni pa 8—10 cm. Podoba 24. in 25. predočujeta kako je popravljati telovnik za naspred in za nazad nagneno životno držanje. Po istem načinu popravljati je tudi normalne kroje sukenj za omenjene životne postave. 25 &«- Pod. 22—25. Konstrukcija jedno- in dvovrstnega telovnika za 48 cm zgornje širine; 42 cm spodnje širine in 44 cm hrbtne dolžine. Podoba 24. in 25. Poprava za naspred in nazad nagneno držanje života. (Prenaša se z merilnimi palčicami zgornje širine v naravno velikost.) Pod. 23. Pod. 22. ->f 26 H- kako je načrtovati krojne vzorce pod. 26.—30. po moji soraz- merno-jednotni metodi. Neposredna konstrukcija talarja za duhovnike vrši se isto- tako, kakor je predpisano za „životni model" v Knjigi krojaštva. Najsigurnejši je tako, da se zadnji in sprednji del skupaj na papir narišeta. Premenbe so naslednje: Širino zadnjega dela mej C—Ci vstavi namesto 5 z 8—10 cm. Vratno spičko F vstaviti je zaradi stoječega ovratnika z 'j 3 * + 2 etn. Spodnjo širino razvrstiti je po navadnem načinu. Pole pri¬ krojiti je po vzorcu. Dolžina pole je tukaj vstavljena s 100 cm. Polo zadnjega dela pod. 28. prikrojiti moreš v zgibu, isto tako tudi zadnji del. Širina pole znaša na vrhu 24 cm ali tretjino širine zadnjega dela v pasu; ter se položi v zgib in prišije. Spodnja širina zadnje pole znaša pri tej dolžini 55 cm; sprednje pole pa 95 cm; kar znaša skupaj 150 cm, v celoti torej 3 metre. Spodnjo konturo (rob) sprednje pole (pod. 29.) potegniti je v malem oboku ob številkah (cm) 96, 99—100. % V sredi sprednje pole načrtan je kroj ovratnika (pod. 30.) Dolžino vstaviti mu je po meri vratne širine. Zadnja pola je pod točko A za 1 cm posneti. To provzroči, da se ista nekoliko nazad vzdigne (da odstopi.) Če pa hočeš talar tako prikrojiti, da bode sprednji del z spolo v celem (blagu), po¬ loži vzorec pole natančno k sprednjemu delu, ter prikroji in našij stranski del zasč (posebej). Načrtovanje z merilnimi palčicami vrši se po številkah. Pri obilnejših širinah v pasu dodati je a /3 spredaj, '/3 pa pri stranskem delu. ->f 27 S* Podobe 26.—30. Konstrukcija talarja duhovnikov z položenim zagibom na zadnji poli, za 48 cm zgornje širine; 42 cm spodnje širine in 45 cm hrbtne (dopasne) dolžine. Rokav zato glej pod. 16. (Prenaša se z merilnimi palčicami za srednje životne širine in normalne velikosti.) Pod 27. Pod. 26. 28 &<- Navocl o vporabi dveh merilnih palčic za prenašanje krojnih vzorcev. (Znamenja > kažejo kam in odkod je točke vstavljati.) Vže v II. Razlaganji na str. 6. sem pojasnil kako je pre¬ našati vzorce v naravno velikost z istim merilom ki ima toliko dolžine, kolikor znaša polovica vse zgornje širine. Ta metoda pre¬ našanja vzorcev z jedno samo merilno palčico je vže silno stara in četudi jo prikrojevalnim umetnostim dan danes ne prište¬ vamo, deluje še vendar ogromno število krojačev po takem načinu. Kedor se v praktičnem delovanju privadi, kako mu je po vzetih merah popravljati in popolnjevati vzorce, kakeršne si z merilnimi palčicami priredi, ta izhaja povoljno tudi s tem na¬ činom. Potrebna pa je ta metoda sedaj, ko imamo jako jedno- stavne sorazmerne teorije, le za iste sodruge, kojim ni mogoče vdeležiti se osobno pouka na pri krojevalnih učiliščih, ali paizvežbati se potom samopouka. Prenaševalna merila ali kakor jih Nemci na¬ pačno zovejo „Reductions-Schema“ prišla bodo (izvzemši časnikov) še le takrat ob svojo veljavo, kadar se bode od merodajnih strani za pouk obrtniškega naraščaja v risanji, branji in raču¬ nanju temeljiteji skrbelo nego sedaj. Očividno je, da postane vsaki vzorec katerega povekšamo z jednim samim merilom, v njegovi širini primeren dotični širini života (trupa) okolu prsij. Vemo pa iz praktičnih skušenj da životne postave niso vedno v pravem somerju širine z dolžino. Možak ki meri okoli prsij (zgornja širina) n. pr. 48 cm na polo¬ vico je, lehko jako velike, srednje ali pa tudi majhne postave. Isto prigoditi se more pri vsakem drugačnem prsnem obmerju. Zategadelj treba je normalne vzorce popraviti ne le pri večjih spodnjih širinah, marveč tudi v dolžini zgornjega trupa, z po¬ daljšanjem ali krajšanjem krojnih pohrbtnih in poprsnih delov. V novejšem času izumili so v ta namen različne nove me¬ rila, začeli so tudi vporabljati mesto jednega, dva merila. To prouzročuje precejšni napredek, čeravno je z merilnimi palčicami še vedno nemogoče v poštev jemati nejednakost dolžin mej po- hrbtjem in poprsjem, v kojem tiči temeljna podlaga prikrojevalne umetnosti. Modni časniki »Evropske modne akademije v Draždanah" prinašajo vže nekaj let modne vzorce na podlagi dveh prenaše- valnih meril. Meriti mora prikrojevalec posebno natančno hrbtno dolžino (do pasu), ter vporabiti za dolgostne točke merilo hrbtne dolžine. Iz praktičnih ozirov in ker iz skušnje vem, da se mera hrbtne dolžine običajno še napačno meri, priredil sem za iste moje sodruge, ki se hočejo poprijeti načrtovanja vzorcev z dvema merili drugačni način, ki je jednostavneji, in jih bode pri dobrem prevdarku privedil do izvrstnih vspehov. Zato pa ostane mojim vzorcem še vedno ista lastnost, da je moč prenašati jih tistimu, kedor to hoče, tudi le z jednim merilom; mej tem, ko so prej omenjeni vzorci to lastnost zgubili vsled nastajočih, jednemu merilu neprimernih stavnih točk (pik). Kakor je vže pri vsakem vzorcu posebej omenjeno, načr- tani so vsi v svoji dolžini za tako zvane normalne velikosti (srednjo velike životne postave.) Pri normalnih vzorcih pod. 3. in 4. na str. 9. vidimo pri 48 cm zgornje širine 44 cm hrbtne (dopasne) dolžine. Ta zado¬ stuje (pri ravnem držanju) za srednjo veliko postavo, če bi pa imeli pred seboj še nenavadno velicega in pa majhnega moža, katera bi imela tudi po 48 cm zgornje širine je vmevno, da jima dolžina vzorca za srednje veliko postavo, v zgornjem trupu ne bi bila popolnoma primerna. Tej nepriliki izogniti se moremo pa s tem, da rabimo za vstavo dolgostnih točk drugačno merilo (daljši ali krajši) kakor za vstavo širokostnih točk. Poskusimo torej praktično oba načina in sicer najprvo z jednim samim merilom, to je za srednjo veliko postavo ki ima 48 cm zgornje širine. Vzemi merilno palčičo št. 48, (Ta ima dolžine pravega centimetra) in vstavi ž njo po pod. 3. na str. 9. točke za zadnji del. Najprvo dolgostne točke od A navzdol in sicer številke 11, 22 in 44; potem širokostne točke, številke 7, 20 in 12; ter občrtaj konture. Za sprednji del pod. 4. potegni dovelj od kraja (pri tej pod. 29. cm) navpično črto E-. ter vstavi dolgostne točke, številke 7, 24 in 46, in na to širokostne točke, številke 8, 20, 24 in 25 naspred, in številke 11 in 14 nazad od E črte. Spredaj dodaj 4 cm za jednovrstni obklad; ter občrtaj konture kakor kaže podoba. S tem je načrtovanje normalnega vzorca z jednim me¬ rilom končano. ■M 30 §•<- Sedaj pa poišči še palčico s št. 50, ter vstavi ž njo vse dolgostne točke; s palčico št. 48 pa vse širokostne točke zad¬ njega in sprednjega dela in našel bodeš, da je ta vzorec z jed- nako širino prejšnega, od pasne črte navzgor približno za 2 cm daljši, oziroma višji postal. Da bode za veliko postavo primer¬ nejši je očividno. Poskusi sedaj še vstavo za manjši postavo s tem, da vstaviš vse dolgostne točke zadnjega in sprednjega dela z merilom št. 47; širokostne pa zopet z merilom št. 48. Ta vzorec bode v zgorenjem delu približno za 1 cm krajši; majnši postavi torej primernejši. Da izbiranje merilnih palčič olajšam priredil sem na str. 31. posebno tabelo. Tam najdeš pri 10 različnih zgornjih širinah označeno po troje merilnih palčič in sicer, za velike, srednjo ve¬ like (normalne) majhne životne postave. Na omenjeni tabeli opaziš da se nekatera dolgostna merila tudi pri srednje velikih postavah ne strinjajo z onim, katere moraš rabiti za širine. Vzrok je temu, da se dolgostne točke le v malokaterih slučajih strinjajo z širokostnimi in to dokazuje najjasneje, nepopolnost prenašanja z jednim samim merilom. Za zgornje širine 51, 49, 47, 45, 43, 41, 39, 37, 35 ki v tabeli niso označene, vzemi za širine vedno isto merilo, ki se strinja s temi merami; za dolžino pa ravno iste, kakor so ozna¬ čene za 52, 50 itd. Ako bi hotel kako suknjo jako obilno prikrojiti, ali pa z debelega blaga, ki ima dobiti še debelo podlago, vzeti smeš za vse točke za jedno številko daljše merilo kakor po navadi. To popolnoma zadostuje, če je mera zgornje širine pravilna Najsigurnejše prikrojevanje izvrši se pa po sorazmerni teoriji s podlago vzetih mer. Zato priporočam slehernemu so- drugu marljivo proučevanje moje „Knjige krojaštva". Vem sicer, da je samopouk iz knjig težaven; mnogo zato ker razna poime¬ novanja vsakomur še niso znane, mnogo pa tudi zato, ker manjka vstrajnosti. Kedor knjigo šele pregleda ne more še zahtevati, da bi jo vže razumil Takih učnih knjig tudi drugi narodi nimajo. Če bodo pa moji sorojaki tako vstrajni pri proučevanji kakor sem moral biti jaz pri sestavi slovenskih knjig, jim pa vspeh ne bode izostal! -*$ 31 l<- Tabela za vporabo dvojnih merilnih palčič. Vsem krojačem in šiviljam, ki se hočejo v umetnosti prikroje¬ vanja temeljito poučiti, priporočam svoje sledeče, odlikovane in cene knjige za samopouk v prikrojevanji. „Knjiga krojaštva“. Način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji. Za samo¬ pouk in za podlago pri šolskem pouku, spisal in izdal M. Kunc, krojaški mojster v Ljubljani. Z 10 tabelami in 50 izvirnimi uzorci, merilno tabelo in s slovarčkom za krojaško obrt. Cena gld 3—. Izvod iz vsebine te knjige: I. 0 teoriji sorazmerne metode za prikrojevanje. V. Konstrukcija osnovnega načrta. VIL Risanje kontur životnega modela. VIII. Konstrukcija za sako. IX. Konstrukcija pol za životne suknje. XIII. Konstrukcija ro¬ kavov. XIV. Konstrukcija životne suknje za životne in debele osobe. XVI. Konstrukcija telovnika. XVII. Konstrukcija službene in gaia suknje za uradniško uniformo. XVIII. Konstrukcija hlač. XX. Konstrukcija plašča (za uradniško uniformo) oziroma za menčikov. XXI. Konstrukcija za sako za debele osobe. XXIV. 0 životomerstvu in lronstruciji krojev za nenor¬ malne rasti in držanja životov. XXVI. Razlaganje konstrukcije za osobe z naspred vpognenim držanjem života. XXVII. Razlaganje konstrukcije za osobe z nazad vpognenim držanjem života. XXVIII. Razlaganje kon¬ strukcije za nenormalno visoko rast telesa. XXIX. Razlaganje konstruk¬ cije za nenormalno majhno (stisnjeno) rast telesa i. t. d. „Toaleta“. Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame. Za samopouk in za podlago pri šolskem pouku, spisal in izdal M. Kunc, kro¬ jaški mojster v Ljubljani. S 6 tabelami, 40 izvirnimi vzorci in merilno tabelo. Cena gld. 150 (brez poštnine). Izvod iz vsebine te knjige: I. 0 životomerstvu in vstroji človeškega telesa. V. Konstrukcija osnovnega načrta za „životni kroj“. VII. O dopolnilnih merah. IX. 0 kon¬ strukciji podaljšanih „životov“. X. Konstrukcija rokavov. XI. Konstrucija jaketov in paletotov. XIII. Konstrukcija krožnega plašča in pelerin (ogrinjal). XVI. Konstrukcija gladkega krila. XVII. Konstrukcija hlač za dame i. t. d. Naslov za naročevanje knjig: M. Kunc, Ljubljana,. seva (Reductions-Schema) 25. eo I -r za 28. V naložbi JVL K ul o ca v Ljiibjani. 29. 30. Tisk »Narodne Tiskarne" v Ljubljani. 31. 32. 33. 34. 35. O 35. 41. 42. 43. 44. 45, 46. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 57. 58. 00 59 . 60 . 61. 00 05 62 . H 63 . 64 . * V priznanje zmožnosti in delavnosti sprejelo Vas je starešinstvo Evropske modne akademije jednoglasno svojim članom in Vam pošljemo diplomo. Direktorij Evropske modne akademije v Draždanali, A. Strobel. Opirajoč se na mnogoletne skušnje, priznavam, da „Knjiga krojaštva K povsem vstreza svojemu namenu, ter-je zato mnogo boljša od drugih tujih knjig, ker je lahko umljiva. A. Bonne v časniku „Edinost“ v Trstu. Pošljite mi vnovič Vašo izvrstno „Knjigo krojaštva“. A. Stauder, Luzern v Švici. Hvala Vam za „Knjigo krojaštva“. Z malim trudom se iz nje vsakdo lahko sam- navadi prikrojevati. J. Brankovič v Corgnale, Istrija. Na moje priporočilo naročil si je Štefan Osenjak Vašo „Knjigo kro- jaštva“ ter se je kaj hitro v način umetnosti našel, tako, da sedaj po Vaši metodi kroji in se mu vse delo najboljše posreči. Pošljite mu sedaj še „Toaleto“. Fr. Seraf. Rath, župnik pri Sv. Lorencu, Štajersko. Društveno vodstvo izreka Vam toplo zahvalo za „Knjigo krojaštva“, ki je jako poučljiva. Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani. Čutim hvaležno dolžnost, Vam o dobrih uspehih Vaše knjige poročati. Z časnikov mi nikdar ni bilo mogoče tako dobre vzorce prirediti. Sprej¬ mite za Vaš trud mojo prisrčno zahvalo. A. Gerbec v Nabrežini pri Trstu. Vaša knjiga „Toaleta“ je jako praktično in umetno izdelana. Bog Vam podeli milost, da bi umetnost Vašo Iše nadalje zdravi izvrševali. J^SI^flka n Al Dunaju. „ Toaleto" sem prejel in našel, da je izredno dobro *delo. Vs.led v tega mi pošljite še „Knjigo krojaštva". F. AVeiss v Gradcu. Ker imam že „Knjigo krojaštva" pošljite mi še „Toaleto“. J. Vertouc, Vel. Zabije. Z doposlano knjigo „Toaleta“ sem prav zadovoljna. F. Vizgoršek v Litiji. 0 knjigah g. Kunca, krojaškega mojstra v Ljubljani izraziti se mo¬ ramo jako pohvalno. Njegova dela so jako zaslužna i. t. d. Iz knjige „Umeni Pristfihačske Praga. Pošljite nam- po en izvod Vaših izvrstnih novih knjig. Društva prikrojevalcev v Monakovem in na Dunaju. Hvala vam za obilen trud. Tako lehko umljive knjige dozdaj še nisem v roke dobil, kakor je Vaša. Jožef Canker na Vrhniki. Z vsebino „Toalete“ sem popolnoma zadovoljen, ter prosim, da mi pošljete še „Knjigo krojaštva“ (Zuschneidekunst). J. Hajny na Dunaju. ipy Te knjige se rabijo kot učila na obrtno-nadalje- valnih šolah c. kr. velike realke v Ljubljani in po deželi; kakor tudi na c kr. strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipek v Ljubljani. — Konces. krojaško obrtno učilišče v Ljubljani. Gospodske ulice št. 7.