| 17 ntes Fo DUŠAN KOS Franc Henrik Raigersfeld: Dnevniki 1697–1759 THESAURUS MEMORIAE FONTES 17 Dušan Kos FRANC HENRIK RAIGERSFELD: DNEVNIKI 1697–1759 THESAURUS MEMORIAE Fontes 17 Dušan Kos FRANC HENRIK RAIGERSFELD: DNEVNIKI 1697–1759 Uredniki zbirke Boris Golec, Katarina Keber, Miha Kosi Recenzenti Martin Bele, Žiga Oman, Marko Štuhec Urednik Boris Golec Oblikovanje in prelom Nina Semolič Jezikovni pregled Jožica Narat Prevod povzetka Manca Gasperšič Zemljevidi in genealoške preglednice: Dušan Kos Izdajatelj Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Za izdajatelja Petra Svoljšak Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik Tisk Birografika BORI, d.o.o. Naklada 200 Prva izdaja, prvi natis Monografija je nastala v okviru raziskovaln ih program ov ARIS »Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti« 2015–2021 (P6-052) in » Podoba - besede - znanje. Življenje idej v prostoru med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400-1800 «, 2022-2027 (P6-0437) ter temeljnega raziskovalnega projekta ARI S »Ambicije, karierizem, pohlep, prevare: socialno-materialne strategije, prakse in komunikacije družbenih elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku«, 2020–2023 (J6-2575). Izid knjige sta podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) na razpisu za znanstvene monografije v letu 2023 in Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. Na naslovni strani: Stran v dnevniku iz let 1739–1740, vpisi z dne 1. oktobra 1739 (Arhiv Republike Slovenije, AS 730, fasc. 199, p. 633) (foto: Dušan Kos). Priloga knjig i so prepisi dnevnikov in je dostopna le v e-obliki. Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610508304 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga ISBN 978-961-05-0829-8 COBISS.SI-ID 186010883 E-knjiga ISBN 978-961-05-0830-4 (PDF) COBISS.SI-ID 185980931 Dušan Kos FRANC HENRIK RAIGERSFELD: DNEVNIKI 1697–1759 Ljubljana 2024 KAZALO UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 ŽIVLJENJE IN KARIERA FRANCA HENRIKA RAIGERSFELDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Zgodnja leta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Merkantilist v državni službi: Trst, Gradec, Dunaj, 1731–1747. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Ljubljansko službovanje, 1747–1760 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22 Svetovljanov socialni kozmos . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 Materialne razmere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27 Družabno življenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28 Etika, državljanska zavest in vera . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 Intima in družina. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Hrana, zdravje, hobiji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Zadnja leta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37 O DNEVNIKIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Zasnova, vsebina in videz dnevnikov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 Usoda dnevnikov po letu 1760 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Vsebina edicije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 Načela, problemi in posebnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 Kratice, okrajšave, denarne in merske enote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Konvencionalne kratice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 Denar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Utežne mere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Prostorninske mere . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Dolžinske in ploščinske mere. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 SUMMARY. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .67 VIRI IN LITERATURA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99 Arhivski viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .99 Objavljeni viri in stari tiski. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Časopisni viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 Slikovno gradivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Raigersfeldov socialni krog v Ljubljani v letih 1747–175 9. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Legenda. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .111 UVOD Franc Henrik Raigersfeld je bil v letih 1720–1760 ena najbolj zanimivih osebnosti z ozemlja današnje Slovenije: popotnik in turist, državni in deželni uradnik ter funkcionar, merkantilist in podjetnik, svetovljan in družinski oče, bibliofil, zbiratelj starin, dokumentov, slik in lepih stvari. Tako dejavnih oseb nikoli in nikjer ni bilo malo, a so le redki zunaj knežjega in monarhičnega okolja dobili mesto v historiografiji. Eden od razlogov je pomanjkanje podatkov o njihovem delu in življenju, saj pred 18. stoletjem niti vsi plemiči niso poskrbeli za svoje arhive, kaj šele (avto)biografije. Védenje o njihovem delu in družbenem pomenu je bilo odvisno le od zgodovinskih raziskav. Franc Henrik Raigersfeld, mojster peresa in arhiviranja, pa je zbral, popisal in v družinskem arhivu ohranil večino tistega, kar se mu je zgodilo in celo tistega, o čemer je le razmišljal. Ta arhiv skupaj s pisno zapuščino njegovih sinov in staršev tvori danes poseben korpus znotraj fonda arhiva gospostva Dol v Arhivu Republike Slovenije.1 Ker so sorodniki in dediči baroni Erbergi in grofje Attemsi ohranili večino raigersfeldske pisne zapuščine do prodaje Deželnemu muzeju v Ljubljani leta 1880, muzejski arhiv pa med drugo svetovno vojno ni bil uničen (kot je bilo mnogo zasebnih arhivov v slovenskih dvorcih), se o Raigersfeldovem življenju, pa tudi o družbenem okolju, politiki in dobi lahko poučimo kar iz njegovih spisov. Raigersfeld se ni omejil le na prepisovanje spisov in aktov deželnih in državnih organov,2 marveč je v izvirnikih in prepisih zbiral službena poročila, elaborate in zapiske o politiki, filozofskih, gospodarskih in družinskih zadevah. V tem je celo pretiraval: ko je npr. januarja 1740 odšel kot vladni komisar v Trst, je na Dunaj pošiljal tedenska poročila, njihove prepise pa shranil skupaj s prejetimi pismi in njihovimi prepisi. Številne uradne in zasebne rokopise so mu zapustili ali podarili tudi sorodniki in znanci,3 zato je v arhivu pristalo tudi gradivo oseb in rodbin, s katerimi Raigersfeldi sploh niso bili v sorodstvu.4 Seveda je najbolj skrbno shranil listine s službenimi in statusnimi imenovanji, dekreti in prošnjami, nepremičninske listine,5 matične dokumente in korespondenco.6 1 »AS 730«, fasc. in knj. 157–219. Popis Raigersfeldovega arhiva in dolskega arhiva je v Umek, Erbergi 2, str. 360–462. V nadaljevanju pri navajanju gradiva iz tega fonda, ki prevladuje v citatih, nisem uporabljal oblike »ARS, AS Gr. Dol«, marveč le številko knjige ali fascikla ter pagine. Vsi drugi fondi iz Arhiva Republike Slovenije so navedeni v polnem obsegu. 2 Prepisi in izpisi raznih davčnih, finančnih, političnih, sodnih in gospodarskih spisov iz arhiva kranjskih stanov in deželnih uradov iz 17. stoletja in prve polovice 18. stoletja so zlasti v fasc. 187–192, 195, 196 in 200. Del tega gradiva je v precejšnji meri zbral Raigersfeldov oče Sebastijan, nekaj je iz Raigersfeldovega delovanja. O Raigersfeldovem arhivu gl. tudi Kos, Politika, str. 246–253. 3 Del gradiva, ki se nanaša na deželno sodstvo in finance v 30., 40. in 50. letih 18. stoletja (fasc. 187–192, 195, 196) je dobil od ženinega strica Janeza Benjamina barona Erberga ali pa je v njegov arhiv prišlo po Erbergovi (1759) in Raigersfeldovi smrti (1760). Nekaj gradiva o sodstvu je Raigersfeld dobil od svaka Franca Sigismunda pl. Učana ali/in od njegovega brata dr. Franca Antona Matije, ki je bil nekaj časa štajerski krvni sodnik in vladni svetnik v Gradcu, v letih 1748–1749 pa pravnik na Apelacijski komori v Ljubljani (fasc. 178). 4 Fasc. 184, 185. O prejemu dokumentov v dar govori tudi nekaj dnevniških zapisov. Dne 27. 7. 1751 mu je Jožef Wolfgang Auersperg prinesel šest pisem »kronanih glav« ( Diaria 1751–1756, p. 111). Dne 15. 8. 1751 mu je prijatelj Avgust Widerkhern podaril »nekaj starih spisov« ( Diaria 1751–1756, p. 123). Dne 20. 8. 1758 in 11. 5. 1759 mu je tudi Widerkhernov sin Anton Medard izročil več starih spisov, ki jih ni rabil, Raigersfeld pa je bil ljubitelj takih stvari, kot je poudaril. V drugi predaji so bili dokumenti iz zapuščine materinih sorodnikov Lukančičev ( Diaria 1758–1759, pp. 183, 421). 5 Večina jih je v prepisih v fasc. 202, zlasti v ovojih Memorialien, so in verschiedenen Gelegenheiten von Herrn Franz Freyherrn von Raigersfeld an Seine k. k. Maiestät oder an landesfürstlichen dicasteria eingegeben worden (pp. 441–610), Instructionen und Decreta an Herrn Baron Franz Heinrich von Raigersfeld erlaßen in verschiedenen Amts- und Geschäften-Angelegenheiten in Verordnungen und Intimationes, die an mich erlas en worden (pp. 611–903). 6 Večina korespondence je v prepisih ali izvirnikih v knj. 159–161 in fasc. 199, 213, 218–219. | 7 Uvod Posebno bogastvo v slovenskem prostoru pomenijo njegovi dnevniki. Pisati jih je začel v mladosti. Dolgo le občasno zapisovanje je kanoniziral leta 1739 in nato brez daljših prekinitev nadaljeval do smrti leta 1760.7 Vsebino zasebnih dnevnikov, klasičnih »ego dokumentov«, določajo avtorjeva odkritosrčnost, načelnost, discipliniranost in sistematičnost, pa tudi značaj, stremljenje k prestižu, radovednost, izobraženost in razgledanost, svetovni nazor ter želja po ohranitvi spomina nase.8 Po vsebini, obsegu in doslednosti se Raigersfeldovi dnevniki razlikujejo od krajših kroniško-dnevniških zapisov, ki so v regiji nastajali v poznem srednjem veku9 ter v 17. in 18. stoletju.10 Njegove dnevnike smemo postaviti ob bok obsežnim plemiškim/izobraženskim dnevnikom iz regije (Trst, Goriška)11 ter jih celo primerjati z vsebinsko naprednejšimi mlajšimi dnevniki. Raigersfeldovi dnevniki so namreč v opisih intimnega življenja še pod vplivom baročne kulture, pri omembah vsakdanjega življenja pa že dosegajo nivo dnevnikov v meščanski dobi.12 Razloge za dnevniško zapisovanje je Raigersfeld omenil v več zapisih, v katerih je poudaril njihov spominski in pragmatični pomen z željo, da bi potomci videli, v kakšnih časih je živel, o čem je razmišljal, kakšne karierne poti je ubiral in kakšna usoda ga je doletela. Opozarjanje na nesposobneže, zlobneže, prijatelje, krivice in zasluge je bila rdeča nit vseh poznejših zapisov. Raigersfeld je bil za tako pisanje nadarjen: bil je odličen poslušalec in priljubljen gost, gostitelj in osebni zaupnik. Zlahka je zvedel za mnogo občutljivih dogodkov ter slišal intimne skrivnosti. Ob upoštevanju Raigersfeldove funkcionarsko-uradniške kariere ter življenjskih in komunikacijskih poudar-kov in zanimanj se v dnevnikih razkrivajo tudi mnogi vidiki v prelomnem obdobju modernizacije habsburških dežel ter vojn s Prusi in Bavarci v drugi tretjini 18. stoletja. Zaradi piščeve doslednosti jih lahko imamo celo za družabno-politične anale lokalnih elit in dober (vsaj dopolnilen) vir za široke raziskave državne in deželne politike, gospodarstva, kulture, komunikacijskih strategij in taktik ter materialne kulture. Raigersfeld je podrobno opisoval vsakdanje službeno delo in druženje s sorodniki, prijatelji, politiki, kleriki, uradniki in funkcionarji, podjetniki, inženirji, trgovci, pomorščaki, častniki, umetniki, obrtniki, kmeti in včasih celo s socialno margino. Dnevniki so prvoosebna pripoved razmeroma resnicoljubne in racionalne osebe o osebah in življenju njegovega socialnega okolja dogodke v realnem času (in ne za nazaj!). Njegove informacije imajo večjo težo kot izčiščena in suhoparna dejstva v zapisih institucij. Raigersfeld je bil namreč stoodstotno socialno dejaven, drugače kot smo vajeni danes. Zelo redko je dan v celoti preživel doma z družino. In če že, je ob takih dneh sprejel vsaj dva ali tri obiskovalce. Običajno pa je poleg svoje službene pisarne neumorno obiskoval nadrejene in podrejene 7 Diaria 1746–1750 (893 pp.); knj. 166, Diaria 1751–1756 (958 pp.); fasc. 199, Diaria 1735, 1739–1740 (40 pp.), 1758–1759 (602 pp.). 8 O definiciji in raznih variantah »ego dokumentov« v zgodnjem novem veku gl. Mat'a, Tagebücher, str. 767 sl. 9 O tem za habsburške dežele Tersch, Selbstzeugnis e, 3–24 in passim. 10 Za Kranjsko gl. dnevnik ljubljanskega pravnika Janeza Gregorja Dolničarja Annales urbis Labacensis za leta 1660–1718 (prevod v: Steska, Annales Urbis Labacensis, str. 18–32, 69–98, 141–186), fragment dnevnika Janeza Danijela barona Erberga (deda Raigersfeldove žene) iz leta 1701 (fasc. 64, pp. 607–618), dnevniška razmišljanja ljubljanskega prošta Rajmunda grofa Auersperga iz let 1792–1804 (Preinfalk, Dnevnik, str. 36). Poseben primer so obsežni in kronološko sklenjeni dnevniki ljubljanskega jezuitskega kolegija iz let 1651–1771, ki so bili nekoč v Raigersfeldovem arhivu ( Diarium ministri ali Diarium praefecturae scholarum) in vsebujejo kratke vesti o delu jezuitov. Ti dnevniki so danes v ARS, Rokopisi: I-31r (1602–1638), I-32r (1651–1671), I-33r (1672–1683), I-34r (1683–1694), I-35r (1694–1706), I-36r (1707–1711), I-37r (1712–1721), I-38r (1722–1736), I-39r (1736–1753), I-40r (1744–1772). 11 Npr. razmeroma obsežni, a sporadični dnevniki tržaškega jurista in uradnika, Raigersfeldovega sodobnika in verjetno znanca Antonia Scusse za leta 1732–1749 (Braun, I Diari 1, 2) ter goriških notarjev Valentina in Mattea Dragogne za leta 1663–1742 (Meneghel – Pil on, Notabilia quaedam). Še pomembnejši so dnevniški zapisi generacijo mlajšega Karla grofa Zinzendorfa, v letih 1776–1782 tržaškega guvernerja: v celoti gre za 56 zvezkov, z obsegom po 300–400 strani; nekaj odlomkov iz let 1747–1782 je objavljenih v Breunlich – Mader, Karl Graf von Zinzendorf, sklenjeno za leta 1776–1782 pa v Klingenstein – Faber – Trampus, Die Tagebücher 1–4. Obsežne dnevnike, ki so vsebinsko razmeroma podobni Raigersfeldovim, je v letih 1742–1776 napisal Raigersfeldov sodobnik in dolgoletni vrhovni dvorni mojster (tudi komornik) Janez Jožef knez Khevenhül er-Metsch (objava v: Aus der Zeit Maria Theresias 1–8). 12 Tu zadošča navedba nekaj najstarejših izpred srede 19. stoletja v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani: Rkp. 361 – Janez Nepomuk Primic (dnevniki), Rkp. 488 – Dnevniki in pisma Luize Crobath Pesjak, Rkp. 688 – Franc Obreza (dnevniki), Rkp. 720 – Josef Anselm Scheuchenstuel, Rkp. 875 – Karel Hynek Macha, Rkp. 1201 – Henrik Etbin Costa itd. Gl. Cobiss in http:// www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2015/katalog_rokopisov.pdf [28. 12. 2018]. Gl. tudi obsežen dnevnik v 38 zvezkih nakelskega župnika Blaža Blaznika iz let 1809–1861 v nemškem jeziku; delno objavljen je v članku: Vrhovnik, Iz dnevnika. Dnevnik Henrika Coste za čas med decembrom 1820 in majem 1821 pa je v celoti posvečen dogajanju kongresu Svete alianse v Ljubljani leta 1821 in zato brez osebnih opažanj (obj. v Holz, Henrik Costa, prevod na str. 45–73 in prepis izvirnika na str. 157–190. O tem dnevniku Pivec-Stelè, Dnevnik, str. 204–206). 8 | Uvod sodelavce, sorodnike in znance, družabne salone – sam ali z ženo, ki je imela svoj, ženski družabni krog. Oba sta nenehno spoznavala ljudi, pomembne in nepomembne, ki so jima nudili informacije, pomembne zanj in za njegovo kariero. Ob vsem tem se ni pomišljal, tako kot je bilo tedaj v Evropi modno, zapisati novic iz eksotične tujine, ki niso imele nobene zveze z njegovim življenjem. Denimo o cenah proizvodov v vzhodni Indiji, arheoloških izkopavanjih v Pompejih, premoženjskem stanju italijanskih knezov in njihovih uradnikov, dvornih političnih aferah itd. Raigersfeld je bil torej družaben in zgovoren, a so nekateri dnevniški zapisi v skladu z avtorjevim značajem tudi skopi, shematizirani in očitno avtocenzurirani, zlasti glede vsakdanjih opravil ali njegovih čustvenih stanj. Značajsko je bil precej težaven, čeprav se je v javnosti in dnevnikih kazal zgolj kot topel družinski patriarh, požrtvovalen in zvest prijatelj ter prizadeven in pošten državni uradnik, kar je navsezadnje večinoma res tudi bil. Nikoli pa ni mogel skriti svoje temnejše značajske strani: bil je samovšečen, izrazit individualist, strog do sebe in enako do sodelavcev, trmast, zamerljiv, netakten, predolgega jezika do vseh, celo do nadrejenih. V tem duhu moramo presojati njegove številne sodbe o dejanjih in ljudeh, ki jih v dnevnikih kar mrgoli. Zaradi tega vseh dnevniških zapisov le ni treba podvreči načelnemu dvomu, a se je tega ter vzgojnega in spominskega cilja dnevniškega zapisovanja treba vedno zavedati in dnevnike soočiti še z drugimi, zlasti uradnimi zapisi. Približno leta 1740 je v razočaranju nad Trstom, organizacijo dela in tamkajšnjimi ljudmi začel občas-no pisati nekakšne dosjeje o značajih, sposobnostih in (ne)uspešnosti, premoženju in karierah nekaterih Tržačanov.13 To pisanje je v letih »nemilosti« na Dunaju razširil na pikantne biografije, nekakšne dosjeje o državnih in deželnih funkcionarjev, znancev in celih družinah iz habsburških dežel ter na nekatere politične, zgodovinske, geografske in kulturne pojave, ki dopolnjujejo dnevnike.14 Zapisi vsebujejo občutljive informacije, zlasti o intimnem, ljubezenskem življenju opisavancev, zato jih Raigersfeld ni želel vključiti med dnevniške zapise. Navsezadnje so se dotikali davnih dogodkov, afer in škandalov, ki jih sam ni videl in jih ni mogel preveriti. Nekateri zapisi so vsebovali tudi občutljive značajske karakteristike osebnih znancev – pravzaprav je šlo za opravljanje, ki se ga je naslišal v salonih in na zasebnih obiskih. Denimo o ljubezenskih škandalih in službenih malverzacijah, karierni nesposobnosti, kriminalnih dejanjih, veleizdajah itd. In ker take vesti niso zadevali njega in njegove družine, jih v skladu s svojim dnevniškim konceptom ni vključil v dnevnik. Iz previdnosti ob precejšnji nediskreciji je v nekaterih »refleksijah« nekatera osebna in krajevna imena celo (sicer zelo preprosto) zašifriral. Tudi dosjeje je tako kot dnevnike zapisoval skoraj do smrti, sproti kot jih je slišal in se zato včasih celo ponavljajo. O sporadičnem nastajanju pričajo občasne datacije zapisov, pa tudi jezik: ko je bil spomladi in poleti leta 1746 tri mesece v Trstu in Gorici, je slišano po večini zapisal kar v italijanščini – tako kot je slišal od pripovedovalcev. Njihova imena in datume pripovedovanj je včasih tudi omenil. Včasih pa je take vestičke zapisal le iz navade (ker niti dneva ni mogel preživeti ne da bi kaj napisal), npr. o vrstah čaja, čokolade, cenah zidarskih storitev itd. Nekaj kasnejših pripisov priča, da so tudi te dosjeje po njegovi smrti prebirali njegovi sinovi (zanesljivo sin Franc Borgia), pa tudi drugi še daleč v 19. stoletju. Dosjeji skupaj s pravimi dnevniki potemtakem tvorijo smiselno celoto. Kažejo veliko dinamičnost in kulturno barvitost poznobaročne plemiške družbe, ne le avtorjevega življenja. S primerjavo uradnih dokumentov pa odstirajo vpogled v ozadje tiste »zgodovine«, ki pogosto kaže drugačno logiko kot veliki in prelomni dogodki, s katerimi največkrat niti niso v neposredni zvezi ali pa jih nacionalna zgodovina ne zaznava kot pomembne. Slovenski in avstrijski zgodovinarji so začeli omenjati zlasti Raigersfeldove dnevnike, pa tudi drugo njegovo gradivo že kmalu po letu 1880, ko je arhiv prišel v Kranjski deželni muzej v Ljubljani. Dnevnikov pa še dolgo niso imeli za pomemben zgodovinski vir, saj so iz njih jemali posamične podatke, kot anekdotična 13 Nedatiran rokopis z naslovom Fata oder besondere Begebenheiten und Memorabilia dieser Stadt und Porto franco (fas. 204, pp. 1–16). 14 Rokopisa Notata Raigersfeld I in II (ARS, AS Rokopisi, I/47r in I/48r). Dosjeji so še v fasc. 185, pp. 371–451. Ta zvezek pa je Ema Umek napačno označila za osnutek dnevnika iz leta 1748 (Umek, Erbergi 2, str. 398). | 9 Uvod dopolnila za kulturnozgodovinsko,15 gospodarsko,16 upravno,17 urbanistično18 in celo gledališko zgodovino19 ter arheologijo.20 Šele v zadnjih desetletjih je historiografija priznala osebne dnevnike (ne le Raigersfeldove) za prvovrsten vir za raziskave družbenih odnosov in politike, zlasti pa vsakdanjega življenja, materialne kulture in umetnosti.21 Marginalizacija dnevnikov je bila deloma posledica dejstva, da so zgodovinarji pisali o terezijanski dobi s stališča političnega centra in Raigersfelda upravičeno niso prepoznavali kot pomembnega državnega odloče-valca. Formalno je bil le državni uradnik srednjega ranga, kakršnih je bilo na Dunaju in v monarhiji precej. Drugi razlog je, da je vsa njegova pisna zapuščina postala raziskovalni srenji znana in dostopna šele po njeni arhivski ureditvi v zadnji četrtini 20. stoletja. In tretji razlog: tako obsežni dnevniki so v raziskovalnem smislu težko obvladljivi brez imenskih in krajevnih indeksov. Zato je bil kljub zavedanju o pomembnosti Raigersfeldovih dnevniških in drugih arhivskih spisov doslej objavljen le njegov avtobiografski kronikalni spis za leta 1697–1732 (»Kurze Nachricht«),22 iz dnevnikov pa nekaj strani z opisom upravnopolitičnih sprememb na Kranjskem med 3. aprilom in 5. majem 174723 ter nekaj izpiskov o slikarjih, ki so delali za Raigersfelda.24 Ob takem stanju in zavedanju o historiografski vrednosti vsakršnih osebnih dnevnikov sem se odločil za edicijo vseh ohranjenih Raigersfeldovih dnevnikov in družinske kronike oziroma avtobiografije iz prvih treh desetletij njegovega življenja, ko dnevniški zapisi niso ohranjeni. Omenjene dosjeje sem zaenkrat pustil ob strani. Zaradi obsega, tehničnih problemov, stroškov ter lažjega iskanja in pregledovanja zapisov sem se odločil za hibridno obliko edicije: uvodna predstavitev Raigersfeldovega življenja, edicijske posebnosti in indeks imen so v klasični knjižni obliki. Vsa besedila dnevnikov in kronike pa so prosto dostopna na svetovnem spletu. To bo v prihodnosti omogočalo tudi lažje vnašanje popravkov in dopolnjevanje edicije. V posebni monografiji pa sem poskusil podrobneje predstaviti njegovo življenje, dobo in okolje, mehanizme in prakse političnega in uradniškega dela ter mentalitete na državni in na nižji deželni ravni.25 Poleg praktičnega pomena za raziskave zgodovine 18. stoletja naj bo ta edicija dnevnikov prispevek k odpravi danes preveč zakoreninjenega prepričanja, da veliki raziskovalni projekti in edicije, ki so bili v 19. in 20. stoletju 15 Radics, Valvasor; Mal, Stara Ljubljana. 16 Franz Martin Mayer je že leta 1882 v monografiji o začetkih trgovine in Orientalni družbi omenil inštrukcijo, ki jo je Orientalna družba poslala Raigersfeldu ob njegovem odhodu na Portugalsko leta 1723 (orig. v fasc. 193, pp. 870–872), Raigersfeldove izpiske iz protokolov Avstrijske dvorne komore in Glavne dvorne komerčne konference (verjetno iz fasc. 175 in 176 ter iz knj. 162) in drobec iz dnevnika za leto 1739 ( Diaria 1739–1740, pp. 633 sl.). Podrobneje je predstavil še opise izboljšav vodnih prometnic in komercialnih cest na Notranjskem ter težav v prometu, o katerih ga je decembra 1750 obvestil cestni mojster ( Diaria 1746–1750, pp. 884–887 in passim), in o poštnih povezavah med Trstom in Dunajem od leta 1730 (tisk voznega reda in pravilnika je v fasc. 204, pp. 813–816). Gl. Mayer, Die Anfänge, str. 101, 102, 113, 125. O Mayerjevi knjigi se je že leta 1883 v Ljubljanskem zvonu razpisal Fran Levec, ki je opozoril na Raigersfeldovo kariero in zasluge za razvoj gospodarstva v 18. stoletju. Omenil je tudi gradivo (tudi dnevnike) v arhivu deželnega muzeja, ki ga je uporabil Mayer (Levec, Pričetki, str. 733–734). Gl. tudi Faber, Litorale, str. 70. Za obdobje od srede 20. stoletja velja omeniti članke in monografije Jožeta Šorna, Eme Umek ter Josipa Žontarja (gl. seznam literature). 17 Žontar, Struktura uprave. 18 Prelovšek, Terezijanski Trst. 19 Škerlj, Italijansko gledališče, passim. 20 Karl Dežman je že leta 1887 v poročilu o keltskih in rimskih novcih ter drugih najdbah iz najdišča ob Ljubljanici pri Vrhniki opozoril na omembo najdišča rimskih kovancev in drugih starin na lokaciji »Dolge njive« v Raigersfeldovem dnevniku (Deschman, Funde, str. 142; povzetek članka je v tedniku Laibacher Wochenblatt, št. 376, 22. 10. 1887, str. 1–3). Raigersfeldov opis najdišča (zanj mu je povedal nek kmet) je bil v resnici bolj natančen: najdišče starih »medalj« z domnevnimi ostanki starih stavb, za katerega so že dolgo vedeli domačini, je bilo na njivah z ledinskim imenom »Dolenje njive« ( Diaria 1751–1756, pp. 80). 21 Predvsem v študijah Josipa Mala, Marka Štuhca, Igorja Weigla in Dušana Kosa (gl. seznam literature). 22 Leta 1931 ga je objavil Arnold Luschin von Ebengreuth v Glasniku Muzejskega društva za Kranjsko (Luschin, Die Freiherren, 1931, str. 18–32). Po Luschinovi objavi in nekaterih drugih zapisih iz Raigersfeldovega arhiva je Matevž Košir leta 2000 orisal prva tri desetletja Raigersfeldovega življenja (Košir, Od kmeta, str. 81–87). V leta 1960 objavljenem geslu »Raigersfeld v Slovenskem biografskem leksikonu (9. zv., SAZU: Ljubljana 1960) se je dnevnikov dotaknil Rudolf Andrejka (Rudolf Andrejka: Raigersfeld. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. Obj. http://www. slovenska-biografija.si/rodbina/sbi481370/#slovenski-biografski-leksikon ogled [28. april 2020]). Ne pa tudi Miha Preinfalk v leksikalnem orisu rodbine Raigersfeld leta 2014 (Preinfalk, Plemiške rodbine 2014, str. 121–130). 23 Luschin, Die Freiherren (1933), str. 103–107. 24 Šorn, Novi podatki, str. 255 sl. 25 Dušan Kos: »V službi njenega veličanstva. Življenje in kariera državnega uradnika, svetovljana in družinskega patriarha Franca Henrika barona Raigersfelda (1697–1760)«. Ljubljana: Založba ZRC, 2022. 10 | Uvod še povsem običajni, danes niso več mogoči zaradi prisiljenosti v hitro, nekomplicirano raziskovanje in pisanje. Tako menijo celo (tuji) recenzenti slovenskih raziskovalnih projektov na področju historiografskih ved, katerih presoje posledično usodno krojijo razvoj slovenskega zgodovinopisja. Še nekaj moram omeniti, kar se v 21. stoletju morda komu sliši čudno. Ob raziskovalni in kakršni koli drugi uporabi edicije pozivam za njeno pošteno citiranje. Opažam, da to ni več pravilo niti med poklicnimi zgodovinarji. Preveč dela sem vložil v to edicijo, da bi bil poziv lahko kdo imel le za objestno pripombo. | 11 ŽIVLJENJE IN KARIERA FRANCA HENRIKA RAIGERSFELDA ZGODNJA LETA Franc Henrik Raigersfeld je bil sin Janeza Sebastijana pl. Raigersfelda. Ta se je rodil leta 1655 očetu Juriju (Urbanu) Rakovcu in materi Marini, podložnikoma gospostva Schrottenthurn v vasi Stražišče pri Kranju.26 Sebastijan je pod okriljem vodje deželnostanovskega knjigovodstva Adama Danijela Dinzla pl. Angerburga leta 1669 odšel na šolanje na jezuitsko gimnazijo v Ljubljani, nato pa začel delati kot pisar pri Dinzlu. Sčasoma je napredoval v knjigovodskega adjunkta. Za delovne zasluge je bil leta 1689 poplemeniten z nazivom »Rakovec pl. Raigersfeld«. Po Dinzlovi smrti je karierni vrh dosegel leta 1696 z imenovanjem na mesto deželnega knjigovodje, ki ga je zasedal do smrti leta 1732. Leta 1690 se je poročil z Marijo Izabelo Sarger pl. Sargfeld in zaživel v slogu zemljiškega gospoda. V Postojni je sezidal dvorec Adlershofen, leta 1711 pa kupil večje zemljiško gospostvo Predjama, ki pa ga je že leta 1719 prodal Janezu Gašperju grofu Cobenzlu. Odtlej je z družino živel v službenem stanovanju v poslopju kranjskih deželnih stanov v Ljubljani.27 Posledično se je tedaj spremenil življenjski slog družine: zemljiški rentništvo je družino umestilo v razmeroma premožni uradniško-intelektualski sloj. Sebastijan in Marija Izabela sta imela šest otrok. Najstarejši sin Jurij Sigmund (roj. 1691) je kot kapucin nameraval v misijon v Indijo, a je leta 1719 v Firencah zbolel in umrl. Hčerka Ana Cecilija (roj. 1692) se je leta 1708 poročila s pisarjem deželnega sodišča dr. Francem Sigmundom pl. Učanom. Hčerka Frančiška Jožefa (roj. 1705) je umrla že leta 1706, najmlajša hčerka Ivana Antonija (roj. 1708) pa se je leta 1725 poročila z Wolfgangom Kajetanom baronom Kuschlanom. Le hčerka Marija Katarina (roj. 1695) je doživela visoko starost: že leta 1710 je postala klarisa v Škofji Loki in tam umrla leta 1771.28 Četrtorojenec, Franc Henrik Jožef, se je rodil v Ljubljani 6. julija 1697 in umrl prav tam 31. marca 1760. Med obema življenjskima mejnikoma je le polovico življenja preživel v rojstnem mestu. Leta 1706 se je tam začel šolati v jezuitski gimnaziji, leta 1712 pa odšel študirat filozofijo na Dunaj. Naslednje leto je študiral logiko v Gradcu, leta 1714 pa pravo spet na Dunaju. Študij je nameraval nadaljevati na univerzi v Leuvnu v avstrijski Nizozemski. Poleti 1715 je počitnice na Ogrskem podaljšal v pravi plemiški grand tour: odšel je na Češko, Bavarsko, Francijo, Porenje in Nizozemsko. Po pol etnem študiju v Leuvnu je potoval še po Holandiji, Angliji in Franciji. Ker so ga bolj kot pravo prevzeli mogočnost holandske trgovine ter merkantilistična miselnost, je septembra 1717 odšel na študij trgovskih ved v Genovo. Novembra 1718 se je vrnil in zaposlil v zasebni trgovski družbi na Reki.29 Leta 1721 je prevzel reško administracijo leta 1719 ustanovljene avstrijske 26 Biografski fragmenti so v fasc. 201, pp. 445–446, 451–455, 461–463, 493 ter fasc. 207, p. 107. 27 Smole, Graščine, str. 199; Košir, Od kmeta, str. 78–80; Preinfalk, Plemiške rodbine 2014, str. 122–123. 28 Gl. fasc. 201, pp. 137–168, 532–541 in Košir, Od kmeta, str. 80–81 29 Kurze Nachricht, pp. 10–20; Košir, Od kmeta, str. 81–83. | 13 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Orientalne družbe s sedežem na Dunaju. Raigersfeld je družbi priskrbel skladišče in ladjedelnico v Trstu in tam osnoval njeno pisarno. Po dogovoru z družbinimi direktorji in po razkrinkanju malverzacij je leta 1723 prevzel organizacijo in vodenje prve avstrijske trgovske odprave na Portugalsko. Julija 1723 je odpeljal iz Trsta tri trgovske ladje in oktobra pristal v Lizboni. Ena od nalog je bila prodaja avstrijskega blaga, nakup kolonialnega blaga za potrebe Orientalne družbe ter vzpostavitev gospodarskih stikov med državama.30 Te dogodke je čez poldrugo desetletje popisal v družinski kroniki in jih leta 1747 ni pozabil dati omeniti v baronski diplomi. V Trst se je vrnil šele oktobra 1724, ko se je dokončno sprl z družbinima direktorjema Kristijanom pl. Schubertom ter Anselmom Francem baronom Fleischmannom. Povod so bili očitki o nepravilnostih pri izvedbi portugalskih odprave, vzrok pa slabo vodenje družbe in agenture v Trstu, ker je dunajska centrala samovoljno spreminjala njegove odločitve. Januarja 1725 je zapustil družbo, finančne zahtevke pa likvidiral šele leta 1728.31 Po vrnitvi v Ljubljano se je takoj zaposlil kot sodni prisednik na deželnem Ograjnem sodišču. Hitro se je vklopil v ljubljansko plemiško družbo ter že čez nekaj dni v gledališču spoznal bodočo ženo, tedaj šele štirinajstletno Marijo Ano baronico Erberg. Poročila sta se 10. junija 1726 na posestvu njene družine v Dolu pri Ljubljani in naslednjih nekaj let živela v svoji hiši v Ljubljani.32 Tam je konec maja 1731 dočakal cesarjev poziv za delo v državnem komerciju v funkciji drugega asistenta predsednika Komerčne intendance v Trstu.33 MERKANTILIST V DRŽAVNI SLUŽBI: TRST, GRADEC, DUNAJ, 1731–1747 Raigersfeld se je med mladostnimi potovanji, študijem in zasebnim podjetništvom prepričal, da gospodarski in finančni kondiciji vladarja in države najbolj koristi izvozna trgovina. To je bil smisel protekcionalističnega merkantilizma. Cilj je bila gospodarska enotnost in samooskrbnost države, bogastvo pa naj se v veča z aku-muliranjem denarja oziroma plemenitih kovin ter izgradnjo industrije. Habsburška varianta merkantilizma – »kameralizem« – je poudarila državni nadzor nad gospodarstvom tudi nad zasebno iniciativo ter krepitev deželnoknežjih regalov. Za oblikovanje centraliziranega gospodarstva pa je bilo treba najprej preoblikovati osnovne finančne, trgovinske in industrijske politike. Državni gospodarstveniki so se usmerili v trgovino na velike razdalje ter v izboljšanje obrtne in industrijske proizvodnje. Že od konca 17. stoletja so se politiki ukvarjali tudi z možnostjo pospešitve pomorske trgovine prek severnojadranskih pristanišč.34 Raigersfeld je to strategijo v praksi spoznaval že v mladosti ob prizadevanju oblasti za osnovanje manufaktur in fabrik na Kranjskem. Že leta 1718 je sodeloval pri ustanovitvi suknarne v Ljubljani za oskrbo Hrvaške vojne krajine, kot so si zamislili njegov oče in dva partnerja.35 Raigersfeld je postal fiskalni in merkantilistični tradicionalist. Bil je pristaš idej tedaj vodilnega avstrijskega kameralista Filipa Jožefa Orsinija grofa Rosenberga, čigar dela je v prepisih imel v arhivu. O njegovem razumevanju gospodarstva, »dobre policije« in njenem odnosu s komercijem, denarstvu, rudarstvu, Dunajski 30 Kurze Nachricht, pp. 25–32; inštrukcija »Orientalne družbe« z dne 17. 6. 1723 je v fasc. 193, pp. 871–886; Gl. Klinger, Un‘ altra Italia, str. 61–69 in Košir, Od kmeta, str. 83–85. 31 Gl. prepis prošnje v fasc. 193, pp. 1073–1074. Prepis cesarjevega dekreta z dne 1. 7. 1728 je v fasc. 193, pp. 1087–1088 32 Kurze Nachricht, pp. 42–62 in Diaria 1725, pp. 102–103. Gl. še Šorn, Trst, str. 150 in Preinfalk, Plemiške rodbine 2014, str. 123–125. 33 Izvirnik dekreta z dne 26. 5. 1731 je skupaj s prepisom v fasc. 202, ovoj Decret de dato Laxenburg den 26. May 1731, womit ich bey der kayserlichen Intendanza Commerciale als secundus As istent ex officio resolviret worden bin (pp. 50–55). 34 O začetkih merkantilizma in kameralizma v avstrijskih deželah gl. Šorn, Začetki industrije, str. 13–29 in 123 ter Faber, Litorale, str. 38–60. 35 Kurze Nachricht, pp. 12–14. O tem gl. Šorn, Začetki suknarne, str. 665 sl.; Šorn, Ljubljanska suknarna, str. 63–64; Šorn, Začetki industrije, str. 115. 14 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda mestni banki, davčni rektifikaciji in trgovini z Anglijo, Turčijo in Ogrsko priča množica elaboratov, »refleksij« in poročil iz 30. in 40. let 18. stoletja.36 V njegovih predstavah so trgovci in obrtniki glavni polnilci vladarjeve blagajne.37 Komercijalne dejavnosti po Božji volji lahko najbolje uravnava absolutistični vladar po načelih »dobre policije« (celota ukrepov za državno in družbeno blaginjo). Nasprotoval je porajajoči liberalni doktrini lais ez faire: državni uravnalni ukrepi ne smejo služiti le posameznikovim željam in projektom, marveč najprej državi oziroma deželnemu knezu.38 Komercij je delil v koristnega in nekoristnega: prvi uvaža surovine in denar ter ju kanalizira v domačo proizvodnjo, drugi oboje odnaša iz dežele in zaslužek omogoča le tujcem. Načelno je nasprotoval poskusom tujcev po monopolizaciji trgovine in proizvodnje v avstrijskih deželah. Obenem se je zavedal, da Orientalna družba in habsburške dežele lahko ponudijo tujim trgom omejen nabor asortimentov z nizko dodano vrednostjo. Menil je, da bi morali veletrgovino dodeliti koncesijskim družbam. Domači podjetniki pa bi morali biti za neko dobo oproščeni davkov. Tudi plemstvu se bi se moralo dovoliti udejstvovanje v industriji in trgovskih družbah. Neagrarna proizvodnja pa mora postati domena manufaktur in fabrik. Podeželskemu in mestnemu obrtništvu ni prisojal sposobnost za komercij, marveč le za dnevno in lokalno preskrbo ljudi.39 Zaradi uravnoteženja notranjega trga v se je zavzemal za prepoved izvoza živil iz Kranjske, za izgradnjo ceste med Ogrsko in Avstrijskim Primorjem ter za zgraditev žitnih skladišč.40 O agraru ni izgubljal besed in fiziokratizem ga ni vznemirjal, razen kolikor je neposredno zadeval merkantilistične načrte. V nasprotju z očetom ga življenje zemljiškega fevdalca ni niti najmanj zanimalo. Nikoli ni vlagal denarja v kmečko posest, niso ga zanimale niti druge posestniške dejavnosti, npr. vojaška kariera, lov in deželna politika. Obnašal se je kot človek novih gospodarskih in življenjskih nazorov: podjetnik, državni uradnik in monarhist, obenem pa urbaniziran in izobražen svetovljan. * Po imenovanju za asistenta v Trstu leta 1731 se je prelevil v državnega uradnika ter se skoraj celo desetletje udejstvoval pri reorganizaciji komercija in pomorstva, pravzaprav celostne gospodarske biti Avstrijskega Primorja in notranjeavstrijskih dežel.41 Komerčna intendanca za Avstrijsko primorje v Trstu je bila zamišljena kot vez in pospeševalec habsbur- škega komercija na severnem Jadranu, a brez ozemeljskih političnih pristojnosti (to je dobila šele leta 1752).42 Bila je neposredno podrejena Glavni dvorni komerčni konferenci na Dunaju. Raigersfeldove naloge leta 1732 so bile zasutje tržaških solin za pridobitev prostora za trgovce in obrtnike, 36 Gl. spise Reflexiones über das Policey- und Commercien-Wesen z dne 30. 11. 1744 (fasc. 195, pp. 272–328) in Wie das Policey- und Commercium-Wesen mit gutten Succes anzugreiffen wäre iz leta 1746 (fasc. 175, pp. 413–426). Podobne teze so v spisu Entwurf derjenigen Grund-Sätze, worauf al e zur Landes-Oeconomie gehörige Wis enschaften […] zum Grund der Vorlesungen gelegt werden könnten (knj. 157, pp. 364–442).ter v fasc. 195, knj. 171 in fasc. 174, 193 in 194. 37 Diaria 1746–1750, pp. 345–346. 38 Spis Wie das Policey- und Commercium-Wesen mit gutten Succes anzugreiffen wäre (fasc. 175, pp. 413–426). Walter Klingenstein, Sozialdisziplinierung, str. 84. 39 Spis Bericht und Gutächten, so in Commercial- und Policey-Wesen von Verschiedenen eingegeben worden (fasc. 175, pp. 428–949). Gl. orn, Delovanje, str. 5 sl.; Valenčič, Žitna trgovina, str. 43 sl. 40 Spis Orientalische Compagnie Privilegia, wie solche abzulösen anno 1732 auf den Tappet war (fasc. 193, pp. 688–696). Gl. Šorn, Začetki industrije, str. 50. 41 V dunajskih arhivih je več Raigersfeldovih dopisov in elaboratov iz dolgega obdobja služenja vladarju. Glede tržaškega komercija v Raigersfeldovem času pa velja omeniti bogato gradivo »Dvorne komore« v Avstrijskem državnem arhivu (OeStA): oddelek FHKA: NHK Kommerz AK Akten, šk. 12–32, Kommerz Lit Akten, šk. 685–783, Kommerz Innerösterreichische Akten, Kommerz Miszel en Akten. AHK: Hoffinanz Innerösterreich Akten, Hoffinanz Innerösterreich Miszel en, Kommerz Innerösterreichische Akten. Delčki so tudi v HHStA: Länderabteilungen – Österreichische Akten: Triest, Istrien, Fiume und Küstenland ter Kabinettsarchiv, Alte Kabinettsakten. Gradivo o tržaških zadevah pred letom 1748 je tudi v več fondih notranjeavstrijskih organov v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu (StLA), zlasti v fondih »Innerösterreichische Hofkammer« in »Inneröstereichische Regierung«. V Državnem arhivu v Trstu (AST) je gradivo iz tega časa zlasti v fondih »Cesarea Regia Suprema Intendenza Commerciale per il Littorale in Trieste, 1748–1776« (popis v Iona, Intendenza) in »Cesarea Regia Consiglio Capitaniale del e Unite Contee di Gorizia e Gradisca, 1754–1777« (popis v Iona, Consiglio). 42 O tem in ozadjih ustanovitve Intendance gl. Bruckmül er, Triest, str. 302 in Faber, Litorale, str. 34, 68–79, 149–150. | 15 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda ureditev mitninskih tarif v Trstu, podpora trgovcem in osnovanje trgovskih konzulatov, izvajanje judikature za domače plemiče, ki se ukvarjajo s podjetništvom, prepoved rabe beneških mer in denarja, prenos preskrbe s soljo habsburških dominijev v severni Italiji na domače podjetnike, skrb za deželnoknežje gozdove, izgradnja nove carinarnice in lazareta in vzpostavitev zdravniške službe, izvajanje protikužnih ukrepov, izgradnja lokalnih cest in skrb za komercialne ceste v zaledju, izboljšanje policijskih ukrepov v Trstu, Gorici in na Reki, oživitev manufaktur, dovoljenje za naselitev judov v Trstu itd.43 Tako obsežnih nalog ni bilo mogoče hitro udejanjiti. Leta 1733/34 je izpostavil glavne ovire pri svojem delu: v Trstu je preveč pohlepnih domačinov, ki so uvedli nepotrebne davke in monopole. Mestne oblasti so nesposobne, sodstvo slabo, preveč je birokracije. Tudi uradniki v Intendanci so nesposobni in tuji podjetniki nimajo podpore, državni zakoni se poljubno razlagajo in izvajajo. V mestu ni stanovanj, najemnine so previsoke, novogradnja pa je otežena, ker je lastništvo nepremičnin razpršeno. Najbolj nujna je regulacija davkov in mitnin v avstrijskih deželah.44 Brezkompromisnost, natančnost in delovna strogost so ga podobno kot pred desetletjem v Orientalni družbi pripeljali v spore z državnimi uradniki in mestnimi patriciji. Še leta 1739 je v »Journalu« tožil, da mu nikoli niso pustili delati, niso mu dajali na vpogled aktov, ovirali so urbanizacijo predmestij, štiri leta in pol ga sploh niso plačevali.45 K slabemu počutju so prispevali tudi očitki o okoriščanju pri nakupu in upravi posesti v predmestju Bel Poggio, ki je sodila v okvir posesti Santi Martiri v lasti benediktinskega samostana sv. Jurija v Benetkah. Cesar Karel VI. je leta 1733 sklenil posest sekularizirati in izseliti redovnike, posest pa nameniti za mestno širitev. Pogajanja s predstojniki samostana je vodil Raigersfeld, ki je moral sprejeti cesarjevo ponudbo, da kar sam odkupi posest. Raigersfeld je julija 1736 samostansko posest kupil v imenu erarja, a jo takoj dobil v zastavo in posest. Cesar si je pridržal odkupno pravico v nedoločni prihodnosti, saj še ni imel načrtov in denarja za širitev mesta. Na tem posestvu je šele celiko pozneje zrasel »jožefinski Trst«.46 Posestva Raigersfeld ni upravljal sam, marveč njegov upravnik. V samostanu sta oba imela stanovanji in tam je Raigersfeld občasno stanoval vse do leta 1746.47 Tem skrbem se je julija 1737 pridružilo vodenje paradržavne družbe za preskrbo vojvodstva Milan (Lombardije) s soljo. Delo je prevzel za šest let kot uslugo dvoru, in to ob obljubi, da se mu bo priznalo pri kandidaturi za svetnika Notranjeavstrijske dvorne komore.48 Kmalu se je sprl z vodilnim družbenikom Maksimilijanom Emanuelom Hil eprandom baronom Prandauuom, ki mu je obljubljal samostojno direk-torovanje, a kasneje na to pozabil. Raigersfeld je upravljanje solne družbe začel prepuščati družbenikom in agentom, sam pa ostajal v Gradcu, kjer je od leta 1736 živela njegova družina. Prošnje za zmanjšanje obveznosti v solnopreskrbovalni družbi in za preselitev iz Trsta v Gradec so obrodile sadove julija 1738, ko so Raigersfelda poklicali na Dunaj, da za Avstrijsko dvorno komoro pripravi referat o mitninskih tarifah. Reforma mitninskih tarif v notranjeavstrijskih deželah se je na dnevnih redih dunajskih vladnih uradov pojavila že okoli leta 1710. Še v naslednjih desetletjih niso bistveno spremenili starih pravil, čeprav so bile predstave o preureditvi v notranjeavstrijski mitninskotarifni komisiji okvirno določene leta 1720, tik po strateški odločitvi za premik veletrgovine na severni Jadran. Mitnino so želeli čimbolj poenotiti: pobirali naj bi jo le še na mejah Notranje Avstrije, odpravili bi deželne in zasebne mitnice, tranzitno in izvozno mitnino pa 43 Cesarjeva Instruction die innerösterreichische Intendenza Commerciale de dato Laxenburg den 26. May 1731, de dato Wien den 27. Februaris 1732 (fasc. 177, pp. 338–349). Faber, Litorale, str. 79–82. 44 V spisu Commercium. Warum solches in denen kayserlichen und besonders österreicherischen Landen der erwünschten Anfang nicht nehmen und weniger Empor komen kann? (fasc. 193, pp. 906–914). Osnutek poročila z naslovom Wie die Commercialia bes er besorget und die dazu tuchtige Talenta nach ihrer Valor aestimirt werden sol ten iz junija 1738 je v fasc. 175, pp. 402–412. 45 Prepis pisma v knj. 160, p. 628. Gl. Faber, Litorale, str. 90–91. 46 Prelovšek, Terezijanski Trst, str. 31, 34; Europäische Aufklärung 1, str. 102. 47 Gl. spomenico iz leta 1738 (fasc. 204, pp. 531–534) ter Diaria 1746–1750, p. 648. Gradivo o prodaji samostana je tudi v AST, Intendenza Commerciale, Il Commerciale, lit. M-30. Prim. Prelovšek, Terezijanski Trst, str. 34. 48 Izvirniki in prepisi pristopnih pogodb in poročil o poslovanju so v fasc. 203 v ovojih Salz-Provista in das Herzogthum Mayland (pp. 712–769) in Salz-Impresa in Herzogthum Mayland angehende Nachrichten (pp. 770–958). Dnevniške omembe o delovanju podjetja so v fasc. 199, Diaria 1739–1740, pp. 647, 653–654, 662–663 ter v knj. 165, Diaria 1746–1750, pp. 3, 32, 68–69, 72, 85, 174, 193, 213, 224–227, 229, 250–251. 16 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda bi po merkantilističnih načelih odpravili. Posamezne dežele so nasprotovale poenotenju in poenostavljenju mitnin, zasebniki pa še odpravi svojih mitnic. Oblasti so tržna nesorazmerja, prevlado tujega blaga na trgih in poslabševanje domače proizvodnje popravljale s povečanjem mitnin in prepovedjo uvoza. A bolj kot so se dunajske oblasti vmešavale v sistem, bolj je postajal nepregleden, partikularen po vrstah blaga, izvoru trgovcev itd. Cesar je imenoval Raigersfelda v notranjeavstrijsko mitninskotarifno komisijo januarja 1732.49 Delo ga je v naslednjih letih oblikovalo v dobrega poznavalca problematike. Čeprav je bila cesarjev cilj v prvi vrsti ureditev trgovine, prometa in infrastrukture med Trstom in Reko z zalednimi deželami, je Raigersfeld na problem gledal celovito: vse trgovske/prometne tarife in davke je imel za osnovo kakršne koli gospodarske in politične ureditve ter pogoj za razcvet »dobre policije« in komercija, zlasti pa za razcvet obeh svobodnih pristanišč na severnem Jadranu. Najprej se je usmeril v normativni partikularizem. Predlagal je, naj se začasno in v korist konkurenčnosti domačega komercija, pristanišč in cest odpravi večina mitnin za tranzit tujega blaga na cestah med Trstom in Tirolsko. Ostanejo naj le mejne mitnine med Tirolsko, Češko, Šlezijo in drugimi cesarskimi deželami, ki jih je cesar Karel VI. sicer že zmanjšal zlasti za blago v tranzitu. Izvozne carine naj se plačajo na meji, uvozne pa v kraju porabe. Komisija se mora nato posvetiti regulaciji deželnih in zasebnih mitnic. Slednje lahko pusti delovati po starem ali pa zmanjša njihovo število kot so že storili na cestah na relaciji Dunaj – Gradec – Trst ter prepolovi tarife. Zasebne mitnice naj ostanejo v koncesiji zasebnikov do poplačila posojil erarju.50 Za preveritev hipotez in obstoječih državnih komerčnih ukrepov je od jeseni 1732 do pomladi 1733 na Štajerskem, Koroškem in Tirolskem proučeval prometno infrastrukturo in tarife.51 V Rottenmannu je že 22. decembra 1732 za Intendanco izdelal referat o načelih in ciljih reforme mitninskih taks v Notranji Avstriji. Predlogi so bili usklajeni s cesarjevima patentoma o pravicah in ugodnostih trgovcev v Trstu (1719), oprl pa se je še na sklepe in predloge Dvorne subdelegirane komerčne komisije ter reformirane mitninske rede. Raigersfeld si še ni upal naravnost predlagati ukinitve zakupnih mitnic, kjer so bili pomembni zakupniki vplivni plemiči. Nevzdržno stanje bi bilo treba presekati in uvesti nove rešitve, ne pa zgolj popravljati staro ureditev. Najprej je treba odpraviti mitninske posebnosti znotraj dežel. Vsaka prepeljana stvar naj se glede na namen (konzum, tranzit, izvoz) podvrže le eni od tarif in obdavči samo enkrat. Pri tem je treba paziti na višino takse, da se domača proizvodnja in promet zaradi previsoke takse ne bi zmanjšala in bi erar trpel škodo; najustreznejše so torej nižje takse. V izogib arbitrarnemu odločanju naj se oceni vrednost blaga in določijo takse za vsako blago, takse pa naj se objavijo. Zmanjšati je treba število mitninskih točk: prevoznik ali trgovec naj plačata na enem mestu, nato pa s potrdilom kjer koli na poti dokazujeta plačano mitnino. Osnovna predpostavka je, da dvakrat dražje blago daje dvakrat večji trgovski dobiček, zato naj bo tudi taksa na cent teže blaga dvakrat višja. Za taksiranje uvoženega blaga predlaga enostavno mitninsko lestvico. Izjema je uvoz surovin za domače manufakture in fabrike: te naj bodo obremenjene z minimalnimi taksami, saj bo dobiček pri dodani vrednosti v domačih proizvodnji odtehtal uvozno izgubo za erar. Najbolj pomembno spremembo predlaga za taksiranje tujega blaga v tranzitu skozi notranjeavstrijske dežele na Tirolsko in naprej v nemške in severnoitalijanske dežele in Švico. Tranzitne takse je treba takoj zmanjšati, da bi v Trst, ki je vstopna in izstopna točka za tuje blago, pritegnili čim več tranzita in ga odtegnili pristanišču Hamburg. Zato se taksiranje tranzita sploh ne sme ozirati na vrednost blaga, marveč le na težo. Raigersfeld še meni, da v korist komercija ne sme imeti prednosti nobena cesta, ki vodi v Trst. Vse naj bodo 49 Kurze Nachricht, p. 60. 50 Prepis poročila z dne 19. 5. 1732 je v knj. 159, pp. 965–973. 51 V fasc. 173 je prepis Relation der Ober- oder Vorder-Österreichischen Hofcammer, dato Insprug den 7. Octobris 1722, an Kayser, womit der Antrag einer Verpachtung der tyrol erischen Zol - und Mauthämbter nachdrücklich widerrathen wird (pp. 425–453). V fasc. 174 so iz leta 1733 Raigersfeldovo poročilo Project, womit sich die tyrol erische Factoren dem Land Kärnten anerbietten den durch das Land abgenohmenen Transitum der Waaren gegen Regulirung der Mauthe wieder Empor zu bringen (pp. 508–510), osnutek poročil Nota der Stras en von Triest nach Lienz (pp. 679–699) ter Abbozzo meines an mich aufzusezen genohmenen Antheils der an Seine käyserliche Mayestät von der Mauthuntersuchung Comis ion von Triest bis Lienz abzugeben habender Relation (pp. 700–721). V fasc. 177 je poročilo Der Grafschafft Tyrol Einkünften und Ausgaben iz leta 1728 (pp. 512–556). K temu Bruckmül er, Triest, str. 300 sl.; Cova, Trieste, str. 26 sl. | 17 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda enakovredne, posamezne dežele pa bodo imele koristi po svojih zmožnostih in geografskih danosti. Tranzit namreč nikakor ne škodi domači industriji, deželam in erarju. Posebno in začasno mitninsko obravnavo predlaga za domače izvozno blago. To mora biti nizko obdavče-no, da ne bi postalo nekonkurenčno v tujini. Ob tem naj vladar podpre domačo industrijo z zmanjšanjem konzumnih mitnin in subvencijami pri surovinah oziroma živilih, kar bi zmanjšalo proizvodnje stroške. Izvoz domačega blaga bi moral biti sploh povsem oproščen mitnin ter brez prisilnosti cest, saj izvozniki prinašajo denar. Obdavčen pa mora biti izvoz tistih surovin, ki bi lahko bile predelane doma. V notranjeavstrijsko prestolnico Gradec se je preselil šele avgusta 1736, ko je mitninska komisija končno le začela zasedati. Članom komisije je na prvi seji komisije 16. avgusta 173652 predstavil referat, ki je temeljil na zgoraj predstavljenem elaboratu. Preliminarno poročilo cesarju so poslali že septembra 1736. Raigersfeldovi zaključki so bili napredni in koristni za erar, domačo proizvodnjo in trgovino. Toda graška komisija tudi po petih letih obstoja še ni oblikovala končnih predlogov. Raigersfeld je poslal komisiji januarja 1737 nov referat, ki je ostal brez odziva. V njem je povzel dotedanje zamisli ter orisal načelne koristi tranzita za erar in gospodarske podsisteme.53 Ker končno poročilo tudi po tem usklajevanju še ni bilo gotovo, so graško komisijo julija 1737 razpustili. Njene naloge je prevzela Glavna dvorna komerčna konferenca.54 Raigersfeld se je jeseni 1738 vrnil v Trst. Še prej, februarja in marca, je moral oditi v prestolnico in za Glavno komerčno konferenco izdelati poročilo o mitninskih tarifah.55 Tam je prvič srečal visoke politike, ki so imeli o teh zadevah veliko znanja. Raigersfeldov nadzornik je bil svetnik in referendar Joahim Jurij baron Schwandtner, ki je imel tehtne pomisleke in vprašanja glede Raigersfeldovega tarifnega sistema in je na marčevski konferenci dosegel potrditev nekaterih svojih načel, po katerih naj bi se ravnal tudi Raigersfeld: ločena obravnava tarif glede na namen blaga (konzum-uvoz, izvoz, tranzit), razlikovanje blaga glede na poreklo (domače-deželno, iz dednih dežel, iz tujine), poenoteno mitninsko taksiranje v Notranji Avstriji ter enkratno plačevanje mitninske takse za konzumno blago v Notranji Avstriji ne glede na deželne meje.56 Raigersfeld se z navodili ni povsem strinjal in je Schwandtnerju v dveh spisih pojasnil svoje zamisli.57 V končnem poročilu iz septembra 1738 je Raigersfeld vendarle upošteval pomisleke ter pripravil shemo taks za konzumno blago. Pri tranzitu pa je ostal pri načelih iz leta 1732: poenotenje in zmanjšanje mitnin (uvedba univerzalne tranzitne tarife in tarifnih seznamov) ter izvzetje od taksiranja strateškega blaga in v korist glavnih cest. Vsi svetniki in predstojniki v avstrijski in Notranjeavstrijski dvorni komori tudi poslej niso delili Raigersfeldovega mnenja. Nekaterim je bila bliže stara ureditev in niso bili naklonjeni poenotenju tranzitnih mitninskih tarif ter trgovinskih naklad in taks v notranjeavstrijskih deželah. Ostali so pri delitvi različnih davčnih postavk med erar in deželne stanove, ne pa pri Raigersfeldovemu predlogu o delitvi prihodkov po njihovi združitvi v eni blagajni.58 Tako se je poenotenje carinsko-mitninskega sistema v splošnem ustavilo pri leta 1737 razglašenih mitninskih redih za Gornjo in Spodnjo Avstrijo, Moravsko in Češko (leta 1739 za Šlezijo). V dednih deželah se je davčni centralizem okrepil po letu 1752, ko so drastično povečali uvozne carine.59 52 Raigersfeldova zapisniki treh sej mitninske komisije leta 1736 so v fasc. 174, pp. 548–576, prepis njegovega referata na prvi seji je na pp. 610–633. 53 Prepis referata je v fasc. 174, pp. 634–670 in z naslovom Mein von Raigersfeld als von Commisari und Referenten bey der innerösterreichischen Mauth- und Tarrifen Commis ion al erunterhänigiste Anfrag über folgende Punckten v fasc. 196, pp. 282–330. 54 Faber, Litorale, str. 91. 55 Faber, Litorale, str. 83, 91. 56 Prepis z naslovom Principia generalia zu Regulirung des innerösterreichischen Mauth-Weesens von Herrn Hofcammerath Schwandtner entworffen je v fasc. 196, pp. 238–248. 57 Prepisa obeh spisov s skupnim naslovom Einige von dem Herren Hoffcammerenrath von Schwandtner an mich gestelte Anfragenpuncten sambt meiner Beantwortung die Regulirung deren innerösterreichischen Maüthe betröffend sta v fasc. 174, pp. 512–546. Še en izvod tega dopisovanja je v fasc. 196, pp. 371–407. 58 Gl. prepis mnenja Franca Antona Saffrana in Franca Antona Pistricha, ki ga je 1. 3. 1739 Raigersfeld dobil od Schwandtnerja (fasc. 173, pp. 456–459). Prepisi gradiva o različnih mitninskih zamislih v Dvorni komori so v fasc. 173: gradivo več avtorjev za regulacijo notranjeavstrijskih mitnin z naslovom Abbozi oder preparatoria zur Arbeit, betröffend die Regulirung der Innerösterreichischen Mauthe und Tariffen iz leta 1738, odgovori baronu Schwandtnerju glede predlogov za regulacijo notranjeavstrijskih mitnin in tarif z dne 1. 3. 1739 (pp. 454–555). O nasprotovanjih vladnim zamislim, zlasti s strani dežele Koroške, gl. Bruckmül er, Triest, str. 307. 59 Beer, Die Zollpolitik, str. 238–243. Specifikacije in obrazložitve novih mitninskih taksiranj v notranjeavstrijskih deželah iz 50. in 60. let 18. stoletja so v OeStA, FHKA, NHK Kommerz IÖ Akten, šk. 527. 18 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Nov zagon je carinsko poenotenje dobilo leta 1762, notranjeavstrijske dežele in Avstrijsko Primorje, kjer je vladal največji kaos, pa so skupen carinski red dobili leta 1766 oziroma 1768.60 Z njim sicer še niso bile povsem odpravljene carine med temi deželami. Trst in Reka sta ohranila svoboščine s tranzitnimi mitninami na nizki ravni. Nihče ni bil več oproščen carin po statusu ali poklicu. Na novo so določili obdavčljive komercialne ceste, postopke obdavčitve in višine taks za blago glede na vrsto in namen ter kazni za tihotapstvo in utajitve. Postulati poenotenja taks so deloma ustrezali Raigersfeldovim idejam: izvozne in tranzitne carine so bile bistveno nižje kot uvozne ter izenačene za določene vrste blaga.61 Konec leta 1738 je bil Raigersfeld razočaran. Ne le da je reforma ostala na pol poti, na Dunaju se mu niso niti zahvalili za večletni trud. Črnogledost le ni bila povsem na mestu, saj ga je Tomaž Gunadaker grof Starhemberg naslednje leto predlagal za svetnika avstrijske Dvorne komore. Imenovali so ga 25. julija 1739, svečano pa je zaprisegel 30. septembra v Hofburgu.62 Imenovanje je bilo posledica dejstva, da so v Dvorni komori Raigersfeldu želeli zaupati komisarstvo v komerčnih in mornariških zadevah v Trstu. Ob tem naj bi še pomagal pri uvajanju v delo novoimenovanemu intendančnemu predsedniku ter tržaškemu civilnemu in vojaškemu glavarju Wolfu Sigmundu grofu Gal enbergu. Z odstopom grofa Rabatte decembra 1739 je Intendanca dobila pomembnejšo vlogo in trdnejši status – postala je vrhovni gospodarski urad v Avstrijskem Primorju, njenemu predsedniku pa sta mu bila zaupana še politično in vojaško glavarstvo v Trstu.63 Raigersfeldovo komisarstvo v Trstu je bilo jasno določeno: ocenitev načrtovanih projektov v pristanišču (čiščenje in poglobitev pristanišča, izgradnja novega pomola, ureditev nabrežja in objektov), likvidacija ostanka vojne flote in propadajoče Orientalne družbe, predaja pristaniških pristojnosti intendančnemu asistentu Carlu grofu Cozzoliju, presoja moči tržaškega komercija ter uvajanje grofa Gallenberga.64 Začel je optimistično in že 15. januarja 1740 pregledal pristanišče, ladje, arzenal in lazaret ter se sestal s pristojnimi uradniki. Februarja 1740 je mornariške agende formalno predal grofu Cozzoliju in poveljniku mornarice podpolkovniku Giuseppeju Perel iju. Spomladi 1740 sta bili dve galeji v slabem stanju. Za eno je Raigersfeld predlagal razgradnjo, za drugo pa je našel nekaj interesentov, ki pa niso ponudili primerne kupnine. Za manjše ladje je spočetka predlagal njihovo potopitev za temeljenje novega pomola ali pa prodajo. Zdi se, da je bilo prehitro pristajanje na vedno nižje ponujene kupnine že tedaj in kasneje največji kamen spotike v Raigersfeldovem kariernem življenjepisu. Po številnih nesporazumih z intendančnimi in mestnimi uradniki je Raigersfeld junija odšel v Ljubljano in grofa Gal enberga prepričal, da mora oditi v Trst. To se je čez dober mesec sicer zgodilo, a je že septembra ostal brez predsednikove podpore, ker je Gal enberg odšel v Ljubljano in nato še uradno odstopil.65 Cozzoli in Franc Anton pl. Eder pa sta Raigersfelda takoj nato na Dunaju obdolžila malverzacij pri likvidaciji flote, tj. za podcenjeno odprodajo ladij in osebno okoriščanje.66 V takih razmerah Raigersfeld do jeseni 1740 ni zaključil nobene naloge. Zato je predpostavljene prosil za pomoč, ukaze in dovoljenje, da bi zaplete predstavil Glavni komerčni konferenci. Nazadnje je zahteval uradni in častni odpoklic, kar so mu odobrili šele marca 1741 in aprila se je vrnil na Dunaj. * Z imenovanjem začasnega komisarja Intendance in obeh glavarstev Janeza Seifrida grofa Herbersteina je bil zadovoljen, saj ga je kot sposobnega ter komerciju in merkantilizmu privrženega funkcionarja poznal še iz časa dela v komisiji v Gradcu. Sam pa v Avstrijski dvorni komori ni dobil nobene pomembne zadolžitve. Očitno je bilo, da se očitkov iz zadnje tržaške epizode še dolgo ne bo mogel otresti. Njegova kariera v državni 60 Beer, Die Zollpolitik, str. 245–251. 61 Patenta z 18. 10. 1766 in 30. 9. 1768. Beer, Die Zollpolitik, str. 253–254. 62 Diaria 1739–1740, p. 633. 63 Faber, Litorale, str. 83. 64 Tako v dekretu Glavne dvorne komerčne konference iz druge polovice oktobra, ki ga je podpisal svetnik Schwandtner (prepis je v fasc. 204, pp. 747–749). 65 O tem podrobno v Kos, O melanholiji. 66 Prepisi štirih Ederjevih pisem iz leta 1740 s pritožbami baronu Schwandtnerju so v fasc. 193, pp. 989–1004. | 19 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda upravi je v resnici stagnirala še celih šest let, a z Dunaja še ni hotel in mogel. Tam se je otepal očitkov o napakah v Trstu s spomenicami, pritožbami, delovnimi elaborati in referati (po naročilu ministrov). V letih 1742–1744 se je zapletel še s kritiko nove trgovinske pogodbe s habsburško zaveznico Anglijo.67 Arhitekt pogodbe je bil Filip Jožef grof Kinsky, ki je bil v letih 1728–1736 cesarski veleposlanik v Londonu in je veljal za eksperta za Anglijo. Kinsky je Raigersfeldu do smrti zameril kritiko, ki jo je zapisal leta 1744 na prošnjo Janeza Ferdinanda grofa Kuefsteina, predsednika Glavne dvorne komerčne konference in direktorja Dvorne blagajne.68 Raigersfeld je namreč upravičeno opozoril, da je v predlagani pogodbi opazna neenakopravnost avstrijske strani. Neenakopravnost v prvi vrsti izhaja iz avstrijske industrijske nerazvitosti, zato ni primerno pristati na sproščen uvoz kolonialnega in domačega blaga iz Anglije v habsburške dežele in ob tem angleški strani dati še davčne ugodnosti za volnene izdelke in luksuzne tekstilne izdelke, ki so bili v pogodbi iz leta 1728 primerno obdavčeni. Od angleške strani obljubljene nizke carinske stopnje pri uvozu avstrijskega blaga v Anglijo (baker, železo, vino) so bile po njegovem mnenju neekskluzivne (take ugodnosti so imele v Angliji namreč tudi druge države) ter dejansko nekoristne in nekonkurenčne. V narodnogospodarskem smislu bi bilo bolj koristno, da bi domačo proizvodnjo zaščitili pred vsakršnim, tudi angleškim uvozom končnih izdelkov. Treba bi bilo podpreti domače ladjedelstvo in omejiti nakupe in popravila plovil v tujini. Za trgovanje je treba angleški strani dovoliti le predstavništvi v Trstu ali na Reki. Nezaslišana je tudi angleška zahteva po lastnih skladiščih in agenturah v ogrskih in dednih deželah. V takem primeru bi bili angleški trgovci izenačeni z domačimi. Še več, nobenih javnih dolžnosti in obvez do avstrijskih dežel ne bi imeli, kar bi vodilo v oblikovanje avtonomnih kulturnih in verskih kvazientitet oziroma nekakšnih »svobodnih pristanišč« po vsej državi. V zaključku je Raigersfeld oporekal še liberalističnemu odvezovanju rok podjetnikom. Nasprotno: država mora varovati svoje interese pred tekmeci, državni uravnalni ukrepi pa ne smejo služiti le posameznikovim željam in projektom, marveč najprej državi (deželnemu knezu).69 Kljub trudu devetinštiridesetletni državni uradnik v začetku leta 1746 še vedno ni dosegel rehabilitacije. V službi je bil omejen na poročanje o komerčnih in mitninskotarifnih zadevah na zasebnih (ne pa uradnih) pogovorih pri ministrih. Nekaj volje mu je vlil predsednik Intendance Janez Seifrid grof Herberstein, ki se je na Dunaju udeležil seje Tajne dvorne konference. Zato je grofu toliko lažje obljubil, da mu bo za nekaj časa šel pomagat v Avstrijsko Primorje. Kraljica ga je nato prosila, naj gre tja le za nekaj tednov kot Herbersteinov pomočnik in komisar pri ureditvi solne preskrbe in trgovine ter opravi še vizitacijo deželnoknežjih gozdov na Goriškem in v Gradiški. Herberstein je v resnici potreboval pomoč pri zamudni komisarski operativi, s čimer je Raigersfeld imel izkušnje: že oktobra 1731 je po ukazu tedanjega intendančnega predsednika Wolfa Vajkarda grofa Gallenberga vizitiral plovne kanale, reke in deželnoknežje gozdove v okolici Gradiške in Ogleja.70 Raigersfeldova delovna omejitev ni dolgo zdržala: ni se mogel izogniti nalogam, ki so bile sicer v pristojnosti Intendance: davkom, urbanizmu, naseljevanju tujcev, organizaciji proizvodnje itd. Vsak dan se je srečeval s podjetniki, se ukvarjal z novimi zamislimi in prošnjami.71 Njihove pripovedi so Raigersfelda prepričevale, da se v Trstu še vedno slabo gospodari z državnim premoženjem, da je veliko malverzacij, korupcije in zanikrnosti, utajevanja davkov, nedelovanja pravne države itd. Naslišal se je celo negodovanja o Herbersteinovem vladanju, dolgovih in malomarnosti.72 67 O Raigersfeldovem prispevku v pogajanjih z Anglijo v letih 1739–1745 gl. navedbe v Dickson, Finance I, str. 338. 68 Diaria 1746–1750, p. 272. 69 En čistopisni izvod Raigersfeldovega mnenja za Glavno dvorno komerčno konferenco z dne 31. 7. 1744 z naslovom Reflexiones über den zwischen ihro zu Hungarn und Böheimb königlichen Mayestät und der Cron England vorhabenden Commercien Tractat iz leta 1744 je v knj. 171 (88 pp.), drugi v fasc. 196 (pp. 149–214), tretji pa je najbrž še danes (zagotovo je bil v začetku 20. stoletja) v knjižnici grofov Kinsky v Pragi (Weber, Bericht, str. 117). V fasc. 193 je še ena kopija za Raigersfeldov arhiv z naslovom Meine Reflexiones und Bedenken über den englischen Commercien (pp. 792–859). 70 Prepis Raigersfeldovega poročila z naslovom Meine Notata von der Stadt und der Gegend von Aquileia, wohin ich anno 1731 in Oktober auf Befehl der Intendanza præsidio eine Tour gemacht iz leta 1731 je v fasc. 203, pp. 188–194. 71 Diaria 1746–1750, pp. 85–86. 72 Prav tam, pp. 82–83. 20 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Dne 28. 5. sta s Herbersteinom in maloštevilnim spremstvom le odšla na vizitacijo deželnoknežjih gozdov.73 Na poti sta pregledovala še drugo državno premoženje, davčni praktikum, preverjala stanje komercialnih cest, plovnih kanalov, mitnic, tekstilnih fabrik in tihotapstvo. Po petih dneh v Gradiški sta 2. junija prispela v Gorico. Tam sta imela več časa za druženje z mestnim in podeželskim plemstvom. Mesto sta zapustila šele 28. julija, naslednji dan pa se vrnila v Trst.74 Raigersfeldova glavna naloga je bila izpolnjena in 10. avgusta se je vrnil k družini na Dunaj.75 V prestolnici je takoj začel lobirati za stalno službo. Najbolj ga je mikalo obljubljeno nadaljevanje dela v mitninskotarifnih zadevah. Šele marca 1747 pa sta se kariera in življenje zavrtela v drugo smer. Kraljica je že junija 1746 izdala resolucijo o upravnih spremembah v notranjeavstrijski upravi. Na Kranjskem je politična situacija čez nekaj mesecev ušla izpod nadzora lokalne politike. Friderik Viljem grof Haugwitz, od decembra 1746 do marca 1747 kraljičin komisar, je prišel na Kranjsko, da bi izvedel reformo stanovskega in deželnoknežjega gospodarstva in finančnega poslovanja.76 Haugwitz je dobil navodila za preiskavo gospodarjenja deželnega vicedoma na Kranjskem, izdatkov, davčnih zaostankov, dolgov, dohodkov od regalij in deželnoknežjih gospostev ter volitev generalnega deželnega prejemnika leta 1745.77 V poročilih se je osredinil na nerazumnost vplačil in porabe denarja deželnih stanov, nasedle investicije, nepravilno obdavčevanje mest, izvzetost plemstva od plačevanja davkov, nered v knjigovodstvu, zadolženost dežele, zaostanke in mahinacije pri vplačilih in izplačilih kontribucije, razmah kmečke trgovine, na pritožbe mest nad zemljiškimi gospostvi in deželnimi stanovi glede davkov, trgovine, šušmarstva itd.78 Kraljici je predlagal popolno reorganizacijo deželnoknežje uprave, gospodarskega in davčnega sistema ter ločitev političnih in sodnih zadev od finančnih. Kraljica je potrdila njegove predloge in 1. marca 1747 ustanovila Dvorno in komorno komisijo za upravo komornih dohodkov. Vse pa je bilo že pripravljeno za ustanovitev novega osrednjega vladnega urada – Reprezentance za komorne, komerčne in politične zadeve. Že 23. marca je Haugwitz provizorično zagnal delo Kraljevega urada in Komorne komisije79 in se 27. marca vrnil na Dunaj. Na velikonočni ponedeljek (3. aprila) je Raigersfeld v dnevnik zapisal, da sta ga Haugwitz in kraljica zaprosila, da bi se kot svetnik pridružil novoustanovljeni kranjski Reprezentanci v Ljubljani.80 Za predsednika je kraljica najprej imenovala deželnega glavarja grofa Antona Jožefa grofa Auersperga, za podpredsednika dotedanjega predsednika Intendance v Trstu Janeza Seifrida grofa Herbersteina. Prvi svetnik je postal Henrik Janez grof Orzon, ostali so bili Jošt Vajkard grof Barbo, Leopold Karel grof Lamberg, Ernest Benjamin baron Mittrowsky in kot zadnji po vrsti Raigersfeld. Istega dne kraljica reorganizirala sodstvo z Deželnoglavarskim sodiščem in Kraljevo apelacijsko komoro.81 Raigersfeld je med pogajanji za to službo zahteval poplačilo stroškov in zaostalih plač, polno svetniško plačo, plačilo selitve v Ljubljano ter baronski naslov zase in. Kraljica mu je priznala naslednje zahtevke: 1200 goldinarjev osnovne plače in dosmrtno izplačevanje polovice plače komornega svetnika (750 goldinarjev); drugih 750 goldinarjev bo dobival dokler ne bodo poplačani dolgovi na račun zaostalih plač.82 Baronat mu 73 Prav tam, p. 87. 74 Prav tam, pp. 136–137. 75 Prav tam, pp. 141–145. 76 Žontar, Struktura uprave, str. 15–34; Walter, Österreichische Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte, str. 89–104; Dickson, Finance I, str. 265–296. 77 Prepis navodil z dne 28. 12. 1746 je v OeStA, FHKA, AHK GB, št. 299, fol. 336v–341r. 78 Gl. izvirnik Haugwitzevega poročila z dne 7. 2. 1747, protokol seje komisije z dne 30. 1. 1747 (OeStA, FHKA, AHK HFIÖ Akten, šk. 158) ter kraljičine pripombe k poročilu o anomalijah v kranjskem sistemu z dne 6. 7. 1747 (OeStA, HHStA, KA AKA, šk. 28, št. 15). O tem Žontar, Poseganje, str. 21–22. 79 Prepis Haugwitzeve inštrukcije za delovanja novega urada je v fasc. 207, pp. 258–325. 80 Diaria 1746–1750, pp. 253–256. Obersteiner, Verwaltungsreformen, str. 24–25; Faber, Litorale, str. 101–102; Hochedlinger, Die Maria-Theresianische Staatsreform, str. 552–555. 81 Prepis Herbersteinovega imenovanja z dne 12. 4. 1747 je v OeStA, FHKA, AHK GB, št. 299, fol. 382r–383r Prepisa dveh kraljičinih resolucij z dne 8. 4. 1747 sta v fasc. 190, pp. 581–582 in fasc. 191, pp. 607–610 ter v ARS, AS Reprezentanca, šk. 179, knjiga resolucij za leto 1747, pp. 5–9 (prva resolucija). K temu gl. Žontar, Struktura uprave, str. 36–37, 41. 82 Diaria 1746–1750, pp. 257–260, 262. Izvirnik dekreta o Raigersfeldovem imenovanju z dne 15. 4. 1747 v celoti potrjuje finančni dogovor (fasc. 202, pp. 615–616), prav tako kraljičina resolucija z dne 8. 4. 1747 (ARS, AS Reprezentanca, šk. 179, knjiga resolucij | 21 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda je odobrila brez pripomb.83 Tako je zadovoljen odšel v Ljubljano že aprila 1747, šele julija 1747 pa se je lotil selitve družine v Ljubljano. Septembra se je zaradi tega vrnil na Dunaj in se z družino v kranjsko glavno mesto preselil šele prvi dan 1748. leta.84 LJUBLJANSKO SLUŽBOVANJE, 1747–1760 V Ljubljani je Raigersfelda pričakalo okolje, s katerim ni imel tesnih stikov že vsaj petnajst let. Vidna posledica nove službe je bil upad števila elaboratov in prepisov spisov o velikih državnih projektih in temah. V Ljubljani se je moral tako kot v Trstu ukvarjati s praktičnimi nalogami. Veliko časa mu je jemala skrb za dom in druži-no, zlasti prenova družinske palače ter vzgoja in kariere sinov. To je mogoče opaziti tudi v strukturi in vsebini dnevnikov od aprila 1747 do decembra 1759. Upravna reforma leta 1747 ni odpravila moteče povezanosti deželnega sodstva in uprave in nekateri funkcionarji so še naprej delovali v vseh treh glavnih deželnih političnih oziroma sodnih organih. Za nameček so bili vpleteni v stare škandale in niso mogli prekiniti s starimi oblastnimi vzorci, intrigantstvom, korupcijo in birokratsko nesposobnostjo. Tujci v deželi (med njih leta 1747 lahko prištevamo tudi Raigersfelda) se v taki družbi niso dobro počutili, saj političnih ozadij in zavezništev niso poznali. V prvih letih službovanja je Raigersfeld največ sodeloval s Herbersteinom ter svetnikoma Mittrowskym in Joštom Vajkardom grofom Barbo. Medtem ko z zadnjima ni imel težav, ga je Herbersteinovo obnašanje kmalu začelo motiti. Glavni problem je bil grofov koleričen značaj, posledici pa nepotrpežljivost in brezkompromisnost. V Ljubljani so ga podpirali redki domačini, npr. deželni namestnik Leopold Karel Lamberg, nasprotoval pa deželni glavar Anton Jožef Auersperg in deželni stanovi.85 Za uspešno davčno regulacijo oziroma združitev davkov, vojaških in komornih zadev so namesto deželnih reprezentanc že 6. oktobra 1748 ustanovili deželne Deputacije. Kranjska je nadzorovala še grofiji Goriško in Gradiško do leta 1754, ko so zanju ustanovili skupno glavarstvo. Odtlej sta bili grofiji podrejeni Univerzalnemu komerčne-mu direktoriju na Dunaju, Reprezentanca pa je od njiju dobivala v vednost poročila v upravnih zadevah. Leta 1752 je postala samostojen provincialni političnoupravni organ tudi Glavna intendanca za Avstrijsko Primorje.86 Predsednik kranjske Deputacije je postal grof Herberstein, Raigersfeld pa je postal član Apelacijske komore, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevo vlado, ter imel enak rang in plačo, kot so ju imeli deputacijski svetniki.87 Glavni problem reorganizacije sta bila ponovna združitev uprave in sodstva ter rivalstvo med obema orga-noma. Spore med obema je razrešila kraljica tako, da sta urada dobila enak status. Nesoglasja so ostala, čeprav je bila Vlada od decembra 1748 pristojna le za sodstvo, Deputacija pa za politične zadeve. Aprila 1749 je prišlo do nove reorganizacije, ki je spet ločila sodstvo in upravo.88 Tudi na Kranjskem so Deputacijo preoblikovali v Reprezentanco in komoro, njen svetnik, zadolžen predvsem za gospodarske zadeve, pa je postal tudi Raigersfeld. Predsednik je ostal grof Herberstein.89 Reprezentanca je bila pristojna za finančne, gospodarske ter vse javne in upravne zadeve, torej tudi za mestno gospodarstvo, pozneje še za verske, zdravstvene in dobrodelne zadeve. Bila je podrejena novi osrednji vladi Directorium in publicis et cameralibus. V naslednjih letih je kranjska Reprezentanca izgubljala pristojnosti, kar se je odrazilo v njeni kadrovski strukturi: v letih 1757–1760 sta bila v njej poleg predsednika Herbersteina le dva polno plačana svetnika ter vojni komisar. Po Raigersfeldovi smrti je njegovo mesto ostalo nezasedeno do ukinitve Reprezentance leta 1763. za leto 1747, fol. 7). 83 Diaria 1746–1750, pp. 259–263. 84 Prav tam, pp. 391–394. 85 Prav tam, pp. 394–395. 86 Žontar, Struktura uprave, str. 51–52; Faber, Litorale, str. 15 sl., 101–109. 87 Personalna sestava novih organov in višina plač osebja je v OeStA, FHKA, AHK HFIÖ, šk. 162. 88 Obersteiner, Verwaltungsreformen, str. 53–54; Tapié, Marija Terezija, str. 114–115. 89 Žontar, Struktura uprave, str. 59–63; Faber, Litorale, str. 17. 22 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Takoj po ženini smrti leta 1752 so Raigersfeldovi spori z Herbersteinom za nekaj mesecev prenehali. Februarja 1753 mu je Herberstein celo dovolil skrajšan delovnik zaradi žalovanja.90 Do izteka šestmesečnega žalovalnega obdobja je zato v dnevniku malo vesti o delu v Reprezentanci in komisijah. Nato se je v njem spet prebudil vestni uradnik in je začel delati v prejšnjem ritmu, ne pa tudi podrobno opisovati dogajanja v Reprezentanci kot prej. Raigersfeld se je šele na novoletni dan leta 1755 odločil, da bo v dnevnik spet zapisoval opažanja o delu v službi. Toda šele leta 1757 je Raigersfeldovo družabno življenje spet postalo bolj pestro. Z ostarelim in vedno manj dejavnim Raigersfeldom se Herberstein ni več želel ukvarjati in ga je hotel na lep način spraviti iz Reprezentance. Februarja 1759, ko je bil na Dunaju, ga je poskušal podtakniti kraljici Mariji Tereziji za vzgojitelja enega od njenih sinov, o čemer se Raigersfeldu ni niti sanjalo.91 Novembra 1759 je Raigersfeldovo delavnost okrnila huda bolezen, zato je še pogosteje delal kar na domu vse do smrti 31. marca 1760.92 Kljub sporom in značajskim razlikam sta stara sodelavca ohranila spoštovanje do konca: Herberstein je bil edini nesorodnik, ki ga je dal Raigersfeld poklicati k svoji smrtni postelji in grof je tam Raigersfeldu sveto obljubil, da bo poskrbel za njegove sinove.93 * Raigersfeldovo delo v Ljubljani je bilo rutinirano, a zelo pestro. V resnici je delal na skoraj vseh področjih, ki so spadala v delokrog najvišjega deželnega urada, čeprav se je želel ukvarjati predvsem z gospodarstvom. Njegovi dnevniški zapisi orisujejo vso zapletenost in neurejenost uradniškega dela. Deželne reprezentance so delale po usmeritvah kraljice in osrednje vlade. Vsak teden so z Dunaja v Ljubljano in druga deželna glavna mesta prihajali patenti in okrožnice. V konkretnih deželnih, lokalnih ali osebnih zadevah so delo določale dvorne resolucije, ki so jih morali udejaniti reprezentančni svetniki. Ti so samostojno obravnavali zadeve, o njih pa odločali na gremijalnih oziroma plenarnih sejah ob torkih, sredah in četrtkih. Predsednik Reprezentance je bil prvi med enakimi in ne redko so svetniki izglasovali drugačen sklep kot ga je sam dal na glasovanje. Raigersfeld je o skupnih zasedanjih največkrat zapisal le, da se je udeležil seje »sveta« oziroma neke komisije ali konference. Uradniki so morali biti v pisarnah dopoldan in popoldan med 8.00 in 19.00 (vmes so imeli dveurni odmor). Raigersfeld je svojo prisotnost v dnevnikih običajno navedel, zato vemo, da je bil v uradu včasih le dopoldan (najpogosteje je začel ob devetih, ob enajstih pa ga ni bilo več v pisarni), včasih le popoldan ali pa dopoldan in popoldan. Včasih je prišel v pisarno šele ob treh ali štirih popoldan in tam ostal dve, tri ure, redko do osmih zvečer. Alibi za daljše odsotnosti z delovnega mesta, kar je bil modus operandi višjega uradništva in funkcionarjev, čeprav v nasprotju z novimi paradigmami delovnega in prostega časa, mu je dajalo tudi delo v številnih komisijah. Kakovost dela je bila odvisna od funkcionarjev, ki so jih jemali v službo po osebni presoji. Pretendentov na deželne službe je bilo kljub slabemu plačilu vedno veliko. Tudi Raigersfeldu so se začeli udinjati kandidati takoj po prihodu v Ljubljano.94 Pri presoji kandidatov je bilo prvo sito preizkus znanja. Klientelizem in negativna selekcija v državni upravi sta imela posledice za kakovost dela. To so na Dunaju zaznavali in kraljica je decembra 1749 ukazala predsedniku in svetnikom, naj vodje deželnih uradov vsakega pol leta poročajo o prizadevnosti osebja.95 Reprezentančni svetniki, ki so pregledali praviloma visoke ocene dela, so vedeli, da stanje ni sijajno in vodstvo je spomladi 1750 opozorilo osebje na večjo pazljivost pri delu.96 Tudi Raigersfeld je kot ocenjevalec večkrat diskretno opozoril uradnike na malomarnosti in nedelavnost. Če to ni zadoščalo, jih je še uradno opozoril ali celo odpustil. Raigersfeld ni razpolagal z neposredno obremenilnimi dokumenti o velikih proračunskih malverzacijah v deželi, čeprav je o okoriščanju z javnimi sredstvi vsaj do leta 1731 lahko izvedel od očeta Sebastijana. Ta je kot deželni knjigovodja po službeni dolžnosti moral vedeti za uzurpacije deželnih financ. Koruptivno-klientelistična dejanja in posredovanja pa so od pamtiveka zahtevala protiusluge. Raigersfeldu se darila in nagrade v zmernem 90 Diaria 1751–1756, p. 409. 91 Diaria 1758–1759, pp. 378, 388, 439. 92 Prav tam, pp. 565–566, 572. 93 Pismo Mihaela Raigersfelda bratu Maksimilijanu z dne 3. 4. 1760 v fasc. 218, p. 1055. 94 Diaria 1746–1750, pp. 305, 306, 315, 330. Prim. tudi navedbe v Obersteiner, Verwaltungsreformen, str. 70–80. 95 Dekret z dne 20. 12. 1749 je v ARS, AS Glavarstvo, šk. 10, mapa Publico-Politica C-11, št. 1. 96 Diaria 1746–1750, p. 708. | 23 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda obsegu dolgo niso zdeli neprimerni. Zmernost je pri njem pomenila simbolična darila, nikakor pa v denarju. Med reševanjem kariere je leta 1746 s Krištofom Lovrencem baronom Flachenfeldom nekaterim visokim funk-cionarjem na Dunaju dostavljal školjke in ribe iz Trsta. Čeprav ni šlo za velike vrednosti, ga je to početje kasneje začelo pekliti in leta 1751 je začel načelno odklanjati vsakršna darila za svoje delo. V Reprezentanci so delovale stalne komisije za plovbo (navigacijo) po Savi in Ljubljanici, za fevdne zadeve, za dobrodelne ustanove ter dvorni konsezi za komerčne zadeve (ta najprej kot Dvorna komisija za javne in upravne zadeve), sanitetne (zdravstvene) zadeve ter Konsez v zadevah deželnega kneza in podanikov. Poseben status sta imela cestna direkcija in tobačni zakupni urad. In v skoraj vseh komisijah oziroma njihovih spisih je mogoče opaziti Raigersfeldovo delo, glas in roko. Raigersfelda so vedno zanimali poskusi izboljšanja davčnega sistema. To je imel za osnovo in pogoj vsakega uspešnega gospodarstva in države. Na praktični ravni se je občasno in vse redkeje še ukvarjal z mitninskimi tarifami, predvsem s konkretnimi zadevami, npr. z uvozom vina, prašičev, žita, soli itd.97 Zelo boleče za lastnike premoženj je bilo odmerjanje in pobiranje splošnega premoženjskega davka. Za posredovanje za oprostitev davka so Raigersfelda naprošali znanci do leta 1751.98 Že leta 1747 je postal tudi zunanji član Glavne deželne cenilne (rektifikacijske) komisije. Uradnikom na terenu je dajal napotke in prisostvoval izmeram.99 Leta 1749 je postal predsednik Komerčnega konseza za napredek trgovine in industrije, ki mu predsedoval do smrti leta 1760.100 Konsez je skrbel za izgradnjo trgovskoprometne infrastrukture, razvoj trgovine in industrije ter zaviranje uvoza.101 Raigersfeld je predlagal člane konseza in izbiral pisarniško osebje. Ob vseh kadrovskih težavah, pomislekih dunajskih organov ter sporih s Herbersteinom in lobiji pa ni mogel uresničiti svojih zamisli. Organizacijo industrije je država prepustila deželnim uradom, fabrikam in manufakturam. Obrt so leta 1754 razdelili na policijsko in komerčno. Slednja je bila v največjem državnem interesu.102 Raigersfeld je leta 1752 predlagal ukinitev večine cehov dejavnosti, ki pomenijo osnovo za manufakturno proizvodnjo. Vsekakor morajo omejiti svoboščine v notranji upravi cehovskega organizacije dela in življenja članov ter odstraniti monopolistično značaj in politični vpliv cehov v mestih in trgih.103 Komerčno obrtništvo in zunajcehovska proizvodnja sta v 50. letih na Kranjskem vendarle postajala pomembni dejavnosti. Leta 1762 je delovalo že 3775 mojstrov in pomočnikov v 68 obrteh (brez trgovcev), izvoza poglavitnih obrtnih proizvodov pa je bilo za več kot 1.100.000 goldinarjev. Večina te vsote je sicer odpadla na proizvodno živega srebra in železa.104 O tega so kranjske fužine po Raigersfeldovih informacijah iz leta 1753 proizvedle dobrih 30 ton jekla in 571 ton železa v skupni vrednosti 246.000 goldinarjev.105 Tako sliko potrjujejo uradne statistike kranjskega uvoza in izvoza (in drugih dežel) za leto 1761, ko so s Kranjske skozi Trst v italijanske dežele, Dalmacijo, Istro, Moskvo, Hamburg in Turčijo izvažali predvsem surovine in polizdelke, uvažali pa dražje prehrambene, oblačilne in luksuzne izdelke. Pomorski izvoz skozi Trst je izrazito prekašal uvoz v Avstrijo, v goldinarjih 781.976 : 96.325.106 V Reprezentanci in Konsezu je imel Raigersfeld veliko dela s praktičnimi zadevami obrti in (potrjevanja) ejmov v podeželskih trgih,107 npr. z delovanjem vinotočev108 in mestnih mesarjev.109 Pogovarjal se je s predstavniki 97 ARS, AS Reprezentanca, šk. 99–104. Diaria 1746–1750, pp. 425 sl.; Diaria 1751–1756, pp. 66, 72, 73. 98 Diaria 1746–1750, p. 607. 99 Prav tam, p. 447–448. 100 Žontar, Struktura uprave, str. 53–54. ARS, AS Reprezentanca, šk. 21 (spis št. 63). 101 Žontar, Kranjski »consessus commercialis«, str. 199; Šorn, Delovanje, str. 3–20. 102 O proizvodni problematiki na Kranjskem v terezijanski dobi gl. Šorn, Obrtništvo, str. 142 sl. in 157–158; Šorn, Merkantilist, str. 84; Šorn, Začetki industrije, str. 70–72; Slokar, Zgodovina rokodelstva, str. 8–9; Žontar, Kranjski »consessus commercialis«, str. 199; Obersteiner, Verwaltungsreformen, str. 161–162, 164–169. 103 Osnutek je v fasc. 177, pp. 557–577. V fasc. 193 je prepis njegovih predlogov Orientalni družbi glede pospeševanja manufaktur v Linzu in Schwechatu, odprave privilegijev ter podeljevanja dovoljenj mojstrom za Nekaj njegovih poročil/pojasnil o referatu je tudi v ARS, AS Glavarstvo, šk. 82, mapa Publico-Politica Z-1, št. 1. 104 Šorn, Začetki industrije, str. 74 sl. 105 Fasc. 185, p. 407. 106 OeStA, HHStA, KA AKA, šk. 21, št. 2. 107 Diaria 1751–1756, pp. 71, 88, 93, 97. Gl. tudi gradivo v ARS, AS Glavarstvo, šk. 51, mapa Publico-Politica M-8, št. 1. 108 Diaria 1746–1750, p. 463. 109 Prav tam, p. 446; Diaria 1751–1756, pp. 63, 90, 103; Diaria 1758–1759, p. 64. O mesarjih je gradivo v ARS, AS Reprezentanca, šk. 94. 24 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda cehov zdravnikov, kirurgov in lekarnarjev, špediterjev, prevoznikov, trgovcev, čolnarjev, kovačev, usnjarjev, krojačev, barvarjev, mizarjev, zidarjev in drugih ter obravnaval pritožbe glede kršitev privilegijev proti nelojalni konkurenci tujih trgovcev, obrtnikov in šušmarjev ter šolanja vajencev. Vizitiral je obrtne lokale, zaprisegal cehovske predstojnike ter posredoval pri potrjevanju in prenovi privilegijev.110 Reprezentanca oziroma Deputacija sta se prek okrožnih glavarjev vpletali v volitve, finance, sodstvo, cehe, cene in preskrbo s prehrano, dražbe in zakupe mestnih dajatev.111 Raigersfeld je obravnaval predloge mest in trgov za izboljšanje lokalne trgovine in prometne infrastrukture, zaprisegal mestne sodnike, preiskoval spore med magistrati in meščani in plemiči, vodil dražbe mestnih dajatev,112 ukvarjal se je prodajo deželnega in državnega premoženja na dražbah,113 nadzoroval uvajanje dunajskega merskega in monetarnega sistema,114 sekanja lesa v deželnoknežjih gozdovih, izkopavanja in prodajo redkih mineralov,115 reševal težave zaradi pomanjkanja gradbenega in kurilnega lesa,116 se posvečal mestnim gradbenim zadevam itd.117 Raigersfelda pa so še bolj kot obrtna in industrijska proizvodnja zanimali strategija in ukrepi za izgradnjo cestne in rečne komercialne infrastrukture. V Reprezentanco so prihajala poročila o delih na glavnih cestah iz Trsta in Kvarnerja. Visoko na lestvici njegovih prioritet je bil rečni promet, ki je bil v pristojnosti deželne Dvorne navigacijske komisije oziroma Navigacijskega konseza. Po turški vojni leta 1718 je bilo treba trgovsko in vojaškologistično povezati novoosvojena ozemlja na Balkanu ter turška ozemlja s habsburškimi dominiji v Italiji in z dednimi deželami.118 Najprimernejša trgovska pot za njihovo oskrbovanje z agrarnimi pridelki in kovinami ter za izvoz avstrijskega blaga do Črnega morja je bila reka Sava od Ljubljane do Beograda. Ker je medtem zastalo vzdrževanje cest, se je ogrska trgovina usmerila na pristanišče Bakar in skozi Karlovac obšla Kranjsko; zamiral je tudi promet po Savi. Raigersfeld je leta 1741 predlagal Avstrijski dvorni komori obnovo ogrske trgovine po Savi. Od leta 1748 je bil vključen v projekt vzdrževanja kanalov in zapornic na Ljubljanici vzhodno od Ljubljane.119 V letih 1748–1749 se je ukvarjal s sanacijo zemeljskega podora v strugo Save pri Prusniku pri Zagorju, ki se je sprožal od leta 1737.120 Raigersfeld je občasno sodeloval z Dvorno komisijo za deželno varnost. Na njenih konferencah so razpravljali o vojnih invalidih, potepuhih, tujih beračih, ciganih, dezerterjih, roparskih vdorih iz Hrvaške na Notranjsko in Kočevsko, cestnih roparjih ob tržaški cesti, aretacijah delinkventov ter pobegih kaznjencev. Po letu 1750 so številni dogodki v deželi naznanjali nov ciklus javnega nasilja, drugačen od kmečkih uporov v preteklih desetletjih. Reprezentanca se je od jeseni 1750 ukvarjala tudi z vojaškimi zadevami. Poleti 1751 jo je zaposloval upor dela krajišniških enot v Hrvaški vojni krajini in Banatu. V Ljubljani so čakali na vladno odločitev o premiku polkov na uporna območja, sami pa so morali poskrbeti za njihovo oskrbo.121 Vojne z zahodnimi sosedi, vedno več vojaštva v deželi, spomladi 1752 pa velika lakota v Gradiški, na Notranjskem in Dolenjskem so generirali migracije revežev in večali kriminal. Po izbruhu vojne s Prusijo leta 1756 je Raigersfeld sodeloval pri nadzoru in organizaciji vojaških nabo-rov.122 Novi naborni sistem je dovoljeval oprostitev oziroma odkup od vojaške službe prosilcem iz vseh stanov 110 Diaria 1746–1750, pp. 447 sl. in p. 721; Diaria 1751–1756, pp. 124 sl. 169, 177, 179–180, 194, 196, 221, 227, 246, 267, 448, 732, 771, 906, 908; Diaria 1758–1759, pp. 182, 332, 504, 526. ARS, AS Reprezentanca, šk. 93, 94; ARS, AS Kosez, šk. 1–13. Gl. še Žontar, Kranjski »consessus commercialis«, str. 199. 111 Valenčič, Odnosi, str. 20–26; Žontar, Struktura uprave, str. 72–75; Žontar, Poseganje, str. 22 sl. 112 Diaria 1746–1750, p. 700; Diaria 1751–1756, pp. 337, 491, 548, 857. Gradivo Reprezentance v zadevah mest in trgov je v ARS, AS Reprezentanca, šk. 127–130. 113 Diaria 1746–1750, p. 788; ARS, AS Reprezentanca, šk. 96. 114 Diaria 1746–1750, pp. 523, 531, 555, 625, 713, 719. 115 Diaria 1751–1756, p. 152. 116 Diaria 1746–1750, pp. 500–501; ARS, AS Reprezentanca, šk. 95 in 108 (Raigersfeldovi referati o gozdovih, izvozu lesa itd.). O gozdovih in predelavi lesa na Kranjskem v 18. stoletju gl. Valenčič, Gozdovi, str. 181 sl. 117 Diaria 1751–1756, pp. 89, 149. 118 Umek, Gradnja, str. 83–84, Umek, Trgovski promet, str. 194; Umek, Plovba, str. 233 sl.; Umek, Promet, str. 271–277; Helmedach, Das Verkehrs ystem, str. 120 sl. 119 Diaria 1746–1750, p. 474; Diaria 1751–1756, p. 344; ARS, AS Reprezentanca, šk. 133. Gl. Umek, Gradnja, str. 83–86. 120 Dokončno sanacijo in ureditev plovbe po Savi je kraljica ukazala grofu Haugwitzu 8. 3. 1747 (Žontar, Struktura uprave, str. 28–30). Gl. Umek, Trgovski promet, str. 194; Umek, Plovba, str. 248–252; Korošec, Naš prostor, str. 97. 121 Diaria 1751–1756, pp. 98–99, 104, 108–111. 122 Prav tam, pp. 907, 922, 923, 917–919, 929, 930; Diaria 1758–1759, pp. 12, 29, 282–283, 311, 330, 332, 335. | 25 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda in s specifičnimi znanji oziroma poklici, pri čemer je Raigersfeld včasih posredoval v korist svojih znancev.123 Organiziral je zdravljenje rekrutov,124 iskanje dezerterjev,125 nakupe provianta in opreme, ukvarjal se je z osnovno logistiko ter namestitvijo vojnih ujetnikov.126 Leta 1752 je postal odgovoren za izdajanje potrdil kandidatom za šolanje na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu in kadetnici na Dunaju. V delokrog Dvorne komisije za deželno varnost je spadala tudi skrb za javno moralo. Raigersfelda je decembra 1749, takoj po prejemu dvornih resolucij o (pred)pustnih plesih in zabavah, Reprezentanca imenovala za komisarja za nadzor plesov. V tej vlogi je do leta 1752 podeljeval dovoljenja za (pred)pustne plese.127 V Komisiji za dobrodelne ustanove in verske zadeve ni bil član, a je z njo sodeloval, kolikor so to zahtevale komerčne in varnostne potrebe. Merkantilizem je namreč boj proti revščini in z voluntaristične oskrbe premak-nil k državnemu vodenju. Raigersfeld je na problem revščine gledal širše: predlagal je in s somišljeniki dosegel sistemske rešitve v duhu njihovega delovnega potenciala (odpravljanje beračenja in brezdelnosti) ter socialnega humanizma za marginalne skupine: ustanovitev prisilne delavnice za berače in kaznilnice in iskal možnosti za ustanavljanje posojilnic po vzoru beneških monte di pietà.128 Komisija je skrbela za invalide, berače, reveže in vdove na Kranjskem ter v Goriški in Gradiški. V dnevnikih pa je le mimogrede omenil hudo lakoto, ki je spomladi 1752 skupaj z živinsko epidemijo priza-dela Notranjsko in Dolenjsko. O ukrepih za pomoč pa so se veliko pogovarjali v Reprezentanci in v Sanitetnem konsezu. Podobno redkobeseden je bil ob epidemiji konec leta 1755 in spomladi leta 1756.129 Še večji socialni problemi so se nakopičili v vojnih letih 1757–1759, ko so regijo za skoraj celo desetletje prizadeli pomanjkanje živil in dvig cen, lakota in bolezni.130 V okvir dela te komisije so sodili tudi nadzor nad cerkvenim premoženjem, dobrodelnimi ustanovami (zlasti špitali), njihovim premoženjem, študijskimi, župnijskimi in bratovščinskimi fundacijami, štipendijami, kapitalskimi naložbami in oporočnimi legati.samostani, razmerje med Cerkvijo in državo ter kadrovskimi odlo- čitvami v župnijah in beneficijih, kjer je imela država patronat.131 Ukvarjal se je z dovoljenji za tiskanje knjig kot član komisije za cenzuro.132 Leta 1749 je postal komisar za preiskavo dohodkov in desetin ljubljanske škofije. V poznih 40. in zgodnjih 50. letih 18. stoletja ga je zanimala reforma škofijske mreže in uprave, predvsem ukinitev oglejskega patriarhata in ustanovitev goriške nadškofije. Raigersfeld je imel tradicionalen odnos do izobrazbe: vsak naj se sam pobriga za svojo izobrazbo, tako kot se je on. Uveljavljene poglede o koristih jezuitskega šolstva za vzgojo delovnega in zvestega ljudstva je podpiral in kar dva sinova poslal v jezuitski noviciat na Dunaju, najstarejša dva pa sta tudi študirala na državnem Theresianumu, ki so ga vodili jezuiti. Seznanjen je bil z načrti vzpostavitve osnovnega in višjega šolstva ter reformiranja jezuitskih gimnazij.133 Država je v letih 1747–1752 poskusila spremeniti tudi sekundarno in terciarno šolstvo. Ustanavljala je šole za izobraževanje bodočih državnih uradnikov, poslovnežev, klerikov, zdravnikov itd. Na univerzitetnih in višjih gimnazijskih študijih so spreminjali študijske programe, zahtevali več naravoslovja, državotvornih (zgodovina, geografija, nemški jezik) in praktičnih poslovnih ved.134 123 Diaria 1758–1759, pp. 21, 23–24. 124 Prav tam, pp. 359, 365–375. 125 Prav tam, p. 356. 126 Prav tam, pp. 21, 31, 36, 40, 52, 99, 104–111, 114, 116, 117, 129, 183, 484, 595. 127 Diaria 1746–1750, pp. 642, 645, 647–653, 655–656. 128 Anžič, Socialna politika, str. 65–66 in Čeč, Reforme, str. 398. 129 Diaria 1751–1756, p. 782. 130 Gradivo o tem je v ARS, AS Reprezentanca, šk. 98, št. 55, za poznejše obdobje pa v ARS, AS Glavarstvo, šk. 161, mapa Saniteta P-1, št. 1, šk. 166, mapa Saniteta U-1, št. 1 in 2 in šk. 168, mapa Saniteta U-1, št. 3 in 4. 131 Diaria 1751–1756, pp. 247, 267, 298, 415, 453, 472, 485, 501, 502, 512, 532; Diaria 1758–1759, p. 7. 132 Prav tam, pp. 229, 415, 543, 576, 598. 133 Fasc. 205, pp. 359–416, ovoj »Šolstvo« in ARS, AS Reprezentanca, šk. 121. 134 Klingenstein, Despotismus, str. 128 sl.; Schmidt, Zgodovina šolstva, str. 142–148; Hammerstein, Besonderheiten, str. 787–812. 26 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda SVETOVLJANOV SOCIALNI KOZMOS MATERIALNE RAZMERE Ker je bilo družinsko stanovanje v Ljubljani, v trinadstropni palači na »Placu« (danes Mestni trg 17), neprimerno za bivanje družine, ga je Raigersfeld začel prenavljati takoj po vrnitvi v Ljubljano aprila 1747. Načrtovanje in gradbeni nadzor je kmalu zaupal dunajskemu arhitektu Mathiasu Perskemu.135 Ambiciozna prenova je sledila viziji, da bo ostala stalni dom celotne družine. Zato nikoli ni pomislil na predčasno končanje projekta, čeprav se je več kot desetletje trajajoča prenova močno zajedala v družinski proračun. Raigersfeld se je sam vključil v prenovo celo z osebnimi nabavami gradbenega materiala, polizdelkov in notranje opreme. Po ženini smrti novembra 1752 pa je izgubil precej volje. Odločil se je, da bo le še dokončal začeta dela, novih projektov pa se ne bo več lotil. Z večjimi deli pa je deklarativno končal oktobra 1758. Ob njegovi smrti leta 1760 je bila palača eno največjih in najlepših zasebnih profanih poslopij v mestu, s knjigovodsko vrednostjo 15.000 goldinarjev. Predstavljala je polovico zapuščine ali še več, če upoštevamo tudi njeno estetsko vrednost. To je bila vzorčna hiša visokega provincialnega plemiča, kakršne so zrasle v večjih mestih v 18. stoletju. Poleg knjižnice in osebnega arhiva je njegovo stanovanje premoglo unikatno notranjo opremo: holandsko in beneško pohištvo, tapiserije, slike, male plastike. To je dopolnil s posebnimi zbirkami (npr. numizmatično) ter z vseh vetrov nabrano eksotično šaro in slike.136 Raigersfeld je za družino obdržal le osemsobno stanovanje v drugem nadstropju hiše ter nekaj sob v prvem nadstropju, V ostalih prostorih od pritličja do tretjega nadstropja so kot podnajemniki stanovali plemiči in delali obrtniki. Od njihovih najemnin je pred letom 1758 letno dobil okoli 591 goldinarjev,137 naslednje leto pa že 761 goldinarjev in 48 krajcarjev.138 Kljub kapitalskim dohodkom iz hiše, naložb, plače in podjetniških akcij dajejo dnevniki vtis, da je bila družina vseskozi na tesnem z denarjem. To je bila predvsem posledica Raigersfeldove percepcije premožnosti, ker s svojima financami nikoli ni bil zadovoljen. Strahu pred uboštvom se ni otresel niti v starosti, ko je sodil med petino najbogatejših kranjskih plemičev – knjigovodska ocena njegove celotne zapuščine je znašala skoraj 32.000 goldinarjev, po neki drugi cenitvi celo 40.000 goldinarjev. Občutek o nizkem premoženju so poleg predstav o nujnem standardu, prestižu in frustracijah ob bogatih svakih Erbergih vzpodbujale kronične težave z neizplačanimi službenimi dohodki. Raigersfeld je pri Intendanci v Trstu prejemal letno le 1000 goldinarjev. Kot notranjeavstrijski komorni svetnik (od leta 1736) je bil upravičen do 1200 goldinarjev, plača svetnika Avstrijske dvorne komore (od leta 1739) pa je znašala 1500 goldinarjev. Aprila 1748 je kraljica Marija Terezija nekoliko spremenila Raigersfeldovo pogodbo: dogovor iz leta 1747 je določal, da poleg osnovne plače 1200 goldinarjev do smrti dobiva letno še 750 goldinarjev in še 750 goldinarjev do popla- čila zaostalih plač. Jeseni 1749 mu je vladarica določila skupno plačo v višini 2000 goldinarjev. Raigersfeldove terjatve do države pa so se kljub temu vlekle do smrti. Na srečo je v tistih mesecih država sklenila odkupiti posest Santi Martiri v Trstu. Raigersfeld je pričakoval kar 20.000 goldinarjev, v pogodbi iz oktobra 1750 pa je kupnina znašala le 11.214 goldinarjev in bila izplačana šele marca 1751. Raigersfeld torej nikoli ni imel v blagajni veliko gotovine. Včasih ni bil niti sposoben sprotno poplačati služabnikov. Gotovino si je izposojal pri sorodnikih in znancih. Kljub finančnim zadregam pa se nikoli ni odpo-vedal podjetniškim ambicijam. Tu pa tam je denar naložil celo v večje trgovske projekte, npr. spomladi 1752 v trgovsko odpravo dveh ladij švedske Vzhodnoindijske družbe na Kitajsko.139 Leta 1751 se je posvetil komercialnemu 135 Diaria 1746–1750, pp. 419, 486. O večletni prenovi hiše podrobno Weigl, Persky, str. 213–224. 136 Diaria 1746–1750, p. 866. O stanovanjski opremi v Raigersfeldovem stanovanju gl. Weigl, Persky, str. 213–227. 137 Fasc. 201, p. 101. 138 Diaria 1758–1759, pp. 598–599. 139 Diaria 1751–1756, pp. 248–249. | 27 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda izkoriščanju premogovnika pri Zagorju, s premogom pa nameraval oskrbovati rafinerijo sladkorja na Reki. Poleti 1756 so rudnik doletele doletele težave: skoraj dva meseca so goreli kupi premoga pri opuščenem izkopu.140 Kot vlagatelj in rentnik je bil Raigersfeld tudi posojilodajalec. V deželne obveznice ni nikoli vložil večino denarja, kot so to nespametno storili nekateri drugi plemiči in imeli v 50. in 60. letih 18. stoletja zato hude težave z likvidnostjo. Zasebnikom je posojal denar, največkrat zaradi ohranjanja socialnih in kariernih vezi, manj zaradi zaslužka. Posredoval je pri denarnih nakazilih, pomagal pri iskanju kapitalskih naložb, rojakom na Dunaju posojal denar za vrnitev v domovino. Marsikateri upnik pa je pozabil na vračilo dolga, zato je nekaterim moral dolg odpisati. DRUŽABNO ŽIVLJENJE Od aprila 1747 do preselitve družine v Ljubljano januarja 1748 je imel Raigersfeld rutiniran vsakdanjik: kosil je s sodelavci in znanci, po stari navadi sprejemal obiskovalce, hodil na obiske in družabne prireditve. Hitro si je oblikoval nov socialni krog, ki ga je sestavljalo bližnje sorodstvo, uradniško plemstvo ter nekaj veleposestnikov in funkcionarjev iz visokega plemstva, ki so živeli v mestu. V 50. letih se je pogosto družil s častniki ljubljanskega garnizona in njihovimi ženami; še posebej tistimi častniki, ki so služili v istih regimentih kot njegova sinova. Ugodna sprega politike, mobilnosti in denarja je v Ljubljani od 17. stoletja omogočala elitam razmeroma privlačno življenje. V mestu je vedno živelo mnogo plemičev, državnih in deželnih uradnikov. Po velikosti pri-merljiva mesta (v ožjem mestu in predmestjih je sredi 18. stoletja živelo okoli 9500 prebivalcev) v soseščini so bila Gradec, Gorica, Celovec, Trst in Koper. Vsa so bila od srednjega veka politična in cerkvena središča dežel. V glavnih mestih so elite našle kulturne in intelektualne izzive. Ne sicer takšnih kot na Dunaju, vedenj-ski vzorci pa so se vendarle podobno kultivirali in približali modni dvorski olikanosti. Umetnost in družbena konvencija sta bili v Ljubljani do srede 18. stoletja še pod vplivom italijanske soseščine, nato pa bliže avstrijski in srednjeevropski kulturi.141 Temeljita izobrazba in razgledanost sta bili obvezni. Elite so »in situ« ali prek literature odkrivale daljne dežele in kulture ter bile seznanjene s kulturnimi novostmi. Svoje je k ugodnemu počutju prispevala oddaljenost Ljubljane od območij vojaških spopadov ter staro in splošno prepričanje s konca 17. stoletja, da je življenje na Kranjskem prijetno. V provincialnih središčih so se elite praviloma družile in zabavale na domovih. Tudi v Ljubljani so sredi 18. stoletja vznikali plemiški saloni s stalnimi zasedbami. Raigersfeld je povsod, kamor je prišel, popisal zasedbe, družabnosti pa največkrat označeval kot cotterie, compagnia, Gesel schaft, gesellschaftlich frequentieren. V Ljubljani je bil z ženo član družbe, ki se je zbirala v komendi nemškega viteškega reda pri komturju Kajetanu Avgustu grofu Wildensteinu. Podobno živahen salonski utrip je leta 1746 opisal v Gorici142 in na Dunaju, čeprav do poletja 1747 še ni sodil v krog visokega plemstva, ki se je običajno zbiralo v salonih. Je pa bila tam vedno dobrodošla žena, ki je bila po rojstvu baronica. V Raigersfeldovem stanovanju, vedno polnem otrok, zabave niso bile pogoste, kljub željam žene in odraslih sinov. Pač pa je bilo živahneje v družinski jedilnici, kjer je družina pogosto použila običajno delovniško kosilo v družbi več vabljenih ali naključnih obiskovalcev. Popoldanska in večerna druženja v zasebnih hišah so vodile dame. Skupno tem srečanjem je bilo igranje družabnih iger ter izmenjevanje informacij. Za znanstvene in kulturniške debate v plemiških salonih še ni bilo veliko razumevanja, saj meščani in intelektualci (razen visokih klerikov), ki niso bili plemiškega stanu, niso bili člani teh zasedb. Literarni saloni in klubi intelektualcev so postali v regiji običajni proti koncu 18. stoletja.143 V manjših in večjih zasedbah so se plemiči zlasti ob nedeljah sprehajali po urejenih vrtovih, ob Ljubljanici in na grajskem griču. Skupaj so odhajali na glasbene in gledališke predstave, svečane Gala, soupè in diné, plese in koncerte v palačah, v poletnih večerih pa so se zabavali na prostem. Plemiške družbe so se pozimi s sanmi vozile na piknike do Črnuč ob Savi. 140 Prav tam, pp. 877–878, 882, 888. 141 Prelovšek, Zul iani, str. 70–74, 112–113 in passim; Škerlj, Italijansko gledališče, str. 64 sl. in 113–119. 142 Weigl, La nobilità, str. 220–224. 143 Tanzer, Spectacle, str. 199–214; Cvirn, Družabno življenje, str. 29. 28 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda V Ljubljani je imel Raigersfeld več časa za poslušanje glasbe kot na Dunaju. Čeprav nikoli ni postal velik ljubitelj glasbe, je prisostvoval muziciranju komornih zasedb v zasebnih hišah in samostanih.144 Oktobra 1752 je poslušal violinsko muziciranje Gottfrieda Bernarda, devetnajstletnega sina družinskega prijatelja Gerarda van Swietna. Mladenič se je ustavil pri Raigersfeldu na študentsko turo v Italijo, stanoval nekaj dni pri Raigersfeldu in si z njegovima sinovoma ogledal idrijski rudnik.145 Z družino pa je rad obiskoval operne, gledališke in artistične predstave v ljubljanskem »italijanskem gledališču«.146 Še pogosteje je prisostvoval jezuitskim predstavam za goste in starše dijakov. Seveda je bil tam le, kadar so nastopali sinovi.147 Lov kot klasična plemiška družabna zabava in rekreacija ni Raigersfelda nikoli zanimal. Sinovom, ki so bili zelo zagreti za lov, je večkrat dovolil iti streljat v živalski vrt kneza Auersperga.148 V prvih letih je s sinovi zahajal na otroške pustne zabave.149 Pustnih plesov se ni rad udeleževal, pač pa toliko raje žena Marija Ana, zlasti pozimi 1749 in 1752.150 Od vsega kulturnega razvedrila je imel najraje branje. Ob njegovi smrti leta 1760 je njegova knjižnica štela 2000 naslovov. Na policah je imel veliko klasične ter moderne francoske in angleške izvirne in prevodne belet-ristike. Najbolj so ga zanimali pravo, ekonomija, geografija, politične vede, manj zgodovina in medicina. Za knjige je lepo skrbel: sproti jih je dajal vezati in opremiti z ekslibrisi, ki jih je oktobra 1747 ali malo kasneje na Dunaju natisnil znameniti grafik Franc Leopold Schmitner.151 Tu in tam je kakšno knjigo podaril ali prodal, saj je imel nekatere primerke iz več izdaj. Dnevnopolitične informacije je iskal tudi v časopisju: v Ljubljani je bil naročen na amsterdamski in kölnski časnik. Letno naročnino si je delil z več znanci.152 ETIKA, DRŽAVLJANSKA ZAVEST IN VERA Raigersfeld je bil razgledan vsaj v osnovnih filozofskih vprašanjih. Bil je pragmatik in tradicionalist, a je upo- števal nekatera razsvetljenska načela. Seveda le tista, ki niso bila v nasprotju s terezijanskim absolutizmom. Zato npr. nikoli ni mogel in hotel sprejeti razsvetljenskih napadov na Boga in krščanstvo ter njune zamenjave z naravo in »kraljestvom ljudi«. Iz osebnih izkustev in potreb pa so ga zelo zaposlovala vprašanja o posameznikovi prizadevnosti in časti, talentih, razumu, zvestobi in službi vladarju ter temeljih, delovanju in ciljih vladarja, dihotomiji med dobrim in zlom, o iskanju in bistvu sreče. V poznih 30. in 40. letih 18. stoletja je o tem zapisal več daljših razmišljanj. Na njegove filozofske predstave so najbolj vplivali angleški in zlasti francoski filozofi. Sam je z imenom citiral le enega – zgodnjega razsvetljenca in pacifista Charlesa Irénéeja Castela, imenovanega tudi »abbé de Saint Pierre«. Teme in podobnosti pogledov na državo in vladanje pa ga postavljajo celo v krog občudovalcev Johna Locka153 in Charlesa-Louisa Montesquieuja. Raigersfeld je bil dialektik. Prepričan je bil, da svet obstaja iz zaporedja dogodkov, ki povzročajo nepresta-ne revolucije, te pa lahko dojamemo šele po več letih. Razum in naravna morala se nenehno borita z nizkimi strastmi, vendar te na koncu ne morejo zmagati. Človeštvo se po njegovem prepričanju deli v tri razrede: eni skrbijo le zase, drugi (»krščanski«) se trudijo tudi za srečo svojih najbližjih, tretji pa še za splošne koristi ter ljudi ščitijo pred slabimi dejanji. Med nenehnim spreminjanjem sveta in človeških navad pa se niti pravičnik ne more ubraniti trpljenju in krivicam, nasprotno pa lahko tudi slabi ljudje dosežejo velik ugled. Zanikal je 144 Diaria 1746–1750, pp. 475, 485, 486, 487, 497, 500, 518, 791, 801; Diaria 1751–1756, p. 404. 145 Diaria 1751–1756, pp. 317, 321–322. 146 Diaria 1746–1750, pp. 290, 291, 430, 455, 504, 508, 532, 533, 539, 540, 625, 833, 836, 846; Diaria 1751–1756, pp. 436, 437, 442, 691, 745, 761–766, 771, 773–778, 782, 1784–789, 793–800, 928–929; Diaria 1758–1759, pp. 7, 9, 24, 352, 354, 356, 360, 580, 582, 583, 592. O oblikah, programu in dejavnosti italijanskih (in tudi drugih) gledališč v Ljubljani v 18. stoletju gl. Škerlj, Italijansko gledališče, str. 112 sl. in Kokole, Italian Operas, str. 270 sl. 147 Diaria 1746–1750, pp. 518, 541; Diaria 1751–1756, pp. 133–134. 148 Diaria 1746–1750, pp. 628, 709. 149 Prav tam, pp. 513–515, 519. 150 Prav tam, pp. 513–515, 517, 519, 520. 151 Prav tam, p. 332. Weigl, Persky, str. 89. 152 Diaria 1746–1750, p. 509; Diaria 1751–1756, pp. 213, 928; Diaria 1758–1759, p. 591. 153 Najbrž predvsem delo »Dve razpravi o oblasti« ( Two Treatises of Goverment, 1690). | 29 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda prednosti dednega statusa. Status je podrejal osebnim sposobnostim. To ni bilo v neposredni zvezi s tem, da je bil sam sin plebejskega povzpetnika. Formalni status, plemiške naslove in hierarhijo je namreč cenil in si leta 1747 zelo prizadeval za baronsko povišanje. V nekaterih točkah je sledil Hobbesovim, Lockejevim in Montesquieujevim naukom o smislu podelitve oblasti državi in vladarju za varovanje posameznikovih pravic. Raigersfeldova zvestoba monarhičnemu redu pa je bila trdna kljub nekaterim drugačnim ureditvam, ki jih je uspel videti na svoje oči. Verjel je v absolutistič- nega, a uvidevnega, razsodnega in skrbnega monarha. Nasprotoval je despotizmu, na drugi strani pa premočni politični participaciji deželnih stanov, ki je stoletja hromila vladanje habsburških deželnih knezov. Angleški monarhični parlamentarizem, ki ga je po Lockovi ideji za vzor postavil Montesquieu v delu »O duhu zakonov«, se mu je zdel neprimeren za habsburške dežele.154 Nikakor ni verjel niti v uspešnost stroge delitve oblasti na tri ločene veje (legislativa, judikativa in eksekutiva) za habsburške dežele.155 Te ideje je izražal v zasebnih pogovorih, svoje zapise pa dajal v branje le zaupnim prijateljem. Morda je vplival na katerega od njih, gotovo pa je na sinove, ki so kasneje postali moralno neoporečni državni oziroma cerkveni funkcionarji zmerno naprednih in obenem tradicionalnih nazorov. Takšni so bili po Raigersfeldovem predstavnem svetu najbolj primerni za terezijansko-jožefinsko državo. Raigersfeldova idealna presoja dobrega vladarja in ministrov, najsi je bila plod njegove pameti ali povzeta po Montesquieuju in Locku, pa je vsak dan trkala na drugačno prakso. Vladarica Marija Terezija je v mnogo- čem ohranjala stare stanovske in korporacijske pravice, čeprav jim je dodala drugačno vsebino in cilje. Kasneje je monarhično zavest spet bolj obrnila v preteklost, obudila konservativno držo absolutne vladarice po Božji milosti ter se izognila radikalnejšim reformam. * Raigersfeld v mladosti ni imel posluha za globljo pobožnost, kakršno sta kazala brat Jurij Sigmund (kapucin) in oče Sebastijan. Rutinirano in umirjeno življenje je šele po preselitvi v Ljubljano prineslo v družino izrazitejši stik z vero. Tam se je otresel velemestnih razvad, razsvetljenskih protibožjih vplivov ter se prilagodil tradi-cionalističnemu okolju. Sam, z ženo in sinovi se je redno udeleževal nedeljskih bogoslužij ter vseh prazničnih slovesnosti v stolnici. Iz intimnega nagiba je zahajal celo k nekaterim množičnim pobožnostim. V Ljubljani sta se z ženo navadila tudi redno spovedovati pred velikimi prazniki in med prebolevanji težjih bolezni. Ženina bolezen, umiranje in smrt 14. novembra 1752 so spravili na površje dotlej intimno manj zaznavno Raigersfeldovo vero in vdanost v Božji načrt, ljubezen in milost. To je odtlej izkazoval v dnevnikih in pismih sinovom med jokanjem in priklicevanjem spomina na ženo. Pred njenim pogrebom je v znamenje žalovanja skupaj z najstarejšim sinom Janezom Nepomukom spal na tleh v knjižnici, ženino truplo, oblečeno v uršulinsko redovno obleko, pa je ležalo v veliki sobi. Po pogrebnih ceremonijah so krsto postavili v grobnico Erbergov v avguštinski cerkvi. V naslednjih letih se je s pokojno ženo včasih na glas, vedno pa vsaj v mislih in skozi pero »pogovarjal« med obiski maš in groba, kjer je prosil Boga milosti, da se ji kmalu pridruži v nebeškem kraljestvu. Redno udeleževanje maš in dnevniško pojokavanje je postala navada in rutina. Tudi v dnevnikih se je žene še naprej spominjal vsak zadnji dan v letu ter ob mesečnih in letnih datumih ženine bolezni, smrti in pogreba. Spomin nanjo je mešal z odnosom do Boga: ženo je imel za priprošnjico pri Bogu, tega pa prosil milosti, da jo bo smel objokovati do smrti, se ji kmalu pridružiti ter jo spet objeti. Bog in upanje na večnost sta v zadnjih letih življenja ostala Raigersfeldovo glavni vodili. Racionalist in kvazirazsvetljenec se je spremenil v vdanega spoznavalca Božje previdnosti. 154 Montesquieu, O duhu zakonâ I, knj. XII, pogl. 25–28. 155 Locke, Dve razpravi, knj. II, pogl. XII, odstavki 143–148 in pogl. XIII, odstavki 149–158; Montesquieu, O duhu zakonâ I, knj. XI, pogl. 6. Prim. Hazard, Evropska misel, str. 175; Walter Klingenstein, Sozialdisziplinierung, str. 88. 30 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda INTIMA IN DRUŽINA Že iz opisov posmrtnega spominjanja žene je jasno, da je Raigersfeld svojo ženo Marijo Ano spoštoval in ljubil od njunega prvega srečanja, ko se je leta 1725 iz Trsta vrnil v Ljubljano. Do smrti je bil prepričan, da mu je bila usojena po Božji milosti in načrtu. Poročila sta se že 10. junija 1726 v Dolu.156 Žena je bila po značaju vesela in prijazna ter priljubljena in prijetna družabnica. Lepo je skrbela za otroke in gospodinjstvo, zanimala se je celo za politiko. Zaradi nenehnih nosečnosti je bila znankam rada pomočnica ob porodih. Zdi se, da je nekaterim znankam nudila celo dojilske usluge za njihove otroke. Raigersfeld je upal, da bodo sinovi po njegovi smrti brali njegove dnevnike, zato v njih ni opisov niti namigov na zakonske intimnosti, ki so postali običajnejši v meščanskih dnevnikih v začetku 19. stoletja. Več misli o zakonskih odnosih in posredno o svojem zakonu je razložil v nekaj traktatih. Cilje zakonske zveze je videl v prokreaciji, vzgoji in preskrbi otrok. Bistveno vprašanje pa je bilo zanj, kaj je nujno za zakonsko srečo ter kakšne vrline morata imeti mož in žena, da bi se ljubila, cenila in častila. Največji pomen je prisojal skupnemu »prenašanju bremen«, pri čemer je mislil na skrb za preživljanje družine. Izpostavil je tudi vzajemnost, s katero se med zakoncema ohranjajo ljubezen in spoštovanje, sreča in blagostanje. Zakonca sta v vsakdanjem življenju izpričevala načela glede partnerske vzajemnosti in ljubezni. Zaradi Raigersfeldovih obveznosti je Marija Ana sama vodila gospodinjstvo: skrbela je za nakupe živil in drobnega inventarja, sestavljala jedilnike, nakupovala oblačila zase in otroke, se pogajala z dobavitelji in obrtniki, vodila računovodstvo tudi za tržaško posest itd. Ko je umrla, je Raigersfeld sebi in sinovom priznal, da nima pojma o gospodinjskih stvareh.157 Ognjevito in večno ljubezen med zakoncema Raigersfeld pa potrjuje tudi dejstvo, da je žena od poroke leta 1726 do smrti leta 1752 v dobrih 24 letih rodila 22 otrok.158 Najbrž ravno zaradi smrti večine od njih še v otroški dobi pa Raigersfeld svoje družine nikoli ni imel za zelo številčno. Po njeni smrti se je za pol leta umaknil v svet žalovanja. Vsak dan je odšel za nekaj ur v službeno pisarno, nato v cerkev na ženin grob in nato običajno k svakinjam Erberginjam, kjer so med jokanjem obujali spomine na pokojnico. Doma ga je, kot je večkrat zapisal, vse preveč spominjalo na ženo.159 Logično zvenijo besede sina Mihaela, ki je po njegovi smrti prenesel bratu Maksimilijanu očetove zadnje besede, češ da ni poznal nobene boljše stvari od Boga, razen svoje žene.160 Po ženini smrti se je Raigersfeld odločil še za nekaj, kar mu je do danes ohranilo sloves posebneža – spomin na ženo je materializiral v polnem pomenu besede. V javnosti mu je uspelo lansirati mit in ideal o popolni ženi in materi, ki se je ohranil s pomočjo zgodovinarjev do 19. stoletja. Mit je bil morbiden, saj je izhajal iz dejanj, ki so jih imeli za čudaška že sodobniki: Raigersfeld naj bi imel po ženini smrti v svoji spalnici dve identični krsti, v kakršni je pokopal ženo. V eni naj bi ležal ženin kip iz mavca, v drugi je sam spal do smrti in bil v njej pokopan. Resnici na ljubo Raigersfeld te morbidnosti v dnevnikih ni omenjal. Je pa pri mizarju res naročil dve krsti: eno je namenil za svoj pokop, v drugo pa naj bi takrat preložili ženo, ker njena pokopna krsta ni bila taka kot si je zamislil. Dotlej je krsti kanil hraniti pod svojo posteljo. Slikar in rezbar sta iz mavca izdelala trup ženinega kipa, jo oblekla v uršulinsko redovno obleko, Raigersfeld pa je kip položil v krsto in to postavil v spalnico poleg svoje postelje. V spalnico je obesil več slik, med katerimi je izstopal ženin portret. To je bil spominski oltarni prostor, ki ga je oskrboval s cvetjem, svečami in drugim. Sčasoma so o tem izvedeli prijatelji. Na na prvo obletnico smrti je kip prvič preoblekel oziroma »zamenjal perilo«, nato pa spet leta 1754.161 Sobo in kip je od leta 1758 razkazoval izbranim obiskovalcem, zlasti ženinim prijateljicam.162 156 Štuhec, Besede, str. 160–162, 164–165, 172–173 in 177–180. 157 Diaria 1751–1756, p. 519. 158 Kronološko po rojstvu: Anton Sebastijan (1727), Franc Gotard (1728), Janez Nepomuk Lotar (1729–1758), Marija Julija (1731–1733), Franc Maksimilijan Benjamin (1733–1802), Janez Luka (1735–1819), Franc Borgia Karel (1736–1800), Franc Jožef (1738–1741), Katarina (1739–1741), Marija Ana (1741), Antonija (1742–1744), Wolfgang Karel (1743), Mihael Gottlib Nepomuk (1744–1783), Jožefa Karolina (1746–1748), Henrik Anton (1747–1758), dvojčici (1748), sin (1749), Marija Alojzija (1750), Ignacij Kajetan (1751–1752), otrok (1752). 159 Diaria 1751–1756, pp. 372, 378–379, 384–387, 390–395, 401, 438 in sl. 160 Pismo z dne 3. 4. 1760 v fasc. 218, p. 1055. 161 Diaria 1751–1756, pp. 392, 393, 401, 410, 411, 418, 423, 430, 432, 440, 443–444, 446–447, 506–509, 600, 824. 162 Diaria 1758–1759, pp. 114, 141, 440–441. | 31 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Materializacija ženinega spomina je vplivala na Raigersfeldovo vsakdanje življenje in kariero. Zdi se, da kipa nikoli ni hotel pustiti samega v hiši in zato skoraj ni več zapuščal Ljubljane. V Reprezentanci so ga razumeli in ga niso silili na službena potovanja, sploh pa ne zunaj dežele. V naslednjih letih je skrb za ženin spomin pripeljala do novih bizarnosti. Ob pripravi pogreba ženine sestre Suzane Margarete baronice Erberg aprila 1756 se je skrivaj lotil čiščenja in konzervacije ženinih posmrtnih ostankov.163 Dejstvo je, da je bila ta operacija resnična – v nasprotju z domnevnim spanjem v krsti. Zato se v tistem delu ljubljanske javnosti, ki je osebno še poznal Raigersfelda, ta zgodba kasneje ni mogla razviti enako kot legenda o kipu v krsti. Vse do porodov ni omenjal ženinih nosečnosti. Otroke je dal takoj po rojstvu krstiti, zato je večina živoro-jenih otrok z imeni kasneje pristala v njegovih genealoških seznamih. Zdi se, da je otrokom namenjal še preveč ljubezni in podpore. V družinski idiliki je to pomenilo, da sta z ženo nenehno bdela tudi nad že odraslimi otroki. Raigersfeldu je bilo jasno, da sta za materialno in statusno preživetje v dobi velikih sprememb izjemno koristni izobrazba in omika. O tem se je prepričeval z opazovanjem socialne okolice pa tudi s prebiranjem pedagoške literature, ki je zahtevala od otrok več praktičnega znanja, od staršev pa večjo skrb za vzgojo do polnoletnosti. V knjižnici je imel nekaj predrazsvetljenskih del o vzgoji. Ravno na tem polju se je najceloviteje pokazal Raigersfeldov značaj, oplemeniten s predrousseaujevskimi filozofskimi nazori, ki so očetu (in materi) še pripisovali naravno (a ne absolutno) oblast nad otroki do polnoletnosti in zrelosti, v zameno pa zahtevali večno spoštovanje staršev.164 Na Dunaju še ni imel časa za osebno pripravo sinov na šolanje. Menil je, da jih bodo za študij na Col egium Theresianum pripravili na jezuitski gimnaziji. Tja pa jih je poslal šele, ko so dopolnili okoli dvanajst let; dotlej so se šolali pod nadzorom domačih učiteljev. V Ljubljani sta sinova Janez Luka in Franc Borgia začela s šolanjem v jezuitski gimnaziji. Raigersfeld je spremljal njun napredek in se tudi drugače vpletal v učni proces. Najstarejši sin Janez Nepomuk pa je že avgusta 1748 končal šolanje civilnega prava na Col egium Theresianum in se vrnil v Ljubljano, kjer ga je začel uvajati v družbo in pripravljati na delo v pravosodju. Maksimilijan pa je tam ostal še tri leta. Dotlej je oče oba vzgojno usmerjal z razmeroma redkimi pismi. Bolj ambiciozno omikanje sinov je bilo omejeno s financami. Raigersfeld jim ni mogel plačati študentskih »velikih tur«, kakršno si je nekoč privoščil sam. Sinove je želel čim dlje zadržati doma in jim sam urediti življenje. Zaradi take kontrole ni bil nobeden v mladosti tako samostojen in dejaven kot oče v mladih letih. Raigersfeld je ob vseh hišnih učiteljih in šolah sinovom najraje sam vcepljal svoja življenjska načela. Vsem je uspel vbiti v glave izjemen pomen znanja tujih jezikov, zapisovanja in urejanja zapisov, pisnega komuniciranja in varovanja korespondence. Ohranilo se je več sto pisem iz komunikacije med brati in z očetom. Ob očetovem drilu ter nenehni skrbi tudi ni čudno, da sinovi in drugi člani širše družine Raigersfeld niso povzročili ekscesov, kakršni niso bili redki v drugih družinah. Trda vzgoja pa je morda botrovala tudi njihovemu skromnejšemu ljubezenskemu življenju: od štirih sinov (le Franc Borgia je ostal klerik) je to uspelo le dvema – Janezu Luki in deloma Maksimilijanu, čigar zakon pa je bil brez otrok. Oba sta se poročila šele v zrelih letih. Verjetno sta sledila običajem in očetovemu mišljenju, da si je treba poprej zagotoviti materialno varnost. Nenehno očetovsko nudenje pomoči sta pri sinovih morda prispevala tudi k nekoliko manjši karierni ambicioznosti. Iz njihove korespondence je razvidno, da so bili bolj kot racionalnosti podvrženi pustolovstvu in kurtoaznosti, ki se ji je oče vsaj v pisni komunikaciji izogibal. Od šestih sinov, ki so preživeli zgodnjo otroško dobo, je Raigersfeld pokopal dva. Najprej je v dunajski kadetnici leta 1758 umrl še ne enajstletni Henrik. Čez nekaj mesecev je v bitki pri Hochkirchu padel najstarejši sin Janez Nepomuk, konjeniški stotnik. Tudi sin Maksimilijan je bil profesionalni vojak in se je upokojil s činom pehotnega majorja. Po vrnitvi v Ljubljano se je leta 1775 poročil z vdovo Marijo Terezijo Hal er-Hal erstein. Žena je umrla leta 1796, on pa leta 1802. Franc Borgia je s šestnajstimi leti postal jezuit. Leta 1765 je postal profesor zgodovine na Theresianumu. Po razpustitvi jezuitskega reda leta 1773 se je upokojil, nato pa ga je tržaški škof imenoval za kanonika. V letih 1776–1782 je bil mentor Karla Alojza princa Lichnowskega v Leipzigu in 163 Diaria 1751–1756, pp. 819–822, 824; Diaria 1758–1759, pp. 89, 91, 409. 164 Locke, Dve razpravi, knj. II, pogl. VI, odstavki 57–59, 64–73. 32 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Göttingenu. Leta 1784 je postal referent pri tržaškem guberniju, leta 1787 šolski inšpektor, leta 1794 ljubljanski škofijski generalni vikar in leta 1795 ljubljanski pomožni škof. Umrl je leta 1800.165 Mihael Gottlieb je bil najbistrejši med sinovi, morda še bolj kot oče, in ob koncu svojega kratkega življenja najprodornejši predstavnik svoje generacije v deželi. Na Theresianum je odšel šele po očetovi smrti in tam študiral policijske in kameralne zadeve. Joseph von Sonnenfels ga je leta 1766 imel za svojega najboljšega študenta.166 Potem je služboval kot državni uradnik na Predarlskem, v letih 1770–1773 je bil svetnik Deželnega glavarstva v Ljubljani, v letih 1774–1779 gubernialni svetnik v Galiciji in se leta 1779 vrnil v Ljubljano na funkcijo deželnoglavarskega svetnika. Umrl je leta 1783. Rod Raigersfeldov je nadaljeval le Janez Luka. Leta 1750 je postal jezuitski novic, jeseni 1756 profesor na celovškem kolegiju, leta 1759 pa izstopil iz jezuitskega reda. Zaposlil se je v državni upravi in leta 1761 postal tajnik pri Glavni intendanci v Trstu. Septembra 1766 je izkoristil ponudbo za tajnikovanje avstrijskemu vele-poslaniku na britanskem dvoru. V Londonu je delal kot diplomat do smrti leta 1819 in se nikoli več ni vrnil na Kranjsko. Leta 1797 je postal veleposlanikov namestnik in leta 1813 vodil pogajanja za oblikovanje šeste koalicije proti Napoleonu Bonaparteju. V zakonu z Angležinjo Elizabeth Steward sta imela sina Johna Jeffreya, zadnjega moškega Raigersfelda (1771–1844). Ta se je tako navdušil nad morjeplovstvom, da je z dvanajstimi leti začel mornariško kariero na misiji v Karibih. Kot častnik je sodeloval v bitkah proti Francozom v Sredozemlju in na Atlantiku. Leta 1798 je postal kapitan, leta 1837, ko se je že upokojil, pa kontraadmiral kraljeve mornarice.167 * Raigersfeld je vedno sam izbiral hišno osebje in se ob tem soočal z večnima problemoma delodajalcev – nenehno fluktuacijo ter zvestobo. Oboje je želela v tistih letih država urediti s posebno zakonodajo in zaostrenim kaznovanjem za delovne in nravstvene prekrške. Na Dunaju v majhnem stanovanju s penzionsko oskrbo ni potreboval veliko osebja. V Ljubljani pa je gospodinjstvo oskrbovala številčna služabniška ekipa: do leta 1752 je bilo v družini vedno vsaj sedem ali osem služabnikov in služabnic, kasneje manj. V tistih desetletjih so imeli v Ljubljani več oseb na plačilnem seznamu – več kot deset ali celo petnajst služabnikov – le bogataši in del visokega plemstva. Tako kot je vladar pričakoval od uradnikov zvestobo, lojalnost, prizadevnost in poštenost, je Raigersfeld to zahteval od svojega osebja in ob tem še nadzoroval nravno primernost. Posebej nepopustljiv je bil do tajnikov. V želji, da ne bi dobil v hišo oseb, okuženih z lokalnimi razvadami je sobarice, lakaje in hišne učitelje iskal med prišleki iz nemških, avstrijskih in čeških dežel, ker na Kranjskem niso imeli sorodnikov in prijateljev, ki bi njim in gospodarju s prošnjami krnili koncentracijo, jemali čas in denar. Težava pa je bila, da niso bili vešči slovenskega jezika in običajev. Raigersfeld je pazil, da so imeli zlasti moški še dodatna praktična znanja in veščine, zlasti krojaške in frizerske. Pretežno domačega izvora so bili vedno kuhinjsko osebje in hlapci. Po ženini smrti je skrčil število osebja. Ob njegovi smrti so bili v hiši le še domači posli: sobarica, kuharica, kuhinjska dekla, lakaj, hlapec ter hišna gospodinja. HRANA, ZDRAVJE, HOBIJI Raigersfeldovi dnevniški zapiski (in drugi zapisi v njegovem arhivu) na prvi pogled kažejo površen odnos do prehranjevanja. Do leta 1749 je Raigersfeld skoraj vsak dan zapisal, kje in s kom je kosil. Zajtrkov ni omenjal, večerje redko, skoraj nikoli pa, kaj je jedel in pil. Če je kakšno pijačo in jed ali surovo živilo vendarle omenil, je bil razlog njegova posebnost. V dnevnikih je tudi zelo malo vesti o hišnih zalogah živil. Ne vemo, kje in od koga je kupoval vsakdanje prehrambene artikle, kaj šele kakšne so bile cene. Včasih je omenil živilo, ki ga je 165 Gl. prepis avtobiografije Franca Borgie iz leta 1799 v fasc. 200, pp. 438–442. 166 Gl. prepise spričeval profesorjev Paula Josepha Ruggeja, Heinricha Kerensa in Josepha Sonnenfelsa v fasc. 201, pp. 233–235 ter prepis Sonnenfelsovega potrdila z dne 27. 8. 1766 v fasc. 207, p. 513. 167 Bobič, Raigersfeld, str. 211–224. | 33 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda dobil v dar.168 Le iz specifikacije prehrane iz decembra 1758, ki jo je iz kuhinje vsak dan dobival podnajemnik Janez Benjamin Erberg, vemo, kaj je bilo vsak dan na njegovi jedilni mizi. Za kosilo (okoli enih popoldan) so imeli juho, goveje meso z omako, kuhano in vloženo zelenjavo, perutnino (piščanec, golob ali kak podoben zračni subjekt) ali pečenko (teletina), sladko ali kislo solato, za sladico pa drobno pecivo. Tudi večerja, ki je bila postrežena okoli sedmih zvečer, je bila sestavljena iz več hodov: juha, perutnina, pečenje, solata, žemlja, pred spanjem še mandljevo mleko. Kavo, čokolado in čaj so Raigersfeldovi pili čez dan. Čeprav manjkajo opisi jedi in recepti za pripravo, se potrjuje misel, da so kranjske elite dobivale za današnje zaznave v 18. stoletju na mizo – vsaj glede na njihovo fizično nedejavnost – nezdravo velike količine beljako-vin in maščob. To je logično vodilo v pogoste kronične bolezni, zlasti putiko in srčnožilne bolezni. Elite so sicer vedele za škodljivost nezmernosti pri prehrani in pijači, a se medicinskih opozoril niso držale. Niti niso posnemale vegetarijanstva, čeprav so skromnejšo meščansko prehrano (žitarice, ajdova in prosena kaša, ajdovi žganci, močnik, solate, stročnice in gomoljčnice, domače sadje, gozdni sadeži, domača zelišča), domači zdravniki že dolgo priporočali. Pomenljivo je vendarle bilo, da nihče v Raigersfeldovi družini ni nikoli imel težav s prekomerno telesno težo kakor mnogi sodobniki, kar kaže, da zdravja, blagostanja in telesne estetike vsaj pri Raigersfeldovih niso več povezovali s preobiljem hrane. Vemo, da se je Raigersfeld zavedal koristnosti nekaterih živil za zdravje in socialno identiteto. Imel je najboljše mnenje o mediteranski hrani in pijači, ki sta bili v 17. in 18. stoletju kazalca kulturnega transferja in socialnega prestiža, zaradi bližine Italije pa tudi lahko dobavljivi. Z nekaterimi takimi živili se je do leta 1751 oskrboval s posestva Bel Poggio, kjer je imel nasade mandljevcev, figovcev, breskev, hrušk, jablan, sliv, marelic, oljk, njive in trte z različnimi sortami grozdja. Tam je tudi prideloval vina različnih sort. V Trstu je imel stalne dobavitelje za kolonialno blago. Razmeroma pogosto je omenjal nabavo, pripravo in uživanje čokolade, čaja, kave in tobaka. Te nekoč luksuzne dobrine so bile v prvi polovici 18. stoletja standardne v večini plemiških hiš ter kazalec družabnosti in samoreprezentiranja.169 Toda s kavo povezano obredje in kavarniška kultura se med ljubljanskim plemstvom pred sredo 18. stoletja še nista prijela. Tudi pri Raigersfeldovih so jo raje raje kuhali in pili kar doma.170 Raigersfeld ni veliko zahajal po kavarnah niti na Dunaju, ki je bil tedaj ena od evropskih kavarniških prestolnic. A prav v Raigersfeldovi hiši je bila že pred letom 1748 ena od podnajemnic »kavarnarica«.171 Najvišje mesto v Raigersfeldovem dojemanju svetovljanstva, zdravja in užitka je imela kultura priprave in pitja pravega čaja. O tej pijači je res vedel veliko, npr., da obstajata dve osnovni vrsti (rjavi in zeleni) z več podvrstami. Raigersfeld je veliko dal na oblačilno modo in zaznaval izstopajoča oblačila na drugih ljudeh. Družina je premogla lepa oblačila in dodatke, o čemer pričajo zapuščinski inventarji, nekaj omemb je v dnevnikih. Imenitna oblačila je največkrat naročal na Dunaju. Po ženini smrti jih skoraj ni več oblekel. Še naprej pa si je po modi in potrebi prilagajal lasulje.172 * Raigersfeld si je dal veliko opraviti z zdravjem in zdravstvom. Država je v tistih desetletjih uvajala zdravstvene in higienske reforme. Leta 1748 je postal prvi vodja kranjskega Sanitetnega konseza. V arhivu Reprezentance in komore je več osnutkov njegovih poročil in predlogov iz 50. let 18. stoletja o preprečevanju in odpravljanju epidemij živinske kuge in človeških nalezljivih bolezni ter o organizaciji sanitarnih kordonov.173 Izdajal je zdravstvene okrožnice, vizitiral mestne zdravnike, kirurge in lekarnarje, nadzoroval babiško izobraževanje,174 prisostvoval strokovnim izpitom in podeljeval delovna dovoljenja.175 Podprl je ustanovitev babiške šole v Ljubljani.176 168 Diaria 1746–1750, p. 770; Diaria 1751–1756, p. 403; Diaria 1758–1759, p. 55. 169 Sandgruber, Die Anfänge, str. 192–196; Coe – Coe, Chocolate, str. 129 sl. 170 Diaria 1746–1750, p. 814. 171 Prav tam, p. 411; Diaria 1758–1759, p. 45. 172 Diaria 1746–1750, p. 331; Diaria 1751–1756, pp. 834, 929; Diaria 1758–1759, pp. 148, 233. 173 Diaria 1751–1756, pp. 228, 455, 460, 473, 479, 707; ARS, AS Reprezentanca, šk. 97, 98, 120. Borisov, Od ranocelništva, str. 78–79. 174 Diaria 1758–1759, pp. 258, 363. 175 Diaria 1746–1750, pp. 449–457 in sl.; Diaria 1758–1759, pp. 77, 182, 332, 504, 526. 176 Diaria 1758–1759, p. 258. 34 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Družinski člani so se gotovo zadovoljili s »suho higieno« z rabo dišav brez temeljitega kopanja. So pa uporabl-jali prašek in tinkturo za umivanje zob.177 Na intenzivnejšo rekreacijo v odrasli dobi Raigersfeld tako kot večina sodobnikov še ni mislil, čeprav je vsaki telesni dejavnosti priznaval koristi. Zadoščalo mu je krajše pešačenje: ob lepih popoldnevih se je ne glede na letni čas sprehajal sam, v družbi kolegov, sorodnikov ali sinov. Daljših sprehodov oziroma pohodništva pa še niso imeli za koristne in statusno primerne, saj naj bi bili tega telesno sposobni in potrebni le mladeniči. Z mladostno močjo je povezoval tudi priljubljene igre z žogo.178 Plavati je znal že v mladosti, a je v tej veščini videl predvsem zaščito pred utopitvijo in ne dejavnost za zdravje ali zabavo. Zato je imel zgolj praktičen značaj plavalni tečaj, ki ga je poleti 1755 in 1759 sam izvedel za najmlajša sinova.179 Plemiči so za zdravje brez vprašanj globoko segali v žepe: Raigersfeld je novembra 1751 plačal kirurgu za manjši poseg ob očesu sina Henrika kar 24 dukatov (100 goldinarjev).180 V Ljubljani je podlegel še eni plemiški razvadi – pogosti menjavi družinskih zdravnikov, kadar z njimi ni bil povsem zadovoljen. Raigersfeld je razmeroma veliko vedel o najpogostejših boleznih in simptomih, terapijah, zdravilih in bla- žilnih sredstvih. Veliko obolenjem so še pripisovali antični patologiji telesnih sokov in jih zdravili s puščanjem krvi (venesekcija ali flebotomija) in klistiranjem. Tudi Raigersfeld je večkrat dal sebi in družinskim članom puščati kri.181 Kot manj usodne so zaznavali dve pogosti in nadležni kronični bolezni predobro hranjenih in premalo telesno dejavnih moških srednjih in poznih let – putiko in išias.182 Raigersfeld z njima ni imel težav, so pa trpeli mnogi znanci. Elite so razumele koristi zdravilišč in toplic, kamor so zahajali pacienti s putiko in drugimi kroničnimi boleznimi.183 Raigersfeld in družina nikoli, saj so bili dolgo zdravi, če odmislimo ženine spontane splave ter običajne nosečniške in poporodne težave, ki pa jih je dobro prenašala. Bolj negotovo je bilo diagnosticiranje in zdravljenje notranjih bolezni. Za njihove simptome zdravniki največkrat niso poznali pravih vzrokov, bolezni pa so opisovali kar s simptomi in zdravljenje vezali na njih. Raigersfeld je v dnevnikih večkrat omenil tudi kirurške posege. Kirurg je njegovi gospodinji maja 1756 celo vstavil nekak zobni implantat oziroma mostiček.184 V višjih slojih so vedno prizanesljivo obravnavali duševne bolnike, celo njihove manične eskapade ter jih šele v skrajnih primerih postavili v hišni pripor. Raigersfeld je večkrat omenil ekscese najbrž bipolarno bol-nega Wolfa Sigmunda grofa Lichtenberga ter njegovo stanje pojasnjeval z dednostjo oziroma s slabimi vplivi nevrotičnih staršev in sorodstva – v nasprotju z javnostjo, ki je grofa imela za »navadnega norca.185 Raigersfeld je razumljivo mnogo manj omenjal duševne težave tasta Franca Mihaela Erberga, ki je bil zato več desetletij opravilno nesposoben in pod varuštvom brata Janeza Benjamina.186 Največji in trajni Raigersfeldovi medicinski obsesiji sta bili vid in oko, ki ju je imel za najpomembnejše čutilo oziroma organ. Maja 1746 je v Trstu celo prisostvoval operacijam sive mrene več ubožnih slepcev, ki jih je operiral nek slavni okulist.187 Obsedenost z vidom je izhajala iz strahu, da se mu bo nekoč tako poslabšal, da ne bo mogel več delati, brati in pisati. Sin Henrik je imel od rojstva in do smrti težave z očmi: vsaj novembra 1750 in septembra 1751 mu je kirurg saniral tur blizu desnega očesa.188 Raigersfeld svojega zdravja skoraj ni omenjal do zgodnjih petdesetih let življenja, saj ni imel resnih težav. Tedaj so se pojavile običajne starostne težave, nekatere celo pozno za tiste in sedanje čase: šele leta 1749 mu je npr. izpadel prvi zob,189 naslednje leto pa je začel pri pisarniškem delu uporabljati očala.190 Minljivosti se je bolj zavedel 177 Diaria 1751–1756, p. 614. 178 Diaria 1746–1750, pp. 107, 113, 130. Gl. Weigl, La nobilità, str. 221 in 224. 179 Diaria 1751–1756, pp. 713, 716; Diaria 1758–1759, p. 467. 180 Diaria 1746–1750, p. 854. 181 Prav tam, pp. 640, 721; Diaria 1751–1756, pp. 71, 73, 476, 477. 182 Diaria 1746–1750, pp. 197, 202, 228, 275, 296, 548, 662; Diaria 1751–1756, pp. 162, 163, 406. Prim. Busch, Ernährungseffekte, str. 152–156. 183 Diaria 1751–1756, pp. 264, 453, 469, 470, 586, 715; Diaria 1758–1759, pp. 299, 459. 184 Diaria 1751–1756, p. 825. 185 Diaria 1746–1750, p. 343. Gl. Kos, O melanholiji, str. 155–166. 186 V pismu z dne 12. 7. 1755 (fasc. 218, p. 1475). 187 Diaria 1746–1750, p. 62. 188 Diaria 1746–1750, pp. 408, 647, 854; Diaria 1751–1756, p. 187. 189 Diaria 1746–1750, p. 551; Diaria 1758–1759, p. 535. 190 Diaria 1746–1750, p. 747. | 35 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda ob ženini bolezni in smrti novembra 1752. V zapisu o ženinem umiranju ni pozabil na zdravniške diagnoze, zdravljenje, simptome, strežbo in bdenje ob postelji, duhovno oskrbo, njene zadnje besede, tolažbo znancev, svojo žalost pred in po smrti ter kritiko zdravnikov zaradi nezanesljivih diagnoz. Čez nekaj let so tudi njega oplazile trdovratnejše kronične bolezni. Šele konec leta 1759 pa se mu je zdravje tako poslabšalo, da je bil skoraj en mesec v bolniškem staležu. V dnevniku je opisal svoje bolezenske simptome in njihovo pojavljanje po dnevih in celo urah. Izboljšanja so bila kratkotrajna in ta bolezen ga je čez nekaj mesecev spravila v grob. * Raigersfeld je bil občasno tudi turist v današnjem pomenu. Prvič in za dlje časa je to postal že kot sedem-najstleten študent, ko si je v letih 1715–1717 z nekaj prijatelji in sam ogledal velik del južne, zahodne in srednje Evrope in vsaj v največjih mestih glavne znamenitosti. V tistem času je še bil celo avanturist in priložnostni raziskovalec: leta 1719 se je lotil raziskovanje jamskega izvira rečice Lokva pod domačim gradom Predjama.191 V prvih letih zakona je ženo razveseljeval s turističnimi potovanji. Maja 1730 sta odšla za tri tedne v Benetke in Padovo. Raigersfeld je potovanje označil za »rekreacijo«.192 Večjih avstrijskih mest, npr. Dunaja, Ljubljane, Gradca, Trsta in Gorice, pa ni nikoli opisoval. Najbrž zato, ker so mu bila tako domača, da v njih ni zaznaval nič posebnega. Le mimobežno je omenil arhitekturne pridobitve na Dunaju iz prve polovice 18. stoletja. Dodaten razlog za molk o urbanizmu in arhitekturi je bil najbrž v bralcih dnevnikov: tudi sinovi so večja mesta v regiji poznali. Že pred ustalitvijo v Ljubljani leta 1747 so mu turistično in avanturistično nrav tešili le še obiskovalci, ki so prihajali iz daljnih dežel. V Ljubljani se je npr. leta 1750 srečal s frančiškanom, ki je od leta 1737 potoval po Egiptu.193 S prišleki iz eksotičnih dežel se je seznanjal tudi po službeni dolžnosti in najpomembnejši so ga fascinirali zaradi obdanosti z bliščem. Tak je bil tripolijski veleposlanik na Dunaju, ki se je marca 1750 in julija na poti iz Trsta na Dunaj in nazaj ustavil v Ljubljani. Kot koordinator veleposlanikovega potovanja skozi Kranjsko je moral Raigersfeld poskrbeti za njegovo varnost, prenočišča in prehrano.194 Zelo natančen je bil v opisih itinerarijev svojih potovanj. Te lahko le pogojno umestimo v podkategorijo kratkih potopisov, saj se je posvetil predvsem trajanju potovalnih etap (do minute natančno; največkrat jih je zaokrožil na pet minut), redko opisom pokrajine in krajev. Včasih je povedal, zakaj: ker je potoval ponoči, krajev pa on in sopotniki tako ali tako niso poznali. Običajno je potoval s poštnimi kočijami državne pošte, včasih pa z znanci v njihovih udobnejših kočijah. Potovanje med Ljubljano in Dunajem mu je vzelo dva dni in pol, največ tri polne dni. V dnevnikih je nekajkrat omenil tiste kranjske znamenitosti, ki so bile že tedaj priljubljene med tujci in so enake še danes: Postojnska jama, Predjamski grad, idrijski rudnik, Cerkniško jezero in Bled. Te kraje je sam ali s sinovi večkrat obiskal, zato je raje omenjal lokalne znamenitosti, ki ji sinovi še niso videli in je predvideval, da jih tudi pozneje najbrž ne bodo. Septembra 1749, ko je potoval po Savi od Ljubljane do podora pri Prusniku ter nato prek Izlak in Trojan nazaj do Ljubljane, je opisal naravne in tehnične zanimivosti – slapove, izvire, jamo, pečine, transportne naprave na Savi.195 Včasih si je za pot vzel več časa tudi za ogled znamenitosti, spoznavanju legend in zgodovine. Npr. med 28. majem in 1. junijem 1746, ko je z grofom Herbersteinom pregledoval gozdove v zaledju San Giorgia di Nogaro pri Cervignanu. Med plutjem z ladjo je opisal plovbo, pristanišča, otočke, vasi, globino lagun, rek in pritokov ter stanje okoliških gozdov in cest, nesporazume z beneškimi stražami na otočkih zaradi karantene, zgodovino objektov in upravljanja s pomembnejšimi zemljišči.196 Da mu ob tem arheologija ni bila tuja, je izpričal novembra 1747 v zapisu pripovedi obiskovalca o izkopavanju Pompejev.197 Aprila 1750 si je 191 Steinberg, Czirknitzer See, str. 199–202. 192 Kurze Nachricht, p. 52. prim. Štuhec, Besede, str. 231. 193 Diaria 1746–1750, pp. 643–645. 194 Prav tam, pp. 681, 781; ARS, AS Reprezentanca, šk. 137. Tam so še intinerarji, poročila in navodila o organizaciji potovanj tripolijskih in alžirskih poslanstev skozi Kranjsko v letih 1756, 1758 in 1759. 195 Diaria 1746–1750, pp. 575–584. 196 Prav tam, pp. 88–99. 197 Prav tam, p. 357. 36 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda ogledal ostanke vodovoda, ki so ga odkopali pri kapucinskem bastionu ljubljanskega obzidja. Z gotovostjo ga je umestil v infrastrukturo rimske Emone.198 Zgodovinarsko žilico je najpopolneje izpričal junija 1746 v opisu Ogleja in okolice.199 Opisal je mestno katedralo, njeno starost, zvonik in razgled do Karnijskih Alp. V bližini mesta je opazil rimski zid, ki ga je prepoznal kot del akvadukta.200 Največ pozornosti je posvetil najdbi velikega rimskega zaklada, ki so ga domačini našli pred obzidjem. Natančen opis zakladne najdbe ni bil slučajen. Raigersfeld je bil namreč goreč amaterski numizmatik. Numizmatiki se je še bolj posvetil po preselitvi v Ljubljano. S kovanci je kupčeval ali jih dobival v dar. Pri nekaterih je omenil vrsto, npr. francoske, španske, grške kovance, cesarske kovance itd. Včasih je zapisal še nahajališče.201 Nakupil je več numizmatičnih priročnikov in z njihovo pomočjo kovance sam klasificiral. V svoj kabinet čudes, za katerega je gotovo dobil zamisel na Dunaju pri dvornem zakladniku Josephu Angelu de Franceu, je spustil le redke obiskovalce. Ko je umrl, sta bila v kabinetu poleg drugega pohištva dva pre-dalnika z medaljami (in kovanci), omara z raritetami in medicinskimi predmeti, omara s spisi, 34 slik in kopica spominske šare.202 ZADNJA LETA V zadnjih letih življenja so Raigersfelda bolj kot služba zaposlovali vera, spominska zadušna opravila za sorodniki, skrb za sinove, hišo in premoženje. Bolj dovzeten pa je postal za moralo in popravljanje posledic škandalov. Za visoko politiko in velike spremembe v državni upravi in makrogospodarski politiki, se sodeč po molku v dnevnikih, ni več toliko zanimal kot pred desetletjem. Znanci iz zgodnje terezijanske dobe so v glavnem umrli, se upokojili ali pa so se mu v poldrugem desetletju odtujili. Z novimi politiki na Dunaju sta se spremenili tudi zunanja politika in narodnogospodarska doktrina. Merkantilistični kameralizem se je zlagoma umikal liberalističnim ekonomskim usmeritvam, uveljavljali so se državnocentralistični ter mednarodni standardi, npr. centralna gospodarska in finančna uprava, odprava avtarkičnih načel v dednih deželah, uravnotežena menjava ter konkurenčnost kot državnogospodarski princip.203 Država je pritisnila na davčne registre in se zadolževala onstran meja vzdržnosti. Za to je morala uki-niti starodavni deželni davčni partikularizem. Reformirali so stari davek na imenjsko rento, za financiranje vojaških operacij pa uvedli davek od kapitalskih naložb. Leta 1758 je Raigersfelda prizadelo plačilo vojnega davka: nanj je odpadlo kar 450 goldinarjev, kar je bilo več kot je bilo odmerjeno večini veletrgovcev v deželi. Raigersfeldove naložbe so se v takih razmerah izkazale za tvegane in nedonosne. Raigersfeld je bil nekoliko bolj daljnoviden kot večina rojakov in je po izbruhu vojne iz deželne blagajne dvignil naloženih 524 goldinarjev.204 Leta 1758 si je iz stanovske blagajne uspel poplačati še 1000 goldinarjev, ki jih je imel tam od leta 1743. Od preostalih naložb na Dunaju (skupaj za 8600 goldinarjev) je želel dobiti vsaj letne obresti.205 Naslednje leto si je prizadeval povrniti še 1500 goldinarjev od dežele, a je bilo prepozno: v deželi je že vladala lakota, finančna kriza je izplačevanje državnih obveznic in obresti omogočala le v omejenem obsegu.206 Izplačila državnih plač so zamujala in Raigersfelda so s prošnjami za premostitvena posojila obletavali celo višji deželni uradniki, ki so kot razlog za stisko navajali prav zamujanje plače.207 198 Prav tam, p. 703. 199 Prav tam, pp. 88–107, 120–122, 128–129. 200 Prav tam, p. 105. 201 Prav tam, pp. 430, 447, 453, 486, 501, 522, 552, 554, 570, 587, 635, 648, 655, 662, 665, 696, 706, 709, 764; Diaria 1751–1756, pp. 47, 89, 179, 184, 190, 191, 245, 254, 262, 399, 473, 741, 827–829; Diaria 1758–1759, p. 67. 202 Gl. zapuščinski inventar iz leta 1760 (ARS, AS Inventarji, šk. 99, št. 100). 203 Klingenstein, Mercantilism, str. 183 sl.; Faber, Litorale, str. 96–100. 204 Diaria 1751–1756, p. 891. 205 Diaria 1758–1759, pp. 64–65, 231. 206 Prav tam, pp. 431, 446. 207 Prav tam, p. 419. | 37 Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Dotlej trdnemu rentniku je začelo primanjkovati gotovine. Zgolj pri ženinemu stricu in podnajemniku Janezu Benjaminu Erbergu je imel že dolgo za 4000 goldinarjev dolga.208 Komisarji, ki so maja 1760 popisovali Raigersfeldovo zapuščino, so med aktivo našli za 9538 goldinarjev zadolžnic, kar je pomenilo 65 % vseh najdenih vrednostnih papirjev, ki jih je bilo za 14.714 goldinarjev, pretežno do državnih in deželnih institucij. Dolgoval je 4641 goldinarjev. Knjižni saldo je bil torej še visoko pozitiven – 9913 goldinarjev, a brez izgledov o poplačilu posojil in naložb.209 Raigersfeldova upništva so pomenila skoraj polovico knjigovodske vrednosti celotnega premoženja: po zapuščinskem inventarju je šlo za 31.756 goldinarjev bruto. Po nekem drugem seznamu je bilo vse premoženje vredno celo 39.958 goldinarjev.210 Leta 1759 je zato z veseljem sprejel na znanje željo svaka Wolfa Danijela Erberga, da zadrži stričevo stanovanje v Raigersfeldovi hiši in mu ponudil celo hišo. Tega svaka je Raigersfeld cenil bolj od vseh drugih sorodnikov. Wolf Danijel je decembra 1759 od Raigersfelda celo odkupil nekaj menic in mu pomagal do gotovine.211 To je imelo kmalu posledice za njegovo zapuščino in sinove. * Raigersfeld je umrl 31. marca 1760. Glede na poslabšanje zdravja v zadnjih mesecih je bilo to pričakovano. Hudi bolezenski simptomi so se pojavili v začetku novembra 1759. Kako se je počutil zadnje tri mesece življenja, ne vemo, ker dnevnik za ta čas ni ohranjen, iz korespondence pa ni moč zaznati poslabšanja zdravja. Še dva tedna pred smrtjo v pismu sinu Maksimilijanu ni tožil nad zdravjem.212 Še vedno je poskušal čim bolj normalno živeti in je molčal o resnosti težav. Dne 25. marca 1760 je zapadel v agonijo in začel blesti. Duhovnik ga je spovedal in mu podelil zakramente, spet je zapadel blodnjam, nato pa se mu je zdravje toliko izboljšalo, da je poklical svaka Wolfa Danijela Erberga, kateremu je dal prebrati prenovljena oporočna določila.213 Raigersfeld je nato sinovoma podelil blagoslov, naslednji dan zapadel v agonijo ter umrl v prisotnosti sinov in sorodnic, ki so zadnje dni skrbele zanj. Pokojnika so po starem običaju pokopali že naslednji dan, 1. aprila 1760.214 Položili so ga v erberško grobnico poleg žene, kjer si je hranil prostor za svojo krsto. Raigersfelda je slutnja smrti spravila k zapisu kodicila k oporoki novembra 1759. Oporoko je sestavil na Dunaju že leta 1746.215 Nekaj reči in denarja je namenil stranskim sorodnikom, služabnikom je volil donacije v višini četrtletnih plač. Svaka Wolfa Daniela Erberga je kot izvršitelja oporoke in skrbnika sina Mihaela prosil, naj prepreči, da bi se sinovi sprli zaradi dediščine. Med njih je razdelil večino ženine in svoje zlatnine. Glavni in enakovredni dediči so bili vsi sinovi – Maksimilijan, Janez Luka, Mihael in Franc Borgia. Zadnjega je Raigersfeld po splošnem običaju za klerike odpravil s tretjinskim deležem ali dvanajstino čiste zapuščinske mase. Sinovi niso nasprotovali očetovi ideji o prodaji družinske palače stricu Wolfu Danijelu Erbergu. Navsezadnje jih na Ljubljano in stanovanje ni več vezalo veliko, skupno lastništvo zapuščine pa je oteževalo upravo s hišo. Za nameček so bili vsi v finančnih škripcih. Tako so že julija 1760 stricu prodali palačo, hlev ob obzidju in drvarnico, vključno z večino pohištva, portreti in drugimi premičninami za 20.400 goldinarjev.216 Wolf Danijel 208 Prav tam, pp. 294, 581. 209 Prav tam, pp. 596–597. 210 ARS, AS Inventarji, šk. 99, št. 100, pp. 5–9. Štuhec, Besede, str. 224. 211 Diaria 1758–1759, pp. 218–219, 225, 254, 258–259, 274, 275, 288–290, 293, 298, 302–303, 354. 212 Pismo z dne 15. 3. 1760 (fasc. 218, pp. 1753–1754). 213 Mihaelovo pismo Maksimilijanu z dne 3. 4. 1760 v fasc. 218, pp. 1054–1055. 214 Po patentu iz 13. 12. 1755 nihče ne bi smel biti pokopan prej kot v 48 urah po smrti (gl. patent z dne 9. 2. 1756 v ARS, AS Reprezentanca, šk. 176, št. 2). Ironično je, da je Raigersfeld to zahtevo upošteval pri svoji pokojni ženi 16. 11. 1752. Še novembra 1759, ko je bolehal, je celo zabičal deželnemu protomediku dr. Vidmayrju, naj nihče nikomur brez tehtnega razloga ne izda dovoljenja za predčasen pokop ( Diaria 1758–1759, p. 569). Toda pol leta pred njim so tudi sorodnika Janeza Benjamina Erberga pokopali v isto grobnico že 28 ur po smrti (prav tam, pp. 542–543), kar priča o relativnem nespoštovanju te zakonodaje med plemstvom. 215 Prepisa obeh dokumentov sta v fasc. 201, pp. 341–351 (oporoka) in 307–320 (kodicil). 216 Izvirnik pogodbe je v fasc. 207, pp. 507–509. Na pp. 511–512 je popis prodanega pohištva in premičnin z dne 17. 8. 1760; vse je bilo ocenjeno na 659 goldinarjev. 38 | Življenje in kariera Franca Henrika Raigersfelda Erberg je z nečaki Raigersfeldi ostal v stikih tudi, ko so se preselili v tujino. V prvih letih si je redno dopisoval z Janezom Luko, dokler ta ni odpotoval v Anglijo.217 Neprekinjeno in najdlje je komuniciral s Francem Borgio. Erberg je po izstopu iz službe pri deželnem sodišču leta 1763 zaživel kot zemljiški posestnik in uspešen rentnik. To mu je uspevalo in ob smrti leta 1783 je zapustil še več premoženja v Ljubljani in Dolu kot ga je podedoval od očeta. Njegov sin Jožef Kalasanc (1771–1843) je leta 1816 prodal Raigersfeldovo hišo za 16.000 goldinarjev in 100 dukatov, kar je ustrezalo njeni vrednosti ob Raigersfeldovi smrti.218 Očitno je hiša v dobrega pol stoletja izgubila precej sijaja, čeprav je Kalasanc leta 1798 prenovil vsaj fasado. Kalasanc se je z družino že prej raje zadrževal v Dolu, po letu 1804 pa je kot dvorni komornik in v letih 1809–1814 kot vzgojitelj prestolonaslednika nadvojvode Ferdinanda večinoma živel na Dunaju.219 Wolf Danijel je v hiši pustil vse Raigersfeldove podnajemnike in naselil nove, med katere so se odtlej umeščali še nečaki Raigersfeldi. Raigersfeldi zaradi odsotnosti v naslednjih letih veliko prostora v hiši niso potrebovali in so se kmalu izselili. V naslednjih dveh stoletjih so se hišni lastniki hiše na Mestnem trgu 17 večkrat zamenjali. Od leta 1952 ima tam prostore Slovenski gledališki muzej, ki je od leta 2014 v sestavi Slovenskega gledališkega inštituta. Pred nekaj leti obnovljeno poslopje danes spet sije, res pa ne po Raigersfeldovem načrtu in željah. 217 Janezova pisma z dne 6. 9., 11. 9. in 30. 10. 1761 ter 7. 6. 1762 so v fasc. 40, pp. 1726–1730, 1734–1735, 1738–1744. 218 Kupec je bil ljubljanski trgovec Janez Krstnik Aichholzer. Overovljen prepis kupoprodajne pogodbe z dne 25. 1. 1816 je v fasc. 2. 219 Uršič, Jožef Kalasanc Erberg, str. 196–197. | 39 O DNEVNIKIH ZASNOVA, VSEBINA IN VIDEZ DNEVNIKOV Raigersfeldova obsedenost z dokumentiranjem skoraj vsega, s čimer se je v življenju srečal, je bila posledica vzgoje, pridobljenih delovnih navad in značaja, deloma pa je bila tudi posledica mladostnega spremljanja očetovega knjigovodskega dela. O tem smo bolje poučeni šele od njegovega dvaindvajsetega leta, tik preden je stopil v prvo službo. Med službovanjem je redno poročal nadrejenim in shranjeval prejeta navodila ter prepise svojih poročil. V tem je celo pretiraval: ko je npr. januarja 1740 odšel kot komisar v Trst, je na Dunaj pošiljal obsežna tedenska poročila, njihove prepise pa skupaj s prejetimi pismi in njihovimi prepisi (sic!) hranil v svojem arhivu. Drugače je bilo z dokumentiranjem zasebnega življenja. Dnevniškega popisovanja se je lotil že v mladosti. Sin Franc Borgia je ob svoji smrti leta 1800 poleg še danes ohranjenih očetovih dnevnikov posedoval tudi njegove dnevnike iz let 1725–1728 in 1734. Drugi izpred leta 1740 pa morda niso več obstajali, saj je že Raigersfeld v »Journalu« iz leta 1739 obžaloval nevestnost pri pisanju; najbrž je mislil predvsem na njihovo hrambo.220 To še posebej velja za čas pred letom 1725. Ti zapiski, če so obstajali, so bili že ob nastanku fragmentirani, vsebinsko skopi in neurejeni, kar je priznal v dnevniškem fragmentu iz leta 1738 in v »Journalu«. Bolj kot dnevniškemu zapisovanju je bil Raigersfeld v mladih letih naklonjen retrospektivnemu zapisovanju družinske in avtobiografske kronologije. Okoli leta 1732 ali malo pozneje je spisal avtobiografsko kroniko, ki jo je naslovil Kurze Nachricht. Na 62 straneh je povzel pomembnejše dogodke od svojega rojstva (1697) do prve velike osebne prelomnice, imenovanja za asistenta pri tržaški Intendanci leta 1731 ter za komisarja pri regulaciji notranjeavstrijskih mitninskih tarif leta 1732. Zapis je zasnoval kot družinsko spominsko knjigo, ki naj bi jo kasneje nadaljeval sam ali pa potomci. Ne eno ne drugo se ni zgodilo, saj ni kronike nihče nikoli niti malo dopolnil.221 Celoten zapis obsega šest sešitkov po pet pol (deset folijev) in dva prosta folija. Tudi na zunaj izraža reprezentančnost: platnic sicer zvezek nikoli ni imel, papir pa je kakovosten, bel in fin. Pisava kronike je lepa, skoraj kaligrafirana nemška kurziva, kakršno je Raigersfeld uporabljal le izjemoma, besedilo pa nima naknad-nih popravkov. Ker je v kroniki podrobno opisal in datiral dogodke izpred desetletja ali dveh, je gotovo, da se je oprl na zasebne zapise, ne le na službeno korespondenco iz obdobja, ko je delal za Orientalno družbo.222 Formalno so ga k pisanju poročil zavezovala družbina pravila, kot je mogoče razumeti v inštrukciji za odpravo na Portugalsko leta 1723.223 Zato je lahko Raigersfeld najbolj podrobno popisal prav portugalsko ekspedicijo. Za datume dogodkov, ki se jih med pisanjem ni mogel več spomniti ali jih v drugih zapisih ni našel, je za sicer nikoli napravljena dopolnila pustil v besedilu prazen prostor. K zvezku je priložil še folij z izvlečki iz 220 Journal, p. 1. 221 Kurze Nachricht, p. 1. 222 Gl. kopijo poročila z dne 9. 5. 1723 za družbo glede potovanj v Italijo (fasc. 193, pp. 1006–1017), ki jih opisuje tudi v »Kurze Nachricht« (p. 21). Gradivo o Raigersfeldovem poslovanju z Orientalno družbo je večinoma zbrano v fasc. 193. 223 Fasc. 193, pp. 871–886. | 41 O dnevnikih izgubljenega dnevnika iz leta 1725. Ta zapis vsebuje podroben opis prvega srečanja z bodočo ženo v Ljubljani ter njunih (pred)zaročnih opravil v naslednjih mesecih. Na izvor zapisa je opozoril s pripisom Extract aus meinen diariis.224 Leta 1725 je zapustil Orientalno družbo, se vrnil v Ljubljano in se tam zaposlil, za družino pa kupil hišo. Gotovo je pisal dnevnik, a do leta 1735 ni ohranjen niti en zapis. Iz časa službovanja v Intendanci po letu 1732 je ohranjen droben fragment, ki ga je napravil v Trstu avgusta 1735. Zapis na enem foliju je kasneje dobil registraturni oziroma arhivski pripis Ad Tergestina, ker je bil arhiviran med Raigersfeldove tržaške spise.225 Domnevamo lahko, da v tistih letih dnevnika ni pisal vsak dan, saj ni imel jasnega koncepta, kaj sodi v vanj in kaj ne. Zato je v fragmentu nekaj povsem nekoristnih vesti, ki bolj kot na zanimanje za pomorstvo, cene in mere s slučajnostjo in obliko kažejo na piščevo zdolgočasenost. Drugačen izgled in vsebino imajo dnevniški zapisi, ki jih je napravil na Dunaju med 8. avgusta in 25. septembra 1738. Kratke in neurejene zapiske, ki zadevajo le pripravo poročila za Dvorno komoro o notranjeavstrijskih mitninskih tarifah, je pisal v jezi na predpostavljene, kar je mogoče razumeti že iz uvodnih povedi. Te zapise je kasneje uvrstil na konec (pp. 42–46) tankega zvezka z naslovom Nota. Na naslovnici je še kasneje dodan naslov Gedanken Franz Heinrichs von Raigersfeld, 1732. Zvezek je namreč avgusta 1732 začel polniti s prebliski, ki naj bi mu služili pri delu in izdelavi elaboratov v Trstu; v glavnem so iz leta 1732.226 Zvežčič je bil kasneje priključen (a ne zvezan) k obsežnemu zvezku z dosjeji Notata Raigersfeld I.227 Za redno, poglobljeno pisanje dnevnika se je odločil šele v zgodnji jeseni 1739, ko je postal svetnik Avstrijske dvorne komore. Glede na značaj, navade in presojanje osebnega statusa je bila odločitev skoraj pričakovana: imenovanje je imel za tako veliko karierno prelomnico, da je bilo vredno sistematično opisovati svojo kariero. To ni bil edini, sploh pa ne najintimnejši razlog. Najprej je napisal prolog, kjer je razložil svojo dnevniško paradigmo. Zapis je naslovil z Journal.228 Zapisa ni datiral, je pa omenil, da so njegovi spisi raztreseni med Trstom, Ljubljano, Gradcem in »tu na Dunaju«.229 Torej je »Journal« gotovo napisal na Dunaju, kamor je prišel šele leta 1739, po več letih službovanja v Trstu in Gradcu (1731–1738). To obdobje je bilo v službi polno težav.230 Da je »Journal« res nastal šele po septembru 1738, potrjuje tudi obžalovanje v omenjenem dnevniškem fragmentu iz poznega poletja 1738, da ni že prej popisal vseh težav pri regulaciji mitninskih tarif.231 Datacijo »Journala« omogočajo še materialni indici. Pole je pripravil podobno kot tiste za dnevnik iz let 1739–1740; enaki sta format in lepa pisava, ki pa je manj svečana kot v družinski kroniki. Sočasni nastanek dnevnika iz let 1739–1740 in »Journala« potrjuje enak vodni znak na papirju obeh – lik cvetlice s tremi listi med črkama C in R. Papir za kroniko »Kurze Nachricht« ima drug znak – žezlo znotraj kroga. Raigersfeld je bil nadpovprečen potrošnik papirja in se je sodeč po vodnih znakih in kvaliteti papirja, z njim oskrboval iz več papirnic in sočasno uporabljal papir različnih provenienc.232 Zadnjih šest folijev »Journala« je bilo kasneje odre-zanih, zato domnevam, da so vsebovali oris njegove kariere med letoma 1732 in 1739. V taki obliki je »Journal« 224 Kurze Nachricht, p. 42. Prepisani pagini tega folija sta bili ob zadnji ureditvi fonda in ločeni od kronike in oštevilčeni kot pp. 102 in 103; danes sta v istem fasciklu. 225 Diaria 1735, pp. 630–631. 226 Vodni znak vseh folijev v zvezku ima za podobo oval s tremi horizontalno razvrščenimi pari majhnih krogov. 227 ARS, AS Rokopisi, I/47r. 228 Journal, pp. 1–8. 229 Prav tam, p. 8. 230 Prav tam, pp. 7–8. 231 ARS, AS Rokopisi, I/47r, p. 42. 232 Tudi po zadnji ustalitvi v Ljubljani leta 1747 je dnevnike pisal na kvalitetnem tanjšem belem papirju italijanske oziroma beneške provenience, ki ga je dobival iz Trsta in Benetk ( Diaria 1746–1750, p. 797). Pisarniški papir je kupoval tudi od lokalnih proizvajalcev: maja 1747 je kupil eno rizmo (okoli 500 listov) papirja od žužemberškega papirničarja Antona Nikla, ki je kasneje oskrboval tudi kranjsko Reprezentanco. Leta 1756 je Antona nasledil sin Dizma (Šorn, Starejši mlini, str. 92, Antonovi vodni znaki so na str. 107–108). Marca 1750 in decembra 1752 pa je kupil še beneški papir. Kasneje je še uporabljal Niklov papir in nekaj teh pol je januarja 1759 podaril obiskovalcu ( Diaria 1746–1750, pp. 281–282, 690; Diaria 1751–1756, p. 385; Diaria 1758–1759, p. 347). Debelejši Niklov papir je uporabil knjigovez za vezne liste pri vezavi dnevnikov iz let 1751–1756, ko jih je nalepil na notranjo stran kartonastih platnic. Dnevnik 1758–1759 je Raigersfeld pisal na enakem papirju, kot ga je uporabil za prepise pisem dunajskim uradom iz let 1740–1759. 42 | O dnevnikih smiselno nadaljeval kroniko »Kurze Nachricht«. Možno pa je, da odrezani foliji sploh niso bili popisani ali pa jih je Raigersfeld kasneje odrezal, ker so imeli preveč občutljivo vsebino. V »Journalu« je Raigersfeld razložil razloge, cilje in pomen dnevniških zapisov. Nato je kratko orisal kariero v luči spopadanja z nasprotniki po letu 1732. Potožil je, da mu je neredno delanje zapiskov, ki jih je na potovanjih opuščal in spet začenjal, povzročalo težave pri delu. O nekaterih dogodkih je celo povprašal znance, a vseh ni mogel zanesljivo datirati. Zato se je odločil, da bo odslej, kolikor mu bo le dopuščal čas, dogodke zapisoval za karierne namene, brez ozira na red oziroma strukturo in slog. Zapiski bodo koristni za vsakogar, predvsem pa za potomce, ki bodo dobili vpogled v njegovo življenje. Spoznali bodo razloge za odločitve in dobili poduk o življenjskih zakonitostih. Zase je vedno verjel, da ima nadpovprečne izkušnje. Podobne misli je kasneje ponovil v dveh »rapsodijah« in eni »refleksiji«, ki imajo filozofsko-esejistični značaj in so nastale v zgodnjih 40. letih,233 ter v enem od nedokončanih genealoških koledarjev rodbine Raigersfeld.234 Do smrti je napisal še kratke refleksije o politiki in morali.235 Te zapiske je dajal v branje le najbolj zaupnim prijateljem.236 V nekaterih zapiskih je zato imena oseb in krajev zašifriral. Razmeroma enostavne šifre v obliki anagramov je pozoren bralec kasneje razrešil in s svinčnikom pripisal prava imena. Tudi v teh zapisih je poudaril spominski in pragmatični cilj, da bi potomci videli, v kakšnih časih je živel, o čem je razmišljal, kakšne poti je ubiral in kakšna usoda ga je doletela. Vse pa v njegov spomin in poznavanje življenjske usmeritve, nikakor z namenom škodovati komur koli: »Ne trdim, da sem bil od mladosti zahteven, zato sem spregledoval bistvo. Od mladosti me ni veselilo nič, kar ni bilo dobro, in za to sem si prizadeval. Potem pa, ko so me slabi ljudje ovirali in nisem dobil zaščite, sem spoznal tudi slabo plat sveta, intrige itd. … Te refleksije, ki sem jih napravil brez reda kot rapsodijo, naj potomci uporabijo za lastne refleksije.« (Take razloge so v tistem času izpričevali tudi drugi pisci memoarskih zapiskov; op. D. K.237) Opozoril je še, da so dobre zamisli Božja inspiracija, ki pa jih ni mogoče vedno takoj udejanjiti. Vsi ljudje imajo zamisli, ki jih nadgrajujejo z novimi premisleki in izkušnjami (refleksijami). Ideje pa je treba zapisati, ker človek ne pozna svoje usode, saj sicer nanje pozabi ali prej umre. »Bog mi je priča, da teh zapisov nisem napravil iz sovraštva, marveč le za svoj spomin in da bi čim bolje služil javnemu,« je še zapisal v enih od »refleksij«. Dejstva, da je na pisanje dnevnika vplivala tudi popularizacija dnevniškega zapisovanja, ki je v avstrijskih deželah zacvetela sredi 18. stoletja, ni omenil.238 Raigersfeldovo pisanje dnevnikov je imelo torej tudi avtoterapevtski značaj, kar pravzaprav velja za večino piscev osebnih dnevnikov. Pomemben vzgib za opisovanje življenja (ne le esejistično-filozofskih refleksij) so bila namreč številna razočaranja, ki jih je v službah doživel v Trstu in na Dunaju v letih 1732–1739. Tudi v »Journalu« je omenil nekatere okoliščine sporov in neupravičenost obtožb, ki so ga doletele in ga še bodo. Sinove je hotel posvariti pred kariernimi sopotniki, ki jih je imel za slabe in se jim je treba izogniti, pa tudi na tiste, ki so ga podpirali in jim je zato zaželel vse najboljše na tem in onem svetu. S tem je sinovom želel dati smernice za njihove kariere.239 Takoj po dokončanju »Journala« je začel redno pisati dnevnik, ki ga je v drugih spisih običajno poimenoval z latinskim Diaria, redkeje nemško Tagesbuch. Medtem ko dunajski zapisi pred začetkom januarja 1740240 še 233 V fasc. 195 so Rapsodien verschiedener meiner Gedanken über den jezigen Lauff der Welt mit denen darüber gemachten politischen und moralen Reflexionen (pp. 54–72), Vicissitudines mundi oder Reflexionen über der menschlichen Glück (pp. 73–85) in Reflexiones über das Policey- und Commercien-Wesen iz leta 1744 (pp. 271–328). 234 Ta biografija, ki se začne in konča z Raigersfeldovimi starši, je v fasc. 201, pp. 443–446, lapidarni podatki so še na pp. 447–476. 235 Naslov teh zapiskov je Register über einige von mir entworfene reflexiones (fasc. 195, pp. 94–108). 236 Februarja 1746 je na Dunaju eno od refleksij obljubil Janezu Seifridu grofu Herbersteinu, a proti grofovi »kavalirski obljubi«, da jih ne bo nikomur drugemu pokazal niti prepisal ( Diaria 1746–1750, p. 11). Šlo je za Reflexiones über das Policey- und Commercien-Wesen iz leta 1744 (fasc. 195, pp. 272–328). 237 Npr. Karl grof Zinzendorf (Lebeau, Die Tagebücher, str. 799). 238 Mat'a, Tagebücher, str. 771–772. 239 Journal, pp. 5–8. 240 V popisu Raigersfeldovega arhiva je Ema Umek zapisala, da ima ta dnevniški fragment 179 strani (Umek, Erbergi 2, str. 428). V resnici jih je ohranjenih le 40. V popisu fasc. 199 je omenila tudi dnevnik za čas med 25. 4. 1740 in 23. 3. 1760 (Umek, Erbergi 2, str. 428). Vendar gre za prepise izbranih osebnih, poslovnih in službenih pisem različnim naslovnikom. Prepise pred letom 1750 je napravil sam Raigersfeld, mlajše pa predvsem Raigersfeldovi tajniki. Glede na podobno obliko (zrcalo) in izvirno paginacijo teh prepisov je očitno, da so bili šele po njegovi smrti zvezani v kodeks, tako kot enako zasnovana kodeksa s prepisi korespondence v knj. 159 (za leta 1722–1732) in 160 (za leta 1732–1740). | 43 O dnevnikih pričajo, da je opisal vsa službena srečanja in pogovore, zapisi med 6. januarjem in 3. marcem 1740 kažejo, da sta skrbnost in vnema začasno uplahnili. Razlog je jasen: v Trstu je bil tedaj zasut z delom in ni imel časa še za zasebne pisarije.241 Iskanje dnevniškega modela v tistem času se kaže tudi v zunanjem izgledu: najstarejši fragment s konca septembra 1739 na enem foliju242 je še zapisan v starem duhu v dveh stolpcih in z neskrbno pisavo, različnimi peresi in črnili,243 z veliko okrajšavami in kraticami. Bolj skrbni so zapisi od 1. oktobra 1740 dalje.244 Dnevniki iz let 1746–1756 in 1758–1759 pa imajo skoraj enak zunanji izgled. Raigersfeld je dobro premislil, kaj bo zapisal. Struktura zapisov je enotna: dnevni dogodki so razdeljeni v jutranji, opoldanski, popoldanski in večerni čas. Vsak del dneva je večinoma v svojem odstavku, v krajših zapisih pa so vsi dnevni dogodki lahko skupaj. Kar se je zgodilo ponoči, je zapisal naslednji dan, a opozoril, da gre za dogodek iz prejšnjega dne. Pri povzemanju dogodkov je bil včasih natančen, saj je npr. zapisal denarne vsote, osebna imena, vrstni red dogodkov, podrobnosti itd. Zdi se, da je take zapise napravil takoj zatem, ko jih je doživel, slišal ali videl. Če pa se mu ni zdelo vredno, je tudi pomembne dogodke povzel le z nekaj besedami. Da ni (več) delal osnutkov, ki bi jih nato uredil in prepisal v dnevnik, pričajo drobni sprotni vrinki in popravki, ki jih ne bi bilo, če bi prepisoval s predlog. O tem se lahko prepričamo iz »Journala« in »Kurze Nachricht«, v katerih je pisava primer kaligrafiranega zapisa na en mah. Za opis dnevnih dejavnosti je včasih porabil le vrstico, drugič kratek odstavek, včasih pa celo stran ali več strani. V povprečju pa je do leta 1759 dogodke enega dneva zapisal na okoli pol strani. Dnevnike je pisal na papirne pole folio formata, ki jih je poprej zamejil z »zrcalom«: s svinčnikom je zarisal vertikalna robova na obeh straneh; za ohranjanje ravnih vrstic je uporabljal linirano podlogo. Pisava ni kaligraf-ska, marveč subjektivizirana čistopisna pisarniška kurziva s številnimi okrajšavami, brez pretiranega varčevanja s prostorom oziroma papirjem. Pri zapisih s potovanj pa ni mogel biti tako skrben: pisava je grša, vrstice niso ravne, pogosteje je pisal s topim peresom in svetlejšim črnilom; tudi jezikovno (v gramatiki, ortografiji in sintaksi) ta besedila niso tako dodelana. Kasneje je dal popisane dnevniške pole zvezati in opremiti s platnicami. To je storil, ko se jih je nabralo dovolj (približno 450 folijev) in so se končala z 31, decembrom leta 1750 in 1756. Nekatere svoje zapise je dal vezati že prej, zagotovo je to npr. storil 28. aprila 1750,245 dne 8. januarja 1753 pa mu je knjigovez prinesel zvezano livre de memoire – najbrž njegove dnevnike iz let 1746–1750.246 Pozneje so dobili knjižno obliko še dnevniški zapisi iz let 1751–1756. Oba kodeksa imata še danes izvirno »Raigersfeldovo« vezavo!247 Dnevniki iz let 1757–1759 pa so bili morda že za časa Raigersfeldovega življenja (tj. med 1. januarjem in 31. 3. 1760) pripravljeni za vezanje, o čemer priča 30 že napravljenih začasnih sešitkov oziroma leg. Kasneje kodeks ni bil dokončno zvezan, za nameček so se izgubili vsi zapisi za leto 1757, ki jih je moralo biti za približno 100 folijev.248 Izgubile so se tudi vse pole z zapisi iz leta 1760, saj je Raigersfeld dnevnik vsaj do začetka marca gotovo še pisal, morda še en teden pred smrtjo 31. marca 1760. Teh pol pa zaradi obsega najbrž ni več predvidel za kodeks za leta 1757–1759, marveč za nov kodeks z zapisi od leta 1760 naprej. V nasprotju z zunanjim izgledom dnevnikov Raigersfeld ni bil vzoren ne v jezikovnem smislu ne v nemščini, ki je bila njegov prvi govorjeni in pisni jezik. Prav vsi njegovi sprotni in reflektivni zapisi, ne le dnevniki, kažejo številne pravopisne napake, ki jih je več, kot bi jih pričakovali od izobraženega svetovljana in visokega uradnika. Morda je bila to posledica dolge odsotnosti iz avstrijskih dežel v mladosti, izobraževanja zunaj nemškega 241 O tem priča napačna datacija nekega zapisa iz marca 1740, ko je najprej napisal in Wien ter takoj popravil v in Triest ( Diaria 1739–1740, p. 671). Očitno je najprej uporabil dunajsko datacijo prejšnjega zapisa. 242 Diaria 1739–1740, p. 632. 243 Črnila je morda izdeloval kar sam, saj je v rokopisu Notata I (ARS, AS Rokopisi, I/47r, Notata I, p. 46) zapisal tudi recepturo za izdelavo: sestavine so gumij, vitriol, pepel, galica in voda ali belo vino. 244 Diaria 1739–1740, pp. 633 sl. 245 Diaria 1746–1750, p. 716. 246 Diaria 1751–1756, p. 392. 247 Vezava obeh knjig je skoraj enaka: imata hrbtišče iz svetlorjavega usnja, platnice pa iz kartona z barvnimi vzorci. Zunanji vogali platnic so zavarovani s trikotnimi usnjenimi zaščitami. Platnice kodeksa št. 166, predvsem pa hrbtišče kodeksa št. 165 (ta je razpadel na dva približno enaka dela) so močno poškodovani, a so na obeh hrbtiščih še vidni sledovi Raigersfeldovih ali Erbergovih arhivskih signatur. 248 Arnold Luschin von Ebengreuth pa je menil, da je bil dnevnik za leta 1758–1759 nekoč poseben »zvezek« (Luschin, Die Sammlungen, str. 101). 44 | O dnevnikih kulturnega območja in službovanja v romanskih deželah. Navsezadnje imajo njegova zasebna pisma očetu iz 20. let 18. stoletja še slabši jezik kot dve ali tri desetletja mlajši dnevniki. Lahko se vprašamo, ali ni bila podobno povprečna tudi njegova pogovorna nemščina. Njegovi uradni spisi (zlasti dopisi dvornim uradom) so seveda zapisani v lepšem jeziku, brez preobilice kratic in okrajšav. Pri tem so mu bili v pomoč koncipisti, ki so lahko tudi bolje obvladali standardno uradniško pisno komunikacijo. Tu velja opozoriti, da je Raigersfeld v dnevniku in drugih spisih pogosto rabil francoske pa tudi latinske, italijanske, angleške in slovenske besede, skovanke, izposojenke, fraze in cele povedi. V dunajskem obdobju si je največ pomagal s francoščino, z italijanščino pa predvsem v tržaškem in goriškem obdobju leta 1746. Ta kulturno-jezikovni transfer je bil v skladu s tedaj običajnim oblikovanjem samoreprezentacije in izkazovanjem svetovljanstva, vendar je bil v Raigersfeldovih zasebnih spisih morda še izrazitejši kot pri sodobnikih iz njegovega socialnega okolja.249 USODA DNEVNIKOV PO LETU 1760 Raigersfeld je dnevnike do smrti hranil v svojem kabinetu in jih zunaj ožje družine nikomur ni dajal v branje. Po določilu oporoke iz leta 1746 dediči ne bi smeli razdeliti njegove knjižnice (in tudi ne arhiva); enako določilo je tudi v kodicilu iz leta 1759. Knjižnica je leta 1760 štela že 2000 naslovov in je bila druga največja zasebna knjižnica v deželi; presegala jo je le knjižnica knezov Auerspergov v Ljubljani.250 Skupaj z rokopisi in spisi bi morala ostati pri najstarejšem sinu Maksimilijanu, ki bi kot upravljavec arhiva moral poskrbeti tudi za očetove »pravne memoriale«, ki so govorili o njegovih zaslugah, prestanih intrigah in škodi v službah. Eno od teh spomenic bi moral poslati kraljici Mariji Tereziji, da bi Raigersfeld od nje dobil vsaj posmrtno zadoščenje.251 To se skoraj gotovo ni zgodilo. Očetove službene spise v tekočih zadevah pa je šele nekaj mesecev po smrti s pristankom sinov in na željo Reprezentance odnesel nek uradnik.252 Varuštvo Raigersfeldovega spomina se je proti pokojnikovi volji zavoljo nenavadnih življenjskih okoliščin njegovih sinov, kmalu spremenilo. Sploh pa sinovi očetovih spisov niso imeli za tako koristne, kot si je oče vedno zamišljal. Zaradi svojih nenehnih selitev jih niso imeli časa urejati, varovati, kaj šele prebirati. Najstarejši sin Maksimilijan je bil dolgo častnik in je veliko let preživel v tujini. Čeprav mu ne gre odrekati smisla za tiskano besedo (v pismih očetu je med študijem na Dunaju in še pozneje v Trstu rad omenjal prebiranje knjig),253 iz tujine ni mogel skrbeti še za očetovo zapuščino. Zase je iz očetovega knjižničnega korpusa izločil nekaj knjig, ki jih je skupaj s svojimi nakupi prenašal med svojimi službenimi postajami. Po upokojitvi in ustalitvi v Ljubljani so seveda ostale v njegovi knjižnici.254 Očetovih rokopisov se ni dotikal in jih ni nikoli imel pri sebi, saj jih ne omenjata ne njegov zapuščinski inventar ne licitacijski seznam knjig.255 Ker z ženo Terezijo († 1796) nista imela 249 Tej problematiki na Kranjskem v 18. stoletju se je v zadnjem času podrobno posvetil Marko Štuhec (Štuhec, Iz Lesc v Ljubljano, str. 329–337). 250 Štuhec, Besede, str. 255–256. Popis Raigersfeldove knjižnice, ki so ga komisarji napravili ob popisovanju zapuščine po smrti, ni ohranjen. 251 Prepisa oporoke in kodicila sta v fasc. 201, pp. 341–351 in 307–320. 252 Omemba v zapuščinskem inventarju iz leta 1760 (ARS, AS Inventarji, šk. 99, št. 100). 253 Npr. v pismu z dne 19. 8. 1754 (fasc. 214, pp. 854–857). 254 V inventarju »ekipaže«, ki ga je napravil pred odhodom iz Prage marca 1760 (popis je priložil pismu očetu z dne 10. 3. 1760, kjer je omenil tekoče izdatke), je poleg vse mogoče opreme, posodja, oblačil in kuhinjskih pripomočkov tudi več knjig, ki jih je imel v dveh stanovanjih; veliko reči je tam izgubil in odpisal (fasc. 214, pp. 1402–1407). 255 Prepisa zapuščinskega inventarja in licitacijskega seznama sta v fasc. 200, pp. 248–253 in 461–472. Gl. tudi nedatiran in nepopoln seznam knjig (zajema le knjige od zapisne številke 153 do 260) Maksimilijana in Janeza Luke (fasc. 124, pp. 394–397). Seznami v lasti obeh bratov vsebujejo več knjig iz 16. in 17. stoletja. Za nekaj od teh je skoraj zanesljivo, da jih je kupil in imel že oče, npr. London Magazine iz let 1741 in 1742, tri numizmatične zvezke Johannesa Mulena iz let 1684, 1698 in 1703 in še eno numizmatično delo iz leta 1685, ilustrirano špansko izdajo Cervantesovega Don Kihota, Neukirchov nemški prevod Telemahovih dogodivščin Françoisa Fénelona iz leta 1727. Podobno smemo domnevati za mnoge knjige, ki so imele letnico izpred leta 1760, saj je njihova vsebina odsevala Raigersfeldovo zanimanje za pravo, zgodovino, geografijo, gospodarstvo, arhitekturo, umetnost in klasično literaturo, manj pa za vojaško-tehnične in naravoslovne zadeve, ki so najbolj zanimale Maksimilijana. | 45 O dnevnikih otrok, so njegovo premoženje skupaj z vsaj 403 knjigami leta 1802 dedovali otroci strica Wolfa Danijela Erberga: polovico bratranec Jožef Kalasanc Erberg (1771–1843) ter polovico njegovi sestri Primitiva baronica Kaiserstein in Margareta grofica Hohenwart (vsaka po četrtino). Že leta 1800 je Maksimilijan predal Kalasancu zbirko slik, načrtov, zemljevidov in grafik.256 V oporoki pa se je bratu Janezu Luki opravičil, češ da mu njegove skromne zapuščine res ne kaže pošiljati v tujino (London).257 Tako je uradni varuh očetovega spomina, knjižnice in zapisov kmalu po letu 1760 postal Raigersfeldov drugi najstarejši in bolj izobraženi sin Janez Luka. Ker tudi on ni dolgo ostal v Ljubljani in je od leta 1766 do smrti leta 1819 neprekinjeno živel v Angliji, o prenosu očetovega arhiva in knjižnice tja iz praktičnih in pravnih razlogov ni mogel niti razmišljati. Za upravljanje je po letu 1770 določil brata Mihaela, ki se je tedaj s šolanja na Dunaju vrnil v Ljubljano. Ker je ta že leta 1774 odšel v Galicijo in se v Ljubljano spet vrnil šele leta 1779, je Maksimilijan vmes nadziral knjižnico in arhiv v Mihaelovem stanovanju, ki je bilo tedaj poleg Maksimilijanovega v bivši očetovi hiši. Hišo so bratje sicer že julija 1760 prodali stricu Wolfu Danijelu Erbergu, ki pa jim je prepustil nekaj sob v najem. O Mihaelovem upravništvu priča pismo, ki ga je poslal Maksimilijanu leta 1776 iz Lvova: v njem brata pouči, kje sta spravljeni neka iskana knjiga in očetova oporoka (soba, omara, polica, fascikel), in obžaluje, da očetovih spisov še ni utegnil urediti.258 Samski Mihael je umrl že leta 1783, premoženje pa zapustil ostalim trem bratom. Njegova oporoka in zapuščinski inventar ne omenjata očetovega arhiva in rokopisov, saj z obojim formalno niti ni razpolagal. V zapuščinskem inventarju je med več deset njegovimi knjigami največ pravniških. Nekatere so bile nekoč najbrž očetove,259 Mihael pa jih je kot karierni politik in pravnik edini od bratov res rabil. Po navedbi tedanjega protokolista pri gorenjski kresiji Antona Tomaža Linharta iz leta 1784 je Mihael veliko knjig že leta 1774 poklonil novi Licejski knjižnici, ki so jo osnovali s knjižničnimi preostanki iz pogo-relega jezuitskega kolegija ter z zasebnimi donacijami. Mihael je bil tedaj član šolske komisije.260 Linhartova navedba kronološko in vsebinsko ni povsem točna: do uradnega prenosa večine Raigersfeldove knjižnice je prišlo šele leta 1781, ko je Mihael na zahtevo brata Janeza Luke kot njegov pooblaščenec sklenil pogodbo s kranjskim Deželnim glavarstvom, da knjige dobi Licejska knjižnica v Ljubljani s pridržkom nadaljnjega lastništva Janeza Luke. Ta bi smel knjižnico na svoje stroške kadar koli vzeti nazaj.261 Janez Luka in njegovi angleški potomci tega seveda niso nikoli storili in knjige so ostale v državni lasti. In rokopisi? Ti formalno niso bili del knjižnice in jih noben uradni akt ni omenjal. Mihael je izvrši-telju oporoke Janezu Nepomuku pl. Busetu volil le svojo »zbirko spisov in rokopise«, med katerimi ni bilo očetovih dnevnikov in drugih zasebnih rokopisov. Zbirka je obsegala za en sam fascikel spisov iz politične pisarne, predvsem patentov, resolucij in pisarniških aktov. Večji del očetove rokopisne zapuščine je tako po letu 1783 ostal pri Maksimilijanu, dokler ni zanjo leta 1788, ko se je po letih odsotnosti vrnil v Ljubljano, poskrbel brat Franc Borgia. Izobraženi in razgledani Franc Borgia je najbrž najbolje razumel pomen in namen očetovih dnevnikov, spisov in arhiva. Od vseh bratov je imel največ smisla za pisanje in bil v tem smislu najbolj podoben očetu. Sam je npr. spisal daljšo kroniko o svojem potovanju po Italiji in Nemčiji v letih 1776–1780.262 Dobro je skrbel za svoj arhiv, ki je v glavnem še danes ohranjen – v nasprotju z arhivi njegovih bratov.263 Franc pa je 256 V fasc. 76 je popis zemljevidov, načrtov in portretov, ki ga je Jožef Kalasanc napisal 9. 9. 1800. Popis vsebuje tako lastnino Franca Henrika kakor tudi Maksimilijanove mlajše pridobitve (portreti vladarjev, vojskovodij, politikov s konca 18. stoletja). 257 Prepis oporoke z dne 19. 7. 1800 je v fasc. 201, p. 245. 258 Pismo z dne 11. 1. 1776 (fasc. 218, p. 1162). 259 ARS, AS Inventarji, šk. 96, št. 138, pp. 3–8. Dva prepisa Mihaelovega zapuščinskega inventarja sta v fasc. 200, pp. 285–289 in 291–293. Dva prepisa oporoke z dne 24. 4. 1783 sta na pp. 424–425 in 474–475. 260 Schmidt, Zgodovina šolstva, str. 177; Berčič, Instrukcija, str. 17; Kodrič Dačić, Knjižnice, str. 354–356, 359. 261 Gl. dopis Deželnega glavarstva Mihaelu z dne 20. 8. 1781 (fasc. 207, pp. 518–520). 262 Fasc. 208, pp. 1–161. 263 Karierni dokumenti Franca Borgie so v fasc. 200 (pp. 424–442) in 202 (pp. 907–1060). V fasc. 208 so njegovi študijski zapisi (pp. 163–283), kronika za leta 1776–1780 (pp. 1–161), sodni spisi (pp. 283–403), zdravniški recepti (pp. 423–496) in obračuni (pp. 498–1043). Cerkvenoupravno, študijsko, moralnoteološko in sodno gradivo iz njegovega časa je v fasc. 180 (pp. 57–729, 800–865), 181 (pp. 4–67, 675–749), 182 (vse), 183 (vse) in 209 (vse). V fasc. 210 so njegovi teološki rokopisi, v fasc. 206 in 211 pa teološke in zgodovinske skripte. V fasc. 215, 216 in 217 so prejeta pisma; nekaj jih je še v fasc. 200 (pp. 367–423) in 202 (pp. 1061–1075). 46 | O dnevnikih tudi vsaj za silo uredil in popisal očetov arhiv.264 Morda je bil celo edini sin, ki je izpolnjeval očetov motiv pri pisanju dnevnikov – zanesljivo jih je prebiral, morda jih je tudi vse prebral. O tem govori kratek pripis na zadnji strani sešitka dnevnika za leti 1739–1740, ki ga je napravil 19. februarja 1788, ko je bil svetnik cerkve-ne komisije in šolski inšpektor pri tržaškem guberniju, a se je že odpravljal službovat v ljubljansko škofijo. V pripisku je poudaril, da so očetovi dnevniški zapisi »pomembni za poduk potomcem, s kako številnimi intrigami se mora človek spopadati med delom, če hoče biti ugleden«.265 To ni bila zelo izvirna ugotovitev, saj jo je lahko prepisal kar iz preambule v očetovem »Journalu«. Edini od bratov pa je v nekem smislu poskusil vsaj dopolniti, če že ne nadaljevati očetovo delo: s kratkimi pripombami je dopolnil nekaj očetovih spisov in genealoških seznamov.266 Frančevo posedovanje dnevnikov potrjuje kratek in nedatiran lastnoročni seznam očetovih rokopisov, ki jih je sam imel pred svojo smrtjo oziroma pred letom 1800. Seznam žal ne navaja obsega in števila rokopisov niti njihove razčlenitve in naslovov.267 Za razjasnitev usode dnevnikov ga je treba obravnavati skupaj z daljšim seznamom Frančevih rokopisov, ki je nastal nekaj mesecev po njegovi smrti.268 Ta seznam tudi ne omenja očetovih dnevnikov, a kaže, kako je Franc Borgia urejal očetov arhiv. Gotovo je on rokopise porazdelil v 23 fasciklov (imenovanih tudi »paketi«) in jih označil s črkami A do X. V vsakem fasciklu je združil rokopise in spise s podobno vsebino.269 Zakaj niti v tem popisu niso omenjeni dnevniki in večina raigersfeldske zasebne korespondence v izvirnikih, biografsko gradivo o tujih rodbinah in še nekaj drugega gradiva (kodeksov), kar vse je ohranjeno še danes? Najbrž zato, ker je Franc Borgia vse prenesel iz družinskega arhiva v svoje stanovanje. V arhiv pa je spise kasneje vrnil dedič nečak Jožef Kalasanc Erberg. Iz Frančevega seznama je razvidno, da je del očetovih dnevnikov dotlej že izginil, vendar je Franc še posedoval dnevnike za leta 1725–1728, 1734, 1739, 1744–1745,270 1746–1750 ter 1751–1756. Če ne gre za (malo verjetno) površnost pri popisovanju, je možno, da so dnevniki za druga manjkajoča leta (med 1725 in 1760) izpadli iz arhiva že pred Raigersfeldovo smrtjo ali kmalu po njej oziroma med prodajami in podarjanjem njegove zapuščine po letu 1760. Nekateri, ki so bili leta 1800 še v arhivu (tj. za leta 1725–1728, 1734, 1744–1745), so se morda porazgubili šele malo pred letom 1802 ali pa šele v času lastništva Attemsov (gl. nadaljevanje). Zanimivo je, da Frančev seznam ni vseboval še danes ohranjenih dnevniških fragmentov za leta 1735, 1738, 1740 in dnevnikov za leti 1758 in 1759. Dnevniki za zadnji omenjeni leti so namreč v celoti ohranjeni, nekaj dnevniških folijev je tudi ostalo za leto 1738, od tistega za leto 1735 pa je ostal le en folij. Kratek je tudi dnevnik z začetka januarja 1740 z enim folijem za marec in april 1740, ki je združen z dnevnikom za leto 1739. Zapisov iz leta 1735 in 1740 pa Franc Borgia morda ravno zaradi fragmentarnosti sploh ni več imel za posebne enote. Prav tako ni jasno, kdaj sta se izgubila dnevnika za celo leto 1757 in za okoli tri mesece leta 1760 ter zakaj Franc Borgia ni omenil dnevnika za leti 1758 in 1759. 264 O tem priča več arhivskih srajčk s Frančevimi zaznamki o vsebini. (Tako je spise urejal tudi oče.) Na eni od njih je Franc zapisal, da gre za gradivo »mojega očeta« (fasc. 200, p. 227). V Notata I (ARS, AS Rokopisi, I/47r) je tudi nedatiran Frančev razmeroma dobro razčlenjen popis spisov v očetovem arhivu, porazdeljenih v več sklopov ( Militaria, Statistica, Oeconomica, Commercialia, Politica, Familiaria, Ecclesiastica), ki pa ne vsebuje podatkov o dnevnikih (dodatek 5a). 265 Diaria 1739–1740, p. 672. 266 Npr. karierne podatke svojih bratov v očetovem seznamu vsega bližnjega sorodstva (fasc. 207, pp. 97–106) ter v Notata I in Notata II (ARS, AS Rokopisi, I/47r in I/48r) in v zapisih v fasc. 185, pp. 371–451. 267 Fasc. 208, p. 422. 268 Seznam z dne 6. 12. 1800 je vezan v tanek kodeks (knj. 12) skupaj s še dvema dokumentoma iz časa Wolfa Danijela Erberga. 269 A-Commercialia (9 spisov/rokopisov), B-Orientalna družba (19), C-Solne zadeve (6), D-Trgovina, Trst (17), E-Politika (16), F-Dežele (14), G-Refleksije, spomenice (18), H-Državne zadeve (23, danes jih precej manjka), I-Posest St. Martiri (10), K-Commercialia, Trst (11), L-Goriški gozdovi (1), M-Mitnine, razno (10), N-Vojaške zadeve (10, danes jih precej manjka), O-Pergamentne listine (53), P-Plemiške diplome (5, večina jih danes manjka), Q-Znanstveni zapiski (15, danes jih precej manjka), R-Družinski dokumenti rodbine Raigersfeld (11), S-Kranjska, tudi po letu 1760 (100), T-Patenti, odloki (51), U-Commercialia, razno (90), V-Justitialia, criminalia (36), W-Razni spisi po letu 1760 (10), X-Cerkvene zadeve na Kranjskem Franca Borgie (11). Priložen je tudi vsebinski register (»Repertorij«). 270 V popisu Eme Umek je v ovoju »Razne beležke« naveden »torzo Raigersfeldovega rokopisa (je mišljen del dnevnika?) iz leta 1744, str. 143–146« (Umek, Erbergi 2, str. 420), vendar ne gre za dnevniške zapise. | 47 O dnevnikih Leta 1802 je celoten raigersfeldski arhiv prevzel Jožef Kalasanc Erberg.271 To je bilo pragmatično in koristno za njegovo ohranitev, čeprav v neskladju z duhom Raigersfeldove oporoke. Res je bil Kalasanc najbližji sorodnik zadnjega dejanskega varuha raigersfeldskega arhiva Franca Borgie, toda ob njegovi smrti julija 1800 sta še živela brata Maksimilijan in Janez Luka, ki sta bila glede lastništva in upravljanja z arhivom pred Erbergom, Janez Luka pa je umrl šele leta 1819. Sodeč po odsotnosti korespondence med Francem Borgio in Maksimilijanom na eni strani ter z Janezom Luko na drugi, pa »Kranjca« z »Angležem« v zadnjem desetletju ali dveh očitno nista imela več stikov. Kalasanc je bil medtem vseskozi v dobrih odnosih zlasti s Francem Borgio, posebej v zadnjem desetletju Frančevega življenja, ko je ta tudi živel v Ljubljani. Franc mu je v letih 1788–1800 poslal vsaj sto pisem, v katerih ga je obveščal o karieri, financah in skupnih znancih;272 najbrž jih je približno toliko Francu napisal tudi Jožef Kalasanc.273 Za povrh je bil Franc Borgia pred smrtjo Kalasancu dolžan 2650 goldinarjev (le na malo več je bila takrat ocenjena njegova materialna zapuščina, skupni saldo pa je bil pravzaprav negativen) in mu je najbrž tudi zato z oporoko iz leta 1799 volil svoje knjige, zemljevide, slike in spise. Frančeva univerzalna dedinja pa je bila vebdarle Kalasančeva sestra Primitiva baronica Kaiserstein. Sestrična je bila zapuščevalcu zelo pri srcu, ker je bil še nekaj let po njeni poroki leta 1793 njen uradni varuh.274 Jožef Kalasanc in sestra Margareta grofica Hohenwart sta bila stranska sodediča. Preostalo Frančevo premoženje in pasivo (nekaj premičnin, knjig in dolgove) naj bi dediči prodali in predvidoma iztržili 3600 goldinarjev. Iz izkupička bi šle malen-kosti hišnemu osebju, bratu Maksimilijanu pa je Franc volil 500 goldinarjev za poplačilo nekega dolga.275 Drugega nič, »ker ne rabi njegove pomoči«, je bil kratek v oporoki. Za Janeza Luko je domneval, da mu zaradi oddaljenosti ne bo zameril, »da ga ne obremenjuje s svojo nepomembno dediščino«. V tem se je motil, saj je bil tudi Janez Luka vedno v finančnih škripcih in bi mu prav prišel vsak goldinar iz domovine. Mu je pa oporočitelj namenil vsaj 1300 goldinarjev od deleža zapuščine pokojnega brata Mihaela. Malo pred smrtjo je Franc nekoliko spremenil oporoko in sestrični Primitivi namenil polovico svoje zapuščine, drugo polovico pa Jožefu Kalasancu in Margareti.276 Raigersfeldov arhiv je med julijem 1800 in januarjem 1802 torej še pripadal Maksimilijanu, nato pa je skupaj s preostalimi Raigersfeldovimi dnevniki in z arhivi Maksimilijana, Franca Borgie in že skoraj dve desetletji pokojnega Mihaela pristal v arhivu Erbergov – še vedno v Raigersfeldovi hiši! Tam so ga Erbergi hranili skupaj z delom erberškega arhiva. Najpozneje leta 1815 so vse arhive prenesli v Dol, saj je Jožef Kalasanc leta 1816 prodal Raigersfeldovo hišo in se z vsem imetjem preselil v Dol.277 Najbrž je nekaj knjig in spisov obeh bratov tedaj ali že prej (ob donacijah Licejski knjižnici?) pridobil Kalasančev prijatelj Sigmund baron Zois. Predvsem njegove knjige in rokopise ter nekaj družinske in literarne korespondence so danes v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani,278 osebni in poslovni arhiv pa v Arhivu Republike Slovenije. Tam je tudi peščica nenačrtno nabranih (gospodarskih in upravnih) kratkih zapisov Raigersfeldove provenience.279 271 To je v letih 1800–1806 prvi izpričal Franc Anton pl. Breckerfeld s pripisom k Frančevi kratki biografiji: »S[iehe] das Baron-Raigersfeldische eigenhändige Journal im Br.-Erberschen Arhiv.« (fasc. 127, p. 170). 272 Fasc. 53, pp. 390–807. 273 V fasc. 215 je več deset Kalasančevih pisem Francu Borgii iz let 1790–1793. 274 V arhivu Attemsov v Ločniku so Frančeva potrdila o izvajanju varuštva iz let 1793–1798, ko je bila Primitiva že poročena z Jožefom Francem grofom Kaisersteinom (APAG, Das Geschlecht der Attems, Freiherren von Erberg, št. 24). 275 Franc je bil dolžan 1314 goldinarjev bratu Janezu Luki in še drugim. Maksimilijan je po bratovi smrti svojo terjatev zmanjšal na 218 goldinarjev. Skupaj so Frančevi dolgovi znašali 5473 gld. Inventarizirano premoženje je bilo vredno 2905 goldinarjev, na licitaciji pa so dediči prejeli še 1075 goldinarjev. Gl. protokol dedičev o zapuščini Franca Borgie z dne 9. 11. 1800 (fasc. 68, pp. 694–697) ter obračun z dne 25. 4. 1802 (fasc. 24, pp. 636–642). 276 Prepisa prve oporoke z dne 7. 6. 1799 in druge z dne 14. 6. 1800 sta v fasc. 200, pp. 427–429. 277 Umek, Erbergi 1, str. 36. 278 Ms. 1448 v NUK, Zois, Žiga, Ostalina. Stari in novi katalogi Narodne in univerzitetne knjižnice, dedinje Licejske knjižnice, vključno s katalogom starih tiskov in rokopisov (gl. Cobiss in http://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/ dokumenti/2015/katalog_rokopisov.pdf [28. 12. 2017]) in popisom Zoisove knjižnice iz leta 1821 (NUK, Rkp, Ms. 1448, sign. 667, Bibliothecae Sigismundi … Zois catalagus) ne omenjajo nobenega rokopisa iz arhivov Raigersfeldov. 279 V članku Alfonsa Mül nerja o ljubljanskih hišah in njihovih lastnikih ( Die Zukunft der Stadt Laibach) v reviji Argo, ki jo je izdajal tedanji deželni muzej, je v opombi št. 2 na str. 35 tudi tale citat: »Mss. aus Zois› Nachlass im Museum von Raigersfeld.« Gre za spis iz leta 1752 ali malo poznejši, ki govori o stroških za dosego mojstrskega naslova. Podobna navedba je v Mül nerjevi monografiji o 48 | O dnevnikih Jožef Kalasanc Erberg je torej vedel, da je lastnik raigersfeldskega arhiva nekako »de iure« še vedno bratranec Janez Luka, s katerim je imel v letih 1800–1807 občasne pisne stike,280 v letih 1822–1825 pa z nečakom Johnom Jeffreyjem. Angleža pa ob pravem trenutku nista pokazala dovolj zanimanja za očetove oziroma dedove rokopise in Kalasanc ju pri tem tudi ni vzpodbujal. Šele leta 1807, pet let po Maksimilijanovi smrti, je Janez Luka zahteval od Kalasanca očetovo baronsko diplomo iz leta 1747, saj da pripada sinu Jeffreyju (mišljeno: edinemu moškemu nadaljevalcu imena Raigersfeld) in se baje nahaja v stanovanju enega od pokojnih bratov. Zaželel si je še materin portret, ki ga je napravil Martin van Meytens ml.281 Sliko mu je Kalasanc poslal, saj jo je Jeffrey imel še vsaj leta 1822.282 Kasneje se je Janezovo zdravje poslabšalo in zadnja leta življenja zaradi večih kapi niti ni bil več opravilno sposoben. Želja po teh dveh predmetih iz očetove zapuščine je bila logična: izvirna baronska diploma je Janezu Luki in potomcem omogočala dokazovanje baronstva oziroma višjega plemstva tudi v Angliji, posedovanje materinega portreta pa lahko pripišemo nostalgiji. Očitno pa so bile zamere do očeta še vedno žive, saj za kak njegov portret Janezu Luki ni bilo mar. Toda izvirnika diplome Angleži le niso dobili. Bila je namreč del uradno že prevzetega arhiva Raigersfeldov, čeprav bi moral ta ostati pri njegovih neposrednih potomcih do izumrtja. Tako je ta diploma še danes v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Kalasanc je dal kasneje popisati raigersfeldski arhiv, ki je dobil drugačno ureditev, kot jo je imel v času Franca Borgie: porazdelili so ga v 36 fasciklov in 15 knjig in ta ureditev je ostala v grobem do danes.283 Tedaj sestavljen, a nedatirani katalog »rokopisov v oštevilčenih fasciklih« v fasciklu XXX skopo navaja » Raigersfeld Tagebuch« , brez datacij in števila zvezkov. Dnevniki niso omenjeni niti v fasciklih XXXI (družinski spisi) in XXXII (službeni spisi). Danes manjka tudi večji del spisov iz fasciklov XIII, XIV in XV, ki so tedaj še obsegali genealoško gradivo 174 plemiških družin.284 Že tri leta po smrti Jožefa Kalasanca (1843) je najstarejši sin in dedič Jožef Ferdinand zaradi duševne bolezni dobil skrbnika, naslednje leto pa je umrl. Bolezen ga v zgodnjih letih še ni ovirala pri komunikaciji, zato je v letih 1824–1826 lahko vzdrževal stike z mrzlo sestrično in Jeffreyjevo hčerko Harriet Elizabeth, ki je tedaj z očetom, materjo in sestro bivala v Regensburgu in na Dunaju.285 Kalasančevi dedinji sta postali Ferdinandovi sestri Marija Katarina († 1853, neporočena) in Antonija Katarina († 1878). Slednja je bila poročena z Janezom Ludvikom grofom Attems-Petzenstein iz Podgore pri Gorici (Piedimonte). Že leta 1846, ob nastopu uradnega skrbništva za brata Ferdinanda, je dolski arhiv in knjižnico na zahtevo sodišča popisal ljubljanski muzejski kustos Henrik Freyer. Sestri sta nekaj spisov iz raigersfeldskega arhiva naslednje leto prodali Historičnemu društvu za Kranjsko,286 nekaj gradiva in knjig Erbergov pa se je v naslednjih desetletjih izgubilo.287 Leta 1878 sta Antonija Katarina Attems in sin Sigismond sklenila odprodati erberške arhivske zbirke v dvorcu Podgora. Gradivo je najprej pregledal graški zgodovinar Arnold Luschin pl. Ebengreuth, ki je želel zagotoviti dunajskim in graškim knjižnicam ter arhivom najdragocenejše gradivo, zanimivo za pravno zgodovino. Luschin je tedaj pregledal tudi raigersfeldski arhiv in v njem omenil »dva debela zvezka« dnevnikov za leta 1746–1756 in 1758–1759.288 Luschin naj bi po kasnejših mnenjih nekaj Raigersfeldovih roko-zgodovini železarstva ( Geschichte), kjer na str. 549 piše, da je v Zoisovi zapuščini tudi Raigersfeldov zapis o proizvodnji smodnika v Žužemberku. Sam obeh spisov v popisu Zoisovega arhiva v Arhivu Republike Slovenije (ARS, AS Zois) nisem našel. 280 Fasc. 53, pp. 810–829. 281 V pismu z dne 3. 3. 1807 (fasc. 53, p. 828). 282 Pismo z dne 9. 12. 1822 (fasc. 53, p. 847). 283 V knj. 21 z naslovom Catalog der in den numerirten Fasciculn enthaltenen Manuscripte des Lustal er Arhivs, Nr. III. Na ta popis se je leta 1879 naslonil Karl Dežman, ko je sestavljal popis celotnega arhiva. Gl. Umek, Erbergi 1, str. 36–37, 57–64 (prevod Kalasančevega popisa raigersfeldskega arhiva) in Umek, Erbergi 2, str. 463. 284 Danes je v fasc. 184 in 185 le manjši del teh genealogij. 285 Fasc. 60, pp. 1012–1024. Prihod Jeffreyjeve žene Mary in obeh hčera (ne pa tudi Jeffreyja) na Dunaj 28. 7. 1826 je zabeležil celo družabni kronist v Wiener Zeitung (št. 173, 31. 7. 1826, str. 729). 286 Gre za nekaj deželnih in državnih aktov iz 17. in 18. stoletja, ki so bili last Sebastijana, Franca Henrika in njegovih sinov ter so danes pretežno umeščeni v fasc. 207. Te pridobitve Historičnega društva so popisane v Verzeichniss (1847), str. 28, 36, 52, 60. 287 Po mnenju Karla Dežmana (Umek, Erbergi 1, str. 39). 288 Luschin, Die Sammlungen, str. 95–104. Zdi se, da je Luschin v poročilu o stanju arhiva zapisal napačno letnico prvega zvezka Raigersfeldovega dnevnika, ki obsega le leta 1746–1750 in ima vezavo iz 18., ne pa s konca 19. stoletja. Zato najbrž ne drži niti misel, da so šele po letu 1881 prevezali zvezek s skoraj 2000 stranmi v dva zvezka (str. 101). | 49 O dnevnikih pisov obdržal zase, nekaj pa poslal Dvorni knjižnici, Vojnemu arhivu in Državnemu arhivu na Dunaju ter Štajerskemu deželnemu arhivu v Gradcu. Med poslanim gradivom očitno ni bilo dnevnikov.289 Danes jih ni niti v Luschinovem osebnem arhivskem fondu v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu.290 Luschin je ugotovil, da so že zadnji Erbergi iz Raigersfeldovega arhiva izločili več pomembnih rokopisov in jih umestili v svojo »zgodovinsko zbirko«.291 Med tistimi, ki jih je Luschin posebej omenil, ni bilo Raigersfeldovih dnevnikov. Pomen teh za zgodovinopisje je Luschin takoj prepoznal, saj je v članku o Raigersfeldih, ki ga je malo pred smrtjo objavil v Glasniku muzejskega društva za Kranjsko, v celoti in s precej napakami objavil Raigersfeldov avtobiografski zapis »Kurze Nachricht«292 ter kratek izbor dnevniških zapisov iz kodeksa 1746–1750 za obdobje 3. aprila – 5. maja 1747.293 Tako so nam danes znani le Raigersfeldovi dnevniki za nekaj dni leta 1735, za mesec in pol leta 1738 in štiri mesece leta 1739 in 1740, v celoti pa za leta 1746–1750, 1751–1756 in 1758–1759. To ne pomeni, da drugih dnevnikov zagotovo ni bilo več v raigersfeldskem arhivu leta 1878 oziroma leta 1880, ko je večino Erbergovega arhiva po nasvetu kustosa Kranjskega deželnega muzeja Karla Dežmana od Antonijinega sina Sigismonda grofa Attemsa za 1000 goldinarjev kupil kranjski deželni zbor. Dežman je že leta 1879 popisal raigersfeldski arhiv (tudi on je naštel 36 fasciklov in 15 knjig) in njegovo vrednost ocenil na 100 goldinarjev. V popisu fascikla št. XXX je našel »dnevnike«, a jih časovno ni opredelil. Od drugih dnevnikov je med rokopisi s št. 10 omenil še: Diarien, ki so obsegali fragment »Journal«, nepopolni zvezek za leto 1739, prvi in drugi v kodeksa zvezani dnevnik za leta 1746–1750 in 1751–1756 ter 30 zvezčičev za obdobje od 1. januarja 1758 do 31. decembra 1759.294 To so z izjemo nekaj fragmentov vsi dnevniki, ki so še danes v Arhivu Republike Slovenije. Kaj pa je bilo v še drugo v fasciklu XXX? Zgolj drobna kronika »Kurze Nachricht« ter dnevniški fragmenti za leta 1725–1726, 1735 in 1738 najbrž ne, saj je bilo teh skupaj le za tanko mapo. Ni nemogoče, da so bili v fasciklu tudi nekateri danes neznani dnevniki. Dežman je menil, da je bilo precej predmetov in rokopisov iz erberškega in raigersfeldskega arhiva pro-danih oziroma izločenih že pred letom 1879. Nekaj gradiva je zase obdržal Sigismondo grof Attems v svojem arhivu v graščini v Podgori, nekaj gradiva pa je prodal zasebnikom in antikvariatom na Dunaju in v Gradcu. Tu pa tam kak rokopis iz tega sklopa prodaj še danes zaide v kakšno dražbeno hišo.295 Grof Attems je večino svojega arhiva dal zvezati v kodekse.296 Ti so še danes arhivu družine Attems-Petzenstein v Ločniku (Lucinico) pri Podgori na Via Giulio Cesare.297 Dvorec Podgora je bil namreč med prvo svetovno vojno porušen in nikoli več obnovljen. Natanko 98 družinskih pogodb in dokumentov, pomembnih za zadnje tri generacije Erbergov, je združeno v posebnem kodeksu z okoli 400 stranmi z naslovom Freiherren von Erberg. Deloma gre za prepise, katerih originali so sicer v erberškem (v fasc. 64, 65, 67 in 85) ali v raigersfeldskem arhivu. Le 289 Umek, Erbergi 1, str. 39–41, 49, 74. 290 StLA, KPA, N Luschin, 73 škatel. Podrobne informacije o vsebini Luschinove zapuščine, arhiva grofov Attems in zbirke rokopisov v StLA mi je ljubeznivo posredoval direktor Štajerskega deželnega arhiva Mag. Dr. Gernot Peter Obersteiner, za kar se mu iskreno zahvaljujem! 291 Luschin, Die Sammlungen, str. 102–103; Umek, Erbergi 1, str. 41–42. 292 Luschin, Die Freiherren (1931), str. 18–32. 293 Prav tam, str. 18–31; Die Freiherren (1933), str. 103–107. 294 Umek, Erbergi 1, str. 57–64. 295 Leta 2016 je bil v londonski dražbeni hiši Bonhams za ok. 28.000 evrov zasebnemu kupcu prodan kodeks iz nekdanje Raigersfeldove knjižnice, o čemer priča njegov ekslibris. Gre za razkošno, iluminirano, v žamet vezano delo (vezava je iz 19. stoletja) iz leta 1495 v obliki »Book of Hours« severnofrancoske ali pariške provenience. Kodeks šteje 142 folijev ter vsebuje koledar, psalme in priložnostne molitve. Besedilo je dopolnjeno z bogatimi inicialkami, sedmimi manjšimi in štirimi večjimi miniaturami. Opis kodeksa s posnetkoma fol. 13r (evangelist Janez na Patmosu) sem našel na https://www.bonhams.com/auctions/23577/lot/155/ [14. 1. 2021]. 296 Umek, Erbergi 1, str. 42–49; Pil on, I documenti, str. 152–154; Martina, Archivio, str. 89–91. 297 APAG, serija Das Geschlecht der Attems, s. n. Ta oddelek vsebuje 20 kodeksov dokumentov in tiskov. Oddelek Das Patrimonium der Attems vsebuje kodekse z arhivalijami gospodarskega značaja, nekaj zvezkov pa vsebuje gospodarsko, urbarialno idr. gradivo, povezano z Attemsi. Poleg teh so še trije samostojni kodeksi: o gospostvu Petzenstein, oglejskem patriarhatu in goriški nadškofiji ter erberška zbirka (Martina, Archivio, str. 89–90. Gospe Virginiji Attems Petzenstein se iskreno zahvaljujem dovoljenje za pregled rodbinskega arhiva in za objavo dveh portretov iz družinske zbirke (sliki št. 10 in 11). 50 | O dnevnikih v tem kodeksu se je ohranilo nekaj originalov, predvsem zadolžnic, varuških poročil itd.298 Med njimi je tudi nekaj dokumentov oziroma pomembnejših pogodb med Erbergi in Raigersfeldi (št. 7, 8, 13, 15, 24, 34). Poleg tega kodeksa so iz raigersfeldske provenience danes v Ločniku še en portret in enajst portretnih miniatur, ki jih je v 50. letih 18. stoletja po Raigersfeldovem naročilu izdelal Franc Linder za njegovo genealoško zbirko. Nekaj dragocenosti, tudi več portretov in portretnih miniatur Erbergov in Raigersfeldov, je z dediščinami in prodajami kasneje prišlo tudi v zbirke grofov Strassoldov-Graffemberg299 ter grofov Coronini-Cronbergov na Goriškem oziroma v Furlaniji. Medtem ko grofje Strassoldo še danes posedujejo vse pridobljene slike,300 so Coronini-Cronbergi leta 1963 prodali štiri portrete Narodni galeriji v Ljubljani, miniaturo Marije Ane Raigersfeld pa je leta 1930 Narodni muzej v Ljubljani pridobil iz zbirke Karla Strahla v Stari Loki. Pred poldrugim desetletjem je vse predstavil Igor Weigl.301 V 19. in 20. stoletju se je razpršil tudi preostali arhiv goriških Attemsov. Poleg arhiva v Ločniku, je del arhiva tudi v Archivio di Stato di Gorizia v zbirki Giovannija Cossàrja, ki pa ne vsebuje nič Raigersfeldovega.302 Nekaj drobcev erberškega arhiva je skupaj z attemškimi dokumenti kasneje pristalo v istem arhivu še v fondu grofov Coronini-Cronbergov, ki so v 19. in 20. stoletju zbirali zgodovinsko gradivo (skupaj 974 škatel in 200 listin).303 Pogrešanih Raigersfeldovih dnevnikov ni ne tam ne v skromnem fondu Coroninijev v Österreichisches Staatsarchiv na Dunaju.304 Ostaja drobna možnost, da so še vedno nekje založeni ali pa neidentificirani.305 Večina arhiva zadnjih Erbergov in njihovih posebnih zbirk (raigersfeldska, gal enberška in breckerfeld-ska) v Dolu, je od leta 1945 v Arhivu Republike Slovenije.306 Po letu 1923 je celoten dolski arhiv urejal Josip Mal, ki se je naslonil na Dežmanov popis in obdržal tudi Kalasančevo ureditev Raigersfeldovega arhiva v 36 fasciklih. Morda je prav Mal (ali Dežman) paginiral raigersfeldsko gradivo s svinčnikom. V letih 1958–1964 je arhiv dokončno uredila in popisala Ema Umek po shemi za urejanje graščinskih arhivov. V »graščinskem arhivu Dol« je združila ožji »dolski arhiv« (Erbergi) ter posebne zbirke z arhivi plemiških družin Strassoldo, Neuhaus, Gal enberg, Raigersfeld in Breckerfeld.307 Obdržala je staro razdelitev spisov v 36 enot (I–XXXVI) z več fascikli, a je arhivske enote (svežnje) preštevilčila. Njeno ureditev, signature in tudi zadnjo paginacijo dokumentov sem v celoti upošteval. 298 Seznam erberških in raigersfeldskih arhivalij v tem kodeksu je tudi v leta 1961 pretipkanem seznamu v StLA, KPA, HA Attems, šk. 3, ovoj 7, Graf Attems'sches Archiv in Lucinico, Freiherren von Erberg, Inhaltverzeichnis, str. 53–55. Zanj se zahvaljujem sodelavcu dr. Mihi Preinfalku! 299 Ksaverina grofica Attems (roj. 1885), ki se je leta 1911 primožila h grofom Strassoldo, je bila hči Sigismonda Attemsa, ki je razprodal erberško in raigersfeldsko dediščino. Najbrž je prav Ksaverina ob poroki z Riccardom grofom Strassoldo-Graffembergom dobila nekaj slik iz te provenience kot spomin na svoje prednike, kar so bili tudi Erbergi in Raigersfeldi. Za ta rodoslovni namig se zahvaljujem sodelavcu dr. Mihi Preinfalku. 300 Weigl, La nobilità, str. 218–219 in passim ter Weigl, .. dan bey Menzinger, str. 33–31. 301 Weigl, . .dan bey Menzinger, str. 28–32; Weigl, Portreti, str. 375–391; Weigl, La nobilità, str. 218–219 in passim; Weigl, Franc Linder, str. 151–152. 302 Gre za dve škatli dokumentov, listin in kodeksov iz obdobja do 18. stoletja. Gl. popis fonda ASG, Attems-Cossar v zbirki družinski arhivi (obj v: http://www.archiviodistatogorizia.beniculturali.it/il-patrimonio/archivi-di-famiglie-e-di-persone/attems-cossar [ogled 23. 4. 2019]) in Pil on, I documenti, str. 154–162. 303 Redke omembe so v popisu fonda ASG, Coronini Cronberg: Pillon, Coronini Cronberg, str. 148 (št. 427), 235 (št. 667) in 798 (št. 129) ter v sumarnem opisu provenience tega fonda v Pillon, L'archivio, str. 153, 157–162 in orisu Pil on, I documenti, str. 154, 156–159. 304 Sign. fonda je OeStA, HHStA, SB Coronini-Cronberg. 305 Tako možnost je posredno dopuščala Ema Umek (Umek, Erbergi 1, str. 49). Gl. še Weigl, Portreti, str. 375–391. Popis arhiva grofov Strassoldov-Vil anova, ki je od leta 1933 deponiran v Biblioteca del Seminario Teologico di Gorizia, ne kaže, da bi vseboval tudi arhivalije Erbergov in Raigersfeldov (Archivio Strassoldo Vil anova, Inventario, passim). Tudi popis kodificiranih rokopisov v knjižnici Strassoldov, ki ga je leta 1930 objavil Francesco Spessot, ne vsebuje ničesar, kar bi lahko povezali z raigersfeldsko provenienco (Spessot, Libri, str. 127–130). 306 Nekaj gradiva je najbrž po letu 1881 ostalo v graščini Dol, ki je pogorela med drugo svetovno vojno oziroma je bilo pokradeno. 307 Podrobnosti o preureditvah arhiva po letu 1880 so v Umek, Erbergi 1, str. 69–73. | 51 O dnevnikih VSEBINA EDICIJE Edicija Raigersfeldovih dnevniških in kroniških zapisov upošteva kronološko zaporedje: • »Kurze Nachricht«, 1697–1732; 22,5 x 32,5 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 201, pp. 1–62). • »Extract aus meinen diari s«, 9. januar – 10. marec 1725; 22 x 32,7 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 201, pp. 102–103). • »Diaria«, 25. – 31. avgust 1735; 22 x 32,5 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, pp. 630–631). • »Notata«, 8. avgust – 25. september 1738; 22 x 32,6 cm (AS, Rok. I/47r, pp. 42–46). • »Journal«, s. d. (pred 27. septembrom 1739); 19,7 x 28,8 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, pp. 1–8). • »Diaria«, 27. – 30. september 1739; 19,6 x 28,5 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, p. 632). • »Diaria«, 1. oktober 1739 – 6. januar 1740, 3. marec 1740 – 18. april 1740; 20,1 x 29 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, pp. 633–672). • »Diaria«, 1. januar 1746 – 31. december 1750; 22,5 x 33,7 cm (AS, Gr. Dol, knj. 165, pp. 1–883). • »Diaria«, 1. januar 1751 – 31. december 1756; 22 x 33,7 cm (AS, Gr. Dol, knj. 166, pp. 1–958). • »Diaria«, 1. januar 1758 – 31. december 1759; 22,5 x 33,7 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, pp. 1–602). Vsa besedila so prosto dostopna na spletu: https:/ doi.org/10.3986/9789610508304. NAČELA, PROBLEMI IN POSEBNOSTI Edicija kronike dnevnikov kljub lepemu rokopisu in enostavnemu besedilu ni bila rutinsko opravilo ali zgolj preizkus zdržljivosti prepisovalca. Transkripcija res ne bi bila nič posebnega, če se ne bi bilo treba iz vrstice v vrstico ukvarjati z razreševanjem nepregledne množice Raigersfeldovih jezikovnih in pisnih posebnosti ter okrajšav. Raigersfeld je bil razgledan in natančen mož, v pravopisu pa ni bil odličnjak, marveč standardno nekonsistenten in površen slovenski gimnazijec: niti enega jezika, v katerem je pisal (in govoril), ni zares dobro obvladal. Na slovnična pravila ni pazil tako kot denimo na svoj ugled. Dnevnike je pisal v nemškem jeziku, a z mnogimi latinskimi, francoskimi in italijanskimi besedami in stavki, redkeje s portugalskimi, španskimi, angleškimi in slovenskimi besedami. Tuje besede in stavke je vstavljal kar v nemške povedi in jih zapisoval v njihovih pisavah: v bohoričevski humanistični kurzivi (slovenščina), »cancel a-resci« (italijanščina), »round hand« (angleščina) in »lettres rondes« (francoščina); za nemško besedilo je uporabljal običajno nemško »pisarniško poznobaročno kurzivo«. Na posebnosti teh pisav v ediciji nisem grafično opozarjal, ker bi bil videz preveč moteč. Poseben problem je pri ediciji predstavljalo zapisovanje tujih besed. Raigersfeld je pogosto zapisal prvi del besede v francoskem, latinskem ali italijanskem jeziku (in obenem v humanističnih pisavah, a ne vedno), zaključil pa nemško in v nemški kurzivi. To v njegovem času ni bilo nenavadno.308 V vsakem takem primeru sem se moral odločiti, ali sploh še gre za tujo besedo ali pa za že uveljavljeno tujko v nemškem jeziku. V tem primeru sem samostalnik začel z veliko črko, v prvem pa z malo črko. Presoja zaradi zapisovalčeve nedoslednosti nikoli ni bila lahka. Nepravilna in neutrjena raba velikih in malih začetnic pri samostalnikih je standardna izdajateljska težava tudi pri nemških besedilih pred sredo 18. stoletja. Delna izjema sta krajša zapisa »Kurze Nachricht« in »Journal«, ki jima je dal večji pomen in imata svečan izgled. V ediciji sem Raigersfeldovo rabo začetnic prilagodil moderni nemščini in egdotični praksi; najbolj zaradi preglednosti in ker gre že za dobo tik pred utrditvijo modernega pravopisa. Tudi nedosledno pisanje nemških sestavljenih besed sem poskusil poenotiti po načelih za besedila od okoli srede 18. stoletja naprej. Raigersfeld v italijanskih in francoskih besedah akcentov ni zapisoval dosledno v obliki krativca ali ostrivca. Napačne akcente sem popravil le tam, kjer bi lahko prišlo do težav pri razumevanju. Obdržal sem tudi pogoste 308 Štuhec, Iz Lesc v Ljubljano, str. 328. 52 | O dnevnikih zapise diftongov æ in œ v latinskih besedah in uveljavljenih nemških pravnih terminih, ki so bili iz njih izpeljani. Smiselno pa sem uporabil črki u in n v humanistični pisavi, ki se v Raigersfeldovem pisanju pogosto ne razlikujeta. V nemških besedilih sem vokal u na začetku besed po fonetičnem načelu zamenjal s črko v ali pa sem iz enakega razloga zamenjal črko v z u. Le osebna in krajevna imena sem transliteriral zvesto po izvirniku. Tudi nemške preglase nad vokali sem pustil v izvirni obliki, čeprav pogosto niso bili ustrezno postavljeni, kaj šele da bi ustrezali modernemu pravopisu. Raigersfeld je za preglas uporabljal dve piki, vendar skoraj vedno zapisani z eno potezo v obliki nekakšne vodoravne kljuke. Drugačen znak od tega je enostavna pokončna vijuga nad črko u, ki je bila rabljena za razlikovanje od zelo podobne črke n. Raigersfeld je pogosto napačno rabil nemške samostalniške člene die in der, zaimke mich in mir itd. Napačne zapise členov in osebnih zaimkov v rodilniku, dajalniku in tožilniku sem popravil tudi, kadar je šlo za okrajšane oblike. Interveniral pa nisem pri le na videz napačno uporabljenih členih (ali samostalnikih), kadar je Raigersfeld le s predlogom namignil na spol osebe: ko je zapisal, da je bil na obisku » bey der Graf Aursperg«, je v resnici mislil na ženo grofa Auersperga (smiselno torej » Gräffin«). In takih primerov res ni malo. Raigersfeld je skoraj vedno zapisal predlog von namesto pravilno vor; včasih je zamešal tudi von z aus. Predlog vor pa je vedno pisal namesto pravilnega für. Teh posebnosti nisem spreminjal, ker bi šlo za prevelik poseg v pisateljev slog, bralcu s povprečnim znanjem nemškega jezika pa ne krnijo razumevanja. Iz podobnega razloga sem obdržal Raigersfeldovo značilno (in pogosto nepotrebno) zapisovanje črke ß namesto današnjega enojnega ali dvojnega s (obdržal sem oblike sß in ßß namesto danes običajnega pisanja s ali zgolj ß). Zdi pa se, da je Raigersfeld rabil črko ß tudi iz estetskih razlogov: ta črka se namreč največkrat pojavlja, kadar sledi črkam a, e, i, l, n, o, s in u. Še večkrat pa se pojavi znotraj besed pred skoraj vsemi drugimi črkami (razen i, n, o, u). Žal njena raba nima trdnega pravila, zato sem se odločil, da jo ohranim v izvirni obliki. Nekoliko drugače, kot počno drugi izdajatelji, sem uporabil različne vrste oklepajev/zaklepajev za izdajatelj-ske vstavke. Ker je Raigersfeld sam večkrat uporabil še danes običajno obliko pri pojasnjevanju ( ), sem za moje intervencije moral poseči po drugih oblikah. Njegove naknadne in razmeroma redke vrivke oziroma popravke (praviloma so nad prvotnim, nato pa prečrtanim besedilom) sem zamejil z *asteriksoma*. Kasnejše in redke pripise na robovih pagin, ki se neposredno ne navezujejo na osnovno besedilo, marveč ga le pojasnjujejo, sem prestavil v opombe pod črto. Enako velja za zelo redke pripise drugih rok. V oglatih oklepajih [–] sem zamejil nečitljiva mesta in po Raigersfeldu že predvideni prostor za manjkajoče besede, ki jih kasneje ni dopolnil ter za svoje edicijske rekonstrukcije [beseda, zlog ali več besed]; te sem po potrebi opisal v opombah. Med lomljeni oklepaj in zaklepaj 〈 〉 sem umestil manjkajoče besede, zloge ali črke, ki jih je mogoče zanesljivo določiti in so potrebni za razumevanje ali pa jih je Raigersfeld izpustil le zaradi nepazljivosti in prehitrega zapisovanja. Obdržal sem zaviti zaklepaj, ki ga je rabil pri združevanju številčnih postavk iz posameznih alinej. Raigersfeld ni bil natančen pri zapisovanju osebnih in krajevnih imen. V tržaških in goriških mesecih, tj. spomladi in poleti leta 1746, je osebna ali rodbinska imena domačinov zapisoval v nemški, še pogosteje pa v njihovi italijanski obliki. To ni moteče, razen kadar jih je okrajšal v obliki suspenzij ali kontrakcij. Tedaj sem se moral od primera do primera odločiti, ali je imel v mislih nemško ali italijansko obliko. Če je npr. ime krajšal kot Ant. , sem to prepisal v Anton; če ga je okrajšal kot Anto. , pa sem presodil, da je imel v mislih italijansko ime Antonio, ker je zadnji o najbrž pomenil kontrakcijo in ne suspenzijo v smislu Anto – torej Anto/ni/o. Vse razrešene suspenzije in kontrakcije v imenih sem postavil med poševnici / /. Rad je uporabljal tudi druge okrajšave, kratice in sigle, zlasti za statusne in poklicne naslove/oznake. Prvih (npr. za Graf, Baron, Freiherr, Herr itd.) zaradi ohranitve avtorjevega sloga nisem razrešil, saj so jasne (in pogosto se niti ne da zanesljivo ugotoviti, kakšno sklonsko končnico bi jim dal avtor); sem pa poenotil njihovo zapisovanje (glej seznam kratic in okrajšav). Razrešil sem nekatere poklicne oziroma službene kratice ( General, capitano itd.), ne pa še danes uveljavljenih akademskih in vljudnostnih kratic Dr. , P. in Mr za Doctor, Pater in Monsieur itd. Razrešil sem vse standardne kratice (sigle) in okrajšave: podvojitve konzonantov (npr. mm), ki so v rokopisu naznačene z nadpisano črtico nad eno črko, okrajšane zloge -er-, s siglami okrajšane besede (npr. u. za und, v. za von itd.) ter večino suspenziranih in kontrahiranih besed. Njihove razrešitve v ediciji nisem posebej označil. V nekaterih primerih kljub jasnemu pomenu okrajšana beseda ni povsem jasna. Denimo pri pomensko logični okrajšavi raone (s krivuljo nad črkami), ki jo je Raigersfeld zapisal v Trstu 1. avgusta 1746 (p. 138). Verjetno gre | 53 O dnevnikih za latinsko ratione in ne italijanski razione, ker pred njo stoji latinski predlog ex. Redko uporabljeno ligaturo @, katere pomen je lahko različen, sem prepisal kot »francoski« à (če je povezan s številkami, vsotami in merami); včasih je bil izvirno zapisan kot običajen a, v redkih primerih in odvisno od vsebine pa tudi v italijanski obliki a oziroma kot latinski ad (če je mišljeno »do«).309 Nekaj dilem je povzročala okrajšava & , ki sicer pomeni et in jo je Raigersfeld včasih uporabil v smislu etc. oziroma et cetera; še večkrat pa v poenostavljeni obliki kot znamenje za konec daljše povedi ali odstavka ali celo kot suspenzivno znamenje pri krajšanju besede. Obdržal sem standardne okrajšave za denarne in merske enote, npr. lb. ( libra ali Pfund) fl. ( Gulden, Florint ali slovensko »goldinar«) in kr. ( Kreuzer ali slovensko »krajcar«), den. ( denarius, Pfenig ali slovensko »denarič«) itd. Vse pa sem poenotil z minuskulno začetnico in vedno postavil za številko ali vsoto, ne glede na izvirni vrstni red. Nekatere denarne in merske okrajšave, ki bi nepoučenega bralca preveč motile, sem razrešil.310 Zgolj zaradi ponazorila Raigersfeldovega osebnega sloga sem obdržal zapisovanje množilnih oziroma vrstilnih števnikov, npr. 3-mahl (namesto dreimahl) oziroma 2do (namesto secundo) itd. Podobno sem storil z zapisovanjem stotic in tisočic v izvirnih oblikah 1/c oziroma 1/m itd. ter z zapisovanjem odstotkov (npr. 5 per % za 5 %). Zapisane tisočice in milijonska števila sem zaradi preglednosti dopolnil z vmesnimi pikami (npr. 1.000.000), ki jih v izvirnikih večinoma ni. Razrešil sem tudi okrajšane datacije. Večinoma gre za okrajšana imena mesecev, npr. 8ber kot October, ali za leto, npr. 740 (ali 40) za 1740. Mesece sem prepisal z malo ali veliko začetnico, odvisno od latinske ali nemške osnove oziroma konteksta; z veliko začetnico pa vedno pri datumih dnevniških zapisov. Dneve v mesecu sem transliteriral v izvirnih oblikah, npr. kot 3. ali 3ten itd. Obdržal sem tudi izvirno zapisovanje ure brez pike, poenotil pa okrajšano skupno zapisane ure in minute, ker Raigersfeld pri zapisovanju prvih desetih minut (med .01 in .09) največkrat ni vrinil ničle. Zato je npr. »8 ur in 5 minut« zapisal kot 8.5. Take zapise sem moderniziral, v omenjenem primeru v 8.05. Izvirne datume dnevniških zapisov (dan, včasih tudi mesec), ki so vedno zapisani levo od zrcala, sem zaradi preglednosti označil s polkrepkim tiskom. V zapisu »Kurze Nachricht« pa sem s polkrepkim tiskom označil le leta, ki so zapisana na levem ali desnem robu glavnega besedila. Izpustil sem redke, s svinčnikom veliko kasneje pripisane datume na robovih, s pomočjo katerih sem včasih lahko rekonstruiral manjkajoče datume. Enako sem storil z izvirnimi datumi na zgornjem robu pagin, ki se nanašajo na tekoči dnevniški zapis s prejšnje strani. Ločilna znamenja sem moderniziral predvsem zavoljo lažjega razumevanja predolgih baročnih povedi, ki jih Raigersfeld največkrat ni opremil z ločili. Redke citate njegovih sogovornikov ali njega samega sem postavil med »navednice« ali « navednice » (za francoske citate), čeprav Raigersfeld tega največkrat ni storil; včasih pa je premi govor nakazal le z dvopičjem pred citatom. Pri nekaterih naštevanjih sem se poslužil moderne rabe dvopičja in podpičja, ki ju Raigersfeld ni poznal. Moji vstavki so tudi pomišljaji (–). Odpovedal sem se izvirnemu odstavčnemu členjenju, ki vsebinsko pogosto ne ustreza vsebini zapisov. Nekatere odstavke sem zato združil, druge razdelil. Številčne tabele sem uredil in obdržal v izvirni obliki, nekatere manjše pa grafično poenostavil. Posameznim alinejam, ki jih Raigersfeld ni posebej označil ali oštevilčil, sem dodal začetni pomišljaj –. Tabelarične seštevke denarnih vsot sem zaradi preglednosti zapisal polkrepko, čeprav v izvirniku niso poudarjeni. Vedno sem izpustil vmesne seštevke po posameznih paginah, kadar se je tabela nadaljevala na naslednji strani ali v drugem stolpcu. Krajše kvazitabelarične zapise sem, če ne vsebujejo seštevkov, prepisal kot tekoče besedilo v obliki naštevanja ter s pomočjo podpičij in tropičij (…). Raigersfeld praviloma ni oštevilčil pagin v dnevnikih, ker so mu za iskanje zadoščali datumi. Pri paginaciji sem upošteval zadnje arhivsko oštevilčenje s svinčnikom, ki je najbolj dosledno, čeprav so tudi pri tem na nekaj mestih napake. Na njih sem opozoril v opombah.311 Ta paginacija je bila najbrž napravljena konec 19. ali v prvi polovici 20. stoletja.312 To potrjuje dejstvo, da se gradivo v vsakem fasciklu oziroma knjigi in škatli podfonda Raigersfeldov arhiv začenja s pagino 1. Raigersfeldovo oštevilčenje s črnilom imajo v zgornjem levem ali desnem 309 V zapisih z dne 28. 10. 1739 (p. 632) in 18. 4. 1740 (p. 671). 310 Gl. seznam denarnih in merskih enot. 311 V knjigi 165 je p. 483 takoj za p. 485, p. 490 pa je ponovljena. 312 Morda šele po letu 1923 Josip Mal, direktor Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je hranil dolski arhiv do leta 1945. 54 | O dnevnikih kotu le dnevniški zapisi iz leta 1738, »Journal«313 in »Kurze Nachricht«.314 Pri zadnjih dveh sem to paginacijo upošteval. V ediciji sem vse paginacije označil kot vstavke v ležeči pisavi, v oglatih oklepajih in zaklepajih, npr. kot [633]. Zaradi lažjega iskanja sem upošteval napačen preskok mlajše, s svinčnikom zapisane paginacije s pag. 655 na 657 ter s 676 na 678. V kodeksu za leti 1758–1759 sem iz istega razloga upošteval tudi napačno paginacijo, ki sledi pagini 22: pagina, ki bi morala biti označena s številko 23, ima številko 21 itn. Prejšnjima, pravilno označenima paginama 21 in 22 sem zaradi lažjega iskanja dodal črko a. Popravil sem tudi napačen vrstni red nekaj folijev za leta 1751–1756, ki je posledica zmešnjave ob knjižni vezavi že za Raigersfeldovega življenja. Raigersfeld očitno ni opazil svoje ali knjigovezove napake ali pa se mu je ni več zdelo vredno popraviti: pred folijem s paginama 83 in 84, ki vsebujeta zapise za 17., 18. in 19. maj 1751, je vezan folij z napačnim mlajšim oštevilčenjem, ki ignorira napačno vezavo, in sicer kot »81« in »82«; ti dve pagini vsebujeta zapise iz obdobja med 28. junijem in 1. julijem. Ta folij sem v ediciji smiselno umestil za pagino 100. Kjer je vsebina zapisov ob vseh Raigersfeldovih slovničnih posebnostih razumljiva tudi brez večjih izdaja-teljskih intervencij, sem obdržal tudi nenavadne slovnične in vsebinske napake. V nekaterih primerih pa sem venrale moral popraviti zapise in na napake opozoriti v opombah pod črto vsaj s sic! . Tam sem se omejil na fizične posebnosti besedila in papirja (poškodovanost, neberljivost zaradi madežev, kasnejši popravki in vrinki itd.). Osebe in kraje sem identificiral in lokaliziral v krajevnem in osebnem registru. Imena sem sem praviloma moderniziral v slovenski ali nemški itd. jezikovni obliki, odvisno od pojavljanja. Povsod pa sem v oklepajih obdr- žal izvirne oblike. Tuja osebna imena (italijanska, francoska, angleška, nemška) sem obdržal pri le osebah, ki so izvirale in stalno živele zunaj slovenskega ozemlja in jih imamo lahko za prave »tujce«. Seveda je bila odločitev pri manj znanih osebah lahko le arbitrarna. Ob tem moram opozoriti, da nekaterih oseb ob vsem trudu le nisem uspel zanesljivo identificirati.315 Raigersfeld je namreč pogosto zapisal le patronim, ne pa tudi osebnega imena, ki je bil njemu sicer znan. Velikokrat je šlo za člane družin oziroma rodbin z veliko člani in zato identifikacija ni mogoča. Zdi se, da včasih imen njemu povsem neznanih oseb (zlasti pa žensk) sploh ni poznal, saj je že njihove pri mke zapisal povsem napačno, komaj še razpoznavno, tako kot jih uspel slišati in jih prej nikoli ni mogel prebrati ali se o teh osebah poučiti.316 Nezanesljivim identifikacijam sem zato dodal vprašaj, povsem nezanesljivim pa namesto osebnega imena le oznako za neznanca (N.). Vsebinskega registra nisem napravil, saj bi bil preobsežen zaradi izjemno pestre vsebine in obsega dnevnikov ter zelo različnih interesov bralcev. Vsebinsko iskanje lahko bralec opravi kar sam, kar mu omogoča elektronska oblike edicije. Razlago vsebine pa lahko najde tudi v moji monografiji o Raigersfeldu, ki v veliki meri temelji na dnevnikih. KRATICE, OKRAJŠAVE, DENARNE IN MERSKE ENOTE KONVENCIONALNE KRATICE • Br. (orig. Br. , Bn, B. , Bre) – Baro, Baron, Baronin itd. • Bssa. – Baronessa • c. – comte • Cav. (orig. Cav. , Cavr) – Cavalier (cavaliere) • chev. (orig. chever, chevaler) – chevalier 313 Kasnejša paginacija s svinčnikom: pp. 601–608. 314 Kasnejša paginacija s svinčnikom: pp. 30–91. 315 Za nasvete pri identifikaciji oseb se zahvaljujem kolegom dr. Mihi Preinfalku, dr. Mihi Šimcu, dr. Vojku Pavlinu, dr. Alekseju Kalcu in dr. Borisu Golcu. 316 Npr. pri mek ogrskega grofa Szent-Miklóssi, ki ga je Raigersfeld srečal le enkrat v življenju, 18. decembra 1747, v dunajskem stanovanju prijatelja grofa Andlerna. Grofovo ime je zapisal tako kot ga je slišal – Semiclosch ( Diaria 1746–1750, p. 378). | 55 O dnevnikih • da (orig. Da) – duca • Dr., DDr. (orig. Dr, Dres) – Doctor, dottore, doctores • e. g. – exempli gratia (»npr.«) • etc. (orig. &c) – et cetera • f. – folio • F. (orig. Fr. ) – Frau • Fr. (orig. Fr, Frr) – Frater • Frh. – Freyherr, Freyin • Frl. (orig. Fre, Frle) – Fraule, Freil(l)e • Gr. – Graf, Gräfin • H. – Herr • HH. – Herren • Hl., H., HH.– Heilig, Heiligen • i.c. – innercrainerisch(-) • i. e. – id est • i.ö., i.o. – innerösterreichisch(-), innerosterreichisch(-) • j. u. – iuris utraque • k. k. – kaiser-königlich(-), kaiserlich-königlich(-) itd. • L. – Liebste (žena Marija Ana Raigersfeld) • m. (orig. m. , M. ) – mein, meine itd. • m. L., M. L. – mein(e) Liebste (žena Marija Ana Raigersfeld) • m. S., mein S. – mein Sohn • M., Mr, Monsr, Mrs (orig. M. , Mr, M. , Monsr, Monss) – monsieur, monsieurs • M.le, Mad.le (les) (orig. Mad.le, M.le, Mle. ) – mademoisel e, mademoisel es • Mad., Me, Mad.es (orig,. Mad. , Mad.e, Me, Mad.es) – madame, madames • M., Mag. (orig. M. , Mag.er) – Magister • march. (orig. Marche) – marchese • Mons. (orig. Monsnor) – monsigneur • m. p. – manu propria • NB. – nota bene • No. – numero, Nummer • n.ö. – niederösterreichisch(-) • P. – Pater • PP. – Patres • Pn (orig. P. , Pn) – patron • P. S. – post scriptum • s. v. – salva venia, salvo voto • sig., Sr (orig. Sigr, Sr) – signor • sig.a (orig. Sa) – signora • S., St. (orig. St. , St, Sta) – Sankt, Saint, Sanct, Santo (Santa) • ss. (orig. SS.) – sanctissimus, sanctissima • 1/c – 100 itd. • 1/m – 1.000 itd. 56 | O dnevnikih DENAR317 • cekin, beneški ( zechin, zichin, zichini, leoni, z. ) = 22 lir = 17 karatov = 4 goldinarjev in 9 krajcarjev (od leta 1749 4 goldinarjev in 12 krajcarjev, leta 1758 4 goldinarjev 15 krajcarjev) • denarič ( den.) = ¼ krajcarja • dopin, italijanski, španski ( doppia, d. di Spagna) = cekin • dukat, beneški ( ducat) = 1 goldinar in 25 (ali 27) krajcarjev • dukat, kremniški in cesarski/kraljevski ( Ducat, Kremnizer Ducat, kaiserlicher Ducat, Species Ducat, Species, #) = 2 tolarja = 4 goldinarjev in 4 ali 7 ½ ali 9 ali 9 ½ ali 10 ali 12 (od leta 1749) ali 15 krajcarjev (= 23 karatov in 8 granov = 3,489 g). Leta 1759 je bil kremniški dukat vreden 4 goldinarje in 12 krajcarjev, cesarski dukat dva krajcarja manj. • dukat, ogrski ( ongaro) = 15 milanskih lir • dukat, holandski ( Hol ä nder Ducat) = 0,98 kremniškega dukata = 23 karatov in 7 granov = 4 goldinarjev in 6 krajcarjev (4 goldinarjev in 7 ½ krajcarjev od leta 1749, od leta 1751 pa 7 krajcarjev) • funt šterling (£ ; lb. Sterling) = 6 holandskih goldinarjev = 24 goldinarjev in 24 krajcarjev • goldinar, cesarski (goldinar, Gulden; fl. ) = 60 krajcarjev = 20 grošev = 240 denaričev ( den. ) = 17 ½ reparjev; ustreza tudi 5 beneškim liram in 5 (ali 6) soldom. Raigersfeld je goldinarje običajno obračunaval v »nemški veljavi« ( Teutschwehrung, Teutscher Wehrung), ki je bila za 17,64 % višja od »kranjske veljave« ( Landswehrung) Kupno moč goldinarja oziroma »menjalno razmerje« do evra je nemogoče natančno določiti. Za prvo polovico 18. stoletja bi bilo razmerje približno lahko 1 goldinar = 40–50 EUR (leta 1700), sredi 18. stoletja pa 30–40 EUR.318 • goldinar, holandski ( fl. Hol ander) = 45 cesarskih krajcarjev (¾ goldinarja) • groš ( Grosch, gros o) = 3 krajcarje = 5 soldov (na Kranjskem, Goriškem, Furlaniji in v Avstrijskem Primorju) • kandr, kitajski ( Candr) = 1/10 Mas = 1/100 tela ( Tel) = 0,0285 holandskega goldinarja • krajcar ( Xer, X, Kreuzer; kr. ) = 4 denaričev = 1,76 beneškega solda. Bakreni novec. • lira, beneška (£, lira; lr. ) = 7,5 grošev = 20 soldov = ok. 11,4 krajcarjev • repar ali »bac«, »bacen«, beneški ( Pzne, pezze, Pazen, Pazne, pz. ) = 3 krajcarjev in 1 ½ denariča • rupija, indijska ( rubí) = 1 goldinar • skud, beneški (ßto, scudo; sd. ) = 6 lir = 1 goldinar in 8 krajcarjev • sedmak ( 7. , 7teXer, 7ner) = 28 krajcarjev • sedemnajstak ( 17 Xer, 17ner) = 17 krajcarjev = 6 grošev = 30 soldov (v Furlaniji: 29 soldov) • sold, beneški ( soldo, solt, s.; s. , sl. ) = 20 beneških denaričev = 2 ½ (ali ¼) dunajska denariča • tel, kitajski ( Tel) = 10 Mas = 100 kandrov ( Candr) = 3 ½ holandskega goldinarja • tolar, kremniški ( Tal er, Species Taller), cesarski tolar ( Reichstal er) = ½ dukata = 2 goldinarja. Tudi zunaj Evrope priljubljen srebrnik za trgovanje. • tolar, švedski ( Daler) UTEŽNE MERE319 • cablo, solni ( cablo) • cent, dunajski ( Zent, Cent) = 100 dunajskih funtov = 56,128 kg 317 V oklepaju so najprej navedeni izvirni termini, za podpičjem in podčrtani pa v ediciji poenoteno uporabljeni termini ali kratice. Terminologija in denarna razmerja temeljijo predvsem na podatkih v Raigersfeldovih dnevniških in drugih zapisih v njegovem arhivu (prim. njegov seznam tujih valut v fasc. 196, pp. 754–755). Pri rekonstrukciji sem se naslonil še na podatke iz del: Darovec, Davki; Jäckel, Neueste Europäische Gewichtskunde 1, 2; Niemann, Vol staendiges Handbuch; Pichler, Repertorium; Pribram, Materialien; Probszt, Österreichische Münz- und Geldgeschichte; Supplementum Codicis Austriaci II monete e zecche di Italia. Tomo V. Bologna: Stamperia di Lelio dal a Volpe, 1789. 318 Relacije na nekaterih medmrežnih portalih so zelo različne. 319 V oklepaju so navedeni izvirni termini, ki so uporabljeni tudi v ediciji. Pri prevedbi mer v današnje vrednosti sem uporabil tudi podatke iz naslednjih del: Jäckel, Neueste Europäische Gewichtskunde 1, 2; Niemann, Vol staendiges Handbuch; Vilfan, Prispevki; Mihelič, Neagrarno gospodarstvo; Gestrin – Mihelič: Tržaški pomorski promet. | 57 O dnevnikih • funt, libra, beneška ( lb. ) = 0,477 kg = 16 unč (po 29,8 g) • funt, libra, dunajska ( lb. ) = 0,56 kg = 16 unč (po 35 g) • gran, zlata ( Gran) = 1/288 kölnske marke = 0,812 g • karat, zlata ( Carat, Grat) = 4 granov = 3,248 g • kvint, srebra ( qu. ) = ¼ lota • lot, srebra ( Loth) = 1/16 marke = ½ unče = 4 kvinte = 14,631 g • marka, srebra ( March) = 234,101 g = 18 goldinarjev 24 krajcarjev • pikl, kitajski ( Pikl, Pickl) = 10 Mas = 100 kačisov ( Catschis) = 1 ¼ holandskega funta • rizma papirja ( Rißs) = ok. 500 listov • sod, dunajski ( Vas ) = 10 centov = 560 kg (po Raigersfeldovi izmeri sod drži neto 608 kg premoga) • sodček živega srebra ( Lagl) = 150 funtov = ok. 71,55 kg (beneški, tržaški funti) ali 84 kg (dunajski funti) • stožec sladkorja ( Hut) = 3 funte = 1,68 kg • tarin, solni = 1980 ferrarskih pesov • tovor ( pezza, Saum, sß.) = 4 cente = 224,512 kg • unča, trojaška ( Unz) = 1/12 trojaškega funta = 31,104 g • voz, solni ( carro) = 100 tomolli = 4000 rotolli = 88.000 beneških unč (po 39,75 g) = 60 reških cablo = 3498 kg (v Istri običajno 2500–3226 kg) PROSTORNINSKE MERE320 • bala, sveženj, zavoj ( col .; col o) = ok. 238,5 kg • bokal (vinski), dunajski ( Bocal, Maasß, Maß) = 1,414 l = 4 »četrtinke« • conzo (žitni), gradiški = 70 bokalov = 5 sechi • conzo (žitni), krminski = 72 bokalov = 6 sechi • četrtinka, vinska ( Seitel) = 0,35 l • kobal (žitni), dunajski ( Metzen) = 42,28 l (do 1. junija 1752), 61,48 l (po 1. junija 1752) • mernik, žitni ( Merling) = 30,75 l (dunajski) ali 26,5 l (ljubljanski) • modij, žitni ( moggio) = 4 beneški stari • sodček vina ( Lagl) = 13,33 vedra = 13,33 x 24 bokalov = 320 dunajskih funtov (179,61 kg); 1 bokal = 3 lb. • Sß. = 100 bokalov • star (žitni), beneški ( staro) = 77,95 l • star (žitni), goriški ( Star) = 3 pesinalov • star (žitni), gradiški ( Star) = 6 pesinalov = 140 beneških funtov • star (žitni), krminski ( Star) = 6 ½ pesinalov • startin, vinski ( Startin, Stardin) = 10 veder = 566 l • stekan (vinski), holandski = 12 ljubljanskih bokalov (à 1,65 l) = 19,8 l • vedro (vinsko), dunajsko ( Eymer) = 40 bokalov = 56,59 l • vedro (vinsko), ljubljansko ( Eymer) = 28 bokalov = 46,2 l • vedro (vinsko), reško ( spodo ali moggio) = 28 bokalov (= 46,2 l?) DOLŽINSKE IN PLOŠČINSKE MERE321 • čevelj, dunajski ( Schuh, Fuß) = 12 palcev = 0,316 m • korak, dunajski ( Schriet) = 0,71–0,75 m • milja, dunajska ( Mil ie, Milie, miglio) = 4000 sežnjev = 7,586 km • palec, dunajski ( Zoll) = 1/12 čevlja = 2,63 cm 320 V oklepaju so izvirni termini, ki so uporabljeni tudi v ediciji. Gl. prejšnjo opombo. 321 V oklepaju so izvirni termini, ki so uporabljeni tudi v ediciji. Za vire gl. zgornje opombe. 58 | O dnevnikih • pertika, beneška ( perticha) = 1,91 m • polje, beneško ( campo) = 840 kvadratnih pertik = 3064,4 m2 • seženj ali klaftra, dunajska ( Wienner Klaffter) = 6 čevljev = 1,896 m • seženj ali klaftra, kranjska ( Crainer Klaffter) = 5 čevljev = 1,58 m • vatel, laket, komolec (za blago), dunajski ( Elle, El epogen) = 0,777 m • vatel, laket, komolec (za dolžino), dunajski ( komouz, comouz, komouz) = 1 ½ čevlja = 0,474 m | 59 O dnevnikih 1. Izvleček iz dnevnika z vpisi iz leta 1725 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 201, p. 102). 2. Stran iz kronike »Kurze Nachricht« (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 201, p. 12). 60 | O dnevnikih 3. Prva stran iz dnevniškega fragmenta z vpisi iz avgusta 1735 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 199, p. 630). 4. Prvi dve strani dnevnika za leto 1738 (ARS, AS Rokopisi, I/47r, Notata Raigersfeld I, pp. 42–43). | 61 O dnevnikih 5. Začetna stran v »Journalu« iz leta 1739 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 199, p. 601). 6. Stran iz dnevnikov 1746– 1750 z vpisi med 4. in 10. marcem 1748 (ARS, AS Gr. Dol, knjiga 165, p. 415). 62 | O dnevnikih 7. Stran iz dnevnikov 1751–1756 z vpisi med 1. in 3. januarjem 1751 (ARS, AS Gr. Dol, knjiga 166. p. 1). 8. Stran iz dnevnikov 1758– 1759 z vpisom z dne 1. januarja 1758 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 199, p. 1). | 63 O dnevnikih 9. Seznam Raigersfeldovega arhiva, pred letom 1800 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 208, p. 422). 10. Franz Linder: Franc Henrik baron Raigersfeld leta 1752, izrez. Olje na bakreni pločevini, 1757-1759 (zasebna zbir- ka Attems v Ločniku/ Lucinico pri Gorici; foto: Barbara Žabota). 64 | O dnevnikih 11. Franz Linder: Marija Ana Raigersfeld leta 1752. Olje na bakreni pločevini, 1757-1759 (zasebna zbir- ka Attems v Ločniku/ Lucinico pri Gorici). 12. Lokacija nekdanjega gostišča " Zum golde- nen Radl" na naslovu Wol zeile 38-39, Dunaj (foto: Dušan Kos). | 65 O dnevnikih 13. Palača Raigersfeld, Mestni trg 17, Ljubljana (Foto: Dušan Kos). 14. Palača Raigersfeld, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 25, pogled s severozahoda (Foto: Dušan Kos). 66 | SUMMARY INTRODUCTION Between 1720 and 1760, Franz Heinrich von Raigersfeld was one of the most famous figures from the territory of present-day Slovenia: a traveler in the course of his duty and a tourist, a state and provincial official and functionary, a mercantilist and an entrepreneur, a man of worldly wisdom, a traditionalist, and a caring father. Apart from that, he was also a numismatist as well as a col ector of antiques, books, archivalia, and exotic knickknacks. Although many fostered such multiple engagements, only a few wrote themselves into national histories without holding a princely title. Raigersfeld col ected and recorded most of what happened to him, what he did, and also what he merely mused on. As numerous manuscripts were bequeathed or given to him by his relatives or acquaintances, his archival records also contain written materials of persons and families not related to the Raigersfelds. He took particularly great care with documents pertaining to official appointments and status elevations, decrees and petitions, real estate documents, civil documents, as well as official and private correspondences. His heirs and relatives, the Barons Erbergs and the Counts of Attems, preserved most of the archival records until they sold them to the “Carniolan Provincial Museum” ( Kranjski deželni muzej) in Ljubljana. Raigersfeld’s personal archive, along with the written legacies of his sons and parents, is now part of the archival col ection of the seigniory of Dol kept by the “Archive of the Republic of Slovenia” ( Arhiv Republike Slovenije).322 Raigersfeld’s diaries provide an especial y significant historiographical treasure for Slovenian territory. Haven taken to diary keeping in his youth, he canonized his periodic writings in 1739 and remained committed to daily journaling until he died in 1760. In terms of content and scope, his writings differ from shorter chronicle-diary records kept by the regional nobility between the Late Middle Ages and the end of the eighteenth century. Indeed, they may safely be considered on a par with extensive diaries compiled by noblemen and intel ectuals as well as with substantively more sophisticated diaries that emerged in the nineteenth century. In the manner of describing his private life, Raigersfeld’s diaries still exhibit Baroque influences, whereas the descriptions of his day-to-day life and intimacy already reach the level of diaries from the age of the bourgeoisie. Raigersfeld provided his reasons for diary keeping in several philosophical writings from the 1740s. Given the sensitivity of the contents, he primarily stressed the pragmatic aspect of preserving memory and the desire for his descendants to learn about his times and contemplations, his chosen career paths, and the fate that befel him. An avid listener, in addition to being a popular guest and host and a trusted confidant, Raigersfeld made for a splendid diary keeper. On the other hand, the decision to commit his reflections to paper and record his daily life may have in part also been inspired by disappointments that he faced holding provincial and state 322 Col ection “AS 730,” fascicles and volume no. 157–219. For the Raigersfeld’s archive and the Dol archive, see Umek, Erbergi 2, pp. 360–462. Hereafter, in reference to the materials from this col ection, which are most often cited, I do not use the form “ARS, AS Gr. Dol” but rather only the number of the volume or fascicle and the page number. All other col ections from the Archive of the Republic of Slovenia and other archives are stated in ful . offices in Trieste and Vienna between 1721 and 1739. In the record, titled “Journal” (1739), he outlined the circumstances of these disagreements and baselessness of accusations that had been—or still would be—hurled against him. Raigersfeld wanted to warn his sons of corrupt political partners whom he considered best to avoid. Raigersfeld’s diaries and other materials became of interest to historians after 1880, when they were moved to the museum in Ljubljana. However, a long time would still have to pass before they also became a significant historical source and consulted for more than sporadic pieces of information regarding the cultural-historical, economic, administrative, urban and even theater history, and archaeology. Thus, it is only in the recent decades that they have begun to serve as a prime source for comprehensive research on social relations, politics, everyday life, as well as material culture and art. Despite the growing knowledge about the importance of Raigersfeld’s writings, only the autobiographical record for the period 1697–1732 (“Kurze Nachricht”) has been published to date and from the diaries themselves no more than a few pages relating to the administrative and political changes that took place in Carniola between April 3rd and May 5th, 1747, and a few excerpts on painters employed by Raigersfeld. Considering his career as an official and a functionary and the highlights of his life and communications, the diaries cast light on important aspects that marked the watershed period of modernization in the Habsburg provinces as well as wars with the Prussians and the Bavarians during the second third of the eighteenth century. Thanks to the author’s principled and meticulous approach, they can even be used as socio-political annals of the local elites in Habsburg provinces and a supplementary source for studying politics, economy, culture, communication strategies and tactics, and material culture. Raigersfeld kept detailed records of his daily office work and socializing with relatives and friends, politicians, clerics, officials and functionaries, entrepreneurs, engineers, tradesmen, mariners, military officers as well as artists, craftsmen, farmers, and even people from the social margins. In short, he described persons and events in real time—from his first-hand experience or from learning about them through his acquaintances—and depicted the places through which he passed on his travels. Raigersfeld’s diaries and other private records (especial y his correspondences) offer insight into the part of history that often shows a logic distinct from that behind major and milestone events that he may not have taken direct part in or that perhaps did not attach much importance to. Although this volume does not aspire to provide an overall presentation of Slovenian history during the Theresian period, it nevertheless faithful y reflects all the possible notions conveyed by the syntagm “ambitions, careerism, greed, fraud, or social-material strategies, practices, and communications of social elites.” Due to the volume, technical problems, costs, and easier search and review of the records, I decided on a hybrid form of the edition: the introducton, Raigersfeld's life, the special features of the edition, and the index of names are in the classic book format. All the texts of the diaries and chronicle are freel available on the world wide web. This will also make it easier to enter corrections and supplement the edition in the future. LIFE AND CAREER OF FRANZ HEINRICH VON RAIGERSFELD THE EARLY YEARS Franz Heinrich von Raigersfeld was the son of Johann Sebastian, who was born in 1655 to Georg (Urban) Rakovec and Marina, the subjects of the seigniory of Schrottenthurn in Stražišče near Kranj. In 1669, Johann Sebastian set out for Ljubljana to pursue his education under the patronage of Adam Daniel Dinzl von Angerburg, the head of the provincial estate bookkeeping office, and then began to work as Dinzl’s clerk. After a while, he was appointed adjunct bookkeeper and in 1689 raised to the rank of nobility with the title “Rakovec von Raigersfeld.” After Dinzl’s death, he reached the pinnacle of his career in 1696 by being promoted to the office of provincial bookkeeper, which he retained almost until his death in 1732. In 1690, Johann Sebastian married Maria Isabel a Sarger von Sargfeld and took on the life of a seignior. 68 | SUMMARY He built Adlershofen Mansion in Postojna (Adelsberg) and bought the vast Predjama estate in 1711, which he sold to Johann Caspar Count Cobenzl no later than 1719, while he and his family took up residence in the palace of the Carniolan provincial assembly in Ljubljana. Its lifestyle changed as well, with land tenure setting it among the relatively wealthy social set of officials and intel ectuals. Johann Sebastian and Maria Isabel a had six children. The oldest son Georg Sigmund (born in 1691), a Capuchin friar, was about to set out to perform missionary work in India but fell ill and died in Florence in 1719. The daughter Anna Cecilia (born in 1692) married in 1708 to a provincial court clerk, Dr. Franz Sigmund von Utschan. The daughter Francisca Josepha (born in 1705) died as early as 1706, and the youngest daughter Johanna Antonia (born in 1708) married Wolfgang Kajetan Baron Kuschlan in 1725. The daughter Maria Katharina (born in 1695) was the only child to reach an old age: in 1710, she joined the Order of Poor Clares in Škofja Loka (Bischoflack), where she died in 1771. Their fourth child, Franz Heinrich Joseph, was born on July 6th, 1697, in Ljubljana, where he died on March 31st, 1760. Between these two milestones, he only spent half of his life in his birth town. In 1706, he took up studies at the Ljubljana Jesuit seminary and in 1712 set out for Vienna to study philosophy. The fol-lowing year, he took to studying logic in Graz and in 1714 returned to Vienna to study law. In the summer of 1715 he extended his vacation in Hungary into a noble “grand tour”, visiting Bohemia, Bavaria, Rhineland, and the Netherlands. After spending a semester at the University of Leuven, he also travel ed through England, and France. Taking a greater interest in the formidable Dutch trade and mercantile thought than law, he set out to Genoa in September 1717 to study commerce. On returning in November 1718, he found employment at a private commercial company in Rijeka (Fiume). In 1721, he took over the Rijeka administration of the Austrian “Oriental Company,” founded in 1719. Raigersfeld provided the company with a storage facility and a shipyard in Trieste, where he set up its main office. In agreement with the company’s directors, Raigersfeld took over the organization and management of the first Austrian commercial expedition to Portugal in 1723. In July 1723, he set sail from Trieste with three commercial ships and reached Lisbon in October. One of his tasks was to sell Austrian merchandise, buy colonial goods for the purposes of the “Oriental Company”, and establish economic contacts between the countries. A decade later, he described these events in the family chronicle and in 1747 requested that a mention of them also be writen in his baronial diploma. Immediately after returning to Trieste in October 1724, Raigersfeld parted ways with the company’s director Christian von Schubert and Anselm Franz Baron Fleischmann over the al eged irregularities that marred the Portuguese expedition, whereas the actual crisis was one of managing the company and its agency in Trieste, with the headquarters in Vienna arbitrarily changing his decisions and refusing to give him a free hand. In January 1725, he left the company and final y liquidated his financial claims in 1728. On returning to Ljubljana, Raigersfeld was appointed an assessor of the “Provincial Estates’ Court” ( Landschrannengericht). He immediately launched himself into Ljubljana’s high circles and a few days later at the theater met his future wife Maria Anna Baroness Erberg, who was only fourteen years old at the time. They married on June 10th, 1726, at her family’s estate in Dol (Lustthal) near Ljubljana and spent a few of years in their house in Ljubljana until May 1731, when he received the Emperor Karl’s VI call to work in the state commerce as the second assistant of the president of the Commercial Intendancy in Trieste. A MERCANTILIST IN THE SERVICE OF THE GOVERNMENT: TRIEST, GRAZ, VIENNA, 1731–1747 During his youthful travels, studies, and private entrepreneurial ventures, Raigersfeld concluded that the economic and financial viability of the sovereign and the state would benefit the most from exports. The aim of protectionist mercantilism was to achieve economic unity and self-sufficiency of the state and increase its wealth through accumulating money or precious metals and through the development of industry. The Habsburg variant of mercantilism—the so-cal ed “cameralism”—highlighted state control over the economy and private initiative and strengthening the provincial princely regalian rights. In modeling a centralized economy, however, it was first necessary to redesign the basic financial, trade, and industry policies. State economists focused on | 69 SUMMARY long-distance trade, along with improving crafts and industrial production. From the end of the seventeenth century onward, politicians also examined the possibility to facilitate maritime trade through ports in the northern Adriatic. Raigersfeld obtained a first-hand experience with this strategy at an early stage when the state endeavored to establish manufacturing plants and factories in Carniola. It was already in 1718 that he took part in founding Ljubljana’s cloth factory to supply the Military Frontier as envisaged by his father and a couple of his business associates. Raigersfeld grew into a fiscal and mercantile traditionalist, a staunch monetarist, and an adherent of ideas promulgated by the leading Austrian cameralist Philipp Joseph Orsini Count of Rosenberg, whose transcribed works he kept in his archive. A host of treatises, “reflections”, and reports from the 1730s and 1740s reveal much about his understanding of the economy, the “good police” and its relationship with the state commerce, monetarism, mining industry, the “Vienna City Bank” ( Wiener Stadtbank), tax rectification, as well as trade with England, Turkey, and Hungary. According to Raigersfeld, trades and handicrafts were the largest contributors to the sovereign’s treasury, and commercial activities could, God wil ing, be best regulated by an absolute sovereign in congruence with the principles of “good police” (that is, the totality of measures taken to ensure the state and social welfare). Conversely, he vocal y opposed the newly emerging liberal lais ez faire doctrine, maintaining that the state redressive measures should cater not only to an individual’s desires and undertakings but, first and foremost, to the state and the provincial prince, respectively. He divided the state commerce into useful and non-useful exchange. Whereas the former concerned importing raw materials and money and funneling them into the domestic production, the latter drew both out of the province, only profiting foreigners. In principle, Raigersfeld was against al foreign attempts at monopolizing trade and production in Austria while being perfectly aware that the “Oriental Company” and the Habsburg provinces could only offer foreign markets a very limited selection of assortments and with low value added. Especial y bearing in mind the importance of restoring equilibrium in Inner Austria’s domestic market, he urged for a ban on food exports from Carniola, for the construction of the road connecting Hungary and the Austrian Littoral, and for the construction of wheat storage facilities. In his opinion, wholesale trade should be granted to concession-holding companies, and domestic entrepreneurs should be exempt from tax for a certain period. The nobility should be al owed to act as stakeholders in industries and trade companies, and non-agrarian production should become a domain of manufacturing plants and factories. Conversely, he deemed rural and urban handicrafts unfit to engage in commerce and only suitable for providing the local population with daily supplies. Raigersfeld did not waste words talking about the agrarian system, and he was unconcerned with physiocra-tism, unless it directly interfered with mercantilist plans. Unlike his father, he had absolutely no desire to live the life of a feudal seignior. He did not invest in farm holdings or show any interest in landowners’ activities, such as military career, hunting, and provincial politics. He was a man of new economic and world views: an entrepreneur, a state official and monarchist, as well as an urbanized and educated man of worldly experience. * His appointment as commercial assistant in Trieste in 1731 transformed Raigersfeld into a state official that spent almost an entire decade reorganizing the state commerce and maritime transport, indeed, the very economic backbone of the Austrian Littoral and the Inner Austrian provinces. The office of the “Commercial Intendancy for the Austrian Littoral” in Trieste was established as a link and facilitator of commerce in the Habsburg northern Adriatic but without political jurisdiction over the territory (which was granted to it no earlier than 1752). The Intendancy was directly accountable to the “Main Court Commercial Conference” ( Haupt-Hofkommerzkonferenz) in Vienna. Raigersfeld was tasked with backfil ing the Trieste saltpans to create space for merchants and craftsmen, regulating tol tariffs in Trieste, supporting tradesmen and setting up trade consulates, exercising judicial authority for the vernacular nobility engaging in entrepreneurship, imposing a ban on the use of Venetian measurement and currency units, transferring salt supply of Habsburg dominions in northern Italy to domestic 70 | SUMMARY entrepreneurs, care for provincial state forests, constructing a customs post, setting up a lazaretto and healthcare services, implementing anti-plague measures, constructing local roads and maintaining commercial roads in the hinterlands, improving police measures in Trieste, Gorizia, and Rijeka, revitalizing manufacturing plants, authorizing Jews to settle in Trieste, etc. The implementation of such drastic measures required time. In 1733/34, Raigersfeld highlighted the main obstacles: the envious and greedy inhabitants of Trieste, who introduced unnecessary taxes and monopolies; incompetent city authorities, handicapped judiciary, and excessive bureaucracy. Equal y incompetent were the Intendancy officials, who left foreign entrepreneurs high and dry; the state legislation was interpreted and implemented arbitrarily and inconsistently. The city lacked housing, rents were exorbitant, and new construction was impeded by scattered real estate ownership. Tax and toll regulations were the most pressing issue in the Austrian provinces, and a major obstacle facing the state commerce was disorderly toll tariffs. His intransigence, meticulousness, stringency as well as loyalty to his superiors and the sovereign brought Raigersfeld—like in the “Oriental Company” a decade earlier—into disputes with state officials and city patricians. Still in 1739, he complained in the “Journal” that they never let him work or al ow access to legal documents, that they hindered the urbanization of suburban areas, and that they had left him without pay for four years and a half. He was further exasperated by reproaches that he drew personal gain from purchasing and administer-ing the estate in the Bel Poggio suburbs, which belonged to the Santi Martiri estate owned by San Giorgio Benedictine Monastery in Venice. In 1733, Emperor Karl VI decided to secularize the estate, evict the monks, and use this land to expand the city. Negotiations with the priors were headed by Raigersfeld, whom the emperor proposed to buy the estate himself. By then, he had already given up on the idea to build a family vil a in the city. In July 1736, Raigersfeld bought the monastery estate on behalf of the treasury but instantly received it in pledge and possession, whereas the treasury retained the purchase right for an indefinite future because the government still had no plans for its expansion. This was the estate from which the “Josephinian Trieste” would subsequently grow. Raigersfeld administered it with the assistance of a steward. Each had an apartment in the monastery. In July 1737, Raigersfeld also assumed the helm of a para-state company supplying the Duchy of Milan (Lombardy) with salt. He accepted to take this office for six years as a favor to the court and once he was promised that it would help him obtain the position of a councilor of the “Inner Austrian Court Chamber” ( Innerösterreichische Hofkammer) in Graz. Therefore, he divided his life until July 1738 between Trieste and Graz, where his family temporarily resided. Before long, he ran into a disagreement with the chief stakeholder Maximilian Emanuel Hil eprand Baron Prandau, who fell back on his promise to give him a free hand in running the company. Raigersfeld gradual y left the management of the salt company to stakeholders and agents, while he himself remained in Graz. His requests to reduce his obligations in the company and to move its headquarters from Trieste to Graz final y bore fruit in July 1738, when he was cal ed to Vienna to draw up a treatise for the “Austrian Court Chamber” ( Österreichische Hofkammer) on toll tariffs. This became his primary occupation for the next few years. The toll tariff reform in the Inner Austrian provinces was already placed on the agendas of Viennese government offices about 1710. Over the fol owing decades, no significant changes were made to the old rules, even though they were roughly outlined by the “Inner Austrian Toll Tariff Commission” ( Innerösterreichische Mauthtariffen-Kommision) in 1720, immediately after the strategic decision was made to move the wholesale trade toward the northern Adriatic. The toll tariff was to be made as uniform as possible: thenceforth, it was to be strictly col ected only at the borders of Inner Austria, provincial and private tol houses were to be abolished, and transit and export toll completely abandoned in accordance with mercantilist principles. Some provinces were against the unification and simplification of toll tariffs, and private businessmen also opposed the elimination of their tol houses. For the most part, the authorities endeavored to remedy market imbalances as well as reverse the prevalence of foreign goods in the domestic markets and the declining domestic production by raising toll tariffs and imposing a ban on imports. However, the more that the Viennese authorities meddled with the system, the more they rendered it untransparent, fragmented by the type of goods, the origin of tradesmen, and so forth. | 71 SUMMARY The emperor appointed Raigersfeld a member of the “Inner Austrian Toll Tariff Commission” in January 1732. The work he performed in the fol owing years turned him into a veritable authority on the subject matter. Whereas the emperor’s primary aim was to regulate the trade, transport, and infrastructure between Trieste and Rijeka and the provinces in the interior, Raigersfeld viewed the issue more comprehensively by recognizing all trade/transport tariffs and taxes as the basis for every kind of economic and political regulation and as a prerequisite for the flourishing of “good police” and commerce, and especial y for the flourishing of both free ports in the northern Adriatic. First venturing into normative particularism, he proposed to temporarily abolish most tol s on foreign goods transiting on the roads between Trieste and Tyrol to enhance the competitive advantage of the domestic commerce, ports, and roads. What was to remain in place was border tol s between Tyrol, Bohemia, Silesia, and other imperial provinces that Emperor Karl VI had reduced, especial y on goods in transit. Export tariffs were to be paid on the border and import tariffs in the place of consumption. The commission then focused on regulating provincial and private tol houses. It could authorize private tol houses to operate as usual or decrease their number as had already been done on roads connecting Vienna, Graz, and Trieste and reduce toll tariffs by half. Private tol houses would only remain under the concession of private businesses until their loans were repaid to the treasury. To verify the hypotheses and existing state commercial measures, Raigersfeld spent the months between the fal of 1732 and the spring of 1733 in Styria, Carinthia, and Tyrol examining the infrastructure and tol tariffs. In Rottenmann in Styria, he drew up a treatise for the Intendancy on December 22nd, 1732, on the principles and objectives of the reform of toll fees in Inner Austria. His proposals were in congruence with imperial patents on the rights and benefits of tradesmen in Trieste (1719), as well as with the conclusions and proposals by the “Subdelegated Commercial Commission” ( Subdelegirte Kommerzkomis ion) and reformed toll regulations. However, he still dared not to come up with a straightforward proposal to abolish the practice of leasing out tol houses because some lease holders were distinguished noblemen. Undoubtedly, the unsustainable situation urgently required new solutions rather than adapting the existing regime. First, it was necessary to abolish tariff particularities within the provinces. Each transported good was to be subject to a single tariff and a single tax with respect to its purpose (consumption, transit, export). The amount of the fee should be calculated careful y for the domestic production and transport not to shrink under the excessive burden and for the treasury not to suffer loss. Lower fees were therefore deemed more suitable. To avoid arbitrary decisions, Raigersfeld proposed to assess the value and determine the fee for each good, and then print all fees and make them public. The number of tol points was to be reduced: a hauler or a tradesman should pay in one place and then confirm the toll payment with a certificate anywhere along the route. Drawing on the basic assumption that a double price yielded a double profit, Raigersfeld maintained that the amount of fee per centner of goods should be doubled as wel . He proposed a simple toll scale for imposing fees on imported goods, except for imported raw materials for domestic manufacturing plants and factories: these were to be subject to minimum rates because the profit from the value added in the domestic production would outweigh the treasury’s loss from the exports. The most important change was proposed for imposing fees on foreign goods transiting through the Inner Austrian provinces to Tyrol and from there to Germany, northern Italy, and Switzerland. Transit fees were to be forthwith reduced for Trieste—the entrance and exit point for foreign goods—to attract as much transit as possible and to divert it from the port in Hamburg. Therefore, the amount of fees for transit should only be determined considering the weight of the goods rather than their value. According to Raigersfeld, no road leading to Trieste should be prioritized for the sake of commerce, and each province was to draw advantage from its respective abilities and geographic conditions. In other words, transit was not detrimental to the Inner Austrian industries, provinces, and the treasury. Raigersfeld proposed a special temporary toll treatment for domestic export goods. These were to be subject to a very low tax rate not to lose the competitive advantage abroad. The sovereign was also advised to extend further support for the domestic industry by reducing tol s on consumption and by granting subsidies on raw materials and foods to minimize production costs. A major contributor to the treasury, the exports of domestic goods were to be completely exempt from tol s and the obligation to use only certain roads. Conversely, taxes should be imposed on the exports of raw materials that could be processed at home. 72 | SUMMARY Raigersfeld moved to Graz in August 1736, when the toll commission was first convened. At its first session held on August 16th, 1736, he presented a paper based exclusively on the above-mentioned treatise. The preliminary report was submitted to the emperor as early as September. Although Raigersfeld’s conclusions were progressive and useful as much to the treasury as to the domestic production and trade, not even these recommendations and its five-year existence were enough for the commission in Graz to formulate final proposals. Raigersfeld submitted another paper in January 1737, which, again, met with no response. In it, he summarized his ideas and outlined the practical benefits of transit for the treasury and social subsystems. As the final report was stil not complete after this round of harmonization, the Graz commission was dissolved in July 1737. Its tasks were assumed by the “Main Court Commercial Conference,” which that same year issued the updated tol regulations for Tyrol, the Kingdom of Bohemia, and the Duchy of Austria. Raigersfeld returned to Trieste in the fall of 1738; however, still before that, in February and March, he set out for Vienna to draw up a report on tol tariffs for the “Main Court Commercial Conference.” There, he met high politicians with comprehensive knowledge about these matters. One was Raigersfeld’s supervisor—the councilor Joachim Georg Baron Schwandtner—who had a few scruples regarding his toll system and at the March session succeeded in securing a confirmation of some of his own principles for Raigersfeld to fol ow: for example, a separate treatment of tariffs on goods by purpose (consumption–import, export, transit) and origin (domestic–provincial, from the hereditary provinces, foreign), a uniform toll fee in Inner Austria, and a single payment of toll fee for consumption goods in Inner Austria, regardless of the provincial boundaries. Raigersfeld did not completely agree with the instructions and explained his opinion to Schwandtner in two treatises. In the final report, dated September 1738, he took account of some reservations and drew up a consumption fee scheme. As regards transit, he continued to abide by the principles from 1732: the harmonization and reduction of tol s (introduction of a universal transit tariff and tariff lists) as well as transit fee exemption for strategic goods and in favor of the main roads. However, even then not all councilors and senior representatives of the Austrian and Inner “Austrian Court Chamber” would share Raigersfeld’s opinion. Some were favorably inclined toward the old regulation rather than the uniform transit toll tariffs as well as higher trade taxes and fees in the Inner Austrian provinces. They insisted on dividing different tax items between the treasury and the provincial estates rather than espousing Raigersfeld’s proposal to divide revenues only after they had been centralized in a single fund. The harmonization of the system of tol s and customs was brought to a halt in 1737 with the proclamation of toll regulations for Upper and Lower Austria, Moravia, and Bohemia (in 1739 for Silesia). In the hereditary provinces, tax centralism was enhanced with a drastic increase of import duties after 1752. The harmonization of customs gained a new momentum in 1762. The Inner Austrian provinces and the Austrian Littoral, which faced the greatest chaos, obtained a common customs system in 1766 and 1768, respectively, that did not eliminate customs between these provinces completely. Trieste and Rijeka retained their liberties and negligible transit toll rates. Status-and occupation-based exemption from customs duties was no longer applicable. Taxable commercial roads were redetermined. Taxation procedures were defined, along with the amounts of fees for goods by type and purpose as well as penalties for smuggling and tax evasion. The harmonization postulates were in partial agreement with Raigersfeld’s ideas: the export and transit customs duties were significantly lower than the import rates and equalized for certain types of goods. Raigersfeld awaited the end of 1738 disappointed. Not only that the reform did not go any further from the halfway mark, but he had also not received even the slightest expression of gratitude from Vienna for his long- -standing efforts. Nonetheless, it was not all doom and gloom: the fol owing year, Gundaker Thomas Count Starhemberg proposed him as a councilor of the “Austrian Court Chamber”. He assumed office on July 25th, 1739, and swore a solemn oath on September 30th, 1739, in Hofburg. With this appointment, Raigersfeld was made the commissioner for commercial and maritime affairs in Trieste, tasked, among other things, with giving Wolf Sigmund Count Gal enberg, the newly appointed president of the Intendancy as well as the civilian and military governor of Trieste, a thorough induction into his new offices. On the resignation of Antonio Count Rabatta in December 1739, the Intendancy strengthened its role and status by becoming the supreme economic office in the Austrian Littoral, with its president also taking the helm of the political and military governorship in Trieste. Raigersfeld’s tasks as commissioner in Trieste were | 73 SUMMARY clear: to assess the projects planned for the port (cleaning and deepening of the port basin, constructing a new pier, quay, and port facilities), to liquidate the remaining military fleet and the fal ing “Oriental Company,” to handover the port authority to the Intendancy assistant Carlo Count Cozzoli, to assess the viability of the Trieste commerce, and to induct Count Gal enberg into his new offices. Raigersfeld was off to an optimistic start. Already on January 15th, 1740, he inspected the port, the fleet, the arsenal, and the lazaretto, and met with responsible officials. In February, he carried out a formal handover of maritime affairs to Count Cozzoli and the navy commander, Lieutenant Colonel Giuseppe Perel i. In the spring of 1740, two gal eys were in poor condition. For one Raigersfeld proposed to be dismantled and for the other he found a few interested parties that did not offer a suitable purchase price. Smal er vessels, he initial y suggested, should be sold or submerged to construct the foundations for the new pier. Hasty concessions to the increasingly lower purchase prices appear to have been and continued to represent major points of contention in Raigersfeld’s curriculum vitae. After many disputes with the Intendancy and city officials, Raigersfeld left in June for Ljubljana, where he asked Count Gal enberg to go to Trieste, which also happened. However, by September, he had remained without Gal enberg’s presidential support fol owing his renunciation and official resignation. Immediately thereafter, Councilors Cozzoli and Franz Anton von Eder accused Raigersfeld of fraudulent conduct in liquidating the fleet, that is, of undersel ing ships and of furthering his personal gain. Under such circumstances, Raigersfeld failed to complete any assignment until the fall of 1740. He turned to Schwandtner and others for help and permission to present his predicaments at the “Main Commercial Conference.” He requested for an official and honorable discharge, which he was granted no earlier than March 1741, and returned to Vienna in April. * Raigersfeld left Trieste as soon as he handed the official matters over to the administration of Johann Seifrid Count Herberstein, the interim commissioner of the Intendancy and both governorships. He was satisfied with the appointment of Herberstein, whom he had known as a competent functionary of a pro-commerce and pro-mercantilism leaning from the time when he sat on the Graz commission. Raigersfeld himself was given no assignment in the “Austrian Court Chamber;” the shadows of his last episode in Trieste would continue to fol ow him for a long time to come. Although his career in the state administration had, in fact, stalemated for six years, he could not and would not leave Vienna, where he continued to defend his actions in Trieste with memorandums, complaints, work studies, and treatises (at ministers’ behest). He had little success in explaining and demonstrating his honesty and competence. Between 1742–1744, Raigersfeld made his situation even worse by criticizing the new trade contract with the Habsburg al y England, drawn by Philipp Joseph Count Kinsky, Imperial Ambassador to London between 1728 and 1736, and therefore considered an expert in matters concerning England. Kinsky never forgave Raigersfeld for the criticism that he wrote in 1744 at the behest of Johann Ferdinand Count Kuefstein, the president of the “Main Commercial Conference”. According to Raigersfeld, the proposed document placed Austria in a disadvantaged position that stemmed, first and foremost, from its industrial underdevelopment, which made it inappropriate to concede to relaxed imports of English colonial and domestic goods to the Habsburg provinces and then grant the English contractual party additional tax advantages for woolen products and luxury textiles, which were appropriately taxed in the contract from 1728. The promised low tax rates on imported Austrian goods to England (copper, iron, and wine) were non-exclusive (that is, England also granted them to other importing countries), useless, and non-competitive. In terms of state economy, it might be useful to protect the domestic production against any, even English imports of end products. It was paramount to support the domestic shipping industry as wel as to limit purchases and repairs of vessels abroad. For the purposes of trade, England should only be al owed to have a representation office in Trieste or Rijeka. Its demand to have storage facilities and agencies in the Hungarian and hereditary provinces was preposterous because it would put English tradesmen on an equal footing with the domestic ones. Not only that, but it would also exempt them from all obligations toward the 74 | SUMMARY Austrian provinces, which would lead to the formulation of autonomous cultural and religious quasi-identities or a kind of “free ports” throughout the state. In conclusion, Raigersfeld opposed the liberalist tendency to leave entrepreneurs extensive leeway, which the state commerce had done for centuries. The state should protect its interests against competition, and its redressive measures should cater not only to individual needs and projects but, first and foremost, to the state (provincial prince). Yet despite all his efforts, the forty-nine-year-old state official was still not rehabilitated in the early 1746, with his duties remaining to report on matters concerning commerce and toll tariffs in private (but not official) conversations with ministers. His spirits were lifted somewhat by the Intendancy president Johann Seifrid Count Herberstein, who attended a session of the “Secret Conference” ( Geheime Konferenz) in Vienna. This made it much easier for Raigersfeld to promise the count that he would set out for the Austrian Littoral and provide him with temporary assistance. Queen Maria Theresa then sent Raigersfeld to Trieste for a few weeks in the capacity of an assistant and a commissioner to regulate salt supplies and trade and carry out a visitation to provincial princely forests in Gorizia and Gradisca. Herberstein, indeed, needed Raigersfeld to carry out the time-consuming commissioner’s tasks that he was wel -versed in. In October 1731, Raigersfeld made his visitations to navigation canals, rivers, and provincial princely forests around Gradisca and Aquileia at the behest of the then president of the Intendancy, Wolf Weichard Count Gal enberg. Raigersfeld’s work restrictions were soon lifted because he needed to perform tasks that fell under the Intendancy’s jurisdiction and for which he had received no instructions: taxes, urban development, the settlement of foreigners, the organization of production, etc. He met with entrepreneurs and discussed their ideas and petitions daily. Their accounts only confirmed his opinion that Trieste stil administered the state property poorly; misappropriation was rampant, as were corruption, disarray, tax evasion, and the failed rule of law. A few state officials of Venetian descent were even suspected of criminal activity. Besides, Raigersfeld also heard an earful about Herberstein’s governance, debt, and negligence. On May 28th, he final y carried out the visitation with Herberstein and a small entourage of aides. They inspected the state’s property and tax practicum, the state of commercial roads and navigable canals, tollhou-ses, textile factories, and state forests, as wel as smuggling. After five days of travel ing across Gradisca, they arrived in Gorizia on June 2nd. There they had more time for socializing with the nobility from the town and the countryside. Gorizia was a vibrant center and a home to jubilant, educated, and worldly noblemen. They left on July 28th and arrived in Trieste the fol owing day. Raigersfeld’s task was completed, and he returned to his family in Vienna on August 10th, 1746. Between 1746 and 1747, the location of Raigersfeld’s apartment in Vienna was decent, albeit not near the court: the family lived at the inn Zum goldenen Radl (modern Wol zeile 38). The rent, which included food, was high; in November 1746, a five-month rent amounted to no less than 280 gulden . The apartment was also fit for holding social events. Raigersfeld hosted not only eminent Viennese officials and functionaries but also visitors from Carniola. He liked to spend his spare time frequenting the city landmarks: in September 1746, for instance, he took his son and friends to the Arsenal, the numismatic cabinet of Joseph Angelo de France, the imperial equestrian school, the new Schönbrunn, etc. After returning in Vienna, he instantly began pressing for a more permanent office. He was especial y drawn to the prospect of continuing his work on toll tariffs, but it was not until March 1747 that his life and career final y took a turn for the better. In June 1746, Queen Maria Theresa issued a resolution on urgent administrative changes, and, a few months later, the situation in Carniola spun out of local politicians’ control. Friedrich Wilhelm Count Haugwitz, the commissioner between December 1746 and March 1747, came to the province to reform the provincial estates and provincial princely economy and financial operations. Haugwitz was instructed to examine the administration of the Carniolan provincial vidame, including expenses, tax arrears, debt, revenues from the regalian rights and seigniories, and to investigate the election of the head of provincial financial administration in 1745. His reports to the court centered on the provincial estates’ irrational contributions and spending, stranded investments, the irregular taxation of towns and the exemption of the nobility from taxation, the disorderly bookkeeping, the provincial debt, the delays and machinations in col ecting and distributing contributions, the widespread rural trade, towns’ complaints over seigniories and | 75 SUMMARY the provincial estates regarding taxes, trade, botching, etc. He proposed to reorganize the provincial princely administration and the fiscal economic system and to separate political and judicial matters from financial ones. Endorsing Haugwitz’s propositions, Queen Maria Theresa set up the “Court and Chamber Commission for the Administration of Chamber Revenues” on March 1st, 1747. Now everything was also in place for the establishment of a new central government office—the “Representation for Chamber, Commercial, and Political Matters”. On March 23rd, Haugwitz provisional y launched the operations of the “Royal Office” ( Königliches Amt) and the “Chamber Commission” ( Kammeralkommis ion). He returned to Vienna as early as March 27th, 1747. On Easter Monday (April 3rd), Raigersfeld wrote in his diary that Haugwitz and the queen had requested him to become a councilor of the newly founded “Royal Chamber, Commercial, and Political Representation” for Carniola ( Königliche Kammeral-, Kommerz- und politische Repräsentanz) with its headquarters in Ljubljana. The queen initial y appointed the provincial governor, Anton Joseph Count Auersperg, as the president of the Carniolan Representation and the hitherto Trieste representative, Johann Seifrid Count Herberstein, as its vice-president. The position of the first councilor was granted to Heinrich Johann Count Orzon, and the remaining councilors were Jobst Waichard Count Barbo, Leopold Karl Count Lamberg, Ernst Benjamin Baron Mittrowsky, and, lastly, Raigersfeld. That same day, the queen reorganized the judiciary by setting up the “Provincial Court” ( Landrecht) and the “Royal Appel ate Chamber” ( Königliche Appelationskammer). Negotiating his terms, Raigersfeld additional y requested for the recovery of expenses and salaries in arrear, full councilor’s salary, compensation for the costs of his transfer to Ljubljana, and the baronial title for himself and his family. The queen agreed to his financial claims: 1,200 gulden of the basic salary and 50% of the chamber councilor’s salary (750 gulden) for the rest of his life; he would receive the remaining 750 gulden until the salary arrears were ful y repaid. She granted him the baronial title without reservations. Raigersfeld set out for Ljubljana in April 1747 and then started to prepare to move his family in July. In September, he went to Vienna and returned to the Carniolan capital with his family on the first day of 1748. SERVING IN LJUBLJANA, 1747–1760 In Ljubljana, Raigersfeld was awaited by a political and social environment with which he had not had contact for at least fifteen years. The new appointment resulted in a notable decline in the number of treatises and file transcripts on major state projects and topics, which was primarily due to his complex official assignments. Like in Trieste, he was tasked with carrying out practical assignments. He devoted much time to his home and family, especial y to the renovation of the family palace and to the education and careers of his growing sons. After the administrative reform of 1747 failed to separate the provincial judiciary from the administration, some functionaries continued to serve in all three main provincial political and judicial bodies. Some were even entangled in old scandals and could not break the old patterns of governing, intrigues, corruption, and bureaucratic incompetence. Foreigners (in 1747, Raigersfeld could justifiably be considered one of them) felt poorly in such company, having no knowledge about the political backgrounds and al iances. Immediately on arriving in Ljubljana, Count Herberstein, for example, fell out with the provincial governor Anton Joseph Count Auersperg. In the first years of service, Raigersfeld worked closely together with Herberstein as well as Councilor Baron Mittrowsky and Count Barbo. While he was on amicable terms with the latter two, Herberstein’s conduct soon began to irritate him, especial y his choleric disposition, which translated into impatience and intransigence. He had few al ies in Ljubljana, among them, the provincial deputy Leopold Karl Count Lamberg, and opponents in the provincial governor Anton Joseph Count Auersperg and the provincial estates. For the successful tax regulation or, rather, unification of fiscal, military, and chamber matters, deputations were instituted in place of provincial representations on October 6th, 1748. Gorizia and Gradisca remained under Carniola’s control until 1754, when the joint governorship was established, placing the counties under the “Universal Commercial Directory” ( Universal-Kommerzdirectorium) in Vienna and the Representation thenceforth receiving their administrative reports for information. In 1752, the “Main Intendancy for the Austrian Littoral” ( Haupt-Intendanz für Litorale) too, became an independent provincial political-administrative body. 76 | SUMMARY Herberstein was appointed the president of the “Carniolan Deputation” and Raigersfeld became a member of the “Appel ate Chamber” ( Appelationskammer) later renamed “Royal Government” ( Königliche Regierung) in which he enjoyed the same rank and salary as Deputation councilors. The main obstacle to the reorganization was the reunification of the rivaling administration and the judiciary, headed by men of incompatible personalities and political dispositions—Herberstein and Auersperg. Queen Maria Theresa aimed to settle their disputes by granting the respective bodies equal status. However, the disagreements remained, even though the government only retained jurisdiction over the judiciary from December 1748 onward and the Deputation became responsible for political matters. In April 1749, a new reorganization took place, again separating the judiciary from the administration. In Carniola, too, the Deputation was reorganized into the “Representation and Chamber” ( Repräsentation und Kammer) with Raigersfeld becoming one of its councilors primarily tasked with economic assignments and Count Herberstein remaining its president. The Representation was responsible for financial, economic as well as all public and administrative affairs— hence, including police and the town economy, and subsequently also matters concerning religion and charities. It was subordinated to the new central government Directorium in publicis et cameralibus. In the fol owing years, the Carniolan Representation informal y lost its jurisdictions, as was also reflected in its personnel structure: in 1757–1760, it only comprised the president Herberstein, two ful y paid councilors, and a military commissioner. After his death, Raigersfeld’s position remained vacant until the Representation was dissolved in 1763. Fol owing the death of his wife in 1752, Raigersfeld’s disputes with Herberstein ceased for a few months. In February 1753, Herberstein even granted him shorter workdays for the time of mourning. Until the end of the official six-month mourning period, Raigersfeld’s diary contains hardly any mention about the work in the Representation and commissions because he rarely met with his associates, officials, and clients. Then, the diligent official in him came to life again. He slowly returned to his old rhythm—but not also to the habit of recording the events at the Representation with the same meticulousness as he had done before. It was not until the New Year’s Day of 1755 that Raigersfeld final y decided to take regular notes of his observations regarding office work, and another two years had to pass for him to become more involved in social life again. Meanwhile, Count Herberstein sought ways to rid of the aging and faltering Raigersfeld from the Representation. On his visit to Vienna in February 1759, he tried to appoint him as a tutor to one of Queen Maria Theresa’s sons. Raigersfeld was completely oblivious to this scheme, which ultimately came to nothing. In November 1759, he was affected by a serious il ness, which prompted him to work from home even more often. Despite their differences of opinion and character, the old associates retained a respectful relationship until the death od Raigersfeld on March 31st, 1760. Herberstein was the only non-family member that Raigersfeld cal ed to his deathbed, where he promised the dying man to take care of his sons. Raigersfeld continued to work at a solid pace for his age. * Raigersfeld’s work was of a routine but substantively varied nature. He was active in nearly al areas under the sphere of influence of the supreme provincial office, even though he primarily wanted to deal with economic matters. His diary entries provide insight into the complexity and disorderliness of office work. Provincial representations fol owed the queen’s and the central government’s guidelines. Patents and circulars were dispatched from Vienna to Ljubljana and other provincial capitals on a weekly basis. For specific provincial, local, or personal matters, work was defined by court resolutions to be enacted by provincial offices. The Representation councilors performed their work autonomously and passed decisions at gremium or plenary sessions on Tuesdays, Wednesdays, and Thursdays. The president of the Representation was the first among the equals, and councilors not seldomly voted for a different decision than what he had put to the vote. In respect of joint meetings, Raigersfeld merely marked his attendance at the session of this council or that commission or conference. Officials were to sit in the office from morning to evening, that is, from 8 am to 7 pm (excluding a two-hour break). Because Raigersfeld usual y recorded his presence in the diaries, it is known that he was sometimes in the office only in the morning (most often arriving at 9 am and leaving before 11 am), sometimes only in the afternoon, and on some days both in the morning and the afternoon. Occasional y, he | 77 SUMMARY came to the office no earlier than 3 pm or 4 pm and remained there no more than two or three hours, rarely until 8 pm. His alibi for longer absences, so typical of higher officialdom and functionaries, albeit contrary to the new paradigms of work and leisure, was commission work. The quality of work depended on functionaries hired at personal discretion. Despite poor salary, there was never a shortage of candidates to serve in provincial offices. Several also flocked subserviently to Raigersfeld on his arrival in Ljubljana in 1747. The first sieve through which the candidates passed was a test in practical knowledge. Clientelism and negative selection affected the quality of work in the state administration, which soon came to the attention of the Viennese court. In December 1749, the queen ordered the president and the councilors to have the heads of provincial offices report on the employees’ commitment every six months. Having examined what were undoubtedly excessively high work evaluations, the Representation councilors knew that the situation was far from perfect and in the spring 1750 urged the employees to put more effort in to their work. Raigersfeld, himself one of the examiners, discreetly reminded them of their negligence and lack of commitment. If that did not suffice, he issued them a formal warning or even fired them. Raigersfeld did not hold any evidence attesting to major budget frauds in the province, even though it was at least until 1731 that he may have obtained direct knowledge about the misuse of public funds through his father, the provincial bookkeeper, whose official duty was to detect usurpations of provincial finances. Corruption and clientelism had always required quid pro quos. For a long time, Raigersfeld saw nothing inappropriate in small gifts and awards. Moderation, as he saw it, signified symbolic gifts, by no means in money. Trying to save his career in 1746, he and Christoph Lorenz Baron Flachenfeld supplied high Viennese functionaries with mussels and fish from Trieste. Although these were not of significant value and even less state funds, he eventual y grew a heavy conscience and declined any kind of gifts for his work from 1751 onward. Raigersfeld had a vested interest in improving the tax system, which he considered to be the basis of and a prerequisite for every successful economy and state. In practice, he increasingly rarely dealt with toll tariffs and directed more attention to concrete matters, such as imports of wine, pigs, wheat, salt, etc. Attesting to his interest in monetary affairs are diary entries, prints, manuscript treatises containing monetary and currency conversions as well as transcripts and extracts from foreign works on monetary policies pursued by other countries. The assessment and levy of general property tax was extremely painful for property owners. Until 1751, Raigersfeld received numerous petitions from his acquaintances to intercede for their tax exemption after he also became an external member of the “Main Provincial Rectification Commission” ( Haupt-Landes-Rektifikationskommis ion) in 1747. He provided officials in the field with instructions and took part in all property assessments. In 1749, Raigersfeld became the president of the “Commercial Commission for Progress in Trade and Industry” and remained in this position until his death in 1760. The body was tasked with constructing trade and transport infrastructure, developing trade and industry, and restricting imports. Raigersfeld proposed its members and personal y selected office employees. However, faced with personnel issues, scruples from Viennese government offices as well as disagreements with Herberstein and lobbyists, he fell short of bringing his ideas to full realization. The state relegated the organization of industry to state offices, factories, and manufacturing plants. In 1754, handicrafts were divided into local and commercial handicrafts, the latter being in the state’s main interest. In 1752, Raigersfeld proposed to abolish most guilds for activities that provided the basis of manufacturing production. He cal ed for restrictions on liberties in the internal administration of organized guild work and the life of guild members and urged to bring an end to the monopoly and political influence that guilds wielded in towns and market towns. Nevertheless, in the 1750s, commercial handicrafts and non-guild production grew into important activities in Carniola. In 1762, as many as 3,775 masters and assistants worked in sixty-eight handicrafts (excluding tradesmen), with exports of the main handicraft products exceeding 1,100,000 gulden; the lion’s share of this sum, however, represented the revenues from mercury and iron. According to Raigersfeld’s information from 1753, Carniolan foundries produced over thirty tons of steel and 571 tons of iron in the total value of 246,000 gulden. Confirming this is the official statistics of imports and exports for Carniola (and other provinces) in 1761. That year, Carniola primarily exported raw materials and semi-manufactured products through Trieste 78 | SUMMARY to various parts of Italy, Dalmatia, Istria, Moscow, Hamburg, and Turkey and imported more expensive food, clothing, and luxury products. Maritime exports via Trieste far exceeded imports to Austria (781,976 gulden vs. 96,325 gulden). Working in the Representation and the commission, Raigersfeld dealt primarily with the practical aspects of handicraft industries and (confirming) trade fairs in rural market towns, for example, with the operations of wineries and town butchers. He talked with the representatives of the guilds of physicians, surgeons and pharmacists, shipping agents, haulers, tradesmen, ferrymen, blacksmiths, tanners, tailors, dyers, joiners, sto-nemasons, etc., and considered complaints regarding the violations of privileges against unfair competition of foreign tradesmen, craftsmen, and bunglers as well as regarding apprentice training. He visited workshops, swore-in guild masters, and interceded in confirming and renewing privileges. In addition, he swore-in senior state and city functionaries, officials, physicians, professors, and so forth. Raigersfeld auctioned off provincial and state property and supervised the introduction of the Viennese measurement and currency system; he oversaw logging in provincial princely forests, control ed the mining and sales of rare minerals, responded to problems concerning the shortage of timber for construction and firewood as well as dealt with the town construction policies, and so forth. Even more than handicrafts and industrial production, he was interested in the strategy and measures for constructing the commercial road and river infrastructure. The Representation received reports on the works performed on main roads from Trieste and Rijeka. Raigersfeld prioritized river transport, which fell under the jurisdiction of the provincial “Court Navigation Commission.” After the Austro-Turkish War in 1718, it was paramount to establish trade and military-logistic connections between the newly conquered territories in the Balkans and the Turkish territories on the one hand and the Habsburg dominions in Italy and the other provinces on the other. The most appropriate trade route to supply them with agricultural produce and metals as wel as to export Austrian goods to the Black Sea was the stretch of the Sava River from Ljubljana to Belgrade. With road maintenance having come to a halt, Hungarian trade was redirected to the port of Bakar (Buccari), bypassing Carniola through Karlovac. Transport on the Sava River declined as well. In 1741, Raigersfeld advised the “Austrian Court Chamber” to restore Hungarian trade along the Sava. From 1748 onward, he took part in the project of maintaining canals and locks on the Ljubljanica River east of Ljubljana. On occasion, Raigersfeld worked with the “Court Commission for Provincial Safety,” whose conferences ordinarily focused on issues concerning the war-disabled, vagabonds, foreign beggars, gypsies, deserters, incur-sions into Inner Carniola and the Kočevje (Gotschee) area from Croatia and the Military Frontier, bandits on the road to Trieste, arrested delinquents, and runaway prisoners. After 1750, many unwanted events in the province portended a new cycle of violence, different from the peasant uprisings that had punctuated the previous decades. In the summer of 1751, the Representation and the Safety Commission had their hands full quenching the revolt raised by a part of units stationed in the Military Frontier and Banat. The authorities in Ljubljana waited for the government authorization to move three regiments to the rebel hotspots, after which it was their responsibility to provision them with supplies. Armed conflicts with the western neighbors and a growing military presence in the province, coupled with great hunger in Gradisca and Inner and Lower Carniola generated waves of migration of the impoverished and a surge in crime. Starting with the fall of 1750, the Representation held regular discussions on military matters. After the outbreak of the war with Prussia in 1756, Raigersfeld col aborated in supervising and organizing military recruitments. The new conscription system al owed for the exemption from military service, also by purchase, to applicants from all social strata that possessed specific skil s and expertise, and Raigersfeld sometimes interceded for his friends. He organized health services for recruits, searches for deserters, food provisions and equipment, and horse supplies; he dealt with the logistics of providing prisoners of war with accommodation. From 1752 onward, he also oversaw the issuing of certificates for candidates wanting to pursue their studies at the military academy in Wiener Neustadt and the cadet school in Vienna. One of the duties entrusted to the “Court Commission for Provincial Safety” was taking care of public morals. In December 1749, immediately after receiving court resolutions on (pre)Carnival dances and parties, | 79 SUMMARY the Representation appointed Raigersfeld as the dance commissioner to supervise (pre)Carnival dances and issue authorizations. He retained this position until 1752. Not a member of the “Commission for Charities and Religious Matters,” Raigersfeld col aborated with it whenever commercial and security needs arose. That is, one of the roles of mercantilism was also to tackle poverty by changing the status of this struggle from voluntary care to a state-run social policy. The objectives were pragmatic: to exert control over charities (especial y hospitals) and their property as well as over study, parish, and fraternity foundations, stipends, capital investments, and bequests. The commission provided care for the disabled and the poor, beggars, and widows in Carniola, Gorizia and Gradisca. Having a broader perspective on the problem of poverty, Raigersfeld proposed and, along with his suppor-ters, introduced systemic solutions by accentuating work potential (eradication of begging and idleness) and social humanism (for marginal groups). He set up a mandatory workshop for beggars and a penitentiary and sought ways to found loan institutions fol owing the example of Venetian monte di pietà. On the other hand, Raigersfeld only made a brief mention in his diary about severe hunger and a cattle epidemic that wreaked havoc on Inner and Lower Carniola in the spring of 1752 and were discussed more at length by the Representation and the “Sanitary Commission.” Nor would he write extensively on an epidemic that occurred at the end of 1755 and the spring of 1756. The situation further deteriorated in the years of war (1757–1759), when the region suffered severe food shortages, scarcity, hunger, and disease for nearly a decade. The scope of work performed by the “Commission for Charity and Religious Matters” also included control over Church property, monasteries, the relationship between the Church and the state, as well as personnel appointments to parishes and benefices under state patronage. As a member of the Censorship Commission, Raigersfeld issued authorizations for book printing. In 1749, he was appointed as the commissioner for investigating the revenues of the Diocese of Ljubljana and later the col ector of tithes. In the late 1740s and early 1750s, he took an interest in reforming the diocesan network and administration, and especial y in bringing the Aquileian patriarchate to an end and establishing the Archdiocese of Gorizia. Raigersfeld had a characteristic nobleman’s attitude toward education: everyone should see to their own erudition, just like he once had. He embraced traditional views on the benefits of Jesuit education of working and loyal folks through his contacts with Jesuits and sent two of his sons to the Jesuit novitiate in Vienna; the oldest ones also pursued their studies at the Jesuit-run state Theresianum. Raigersfeld was familiar with the plans for primary and higher education as well as those to reform Jesuit seminaries. Between 1747 and 1752, the state aimed to convert secondary and tertiary education into institutions for educating future state officials, businessmen, clerics, physicians, etc. Viennese universities and secondary schools modernized their study programs by placing more emphasis on natural sciences, state-building sciences (history, geography, German), and practical business sciences. In the capacity of a commissioner, Raigersfeld addressed disputes between state and local authorities on the one hand and townspeople on the other. Since 1747, the state made more determined interventions in the town self-administration, taxes, matters concerning trade, construction, property, handicrafts, and “police affairs,” but it left all important matters to the Representation or, rather, Deputation, which thenceforth weaved its influence through district governors to interfere with elections, finances, the judiciary, guilds, food prices and supplies, auctions and leases, and the stationing of military units. Raigersfeld formal y examined towns’ and market towns’ proposals to improve local trade and transport infrastructure, he swore-in town judges, investigated disputes between magistrates, townsmen, and noblemen, he auctioned off town levies, and so forth. 80 | SUMMARY THE COSMOPOLITE’S SOCIAL COSMOS MATERIAL CONDITIONS Because in April 1747, the apartment in the three-story atrium palace at Ljubljana’s Mestni Trg 17 was unsuitable for accommodating a family, Raigersfeld immediately undertook its renovation in the spirit of the period, his status, the aesthetic trends, and functionality. He entrusted the design and construction supervision to the young architect from Vienna, Mathias Persky. Although the works lasted for more than a decade and were an immense drain on the family budget, Raigersfeld never thought of terminating them early. He had a lofty view of the house as the family center, and the renovation was due not only to his self-importance but also to his vision that the palace would provide a permanent home to the entire family. Raigersfeld was directly involved in the renovation project by supervising the purchases of construction materials, semi-manufactured products, and interior furnishings. He personal y negotiated with craftsmen and, not surprisingly, singlehandedly furnished the building and the family apartment. After the death of his wife in November 1752, he lost much of the desire to bring the renovation to completion. He decided to finalize the projects already underway and not start any new ones. The major works were reportedly completed no earlier than October 1758. On his death in 1760, the palace was one of the largest and most magnificent profane, private buildings in Ljubljana, with its book value of 15,000 gulden and representing half of Raigersfeld’s legacy or even more, also considering its artistic value. It stood as the architectural embodiment of the new aesthetics pursued by the provincial high nobility that mushroomed in major urban centers during the eighteenth century. Apart from the library and personal archive, the apartment also boa-sted unique furnishings: Dutch and Venetian furniture, tapestries, paintings, small sculptures, etc., which Raigersfeld completed with special col ections (especial y a numismatic one) and exotic knickknacks from al over the world, such as Chinese weapons and cheap paintings. Raigersfeld retained for himself an eight-room apartment on what is now the third floor of the building and a few rooms on the second floor. Other parts occupying the ground and the fourth floors served as residences or offices of his subtenants. Before 1758, Raigersfeld earned about 591 gulden annual y from col ecting rent and no less than 761 gulden in 1759. Despite rental yields and income from investments, salary, and entrepreneurial ventures, the diaries give the impression that the family suffered a constant shortage of funds. This was primarily due to Raigersfeld’s perception of wealth and his chronic dissatisfaction with his financial status. He could not even shake the fear of poverty when he reached an old age ranked in the top one-fifth of the wealthiest Carniolan noblemen— the book value of his legacy being slightly shy of 32,000 gulden or amounting to no less than 40,000 gulden according to another estimate. Apart from his notions about living standard and prestige and frustrations on observing his rich cousins, the Barons Erberg, Raigersfeld’s sense of lack was also fueled by chronic arrears in salary payments. The Intendancy in Trieste paid him no more than 1,000 gulden annual y; as an Inner Austrian chamber councilor (since 1736), he was entitled to a remuneration of 1,200 gulden, and the salary of a councilor of the “Austrian Court Chamber” (since 1739) amounted to 1,500 gulden. In April 1748, Queen Maria Theresa slightly amended Raigersfeld’s work contract. In accordance with the agreement from 1747, his basic salary amounted to 1,200 gulden, in addition to which he was to receive 750 gulden annual y for the rest of his life and another 750 gulden to repay the outstanding salary debt. Although the queen set the total amount of salary at 2,000 gulden in the fall of 1749, the state never ful y repaid its debt to Raigersfeld. On the other hand, it was precisely in those months that it decided to buy out the Santi Martiri estate in Trieste, which Raigersfeld had held in pledge for nearly a decade and a half and expected no less than 20,000 gulden for it. Nonetheless, the contract of October 1750 stated the purchase price at no more than 11,214 gulden, and not even this amount was ful y paid until March 1751. | 81 SUMMARY Not surprisingly, then, Raigersfeld never held much cash in his cash-box. Sometimes he even fell short of compensating his household servants regularly and borrowed cash from his relatives and acquaintances. Yet despite his financial issues, he never relinquished his entrepreneurial ambition. He occasional y invested in major trade projects, for example, in the two-ship expedition of the Swedish “East Indian Company” to China in the spring of 1752. In 1751, he ventured into commercial exploitation at the coalmine in Zagorje to supply its coal to the sugar refinery in Rijeka. The coalmine faced difficulties in the summer of 1756, with heaps of coal burning for nearly two months near abandoned mine shafts. Apart from being an investor and annuitant, Raigersfeld was also a lender. He never made heavy investments in the provincial bonds as some of his contemporaries had so foolishly done and suffered major liquidity problems in the 1750s and 1760s. He lent to private businessmen, most often in the desire to maintain social and career interactions rather than to derive profit. He intervened in monetary transactions and assisted in finding capital investments; he sent money to his fel ow countrymen in Vienna to facilitate their return home or supply them with life’s necessities. Many debtors forgot to repay him, or he simply wrote off their debt. SOCIAL LIFE Between April 1747 and January 1748, when he settled in Ljubljana, Raigersfeld led a monotonous daily life. He dined with his associates and acquaintances. He received and made visits and frequented social events. He quic-kly surrounded himself with a new social circle comprised of his close relatives, noble officials as wel as a few large estate owners and functionaries of the high nobility that resided in the town. In the 1750s, he ordinarily socialized with the officers of the Ljubljana garrison and their wives—especial y those officers that served in the same regiments as his two sons. From the seventeenth century onward, a fortuitous combination of politics, mobility, and money enabled Ljubljana’s elites to pursue a relatively attractive life. Ljubljana had always been home to a significant number of noble families as well as state and provincial officials. Other towns of comparable size (in the mid-eighteenth century, Ljubljana and its suburbs counted about 9,500 inhabitants) in the area were Graz, Gorizia, Klagenfurt, Trieste, and Koper—all political and ecclesiastical provincial centers since the Middle Ages. Although the cultural and intel ectual advances presented in these towns could admittedly not measure with those in Vienna, the local elites’ behavioral patterns grew more cultivated and closer to fashionable manners. Art and social conventions in Ljubljana still exhibited Italian influences up until the mid-eighteenth century and then gradual y took on a more Austrian and Central European quality. Thorough education and worldly wisdom had become indispensable. The elites discovered distant lands and cultures either in situ or through literature, and they familiarized themselves with cultural novelties. Another factor adding to the general wel - being in Ljubljana was its distance from war zones, coupled with the widely held belief from the seventeenth century that life in Carniola was pleasant. In provincial centers, the elites gathered in small closed-off circles. In the mid-eighteenth century, such exclusive noble salons also emerged in Ljubljana. Anywhere he went, Raigersfeld recorded the composition of these get-togethers, which he most often described as cotterie, compagnia, Gesel schaft, and gesellschaftlich frequentieren. He and his wife were members of a Ljubljana association that gathered in the Teutonic Order commandery at the house of Commander Kajetan August Count Wildenstein. Raigersfeld described a similarly vibrant salon life in 1746 in Gorizia and Vienna, although he himself did not belong to the high nobility and was not admitted to their salon life until the summer of 1747—unlike his wife, a baroness by birth, who was always welcome there. Raigersfeld’s apartment was fil ed with small children, and he only seldomly hosted social events, much to the dissatisfaction of his wife and grown-up sons. The rare festive occasions marking family holidays were organized by his wife. Family life was at its liveliest in the dining room, where the Raigersfelds often held ordinary work lunches in the company of several invited guests or incidental visitors. Afternoon and evening gatherings in private residences, which were usual y led by ladies, served as of information exchange and parlor games. Scientific and cultural debates were still a rarity in noble salons because citizens and intel ectuals (except for high clerics) of non-noble descent did not form part of such associations. 82 | SUMMARY Literary salons, casinos, music and drama performances by the vernacular nobility, and intel ectual clubs became increasingly common in the area at the end of the eighteenth century. Smal and large parties of noblemen especial y liked to spend Sundays strol ing in noble gardens, along the Ljubljanica River, and on Castle Hil . Together they frequented music and drama performances, festive Gala, soupe, and dine as wel as dances and concerts in palaces or outdoors on summer nights. In winter months, they rode on their sleds to attend picnics on the Sava River. Although hunting as a classic form of noble entertainment and recreation was never to Raigersfeld’s liking, he often al owed his sons, avid hunters, to join hunting parties at Prince Auersperg’s ZOO. When they were younger, he took them to children’s Carnival parties. Whereas he cared little about Carnival dances, his wife Maria Anna loved attending them, especial y in the winters of 1749 and 1752. Raigersfeld had more time to enjoy listening to music in Ljubljana than in Vienna. Albeit not a great lover of music making, he attended the musical performances of chamber ensembles in private residences and monasteries. In October 1752, he listened to the violin performance by Gottfried Bernard, a nineteen-year-old son of the family friend Gerard van Swieten. The boy stopped for a few days at Raigersfeld on his “grand tour” in Italy, and visited Idrija Mine in the company of Raigersfeld’s sons (his schoolmates in Vienna). He loved to take his family to opera, theater, and art events in Ljubljana’s “Italian theater,” and he loved even more to attend events organized by the Jesuit seminary for guests and pupils’ parents, first and foremost, of course, to see the performances of his sons. Of al cultural activities, however, reading was Raigersfeld’s favorite. In Ljubljana, he was subscribed to the Amsterdam- and Cologne-based newspapers. He shared the annual subscription with several friends. On his death in 1760, his library held 2,000 titles, classic as well as modern Greman, French and English literature, both in original and translation. His favorite subjects were law, economy, geography, political sciences and less history and medicine. He took great care of his books; he had them bound regularly and equipped with bookplates that were printed in October 1747 or so by the famous Viennese graphic plate artist Franz Leopold Schmitner. Here and there, he would even give one away or sell it, despite having several copies from various editions. ETHICS, CIVIC CONSCIOUSNESS AND RELIGION Raigersfeld was relatively wel -versed in at least basic philosophical inquiries. Although a pragmatic and traditionalist at heart, he already heeded some tenets of the Enlightenment—of course, only those that were not contrary to the Habsburg absolutism. For example, he could and would never embrace the popular Enlightenment attacks on God and Christianity and replacing them with nature and the “realm of people.” Given his personal experience and needs, he was preoccupied by questions concerning an individual’s ambition and honor, talents, reason, loyalty, and service to the sovereign, the foundations, operations, and objectives of sovereignty, the dichotomy between good and evil, and the quest for happiness and its meaning. In the late 1730s and the 1740s, he wrote several philosophical reflections on these topics. His philosophical conceptions were most profoundly affected by English and even more so French philoso-phers. Although Raigersfeld only mentioned the name of one—the early Enlightener and pacifist Charles Irénée Castel de Saint Pierre, also known as “abbé St. Pierre,” the topics of interest and similarities in the views regarding the state and governance ranked him among the admirers of John Locke and Charles-Louis Montesquieu. Raigersfeld was a dialectic, believing that the world is created by a series of events causing constant revolu-tions that only become comprehensible long after they have transpired. Reason and natural moral law are in a perpetual struggle against the low passions, which can never claim the final victory. Raigersfeld classified humanity into three groups: those that only take care of themselves, those (“Christians”) that also endeavor for the happiness of their loved ones, and those that strive for the universal wel being and to protect people from evil. In the constantly changing world and human habits, not even a righteous man can be spared suffering and injustice, just as evildoers, too, can attain great reputation. He opposed hereditary peerage, maintaining that one’s status should be earned through accomplishment and merit. This belief was not directly | 83 SUMMARY related to his being the son of a plebeian parvenu. Raigersfeld had a deep appreciation of formal status, noble titles, and hierarchy; in 1747, he endeavored for the elevation to the rank of barony. He fol owed some of Hobbes’s, Locke’s, and Montesquieu’s teachings about the meaning of granting power to the state and the sovereign to protect an individual’s rights. His loyalty to the monarchy remained solid despite a few examples of statesmanship that he had personal y witnessed and disagreed with. According to Raigersfeld, a successful sovereign could above all be a monarch rather than a tyrant. He believed in an absolutist, yet considerate, sensitive, and prudent monarch. He opposed despotism on the one hand and excessive political participation of the provincial estates on the other, which had for centuries paralyzed the rule of the Habsburgs. He found Locke’s idea of the English constitutional monarchy, which Montesquieu set as an example in his work The Spirit of the Laws, as inappropriate for the Habsburg provinces and maintained the same regarding the division of the power into three branches (legislative, executive, and judicial). Whether it was the fruit of his intel ect or borrowed from Montesquieu and Locke, Raigersfeld’s assessment of an ideal sovereign and ministers touched daily on a different practice of Maria Theresa’s rule. Although she largely retained the old estate and corporate rights, she added different contents and objectives. Later, Maria Theresa, cast the monarchic social awareness back into the past again, revived the conservative disposition of the absolute sovereign by God’s wil , and shunned radical reforms. Occasional y, Raigersfeld expressed some of his ideas in private conversations and only shared his writings with his intimate friends, perhaps even affecting some of their opinions. What leaves no doubt, however, is that his ideas became deeply ingrained in the minds of his sons, who later became moral y impeccable state or ecclesiastical functionaries holding at once moderately progressive and traditional worldviews. Thia, according to Raigersfeld’s conceptual world, made them best suited for the Theresian–Josephinian state. Whereas Raigersfeld as a young man had no ear for the profound religiosity exhibited by his brother Georg Sigmund (a Capuchin) and his father Sebastian, the routinized and settled way of life in Ljubljana al owed him to establish a more heartfelt contact with religion. In Ljubljana, he shook the bad city habits and enlightened anti-God influences and adapted his views to the traditionalist environment. He regularly attended Sunday liturgies and all festive events in the cathedral with his wife and sons, and even certain mass religious events based on his personal inclination. In Ljubljana, he and his wife also grew accustomed to making regular confessions before major feast days and recovering from serious il nesses. His wife’s il ness, dying, and death (November 1752) brought to light Raigersfeld’s previously latent faith and resignation to God’s wil , love, and grace. Thenceforth, he committed his religious sentiments to his diary and letters to his sons that he wrote crying unconsolably in recollection of his wife. Before her funeral, he and his oldest son Johann Nepomuk slept on the library floor as a sign of mourning, while his wife’s body, dressed in the Ursuline habit, lay in the major hal . After the funeral ceremonies, the coffin was put in the Erberg family tomb in the Augustinian church. Raigersfeld never thought of marrying again. He “conversed” with his wife—sometimes out loud, but always in his mind and through his pen—while attending masses and visiting her grave, where he asked God to help him reunite with her in heaven. Regular attendance of masses and writing tearful diary entries grew into a routine habit, and he continued to honor the memory of his wife in his diaries every last day of the year as wel as on monthly and yearly anniversaries of her il ness, death, and funeral. Raigersfeld interwove the memory of her with his relationship to God: he saw his wife as an intercessor with God, whom he asked for permission to mourn her until the rest of his life, to soon reunite with her, and to final y hold her in his arms again. In the final years of his life, God and hope for eternity became the leitmotif for Raigersfeld, a former ratio-nalist and quasi-Enlightener who converted into a devout contemplator of Divine providence. INTIMACY AND FAMILY As is already evident from the way in which he honored the memory of his late wife, Raigersfeld respected and loved Maria Anna from the day that he first met her. Until the day he died, he firmly believed that she was his destiny through God’s grace and plan. 84 | SUMMARY The couple first met in 1725 on Raigersfeld’s return to Ljubljana from Trieste and married on June 10th, 1726. Maria Anna’s happy and kind disposition made her a popular and enjoyable companion. She took great care of their children and household, and she even showed interest in politics. Due to constant pregnancies, she served as a reliable aide to her lady acquaintances in childbirth, and she apparently even suckled others’ infants. In the hope that his sons would read his diaries after his death, Raigersfeld included not even the vagu-est descriptions of marital intimacy, which became increasingly common in bourgeois journaling in the early nineteenth century. He wrote about marital relations and, indirectly, his own marriage in a few discussions, in which he identified the purpose of marriage in procreation, upbringing, and providing for children. However, the essential question was: What is paramount to a happy marriage and what virtues make the husband and the wife love and cherish one another? Raigersfeld attached utmost importance to the shared “shouldering of burdens” in providing for the family. He further stressed reciprocity as the basis of the spouses’ love and respect, along with happiness and wel being; God’s blessing was also beneficial. Indeed, the Raigersfelds throughout faithful y abided by the principles of partner reciprocity and love. Owing to her husband’s duties, Maria Anna ran the household by herself: she took care of groceries, planned menus as wel as purchased smal inventory and clothes for herself and the children; she negotiated with suppliers and craftsmen, and she even kept books for the Trieste estate, etc. On her death, Raigersfeld admitted to himself and his sons that he had not the foggiest idea about household matters. After his wife passed, he withdrew into the world of mourning for six months. He spent every day going to his office for a few hours and then to the church to visit her grave, after which he usual y visited his sisters-in-law, the Erbergs, to share their tearful memories of the deceased. At home, he wrote, everything painful y reminded him of his late wife. It is not difficult to understand Raigersfeld’s last words that his son Michael forwarded to his brother Maximilian, stating that his wife was the greatest love of his life, second only to his love and devotion to God. As a widower, Raigersfeld also earned himself a lasting reputation of an eccentric by materializing the memory of his wife in the full sense of the word. The myth of the ideal and perfect wife and mother that he somehow managed to build was successful y preserved through the writings of nineteenth-century historians. The myth was in its essence a morbid one, deriving from actions already branded as bizarre by Raigersfeld’s contemporaries: after his wife’s death, Raigersfeld was said to have in his bedroom a pair of coffins identical to that in which he had buried his wife. One coffin held his wife’s statue made of gypsum plaster, whereas Raigersfeld slept in the other one until he died and was buried in it. Although he made no mention of this morbid practice in his diaries, he, indeed, ordered two coffins from the joiner. One was intended for his funeral and the remains of his wife were to be transferred into the other one because he was not satisfied with the coffin that she was buried in. Until then, he planned to keep both coffins under his bed. A painter and a carver produced his wife’s bust in gypsum plaster and dressed her in the Ursuline habit. Raigersfeld laid the statue in the coffin and put it next to his bed. He hung a few paintings in the bedroom, with his wife’s portrait holding a prominent place, dominat-ing a memorial altar that he regularly adorned with flowers, candles, and such. Before long, the altar came to the knowledge of his friends. On the first anniversary of his wife’s death, he “changed the [statue’s] gar-ments” for the first time and then again in 1754. From 1758 onward, he showed the room and the statue to a few visitors, most notably his wife’s lady friends. The statue of his late wife affected Raigersfeld’s daily life and career. Apparently reluctant to leave it unattended in the house at night, he would hardly ever leave Ljubljana. Showing their sympathy, the members of the Representation did not force him to travel for work, especial y beyond the provincial boundaries. In the fol owing years, the memorialization of his late wife ascended to bizarre new heights. On preparing the funeral of his wife’s sister Susanne Margaretha Baroness Erberg in April 1756, Raigersfeld secretly undertook a truly morbid project—cleaning and conserving his wife’s remains. This surreptitious operation was, unlike his sleeping in the coffin, a factual one. Therefore, among Ljubljana’s inhabitants that still knew Raigersfeld personal y, this story could not develop in the same way as the legend about the statue in the coffin. Another fact attesting to the Raigersfelds’ passionate and undying love is that in the good twenty-four years that passed between 1726, when they tied the knot, and her death in 1752, Maria Anna bore twenty-two | 85 SUMMARY children. It was probably because most of them died at a very young age that Raigersfeld never regarded his family as large. He never mentioned any of his wife’s pregnancies until she gave birth. Because he immediately baptized all newborns, most children that were born alive were later included in in his name lists. Raigersfeld seems to have doted on his children; he and his wife kept a constant eye on them even after they had grown up. He was aware of the importance that education and etiquette had for maintaining the material and status privileges in the time of social and economic changes. He drew such conclusions from observing his social environment as well as from the pedagogical literature, which required more practical knowledge from children and from parents to invest greater care in their children’s education until they reached adulthood. He had several pre-Enlightenment works on child rearing in his library. Indeed, this is the area that casts the most informative light on Raigersfeld’s character, ennobled with the pre-Rousseauian philosophical views still vesting the father (and the mother) with natural (but not absolutist) authority over the children until they reached the age of majority and maturity in return for eternal respect for the parents. In Vienna, Raigersfeld had little time to prepare his sons for schooling and relied on the Jesuit seminary to lay the groundwork for their studies at the Col egium Theresianum. However, he did not send them to the Jesuit school until they reached the age of twelve or so; until then, they were taught at home by private tutors. Johann Lukas and Franz Borgia enrol ed in the Jesuit seminary in Ljubljana. Raigersfeld monitored their progress and found other ways to interfere with their learning process. In August 1748, the oldest son Johann Nepomuk completed his law studies at the Col egium Theresianum and returned to Ljubljana, and Maximilian remained there for another three years. Raigersfeld, who until then provided guidance to both in his relatively sporadic letters, began to introduce Johann Nepomuk into society and prepare him for a career in the judiciary. Due to financial constraints, Raigersfeld could not offer his sons such “grand tours” as he had once afforded for himself. He wanted to keep his sons at home for as long as possible and arrange their lives for them. Due to such control ing behavior, none of the youths were as independent and active as their father had been at their age. Regardless of all the tutors and schools, Raigersfeld liked to take it upon himself to inculcate his sons with his life principles. He regarded their obedience as the fundamental family and social virtue, second only to honesty and commitment. There is no doubt that he successful y instil ed in them the importance of mastering foreign languages, the art of recordkeeping and maintaining written communication for social networking, and the importance of safekeeping correspondence. Several hundreds of letters between him and the sons have been preserved. Despite their age differences and continuous absence, all the brothers also continued to foster close ties after their father’s death. Because of Raigersfeld’s strict upbringing, his sons as well as members of the extended family, not surprisingly, never exhibited any excessive behavior, which was rather common in other families. His stringent disciplinary practices perhaps also contributed to their modest love life: of four sons (with Franz Borgia remaining a cleric), only two developed romantic relationships—Johann Lukas and partly Maximilian. Both married in their middle-age years, probably heeding their father’s philosophy that it was first necessary to provide for material security. Lastly, Raigersfeld’s incessant fatherly assistance perhaps also resulted in their less pronounced career ambitions. As their correspondence reveals, rather than rationality, the sons cultivated adventurousness and courteousness, which their father avoided, at least in the written communication. Of the six sons that survived early childhood, Raigersfeld buried two. The first one was Heinrich, who passed away at the Viennese cadet school in 1758, before reaching eleven years of age. A few months later, the oldest son Johann Nepomuk, a cavalry captain, lost his life in the battle at Hochkirch. Maximilian was also a professional soldier; he retired with the rank of infantry major. In 1775, after returning to Ljubljana, he married the widow Maria Theresa Hal er von Hal erstein, with whom he had no children. She passed away in Ljubljana in 1796 and he died in 1802. Franz Borgia joined the Jesuits at age sixteen. In 1765, he became a history professor at the Theresianum. After the dissolution of the Jesuit order in 1773, he retired, after which the bishop of Trieste appointed him a canon. Between 1776 and 1782, he mentored Karl Alois Prince Lichnowsky in Leipzig and Göttingen. In 1784, he became a policy officer in the service of the gubernium in Trieste and a 86 | SUMMARY school inspector in 1787. In 1794, he was appointed vicar-general at the Ljubljana diocese and auxiliary bishop in 1795. He died in 1800. Michael Gottlieb was the most intel igent among the sons, perhaps even more than his father, and intel-lectual y the most progressive representative of his generation in the province at the end of his short life. After his father’s death, Michael set out for the Theresianum and took up studies in police and chamber matters. In 1766, Joseph von Sonnefels declared him as his best student. Afterward, he served as a state official in Vorarlberg, and as a councilor of the provincial government in Ljubljana in 1770–1773. Between 1774 and 1779, he served as a gubernium councilor in Galicia, whence he returned to Ljubljana in 1779, assuming the office of a councilor of the provincial government. He died in 1783. The Raigersfeld lineage was only continued by Johann Lukas. He became a Jesuit novice in 1750, a professor at the col ege in Klagenfurt in the fal of 1756, and he left the Jesuit order in 1759. Johann Lukas found employment in the state administration and became the secretary of the Intendancy in Trieste in 1761. In September 1766, he accepted the offer to serve as the secretary of the Austrian ambassador to the British court. In London, he worked as a diplomat until his death in 1819. He never returned to Carniola. In 1797, he became the ambassador’s deputy and in 1813 even led negotiations for forming the sixth coalition against Napoleon Bonaparte. His marriage with the Elizabeth Steward produced the son John Jeffrey, the last male Raigersfeld (1771–1844). Still as a boy, John was so inspired by seafaring that he started a mariner’s career at age twelve on a mission in the Caribbean. As an officer, he participated in battles against the French in the Mediterranean and the Atlantic. In 1798, he was promoted to captain and in 1837, already retired, to rear admiral of the Royal Navy. Raigersfeld handpicked domestic workers, without the interference of his wife and sons. In doing so, he faced the same persistent issues as most employers—those of constant fluctuation and reliability, which the state aimed to regulate in those years by passing a special legislation and by imposing stricter sanctions for work and ethics violations. In Vienna, where the family resided in a small apartment and was provided with lodging services, they needed a few servants, whereas in Ljubljana, the family household contained the standard crew of domestics. Their number and specialization depended on the family’s needs and financial means. Up to 1752, the Raigersfelds employed at least six or seven servants and housemaids, and later also fewer. In those decades, only the wealthy high-ranking nobility in Ljubljana employed more, between ten and fifteen household servants. Just as the sovereign expected al egiance, loyalty, commitment, and honesty from his officials, Raigersfeld expected the same from his employees, on top of which he also assessed their ethical conduct. He had a particularly intransigent and critical stance toward his personal secretaries. Wary of people infected with local vices, he sought his chambermaids, valets, and domestic tutors among newcomers from German, Austrian, and Bohemian provinces. He deemed them more suitable because they did not have relatives and friends in Carniola that might distract them and their master from work or waste their time and money with various petitions. Unfortunately, however, they were not wel -versed in the Slovenian language and local customs. Only kitchen maids and farmhands were predominantly of local descent. Male servants also had to be versed in additional practical, especial y tailoring and hairdressing knowledge and skil s. After his wife’s passing, Raigersfeld significantly reduced the number of domestics. Shortly before his death, his household included a chambermaid, a cook, a kitchen maid, a valet, a farmhand, and a housekeeper. Most of them lived inhouse. NUTRITION, HEALTH, HOBBIES At first glance, Raigersfeld’s diary entries (and other records in his archive) show a superficial attitude toward food. Until 1749, Raigersfeld wrote almost every day where he had lunch and with whom. No mention was made of breakfasts and hardly any of dinners. He would often refer briefly to the content of his conversations with distinguished guests and almost never described what they ate and drank, nor did he write about service protocol. In those rare mentions of a certain drink, dish, or raw food, the descriptions were concise, and the reason was its particularity. The diaries also provide little information regarding family food supplies. Therefore, | 87 SUMMARY nothing is known about where and who he bought the daily groceries from, let alone at what prices. From time to time, he mentioned food that he had received as a gift. The only document that informs the reader about what was served daily is the detailed list of food from December 1758, which the subtenant Johann Benjamin Baron Erberg received every day from the kitchen. For lunch (about 1 pm), they ate soup, beef in sauce, cooked and pickled vegetables, poultry (chicken, pigeon, or some other bird) or roast (veal), sweet or savory salad, and biscuits for dessert. Dinner, too, served at around 7 pm (the fire in the kitchen was to be put out by 10 pm), consisted of several courses: soup, poultry, roast, salad, a bun, and almond milk before going to bed. The Raigersfelds and Erberg drank coffee, chocolate, and tea throughout the day. Although the record above contains no descriptions of food and its preparation (recipes with cooking instructions), one can easily observe that the eighteenth-century elites continued to be served what are now considered unhealthy quantities of protein and fat, especial y given their overall physical inactivity, which logical y contributed to the development of many chronic diseases, most notably gout and cardiovascular diseases. Although the elites knew about the harmful effects of immoderate eating and drinking habits, they did not heed medical advice, nor did they embrace vegetarianism, even though local physicians had long recommended a more modest middle-class diet (cereals, buckwheat and mil et porridge, buckwheat spoonbread, buckwheat pap, salads, legumes and root vegetables, homegrown fruit, forest fruit, local herbs). Strikingly, not a single Raigersfeld had developed the problem of being overweight like so many of their contemporaries, suggesting that at least the Raigersfeld family no longer associated health, wel being, and body aestheticism with excessive food. Raigersfeld was demonstrably aware of the benefits that some foods had on health and social identity. Sauerkraut, for example, was a staple seasonal food and a source of vitamins for the family. He revered Mediterranean food and drink, which in the seventeenth and eighteenth centuries featured as indicators of cultural transfer and social prestige and were also easily available due to Italy’s proximity. Raigersfeld kept a regular supply of some of these foods until 1751 from his Bel Poggio estate, where he had almond, fig, peach, pear, apple, plum, apricot, and olive orchards as well as various fields and vineyards to produce several local sorts of wine. He also had regular suppliers of colonial goods in Trieste. Raigersfeld often wrote about purchasing, preparing, and consuming chocolate, tea, coffee, and tobacco. In the first half of the eighteenth century, these once luxury commodities were the standard in most noble houses in Ljubljana as well as an indicator of sociableness and self-presentation. On the other hand, coffee, along with coffee-related rituals and coffee shop culture did not take hold among Ljubljana’s nobility until the mid-eighteenth century. The Raigersfelds, too, preferred to prepare and drink it at home than in coffee shops. Nor did Raigersfeld frequent coffee shops in Vienna, one of European capitals of coffee shop culture at that time. Nonetheless, it was still before 1748 that one of the subtenants in Raigersfeld’s house was a “small coffee shop.” According to Raigersfeld, the highest expression of worldliness, health, and indulgence was the culture of preparing and drinking tea. He indeed knew a great deal about this beverage: for example, that there were two basic types (brown and green) with several subtypes. Raigersfeld attached great importance to fashion and had a sensitive eye for eccentricities in others. As is evident from the probate inventories as well as a few remarks in his diaries, the family possessed beautiful clothes and accessories. He most often ordered clothes from Vienna. After his wife’s death, he barely ever put on his finest outfits, but he continued to change his wig styling according to the latest fashion trends or needs. * Raigersfeld attached major importance to health and healthcare. In those decades, the state introduced important health and hygiene measures. In 1748, he became the first head of the “Sanitary Commission.” The archive of the “Representation and Chamber” contains several drafts of his reports and proposals from the 1750s on preventing and eradicating epidemics of murrain and contagious diseases in humans, as well as setting up cordons sanitaires. His tasks included issuing health circulars, visiting town physicians, surgeons, and 88 | SUMMARY pharmacists, supervising midwifery training, attending professional examinations, and issuing work permits. He endorsed the establishment of the midwifery school in Ljubljana. Apart from cleaning their teeth using powder and tincture, the Raigersfelds contented themselves with “dry hygiene”; that is, using perfumes rather than washing the entire body. Although he recognized every kind of physical activity as crucial for maintaining one’s health, Raigersfeld, like most of his contemporaries, thought little of intensive recreation in his adulthood. It sufficed to take short strol s on fine afternoons, regardless of the season, which he would do alone, in the company of his friends, relatives, or sons. In his days, long walks and hikes were still not considered beneficial and becoming the noble status, and they were only deemed suitable for physically and mentally fit young men. Raigersfeld also associated youthful physical fitness with ball games. Although he learned to swim at a young age, he merely considered this skill a way to save himself from drowning rather than a healthy or recreational activity. For the same reason, the swimming lessons that he himself gave to his youngest sons in the summer of 1755 and 1759, respectively, had a purely practical value. Raigersfeld possessed a relatively vast knowledge of the most common diseases and symptoms, therapies, remedies, and balms. Most ailments were still attributed to the ancient pathology of body fluids and treated with bloodletting (venesection or phlebotomy) and enema. Raigersfeld, too, subjected himself and his family members to bloodletting on several occasions. The highly common and bothersome (but not fatal) chronic diseases of middle-aged and old men that were excessively fond of good food and too sedentary were gout and sciatica. Raigersfeld, unlike many of his acquaintances, never suffered either. The elites were familiar with the benefits of health and spa resorts that were frequented by patients suffering from gout and other chronic conditions, whereas Raigersfeld and his family remained in sound health for a long time to come—except for his wife’s miscarriages, common discomforts during pregnancy, and postpartum problems, which she handled very wel . There was less certainty with providing diagnoses and treatment for internal diseases. Physicians were often at a loss in determining what caused them; they often described such conditions with symptoms and treated them accordingly. Raigersfeld made several mentions of surgical procedures in his diaries. In May 1756, he even had a surgeon give his housekeeper a kind of dental implant or bridge. The high social strata showed considerable sympathy toward mental patients from their ranks, including their manic escapades, and only placed them under house arrest and custody in extreme cases. Raigersfeld made several mentions of the excesses by (the probably bipolar) Wolf Sigmund Count Lichtenberg. He attributed Lichtenberg’s deteriorating condition to hereditability or the harmful influence of his neurotic parents and relatives, and he refused to agree with the majority that dismissed the count as a regular “madman.” Understandably, he was much less loquacious about the mental condition of his father-in-law Franz Michael Baron Erberg, who had been unfit for work for decades and placed under the official guardianship of his brother Johann Benjamin. Raigersfeld’s constant and lasting medical obsession, however, was with his sight and eyes, which he considered the most important sense organ. In May 1746, he even attended cataract surgeries on several poor blind people in Trieste, performed by a famous ophthalmologist. His fascination stemmed from fear that his sight might one day deteriorate to a point where he could no longer perform his duties, read, or write. But his son Heinrich suffered from eye problems his entire too-short life: at least in November 1750 and September 1751, he had a surgical removal of an abscess near his right eye. Having had no major issues himself, Raigersfeld seldomly wrote about his health until his early fifties, when the first problems of an aging man occurred, some even relatively late not only for those times but also for the modern ones. For example, he only lost his first tooth in 1749 and started to wear glasses while performing office work a year later. Raigersfeld became more aware of the transience of life bearing witness to his wife’s il ness and death in November 1752. In his writings, he did not forget to mention the medical diagnoses, her treatment, the symptoms, providing her with service, sitting vigil at her bed, spiritual care, her last words, the reassuran-ces of his friends, his sadness before and after her passing as well as criticism of physicians for their unclear diagnoses. At that time, he also began to suffer from more obstinate chronic diseases. At the end of 1759, his health took a dramatic turn for the worse, placing him in nursing care for a month. In his diary, he described | 89 SUMMARY the symptoms and their occurrence by days and even by hours. After short periods of relief, the disease took his life a few months later. * Raigersfeld was an occasional tourist in the modern sense of the word. For the first time, he already became one as a seventeen-year-old student in the period 1715–1717, during which he visited, either on his own or in the company of friends, the better part of southern, western, and central Europe, including major landmarks in prominent cities. In those years, he was still passionate about adventures and occasional explorations: in 1719, for example, he ventured into exploring the underground source of the Lokva stream beneath the local Predjama Castle. During the first years of marriage, Raigersfeld delighted his wife with tourist travels. In May 1730, they set out on a three-week journey to Venice and Padua, which Raigersfeld characterized as “recreation.” He never described any major Austrian towns, such as Vienna, Ljubljana, Graz, Trieste, and Gorizia, probably because he knew them so well and saw nothing extraordinary in them. He only made a passing mention of the architectural acquisitions in Vienna from the first half of the eighteenth century. Another reason for the silence regarding urban development and architecture was perhaps the readers of his diaries—his sons, who also possessed a sound knowledge of the major regional centers. It was already before he settled in Ljubljana in 1747 that Raigersfeld only quenched his thirst for traveling and adventure through visitors coming from distant corners of the world. In 1750, for example, he encountered in Ljubljana a Franciscan monk that had traveled throughout Egypt since 1737. In performing his duties, Raigersfeld also met arrivals from exotic lands and was most fascinated by the splendor they surrounded themselves with. One such contact was the ambassador of Tripolitania to Vienna, who stopped in Ljubljana in March and July 1750, respectively, on his way from Trieste to Vienna and back. As a coordinator of his journey through Carniola, Raigersfeld was to ensure the ambassador’s safety as well as provide for his accommodation and food. Raigersfeld was extremely meticulous in recording the itineraries of his journeys, which can only ten-tatively be included in the subcategory of short travelogs, considering his primary focus on the duration of trip legs (specified to the minute but most often rounded to five minutes) and less on describing landscapes and places. Sometimes he stated the reason why: because he traveled by night, and besides, neither he nor his companions knew the places they passed by. He usual y traveled by state post carriages and sometimes with his acquaintances, in the greater comfort of their carriages. His diaries only refer to the Carniolan landmarks that were already popular among foreigners in his days and are still major attractions today—namely, Postojna Cave, Predjama Castle, Idrija Mine, Lake Cerknica, and Bled. Having visited them several times either alone or with his sons, Raigersfeld preferred to mention attractions in other provinces that were unknown to his sons and would most likely remain so in the future. On his journey along the Sava River in September 1749 from Ljubljana to the rockslide at Prusnik and then back to Ljubljana, he described natural and technical features, such as waterfal s, springs, a cave, cliffs, transport facilities on the Sava, etc. Occasional y, he took extra time on his journeys to visit the main attractions and learn about the legends and history. He did so, for example, between May 28th and June 1st, 1746, while inspecting the forests in the hinterland of San Giorgio di Nogaro near Cervignano with Count Herberstein. Aboard a ship, he described the navigation, islets, vil ages, the depth of lagoons, rivers, and tributaries, the state of nearby forests and roads, the disputes with Venetian guards on lagoon islets over their failure to comply with quarantine requirements, and the history of the facilities and the management of the most important land plots. In April 1750, Raigersfeld inspected the remnants of the water system unearthed near the Capuchin Bastion of the Ljubljana wal s, which he confidently identified as pertaining to the infrastructure of the Roman settlement of Emona. His passion for history was most eloquently expressed in June 1746, in a detailed description of Aquileia and its surroundings. He described the town cathedral and its age, the belfry, and the view that reached all the way to the Carnic Alps. Near the town, he noticed a Roman wall which he identified as part of an aqueduct. He devoted most attention to a great Roman treasure that the local inhabitants had uncovered in front of the 90 | SUMMARY town wal s. A detailed description of the hoard find was not coincidental, considering that Raigersfeld was also an amateur numismatist. He could devote more time to numismatics after settling in Ljubljana. He traded in coins or received them as a gift. In some cases, he mentioned what kind they were, for example, French, Spanish, “Greek coins,” imperial coins, etc. He bought several numismatic handbooks to help him classify the coins. He only let a few visitors enter his cabinet of wonders, the inspiration for which he had surely found from the court treasurer Joseph Angelo de France in Vienna. On Raigersfeld’s death, the cabinet contained, among others, two chests of drawers with medals (and coins), a display-case with curiosities and medical objects, a display-case with documents, thirty-four paintings, and a pile of keepsakes. THE FINAL YEARS In the final years of his life, Raigersfeld set aside his work duties and devoted most of his time to religion, requiems for his relatives as well as care for his sons, house, and property. He developed a keen sense for moral considerations and assuaging the aftermaths of scandals. A shift from the wide world toward his microenvi-ronment and family would also make sense in the absence of personal tragedies. Judging from the silence in his diaries, Raigersfeld had lost much of the interest in high politics as well as major changes in the state administration and macroeconomics that he had a decade ago. Most his acquaintances from the Theresian period had already passed away, retired, or grown estranged. The newcomers in Vienna ushered in a shift in foreign policy and the doctrine of national economics. Mercantilist cameralism gradual y gave way to liberal economic orientations, state centralism and international standards, for example, central economic administration and the abolition of autarchic principles in the hereditary provinces, a balanced exchange, and competitiveness as a principle of the state economy. For political reasons (wars), transport connections with western and northern European and central imperial regions gave way to those with the Balkans, the Danube region, and the Mediterranean. Raigersfeld dedicated a great amount of energy to the family finances. It was already in 1756, soon after the outbreak of the war, that he, otherwise a solid annuitant, faced the first acute shortage of cash because of new taxes as well as the expenses arising from the renovation of the house and maintaining the family’s social status. He had an outstanding debt of 4,000 gulden to his wife’s uncle and subtenant Johann Benjamin Baron Erberg alone. The state squeezed tax registers and incurred a debt beyond its ability to pay. To this end, it abolished the ancient provincial tax particularism, reformed the old tax on property rent, and introduced tax on capital investment to finance military operations. In 1758, Raigersfeld was severely affected by war tax—the amount imposed on him (450 gulden) was much higher than that imposed on most wholesale traders in the province. Such circumstances rendered Raigersfeld’s investments risky and unprofitable. Stil , slightly more far-sighted than most of his contemporaries, on the outbreak of the war, Raigersfeld withdrew his deposit of 524 gulden from the provincial treasury. In 1758, he managed to withdraw another 1,000 gulden from the estate treasury that he had deposited in 1743. Of the remaining investments in Vienna (in the total amount of 8,600 gulden), he wanted at least annual interests. The fol owing year, he endeavored for the reimbursement of another 1,500 gulden from the province, but it was too late because the latter had already spiraled into a food and financial crisis, which put a heavy strain on bond payments. State salaries were in arears, and Raigersfeld was now showered by petitions to grant bridging loans to high officials stating delays in their salary payments as the reason for their predicament. According to commissioners that compiled his probate inventory in May 1760, Raigersfeld’s assets included a 9,538 gulden’s worth of promissory notes amounting to 65% of all mostly state or provincial securities found in the total value of 14,714 gulden. His debt amounted to 4,642 gulden. The accounting balance was thus highly positive (9,913 gulden) but without prospects of loans and investments being repaid. Raigersfeld’s | 91 SUMMARY creditorships amounted to nearly half of the accounting value of his entire property at 31,756 gulden according to the probate inventory or as much as 39,958 gulden according to another inventory. In 1759, his brother-in-law Wolf Daniel Baron Erberg’s was thus more than welcome to retain the apartment of his uncle in Raigersfeld’s house; in fact, Raigersfeld offered him the entire building. Raigersfeld held Wolf in much higher esteem than the rest of his relatives. In December 1759, Erberg even bought from Raigersfeld a few bil s of exchange to provide him with cash. This transaction would soon have consequences for his legacy and sons. * Raigersfeld died on March 31st, 1760. Because of the notable deterioration of his health, his death did not come unexpected. The first serious symptoms occurred in early November 1759, but other than that, nothing is known about his condition in the final three months of his life; the diary has not been preserved for this period, and Raigersfeld’s correspondence contains no mention of his weakening health. Still two weeks before his death, he revealed nothing about his frail state in a letter to his son Maximilian. He tried to live his life as normal y as possible and kept silent about the seriousness of his condition. On March 25th, 1760, Raigersfeld started to agonize and became delirious. The priest heard his confession and gave him the last rites. He became delirious again, and then in a moment of lucidity he cal ed Wolf Daniel Baron Erberg to read him the modified provisions from his last will and gave a father’s blessing to his sons. The next day, Raigersfeld fell back into agony and died in the presence of his sons and female relatives that took care of him in his final days. The deceased was buried the very next day, on April 1st, 1760, in accordance with an ancient custom. He was laid into the Erberg family tomb beside his beloved wife, where he had reserved a spot for his coffin. A premonition of death prompted Raigersfeld to write a codicil to his testament in November 1759. He already composed his will in Vienna in 1746, in which he left a few possessions and some money to his distant relatives and donations to his servants in the amount of a quarterly income. He asked his brother-in-law Wolf Daniel Erberg, the executor of his will and guardian of his son Michael, to prevent his sons from fal ing out over the inheritance. Michael moved to him, where he prepared for his studies in Vienna, while Johann Lukas executed the provisions of his father’s wil , took care of the house, and pursued his career. Raigersfeld divided among sons most of his and his wife’s jewelry. All of them were also the main and equal heirs. In accordance with the general custom for clerics, Raigersfeld left Franz Borgia a one-third share or a one-twelfth of net estate. The sons agreed with their father’s idea to sel the family palace to their uncle Wolf Daniel Baron Erberg. By then, they had already largely broken their ties with Ljubljana and the apartment, and joint ownership of the inherited property made the house administration a complicated task. Besides, they all faced financial difficulties. Therefore, it was already in July 1760 that they sold their uncle the palace with the barn adjacent to the wall and the woodshed, as well as most of the furniture, portraits, and other movable property in the value of 20,400 gulden. After he left his office at the provincial court in 1763, Erberg took on the life of a seignior and successful annuitant. On his death in 1783, he also left more property in Ljubljana and at Dol than he had inherited from his father. In 1816, Wolf Daniel’s son Joseph Kalasanc (1771–1843) sold the Raigersfeld palace for 16,000 gulden and 100 ducats, an amount corresponding to its value on Raigersfeld’s death. In a little over fifty years, the house lost much of its luster, even though Joseph Kalasanc renovated at least its façade in 1798. He preferred to stay at Dol with his family; moreover, after 1804, he spent most of his time in Vienna serving as a court chamberlain and then in 1809–1814 as the tutor of the heir to the throne, Archduke Ferdinand. Wolf Daniel Erberg maintained contacts with his nephews, the Raigersfelds, even after they moved abroad. During the first years, he regularly exchanged letters with Johann Lukas until the latter set out for England. However, he held the most consistent and longest correspondence with Franz Borgia. Erberg retained al Raigersfeld’s subtenants in the building and settled new ones, including his nephews, the Raigersfelds. Due to their continuous absence, they needed little space in the house and moved out a few years later. Over the next two centuries, the building at Mestni Trg 17 changed several owners. Since 1952, it has housed the Slovenian 92 | SUMMARY Theater Museum (part of the Slovenian Theater Institute from 2014 onward). The recent restoration has given it a splendid appearance, albeit not according to Raigersfeld’s plan and desires. ABOUT DIARIES THE CONCEPT, CONTENT, AND APPEARANCE OF THE DIARIES Raigersfeld first embarked on diary writing at a young age. The records from that period are fragmented and disorganized, revealing his inclination toward keeping a retrospective chronology of his family’s life. About 1732 or a little later, he wrote a sixty-two-page-long chronicle “Kurze Nachricht”, in which he summarized the major life events from his birth in 1697 until his appointment as the commissioner for regulating Inner Austrian tol tariffs in 1732. Although he planned to carry on with the chronicle one day or for his descendants to do so, neither came to pass. Subsequently, he completed the chronicle with a folio containing abstracts from the lost diary of 1725. This record bears a detailed description of his first encounter with his future wife in Ljubljana and of their marriage preparations in the ensuing months. A fragment, penned in August 1735, has been preserved for the time of his service in the Intendancy in Trieste. Likewise brief and disorganized are the diary records from Vienna between August 8th and September 25th, concerning the preparation of a report on the Inner Austrian tol tariffs for the “Austrian Court Chamber”. Raigersfeld subsequently placed them at the end of a thin volume, titled “Nota”. The latter was then incorporated (but not bound) into a comprehensive volume containing files of Raigersfeld’s acquaintances, now archived under the title “Notata Raigersfeld I.” Raigersfeld final y decided to keep a more regular diary in the early fall of 1739, on his appointment as the councilor of the “Austrian Court Chamber”. First, he wrote a prologue (“Journal”), in which he set forth the reasons, objectives, and the significance of his writings. Then, he provided a brief depiction of his career in the light of frictions that he faced in the office between 1732 and 1739. He complained that the irregular recordkeeping adversely affected his work and resolved to thenceforth take note of all events for career purposes, regardless of structure and style. The records would benefit everyone, especial y his progeny, by giving them insight into his world and life. It is then that diary keeping became his regular habit. The diaries preserved from 1739–1740, 1746–1756, and 1758–1759 are almost identical in structure and external appearance: the time of daily events is divided into morning, noon, afternoon, and evening. Although different parts of the day are usual y presented in their respective paragraphs, some events are also combined to make up shorter entries. Sometimes, Raigersfeld paid great attention to detail, specifying, for example, sums of money, personal names, the sequence of events, and so forth. At other times, he presented major events in but a few words. The diaries are written on sheets of paper in folio format. Rather than cal igraphic, the writing is a subjectivized office cursive featuring many abbreviations. In addition, Raigersfeld’s use of language was far from exemplary. All his diary and reflective writings are rife with orthographic errors. Perhaps this is due to his prolonged absence from the Austrian provinces in his youth, including his studies and work in Italy. Once enough sheets (about 450 folios) had been written, they were bound and cased. Later, Raigersfeld did the same with the records from 1751–1756. On the other hand, those from 1757–1759 were ready for binding, considering the structure. The records for 1757, which must have been written over a hundred folios, were lost. Likewise lost are sheets fil ed in 1760, given the very high likelihood that Raigersfeld also kept his diary at least until the beginning of March that year. | 93 SUMMARY THE FATE OF THE DIARIES AFTER 1760 According to the stipulations of Raigersfeld’s will from 1746, the library and the archive were not to be divided among the heirs. Holding no less than 2,000 titles in 1760, his library was the second largest private library in the province. Together with the manuscripts and documents, it was to be passed on to his oldest son. However, none of his children found his writings as consequential as he had anticipated. Nor did they have time to organize and safeguard, let alone read them. The library and the archive were to be passed into the administration of the oldest son Maximilian, who was a military officer serving abroad. Maximilian took a few books that remained part of his library, but none of his father’s manuscripts, which are mentioned neither in his probate inventory nor in the bidding list. Because of his long absence soon after 1760, the guardianship of the father’s library, and writings passed on to the second oldest and educated son Johann Lukas. However, he soon set out for England, where he lived, almost without interruption, from 1766 until his death in 1819, and was therefore in no position to move his father’s library and archive. After 1770, he entrusted them to his brother Michael, who had just returned to Ljubljana—only to set out for Galicia in 1774 and return home no earlier than 1779. Until then, Maximilian kept an eye on his father’s library and the archive in Michael’s next-door apartment in the family house. No later than July 1760, the brothers sold the house to their uncle Wolf Daniel Erberg, who rented them a few rooms. Michael died in 1783, leaving his property to the rest of his brothers. His will and probate inventory make no mention of his father’s archive and manuscripts—perhaps understandably so because he had never formal y administered them. In 1781, he donated the books to the lyceum library in Ljubljana on behalf of his brother Johann Lukas, with the right to recover possession of the books. After neither Johann Lukas nor his descendants did so, the books remained in the possession of the state. The manuscripts were formal y never part of the library holdings, nor were they ever referred to in any official act. After 1783, most remained in Maximilian’s hands until they were passed on to his brother Franz Borgia in 1788, on his final return to Ljubljana. The educated cleric took great care of the archival materials, which have been largely preserved to present day. Perhaps he was the only son who read Raigersfeld’s diaries; he even added a few brief remarks to complete some of his father’s documents and genealogical lists. It is also likely that he divided his father’s archive into twenty-three fascicles, bringing together thematical y similar manuscripts and documents. As is evident from the undated archival list, part of his father’s diaries had already been lost; however, Franz Borgia stil held those for 1725–1728, 1734, 1739, 1744–1745, 1746–1750, and 1751–1756. Possibly, the diaries for the missing years had already been removed from the archive before Raigersfeld’s death or soon thereafter, or when his legacy was sold and donated after 1760. Fol owing the death of Maximilian in 1802, Raigersfeld’s archive passed into the hands of Joseph Kalasanc Baron Erberg. This was a pragmatic move, although contrary to the stipulations of Raigersfeld’s wil , as Johann Lukas was still alive at that time († 1819). In 1815 at the latest, all the Erbergs’ archival records were transferred to the family manor at Dol near Ljubljana, after Joseph Kalasanc sold the Raigersfelds’ palace in 1816 and moved with all his possessions to Dol. Joseph Kalasanc maintained occasional contacts with his cousin Johann Lukas between 1800 and 1807 and with his son John Jeffrey between 1822 and 1825. The Englishmen failed to show a timely interest in their father’s or, rather, grandfather’s manuscripts. Later, Joseph Kalasanc also made an inventory of Raigersfeld’s archival records, which were then divided into thirty-six fascicles and fifteen books, an arrangement that has been preserved to present day. Joseph Kalasanc’s son and heir, Joseph Ferdinand, died in 1847, passing the inheritance to his sisters Maria Katharina († 1853) and Antonia Katharina († 1878), who was married to Giovanni Ludovico Count Attems-Petzenstein from Podgora (Piedimonte) near Gorizia. The sisters instantly sold a few documents from Raigersfeld’s archive to the “Carniolan Historical Society” (. Part of the Erbergs’ materials and books were lost over the fol owing decades. In 1878, Antonia Katharina and her son Sigismondo Count Attems decided to sell off all the Erbergs’ archival col ections held at Podgora Manor. Before that, the materials were inspected by the historian Arnold Luschin von Ebengreuth, who only mentioned “two thick volumes” of diaries for 1746–1756 and 1758–1759. He sent a few Raigersfeld’s manuscripts to the Vienna Court Library, the Military Archive, and the State Archive 94 | SUMMARY in Vienna. There were no diaries among the materials sent. According to Luschin, the last Erbergs took a significant number of important manuscripts from Raigersfeld’s archive and incorporated them into their own “historical col ection.” The materials referred to by Luschlin did not include Raigersfeld’s diaries. Thus, the only Raigersfeld’s diaries known today are those covering a few days in 1735, a month and a half in 1738, four months in 1739 and 1740, respectively, and the ful periods of 1746–1750, 1751–1756, and 1758–1759. This does not imply that there were no other diaries in Raigersfeld’s archive in 1878 or 1880, when Attems sold a significant portion of the Erberg archives to the “Carniolan Provincial Assembly” for 1,000 gulden. After 1878, Attems sold part of the materials to private buyers and antique shops in Vienna and Graz and kept for himself a few manuscripts and prints (a few also from Raigersfeld’s archive) as well as the major portion of art object from the Erberg col ection. These currently form part of the Attems’ private archive at Ločnik (Lucinico) near Podgora. (Podgora Manor was destroyed during the First World War.) Since 1945, the main Erberg archive and special col ections have been held by the Archive of the Republic of Slovenia. In 1958–1964, the materials were final y organized and inventoried by Ema Umek, who compiled the “Dol Manor Archive” ( Graščinski arhiv Dol) by combining the Dol archives (the Erbergs archive) and special col ections comprising the archives of the noble families Strassoldo, Neuhaus, Gal enberg, Raigersfeld, and Breckerfeld. She retained the division of documents into thirty-six units containing several fascicles. I fol owed her arrangement, inventory numbers, and a more recent pagination of documents in ful . EDITION CONTENT The edition of Raigersfeld’s diary and chronicle records features the fol owing chronological sequence: • “Kurze Nachricht,” 1697–1732; 22.5 x 32.5 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 201, pp. 1–62). • “Extract aus meinen diari s,” January 9th–March 10th, 1725; 22 x 32.7 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 201, pp. 102–103). • “Diaria,” August 25th–31st, 1735; 22 x 32.5 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, pp. 630–631). • “Notata,” August 8th–September 25th, 1738; 22 x 32.6 cm (AS, Manusc. I/47r, pp. 42–46). • “Journal,” s. d. (before September 27th, 1739); 19.7 x 28.8 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, pp. 1–8). • “Diaria,” September 27th–30th, 1739; 19.6 x 28.5 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, p. 632). • “Diaria,” October 1st, 1739–January 6th, 1740, March 3rd–April 18th, 1740; 20.1 x 29 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, pp. 633–672). • “Diaria,” January 1st, 1746–December 31st, 1750; 22.5 x 33.7 cm (AS, Gr. Dol, vol. 165, pp. 1–883). • “Diaria,” January 1st, 1751–December 31st, 1756; 22 x 33.7 cm (AS, Gr. Dol, vol. 166, pp. 1–958). • “Diaria,” January 1st, 1758–December 31st, 1759; 22.5 x 33.7 cm (AS, Gr. Dol, fasc. 199, pp. 1–602). All texts are available online at: https………… PRINCIPLES, PROBLEMS, AND PARTICULARITIES Editing the chronicle and the diaries, despite fine handwriting and straightforward text, was not a routine task. Raigersfeld wrote in German and incorporated foreign words and clauses into German sentences using their own respective scripts: humanist cursive (Slovenian), “cancel aresca” (Italian), “round hand” (English), and “lettres rondes” (French); German texts were written in the German Late Baroque cursive script, common in administrative documents. A special problem was transcribing foreign words. Raigersfeld frequently wrote the initial part of the word in French, Latin, or Italian and completed it in German and in german cursive. This was not an uncommon practice in his time. In such cases, I needed to determine whether it was a foreign word, or a loanword already incorporated into the German language. In the latter case, I resorted to noun capitalization. The inconsistent use of capitalization is also a standard problem in German texts produced before the mid-eighteenth century. Because most records date to the period after 1750, I adapted Raigersfeld’s use of | 95 SUMMARY capitalization to modern German and the ecdotic practice. I also tried to eliminate inconsistencies in writing German compound words. Misplaced word stresses in Italian and French words were only corrected where their use might interfere with the correct understanding. In German texts, I replaced the vowel u in word-initial position with the letter v or the letter v with u, according to the phonetic principle. Only personal names and place names were transliterated by faithful y fol owing the original text, and I also left umlaut diacritics above vowels in their original form, although they were frequently misplaced. Raigersfeld often misspel ed the German definite articles die and der, the personal pronouns mich and mir, and so forth. I further corrected misspel ings in the genitive, dative, and accusative cases where abbreviated forms were used. I did not, however, intervene in what appeared to be erroneously used articles, but where the gender was indicated merely with the use of the preposition: for example, when the author wrote about his visit “bey der Graf Aursperg,” referring to Count Auersperg’s wife (hence, “Gräffin” would be the correct noun). Raigersfeld used the preposition von instead of the correct vor almost without exception, and sometimes he failed to distinguish between von and aus. On the other hand, the preposition vor was consistently used instead of the correct für. I did not change these peculiarities because they do not affect the reader’s understanding of the text. For a similar reason, I also retained the characteristic (and mostly unnecessary) use of the letter ß instead of the modern long s—even as sß and ßß (instead of the modern s or ß). Taking a slightly different approach than other editors of historical texts, I employed various types of brackets for editor’s additions. Because Raigersfeld frequently resorted to the round brackets (), which are still common today, I could not use them for my interventions. Instead, I enclosed his insertions or corrections (most often added above the struck-through original text) in asterisks * *. I moved his subsequent and even fewer explanatory remarks from the margins into the footnotes. The same intervention was made with the extremely rare annotations by other people. I used the square brackets [ ] to enclose the il egible segments, spaces indicating missing words that Raigersfeld left unfil ed, and spaces for my reliable edito-rial reconstructions [word, syl able, or several words]; wherever necessary, I described these in the notes. The angle brackets 〈 〉 were used to enclose the missing words, syl ables, or letters that can be identified with certainty and that are indispensable for understanding the text or when there is no doubt that Raigersfeld left them out due to his carelessness. I retained the original closing parenthesis , which Raigersfeld used in addition of numerical items from individual indents. Raigersfeld was likewise careless with spel ing personal and place names. When writing Italian names, he sometimes oscil ated between the German and Italian variants. This does not affect the reader’s understanding unless he shortened the names by suspension or contraction. In such cases, I decided on a case-by-case basis: if, for example, a name was shortened into Ant. , I transcribed it into Anton; if the author used the form Anto. , I assessed that he probably referred to the Italian name Antonio, with the final o signifying a contraction rather than a suspension in the sense of Anto—hence, Anto/ni/o. All resolved personal and place names are enclosed in slashes / /. Raigersfeld also used other kinds of abbreviations and sigla, especial y in status titles and occupational designations. While not resolving the former in the desire to retain the original style and because they are clear enough, I did harmonize the method of their writing (see the list of abbreviations). All abbreviated occupational or, rather, professional titles are resolved but not also the stil -established abbreviated academic titles and honorifics, etc. I, moreover, resolved al standard sigla and abbreviations: consonant doubling (e.g., mm), marked in the manuscript with a bar above the letter, the shortened syl ables - er-, words abbreviated using sigla (e.g., u. for und, v. for von, etc.) as well as most suspended and contracted words. The resolved abbreviations in the edition are not specifical y marked. I retained the standard abbreviations for currency and measurement units, for example, lb. ( libra or pound), fl. ( Gulden), and kr. ( Kreuzer), den. ( denarius, Pfenig) etc. All are harmonized and consistently put after the number or the sum, regardless of their original order. Nevertheless, I resolved a few currency and measurement abbreviations (see the list of abbreviations). To demonstrate the author’s style, I retained the 96 | SUMMARY manner of writing ordinal numbers, for example, 3-mahl (instead of dreimahl), 2do (instead of secundo), etc. Similar holds for hundreds and thousands in their original forms 1/c and 1/m, respectively, etc., and for per-centages (e.g., as 5 per % for 5%). For the sake of clarity, I used commas as decimal separators in thousands and mil ions (e.g., 1.000.000), which are most often not featured in the original. I resolved the abbreviated dates, most of which are shortened names of months, for example, 8ber as October, or indications of years, for example, 740 (or 40) as 1740. I transliterated days in the month in their original form, for example, as 3. or 3ten, etc. Whereas the original notation of hours is retained without using periods as time separators, I harmonized the abbreviated forms of hours and minutes written together; Raigersfeld most often did not insert zeros in notating the first ten minutes (between 0.1 and 0.9) and wrote, for example, “8 hours and 5 minutes” as 8.5. I modernized such annotations, in this case into 8.05. I used the semi-bold font to highlight the original dates of diary records (day, sometimes also month), consistently stated in the left margin. In the record “Kurze Nachricht,” I only used the semi-bold font to highlight those written in the left or right margin of the body text but not also the few dates that were subsequently penciled in the margins and sometimes helped me reconstruct the missing dates. I modernized the punctuation for a better understanding of excessively long clauses that Raigersfeld most often did not complete with punctuation marks. The “quotation marks” were used to enclose the few indirect quotations made by Raigersfeld’s interlocutors or himself, even though Raigersfeld himself most often did not; sometimes, I only the colon was used before the quotation. In some enumerations, I employed the modern colon and semi-colon, which were still unknown to Raigersfeld. Whereas my other additions include reasonably used dashes, I abandoned the original division into paragraphs, which tended not to correspond to the thematic division of the writings. Therefore, I combined some paragraphs and broke others apart. Large numerical tables were retained in their original form, a few were simplified graphically, and all were arranged. I added a dash bul et to individual indents that Raigersfeld did not specifical y mark or number. For the sake of clarity, I wrote the tabular sums of totals using the semi-bold font, even though they were not highlighted in the original. I consistently omitted indicating subtotals on a page where the table extended onto the next page or column. Shorter quasi-tabular records, if not containing sums, were transcribed as plain text, also using semi-colons and el ipses. Satisfied with dates, Raigersfeld ordinarily did not number pages. For pagination, I considered the last archival numbering added in pencil, which is the most consistent—but not without errors, to which I pointed in the notes. The pagination probably dates to the end of the nineteenth century or the first half of the twentieth century. I also corrected the wrong sequence of a few folios in the codex for 1751–1756. The folios may have been mixed up during binding, which took place when Raigersfeld was still alive. Because the contents of the diaries are largely comprehensible even without major interventions in Raigersfeld’s writing peculiarities, I retained some of his most extraordinary grammatical and semantic errors. In other cases, it was necessary to correct them and point to them in the notes with sic! In such instances, I most often limited myself to the physical features of the text and the paper (damage, il egibility, subsequent corrections, additions, etc.). Persons and places have been identified and localized in the register of names and places. I did not create a table of contents, as it would be too extensive due to the extremely varied content and scope of the diaries and the very different interests of the readers. The reader can do the content search himself, which is enabled by the electronic format of the edition. You can also find an explanation of the content in my monograph on Raigersfeld, which is largely based on diaries. | 97 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI Arhiv Republike Slovenije (ARS) Deželno glavarstvo na Kranjskem (Glavarstvo, AS 7)323 Dvorna komisija za dobrodelne ustanove za Kranjsko, 1749–1794 (Dobrodelne ustanove, AS 10) Dvorna navigacijska komisija za plovbo po Savi in Ljubljanici, 1736–1758 (Navigacija, AS 8) Dvorna komisija za komerčne zadeve v Ljubljani, 1747–1774 (Konses, AS 9) Graščinski arhivi (Gr.): Dol pri Ljubljani (AS 730)324 Osebni in rodbinski fondi: Zois, pl. Edelstein (Zois, AS 1052) Reprezentanca in komora za Kranjsko v Ljubljani, 1747–1763 (Reprezentanca, AS 6) Zbirka načrtov (Načrti, AS 1068) Zbirka rokopisov (Rokopisi, AS 1073) Zbirka plemiških diplom (Diplome, AS 1064) Zbirka zapuščinskih inventarjev deželnega sodišča v Ljubljani (Inventarji, AS 309) Archivio privato d‘Attems, Lucinico/Ločnik pri Gorici (APAG) Das Geschlecht der Attems Archivio di Stato, Trst (AST) C. R. Consiglio Capitaniale del e Unite Contee di Gorizia e Gradisca (1754–1777) C. R. S. Cesarea Regia Suprema Intendenza Commerciale per il Littorale in Trieste (1748–1776) Archivio di Stato, Gorica (ASG) Archivio Attems-Cossar Archivio storico Coronini Cronberg Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK) Rokopisni oddelek (Rkp . ): Zois, Žiga, Ostalina Bibliothecae Sigismundi liberi baroni de Zois catalogus. Laibach 1821 (sign. 667) Österreichisches Staatsarchiv, Dunaj (OeStA) Finanz- und Hofkammerarchiv (FHKA) Alte Hofkammer (AHK): Hoffinanz Innerösterreich (HFIÖ) Akten; Hoffinanz Innerösterreich Miszel en (HFIÖ Misz); Geheime Finanzkonferenz (GFK); Gedenkbücher (GB) Neue Hofkammer- und Finanzministerium ( NHK): Alter Komerz (AK) Akten; Bankale (Baale) Akten 323 V nadaljevanju so v oklepajih okrajšane oblike arhivskih fondov v ARS, ki se navajajo v opombah, ter njihove uradne signature, če jih imajo. 324 Pri navajanju gradiva iz tega fonda zaradi pogostnosti v opombah nisem uporabljal kratice »ARS, AS Gr. Dol«, marveč le št. knjige ali fascikla in pagine. | 99 Viri in literatura Krain; Kommerz Litorale (Lit) Akten; Kommerz Innerösterreich (IÖ) Akten; Kommerz Miszel en (Misz) Akten Sonderbestände, Sammlungen und Selekte (SUS): Aktennachlässe und Personenbezogene Sammlungen (NL); Karten- und Plansammlung (KS) Genie- und Planarchiv (GPA) Inland C III; Patente (Patente); Verschiedene Vorschläge (VerschVorschläge) Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHStA) Kabinettsarchiv (KA): Alte Kabinettsakten (AKA) Länderabteilungen (LA) - Österreichische Akten (ÖA): Triest, Istrien, Fiume und Küstenland (Triest); Innerösterriechische Grenzakten Sonderbestände (SB): Coronini-Cronberg Kriegsarchiv (KA) Karten- und Plansammlung (KPS) Genie- und Planarchiv (GPA) Inland C III Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (StLA) Innerösterreichische Hofkammer Innerösterischische Regierung Körperschafts- und Privatarchive (KPA): Nachlässe L: Luschin von Ebengreuth, Nachlass (N Luschin) Herrschaftarchive A: Archiv Attems (HA Attems) OBJAVLJENI VIRI IN STARI TISKI Archivio Strassoldo – Vil anova: Inventario. Tipkopis. Elektronska izdaja: http:/ www.sa-fvg.archivi.beniculturali.it/fileadmin/inventari/archivi_privati/Strassoldo-Villanova__famiglia._Inventario__Coop._archi-visti_paleografi__1988_.pdf [18. 12. 2021] Aus der Zeit Maria Theresias . Tagebuch des Fürsten Johann Josef Khevenhül er-Metsch, 1742–1776: Bd. 1, 1742–1744; Bd. 2, 1745–1749; Bd. 3, 1752–1755; Bd. 4, 1756–1757; Bd. 5, 1758–1759; Bd. 6, 1764–1767; Bd. 7, 1770–1773; Bd. 8, 1774–1780. Izd. Hans Schlitter, Hans Wagner, Johann Josef Khevenhül er-Metsch, Maria Breunlich-Pawlik, Rudolf Khevenhül er-Metsch. Wien-Leipzig: Adolf Holzhausen, Wilhelm Engelmann, 1907–1972. Braun, Giacomo: I diari di Antonio Scus a. 1: 1732–1738; 2:1739–1749. Trieste: Tipografia Lloyd Triestino, 1929–1930, 1931. Breunlich, Maria – Mader, Marieluise (izd.): Karl Graf von Zinzendorf. Aus den Jugendtagebüchern 1747, 1752 bis 1763. Veröffentlichungen der Kommission für Neuere Geschichte Österreichs, Bd. 84. Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag 1997. Floriantschitsch de Grienfeld, Joannes Disma: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, Jus u, Sumptu‘que Inclitorum Provinciae Statuum geometrice exhibita. Labaci: Abraham Kaltschmidt, 1744. Elektronska izdaja: [URN:NBN:SI:IMG-E8QMOY7V from http:/ www.dlib.si] (= list 03) [23. 11. 2019]. Gestrin, Ferdo – Mihelič, Darja (izd.): Tržaški pomorski promet 1759/1760. Viri za zgodovino Slovencev 12. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, 1990. Holz, Eva (izd.): Henrik Costa, Ljubljanski kongres 1821 / Tagebüch geführt während des Congress in Laibach von Heinrich Costa. Ljubljana: Nova revija, 1997. Iona, Maria Laura: C. R. Consiglio Capitaniale del e Unite Contee di Gorizia e Gradisca (1754–1777). Inventario n. 6. Elektronska izdaja: https:/ archiviodistatotrieste.it/wp-content/uploads/patrimonio/Inventari/6_-Consiglio-capitaniale-unite-contee-Gorizia-e-Gradisca.pdf [10. 6. 2020]. Iona, Maria Laura: C. R. S. Cesarea Regia Suprema Intendenza Commerciale per il Littorale in Trieste (1748–1776). Inventario n. 19. Elektronska izdaja: https://archiviodistatotrieste.it/wp-content/uploads/patrimonio/ Inventari/19-intendenzacommerciale.pdf [10. 6. 2020]. Klingenstein, Grete – Faber, Eva – Trampus, Antonio (izd.): Die Tagebücher des Gouverneurs Karl Graf Zinzendorf 1776–1782. Europäische Aufklärung zwischen Wien und Triest. 4 Bände.Veröffentlichungen der Kommission für Neuere Geschichte Österreichs, Bd. 103/1–4. Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag 2009. 100 | Viri in literatura Meneghel, Cristiano – Pil on, Lucia (izd.): Notabilia quaedam. I diari dei notai Valentino e Matteo Dragogna. Fonti e studi di storia sociale e religiosa 17. Gorizia: Istituto di storia sociale e religiosa, 2019. Pil on, Lucia: Archivio familiare Coronini Cronberg – Gorizia. Partizione Atti e documenti. Gorizia: 1993. Tipkopis. Elektronska izdaja: http:/ www.archiviodistatogorizia.beniculturali.it/asgo/inventari/atti-e-documenti [10. 8. 2018]. Steska, Viktor (izd.): J. G. Thalnitscher von Thalberg, Annales Urbis Labacensis, Metropolis Inclyti Ducatus Carnioliae … Von Anno 1660 … biss 1718. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 9 (1901), str. 18–32, 69–98, 141–186. Supplementum Codicis Austriaci II. Sammlung Oesterreichische Gesetze und Ordnungen, wie solche von Zeit zur Zeit ergangen und publiciret worden, so viel deren von Jahr 1721. bis auf hoechst-traurigen Tod-Fall der Roemisch-Kayserlichen Majestaet Caroli VI. aufzubringen waren (izd. Sebastian Gottlieb Herrenleben). Wien: Johann Thomas Trattner, 1752. Umek, Ema: Erbergi in dolski arhiv. 1, 2. Publikacije Arhiva Republike Slovenije, Inventarji, Graščinski Arhivi 5. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1991, 1992. Uršič, Milena (izd.): Jožef Kalasanc Erberg in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Razred za filološke in literarne vede, Dela 28, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 6. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1975. Vrhovnik, Ivan (izd.): Iz dnevnika Blaža Blaznika. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 16 (1906), str. 146–166; 17 (1907), str. 15–32, 86–110; 18 (1909), str. 170–185. LITERATURA Anžič, Sonja: Skrb za uboge v deželi Kranjski. Socialna politika od srede 18. stoletja do leta 1918. Gradivo in razprave 22. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2002. Beer, Adolf: Die Zollpolitik und die Schaffung eines einheitlichen Zollgebietes unter Maria Theresia. Mittheilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 14, 1893, str. 237–326. Berčič, Branko: Avstrijska bibliotečna instrukcija iz leta 1778 in ljubljanska Licejska knjižnica. Knjižnica 51, posebna izdaja (2007), str. 15–21. Bobič, Pavlina: Jeffrey Raigersfeld. Andrej Rahten (ur.), Tvorci slovenske pomorske identitete. Zbirka Življenja in dela 6 (2010). Ljubljana: Založba ZRC, str. 209–224. Borisov, Peter: Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem. Razred za medicinske vede, Dela 1. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. Brückmül er, Ernst: Triest und Österreich im 18. Jahrhundert. Österreichische Osthefte 27 (1985), št. 3, str. 300–330. Busch, Helmut: Unerwünschte Ernährungseffekte. Beispiele aus der Medizingeschichte. V: Irmgard Bitsch et alii (izd.), Es en und Trinken in Mittelalter und Neuzeit. Vorträge eines interdisziplinären Symposions vom 10.–13. Juni 1987 an der Justus-Liebig-Universität Gießen. Sigmaringen: Jan Thorbecke Verlag, 1990, str. 149–156. Coe, Sophie D.; Coe, Michael D.: The True History of Chocolate. London: Thames and Hudson, 1996. Cova, Ugo: Trieste e il suo Hinterland in epoca austriaca. Rapporti economico-istituzionali con Carinzia, Stiria, Carniola, Gorizia, Istria e Veneto. Civiltà del Risorgimento 75. Udine: Del Bianco, 2005. Cvirn, Janez: Družabno življenje celjskega meščanstva v 19. stoletju. V: Tatjana Badovinac et ali (ur.), To in ono o meščanstvu v provinci. Celje: Pokrajinski arhiv, 1995, str. 26–33. Čeč, Dragica: Reforme na področju reševanja socialnih vprašanj v 18. stoletju. V: Miha Preinfalk in Boris Golec (ur.), Marija Terezija. Med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Založba ZRC, 2018, str. 363–406. Darovec, Darko: Davki nam pijejo kri. Gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v luči beneške davčne politike (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2004. | 101 Viri in literatura Deschman, Karl: Ueber Funde von gal ischen Münzen und anderer Gegenstände bei Ober-Laibach. Mittheilungen der k. k. Central-Commis ion zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 13 (1887), str. 142–145. Dickson, P. G. M.: Finance and Government under Maria Theresia 1740–1780. Vol. I: Society and Government. Vol. II: Finance and Credit. Oxford: Oxford, Clarendon Press, 1987. Faber, Eva: Litorale Austriaco. Das österreichische und kroatische Küstenland 1700–1780. Schriftenreihe des Historischen Instituts 5, Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchives 20. Trondheim-Graz: Steiermärkisches Landesarchiv, 1995. Hazard, Paul: Evropska misel v XVIII. stoletju. Od Montesquieuja do Lessinga. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960. Helmedach, Andreas: Das Verkehrs ystem als Modernisierungsfaktor: Stras en, Post, Fuhrwesen und Reisen nach Triest und Fiume vom des 18. Jahrhunderts bis zum Eisenbahnzeitalter. Wien: Böhlau, 2008. Hochedlinger, Michael: Die Maria-Theresianische Staatsreform. V: Michael Hochedlinger, Petr Mat‘a, Thomas Winkelbauer (ur.), Verwaltungsgeschichte der Habsburgermonarchie in der Frühen Neuzeit. Bd. 1: Hof und Dynastie, Kaiser und Reich, Zentralverwaltungen, Kriegswesen und landesfürstliches Finanzwesen, Teilband 1. Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung 62. Wien: Böhlau Verlag, 2019, str. 551–564. Jäckel, Joseph: Neueste Europäische Münz-, Mas und Gewichtskunde 1, 2. Wien: Verlage bei Carl Gerold, 1828. Klingenstein, Grete: Beetwen Mercantilism and Physiocracy. Stage, Modes, and Functions of Economic Theory in the Habsburg Monarchy, 1748–63. V: Charles W. Ingrao (ur.), State and Society in Early Modern Austria. West Lafayette: Purdue University Press, str., 181–214. Walter Klingenstein, Grete: Sozialdisziplinierung und ökonomische Probleme in der Theresianischer politik. V: Luigi Tavano in France M. Dolinar (ur.), Carl Michael von Attems. Erster Erzbischof von Görz (1752-1774). Zwischen der römischen Kurie und dem Reich der Habsburger. II. Kongressakten. Gorizia: Instituto di Storia Sociale e Religiosa, Instituto per gli Incontri Culturali Mitteleuropei, 1990, str. 83–91. Kodrič Dačić, Eva: Linhart in ustanovitev prve javne znanstvene knjižnice na Kranjskem. V: Ivo Svetina et alii (izd.), Anton Tomaž Linhart. Jubilejna monografija ob 250-letnici rojstva. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej; Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 2005, str. 351–378. Kokole, Metoda: Italian Operas in Ljubljana in the Seventeenth and Eighteenth Centuries. V: Alberto Colzani et alii (izd.), Il teatro musicale italiano nel Sacro Romano Impero nei secoli XVII e XVIII. Contributi musi-cologici del Centro Richerce del ‘A.M.I.S. – Como 12. Como: A.M.I.S., 1999, str. 264–291. Korošec, Branko: Naš prostor v času in projekciji. Oris razvoja zemljemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem. Ljubljana: Geodetski zavod SR Slovenije, 1978. Kos, Dušan: O melanholiji, karierizmu, nasilju in žrtvah. Tržaška afera Gal enberg 1740 (Knjižnica Annales 37). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2004. Kos, Dušan: Borba slovenskih fantov in deklet za svobodo. Prepletanje in spopadanje patriarhalne prisile z ljubeznijo in poročnim konsenzualnim principom na Slovenskem v obdobju poznega fevdalizma. Zgodovina za vse 16 (2009), št. 1, str. 5–39. Kos, Dušan: Politika, kariera, zasebnost. Miselni svet in kariera kameralista in svetovljana Franca Henrika barona Raigersfelda (1697–1760) v luči njegovih gospodarsko-političnih elaboratov, službenih in privatnih zapisov. V: Darja Mihelič (ur.), Vizija raziskav slovenske gospodarske in družbene zgodovine. Ljubljana: Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2014, str. 245–254. Kos, Dušan: Zgodovina morale 1. Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. Thesaurus memoriae, Dissertationes 10. Ljubljana: Založba ZRC, 2015. Kos, Dušan: Zgodovina morale 2. Ljubezenske strasti, prevare in nasilje ter njihovo obravnavanje na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. Thesaurus memoriae, Dissertationes 12. Ljubljana: Založba ZRC, 2016. Kos, Dušan: Deželne imenjske knjige in socialna mobilnost plemstva do terezijanske davčne rektifikacije sredi 18. stoletja. V: Boris Golec (ur.), Družbena in identitetna mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim 102 | Viri in literatura vekom in 20. stoletjem. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Založba ZRC, 2019, str. 65–100. Košir, Matevž: Od kmeta do barona – iz Rakovice do Londona. V: Drago Štefe (ur.), Kranjski zbornik 2000. Kranj: Mestna občina Kranj, 2000, str. 78–88. Lebeau, Christine: Die Tägebücher des Grafen Karl von Zinzendorf. V: Josef Pauser et alii (izd.), Quellenkunde der Habsburgermonarchie (16.–18. Jahrhundert). Ein exemplarisches Handbuch. Mitteil ungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband 44. Wien, München 2004, str. 796–800. Locke, John: Dve razpravi o oblasti. Pismo o toleranci. Knjižna zbirka Temeljna dela. Ljubljana: Krtina, 2010. Luschin-Ebengreuth, Arnold: Die Sammlungen des Schlosses Lustthal bei Laibach. Mittheilungen der k. k. Central-Commis ion zur Erforschung und Erhaltung der Kunst- und Historischen Denkmale, N. F. 7 (1881), str. 96–104. Luschin-Ebengreuth, Arnold: Die Freiherren von Raigersfeld. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 11 (1930), str. 36–42; 12 (1931), str. 18–32; 14 (1933), str. 104–108. Mal, Josip: Stara Ljubljana in njeni ljudje. Kulturnozgodovinski oris. Ljubljana: Mestni muzej v Ljubljani, 1957. Martina, Alessandra: Archivio del a famiglia Attems. V: Luigi Tavano in France M. Dolinar (ur.), Carl Michael von Attems. Erster Erzbischof von Görz (1752-1774). Zwischen der römischen Kurie und dem Reich der Habsburger. I. Einführende Studien. Gorizia: Instituto di Storia Sociale e Religiosa, Instituto per gli Incontri Culturali Mitteleuropei, 1988, str. 89–95. Mat‘a, Petr: Tagebücher. V: Josef Pauser et alii (izd.), Quel enkunde der Habsburgermonarchie (16.–18. Jahrhundert). Ein exemplarisches Handbuch. Mitteillungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, Ergänzungsband 44. Wien, München 2004, str. 767–780. Mayer, Franz Martin: Die Anfänge des Handels und der Industrie in Oesterreich und die orientalische Compagnie. Innsbruck: Verlag der Wagner‘schen Universitäts-Buchhandlung, 1882. Mihelič, Darja: Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 27, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. Ljubljana: 1985. Montesquieu: O duhu zakonâ. I, II. zv. Marija Spajić (prev.) po izdaji Éditions Garnier Frères, Paris, 1949. Zagreb: Demetra, Filosofska biblioteka Dimitrija Savića, 2003. Mül ner, Alfons: Die Zukunft der Stadt Laibach. Argo 6 (1899), št. 2, str. 31–35. Müllner, Alfons: Geschichte des Eisens in Inner-Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhuderts. Erste Abteilung: Krain. Görz und Istrien. Wien und Leipzig: Verlag von Halm und Goldmann, 1909. Niemann, Friedrich Albrecht: Vol staendiges Handbuch der Muenzen, Maße und Gewichte al er Länder der Erde. Quedlingburg und Leipzig: Verlag von Gottfr. Basse, 1830. Obersteiner, Gernot Peter: Theresianische Verwaltungsreformen im Herzogtum Steiermark. Die Repräsentation und kammer (1749–1763) als neue Landesbehörde des aufgeklärten Absolutismus. Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark 37. Graz: Historische Landeskommission für Steiermark, 1993. Pichler, Friedrich: Repertorium der steierischen Münzkunde. III. Band: Die Mittelalterigen und neuen Münzen und Medail en der Steiermark. Grætz: Leuschner & Lubensky‘s Universitæts-Buchhandlung, 1875. Pil on, Lucia: L‘archivio Coronini Cronberg di Gorizia. La schedatura preliminare al ‘ordinamento. V: Laura Casel a in Roberto Navarrini (ur.), Archivi nobiliari e domestici. Conservazione, metodologie di riordino e prospettive di ricerca storica. Udine: Forum Editrice Universitaria Udinese S.r.l., 2000, str. 151–163. Pil on, Lucia: I documenti del a famiglia Attems in archivi Goriziani. V: Emanuela Montagnari Kokelj in Giuseppina Perusini (ur.), Nicolò Pacas i. Architetto degli Asburgo. Architettura e scultura a Gorizia nel Settecento. Gorizia, Edizioni del a Laguna, 1998, str. 151–176. Pivec-Stelè, Melita: Dnevnik Henrika Coste o kongresu Svete alianse v Ljubljani 1821. Zgodovinski časopis 25 (1971), št. 3–4, str. 201–211. Preinfalk, Miha: Dnevnik ljubljanskega prošta Rajmunda grofa Auersperga (1792–1804). Glasnik ZRS Koper 7 (2009), Mednarodni znanstveni sestanek »Priče in pričevanja preteklosti, str. 36–37. Preinfalk, Miha: Plemiške rodbine na Slovenskem. 17. stoletje, 1. del, Od Bil ichgrätzov do Zanettijev. Ljubljana: Viharnik, 2014. | 103 Viri in literatura Prelovšek, Damjan: Ljubljanski baročni arhitekt Candido Zul iani in njegov čas. Razprave 15, Razred za zgodovinske in družbene vede. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1986, str. 69–134. Prelovšek, Damjan: Terezijanski Trst – primer habsburškega uradniškega urbanizma 18. stoletja. Kronika 33 (1985), št. 1–2, str. 28–40. Pribram, Alfred Francis: Materialien zur Geschichte der Preise und Löhne in Österreich. Band I. Veröffentlichungen des internationalen wissenschaftlichen Komitees für die Geschichte der Preise und Löhne. Wien: Carl Ueberreuters Verlag, 1938. Probszt, Günther: Österreichische Münz- und Geldgeschichte von den Anfängen bis 1918. Wien, Köln, Graz: Böhlau, 1983 (2. izd.). Radics, Peter: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor. Laibach: Verlag der Krainischen Sparkasse, 1910. Sandgruber, Roman: Die Anfänge der Konsumgesel schaft. Konsumgüterverbrauch, Lebens tandard und Al tagskultur in Österreich im 18. und 19. Jahrhundert. Sozial- und Wirtschaftshistorische Studien, Bd. 15. Wien: Verlag für Geschichte und Politik, 1982. SBL: Slovenski biografski leksikon 1–4. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1925–1991. Schmidt, Vlado: Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem 1. Ljubljana: Delavska enotnost, 1988. Slokar, Ivan: Zgodovina rokodelstva v Ljubljani od leta 1732 do leta 1860. V: Marjan, Drnovšek (ur.), Ljubljanska obrt od začetka 18. stoletja do srede 19. stoletja. Publikacije Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Razprave 4. Ljubljana: Zgodovinski arhiv Ljubljana, 1977, str. 8–135. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Spessot, Francesco: Libri, manoscritti e pergamene degli Strassoldo di Gorizia. Studi Goriziani 12 (1930), str. 75–130. Steinberg, Franz Anton: Gruendliche Nachricht von dem in dem Inner-Crain gelegenen Czirknitzer See, worinn al e Seltenheiten desselben auf das genaueste aufgeführet und zu mehrerer Deutlichkeit mit verschiedenen Kupfern erklaeret werden. Laibach: Anna Elisabetha Reichardtin, 1758. Reprint z uvodno besedo Branka Korošca: Cerkniško jezero v opisih domačih in tujih avtorjev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. Škerlj, Stanko : Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih. Razred za filološke in literarne vede, Dela 26. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1973. Šorn, Jože: Delovanje komerčnih konsezov. Zgodovinski časopis 24 (1970), št. 1–2, str. 1–20. Šorn, Jože: Ljubljanska suknarna. Zgodovinski časopis 9 (1955), str. 62–87. Šorn, Jože: Merkantilist Franc Rakovec-Reigersfeld (1697–1760). Kronika 3 (1955), št. 2, str. 81–87. Šorn, Jože: Novi podatki o umetninah in umetnikih našega baroka. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 3 (1955), str. 255–256. Šorn, Jože: Obrtništvo v slovenskem prostoru v sedemnajstletju 1758–1775. Časopis za zgodovino in narodopisje 50 (1979), št. 1–2, str. 137–207. Šorn, Jože: Starejši mlini za papir na Slovenskem. Zgodovinski časopis 8 (1954), št. 1–4, str. 87–117. Šorn, Jože: Trst in njegovo neposredno zaledje v prvih treh desetletjih XVIII. stoletja. Kronika 7 (1959), št. 3, str. 148–160. Šorn, Jože: Začetki industrije na Slovenskem. Documenta et studia historiae recentioris IV. Maribor: Založba Obzorja, 1984. Šorn, Jože: Začetki suknarne kranjskih deželnih stanov (odlomek iz našega zgodnjega kapitalizma). Zgodovinski časopis 6–7 (1952–1953), str. 663–685. Štuhec, Marko: Iz Lesc v Ljubljano po francosko. Prispevki k poznavanju jezikovne rabe kranjskega plemstva v prvi polovici 18. stoletja. Zgodovinski časopis 60 (2006), št. 3–4, str. 327–344. Štuhec, Marko: Besede, ravnanja in stvari. Plemstvo na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2009. Tanzer, Gerhard: Spectacle müs en seyn. Die Freizeit der Wiener im 18. Jahrhundert. Kulturstudien, Bibliothek der Kulturgeschichte 21. Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 1992. Tapié, Victor L.: Marija Terezija. Od baroka do razsvetljenstva. Maribor: Založba Obzorja, 1991. Tersch, Harald: Österreichische Selbstzeugnis e des Spätmittelalters und der Frühen Neuzeit (1400–1650). Eine Darstel ung in Einzelbeiträgen. Wien, Köln, Weimar: Böhlau, 1998. 104 | Viri in literatura Umek, Ema: Gradnja kanalov na Ljubljanici v prvi polovici XVIII. stoletja. Kronika 4 (1964), št. 2, str. 82–86. Umek, Ema: Plovba po Savi v 18. stoletju. Zgodovinski časopis 40 (1986), št. 3, str. 233–268. Umek, Ema: Promet po Savi in Ljubljanici. V: Darja Mihelič (ur.), Gestrinov zbornik. Ljubljana: Založba ZRC, 1999, str. 271–278. Umek, Ema: Trgovski promet po Savi v XVIII. stoletju. Kronika 12 (1964), št. 3, str. 194–200. Valenčič, Vlado: Gozdovi in preskrba z lesom v stari Ljubljani. Gozdarski vestnik 12 (1954), str. 178–193. Valenčič, Vlado: Odnosi med ljubljanskim magistratom in državnimi oblastmi ob terezijanskih upravnih refor-mah. Kronika 26 (1978), št. 1, str. 19–27. Valenčič, Vlado: Žitna trgovina na Kranjskem in ljubljanske žitne cene od srede 17. stoletja do prve svetovne vojne. Razred za zgodovinske in družbene vede, Razprave X/4. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. Verzeichniss der von historischen Provinzial-Vereine für Krain im Laufe des Jahres 1847 erworbenen Gegenstände. Mittheilungens des Historischen Vereins für Krains 1847, št. 4, 5,, 7, 8, 9, str. 27–28, 36, 52, 60, 68. Vilfan, Sergij: Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s posebnim ozirom na ljubljansko mero (XVI.–XIX. stoletje). Zgodovinski časopis 8 (1954), št. 1–4, str. 27–86. Walter, Friedrich: Österreichische Verfas ungs- und Verwaltungsgeschichte von 1500–1955. Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs 59. Wien-Köln-Graz: Verlag Hermann Böhlaus Nachf., 1972. Weber, Ottokar: Bericht über die in der fürstl.Kinsyschen Bibliothek zu Prag befindlichen 28 Bände »Bohemica« (1899). Veröffentlichungen der Kommis ion für neuere Geschichte Österreichs 4. Archivalien zur neueren Geschichte Österreichs 1 (1913), str. 115–125. Weigl, Igor: Matija Persky. Arhitektura in družba sredi 18. stoletja. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za umetnostno zgodovino, 2000. Weigl, Igor: … dan bey Menzinger wo ich Meinen Heinerle würklich Contrafieren lasse … O Valentinu Metzingerju in portretih baronov Raigersfeldov. V: Mojca Jenko (ur.), Pogovori o baročni umetnosti 2001. Prispevki strokovnega srečanja v organizaciji Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Narodne galerije, Ljubljana, Narodna galerija, 21. marca 2001. Knjižnica Narodne galerije, Študijski zvezki 9. Ljubljana: Narodna galerija, 2002, str. 27–36. Weigl, Igor: Franc Linder (?), Miniaturna kopija portreta Janeza Danijela pl. Erberga. Miniaturna kopija portreta Suzane Margarete pl. Erberg, roj. pl. Dinzl-Angerburg. V: Barbara Murovec et alii (ur.), Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem. Ljubljana: Založba ZRC, 2005, str. 151–153. Weigl, Igor: Portreti baronov Erbergov na Goriškem in v Furlaniji. V: Ferdinand Šerbelj (ur.), Barok na Goriškem. Nova Gorica: Goriški muzej, Grad Kromberk; Ljubljana: Narodna galerija, 2006, str. 375–392. Weigl, Igor: La nobilità goriziana nel diario del barone Francesco Enrico di Raigersfeld. V: Raffaela Sgubin (ur.), Abitare il Settecento. Gorizia: Musei Provinciali di Gorizia, 2008, str. 215–229. Zanetti, Guid‘ Antonio: Nuova raccolta del e monete e zecche di Italia. Tomo V. Bologna: Stamperia di Lelio dal a Volpe, 1789. Žontar, Josip: Kranjski »concessus commercialis« in njegovo delo za napredek železarstva. Kronika 49 (2001), št. 3, str. 195–206. Žontar, Jože: Poseganje države v notranji ustroj in poslovanje kranjskih mest v drugi polovici 18. stoletja. V: Miha Preinfalk (ur.), Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem. Osemnajsto stoletje na Slovenskem 1. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja, 2013, str. 21–34. Elektronska izdaja: https:/ doi.org/10.3986/9789619219812 [12. 5. 2020]. Žontar, Jože: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana: Arhiv republike Slovenije, 1998. ČASOPISNI VIRI Wiener Zeitung: Wien, 1703–. | 105 Viri in literatura SLIKOVNO GRADIVO Naslovnica: stran iz dnevnikov 1739–1740 z vpisom iz 1. oktobra 1739 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 199, p. 633). 1. Izvleček iz dnevnika z vpisi iz leta 1725 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 201, p. 102). 2. Stran iz kronike »Kurze Nachricht« (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 201, p. 12). 3. Prva stran iz dnevniškega fragmenta z vpisi iz avgusta 1735 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 199, p. 630). 4. Prvi dve strani dnevnika za leto 1738 (ARS, AS Rokopisi, I/47r, Notata Raigersfeld I, pp. 42–43). 5. Začetna stran v »Journalu« iz leta 1739 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 199, p. 601). 6. Stran iz dnevnikov 1746–1750 z vpisi med 4. in 10. marcem 1748 (ARS, AS Gr. Dol, knjiga 165, p. 415). 7. Stran iz dnevnikov 1751–1756 z vpisi med 1. in 3. januarjem 1751 (ARS, AS Gr. Dol, knjiga 166. p. 1). 8. Stran iz dnevnikov 1758–1759 z vpisom z dne 1. januarja 1758 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 199, p. 1). 9. Seznam Raigersfeldovega arhiva, pred letom 1800 (ARS, AS Gr. Dol, fasc. 208, p. 422). 10. Franz Linder: Franz Henrik baron Raigersfeld leta 1752, izsek. Olje na bakreni pločevini, 1757-1759 (zasebna zbirka Attems v Ločniku/Lucinico pri Gorici). 11. Franz Linder: Marija Ana Raigersfeld leta 1752. Olje na bakreni pločevini, 1757-1759 (zasebna zbirka Attems v Ločniku/Lucinico pri Gorici). 12. Lokacija nekdanjega gostišča "Zum goldenen Radl" na naslovu Wol zeile 38-39, Dunaj (foto: Dušan Kos). 13. Palača Raigersfeld, Mestni trg 17, Ljubljana (Foto: Dušan Kos). 14. Palača Raigersfeld, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 25, pogled s severozahoda (Foto: Dušan Kos). RAIGERSFELDOV SOCIALNI KROG V LJUBLJANI V LETIH 1747–1759 Predloga je izsek iz Florjančičevega zemljevida Kranjske (s tlorisem Ljubljane in bližnje okolice) iz leta 1744, ki še najbolje predstavlja urbanistično zasnovo mesta in omogoča hišno ubikacijo v Raigersfeldovem obdobju. Vsi mlajši zemljevidi in načrti Ljubljane, vključno z natančnim franciscejskim katastrom iz leta 1825, kažejo spremenjeno podobo mesta in predmestij. Ker je zato Florjančičeva karta v mnogočem neskladna s katastrom in s popisom prebivalstva Ljubljane iz leta 1754, lokalizacije nekaterih hiš ter povezave z njihovimi stanovalci niso povsem zanesljive. V rubriki »Lastniki in/ali stanovalci« so navedene le tiste ljubljanske družine in posamezniki, s katerimi je imel Raigersfeld stike glede na omembe v dnevnikih ter se omenjajo v popisu prebivalstva iz leta 1754. Če je bilo tedaj v mestu več oseb ali družin z istim pri mkom, je k pri mku dodano še osebno ime. Opozoriti moram, da iz dnevniških omemb pogosto ni razvidno, ali je Raigersfeld neko osebo obiskal doma ali v službenih prostorih (in nasprotno). Nekaterih pa, ki jih je Raigersfeld omenil v dnevnikih, v popisu iz leta 1754 ni ali jih ni bilo mogoče povezati z ustreznim poslopjem, zato jih seznam ne vsebuje. Med temi so skoraj vsi škofijski kleriki, redovniki in častniki. Velja še opozorilo, da so se med letoma 1754 in 1759, ko se Raigersfeldovi dnevniki zaključijo, zaradi preselitev, nakupov in prodaj hiš in smrti spremenila lastništva nekatera hiš in seveda tudi njihovi stanovalci. LEGENDA Št. Lokacija Lastniki in/ali stanovalci A Prešernov trg Avguštinski samostan B Dalmatinova ulica 1–3 Samostan bosonogih avguštincev (diskalceatov) CŠ Ciril-Metodov Trg 5 Cesarski špital, Janez Sigismund Reich D Novi trg 3 Kranjski deželni stanovi 106 | Viri in literatura F Vodnikov trg Frančiškanski samostan FL Gornji trg Cerkev sv. Florijana G Grajska planota Ljubljanski grad J Levstikov trg Jezuitski kolegij in cerkev sv. Jakoba K Kongresni trg Kapucinski samostan KL Slovenska cesta 35 Samostan klaris L Park Tivoli Graščina Leopoldsruhe (»Cekinov grad)« M Mestni trg 1 Magistrat, Franc Ludvik Radič MŠ Stritarjeva ulica Meščanski špital N Trg Francoske revolucije 1 Komenda Nemškega viteškega reda, komtur Kajetan Avguštin Wildenstein P Park Tivoli Grad Podturn (»Tivolski grad«) PE Trubarjeva cesta 80 Cerkev sv. Petra Raigersfeld, Franc Adam Hallerstein, Helena Hallerstein, Janez Krstnik Nemizhoffen, Pavel Alojz Auersperg, Anton Steinberg, Carlo Bottoni, Janez R Mestni trg 17 Benjamin Erberg, Matija Franc Učan, Dinzl, Franc Lindner, Bartolotti, Franc Ksaver Jamnik, Perego, Janez Krištof Kirschlager, Rafael Anton Franzoni, Voller, Kuk, Rozman, Sarburg, Angelo Calegari, Vanini Kranjska Reprezentanca in komora in dvorne komisije, Bankalna RK Gosposka ulica 2 administracija; Flachenfeld, Marija Elizabeta Pettenegg, dr. Andrej Novak, de Paula, Frere, Niederbacher, Perizhoffen RO Reber Cerkev sv. Rozalije RVG Igriška ulica Raigersfeldov vrt v Gradišču RVP Poljanska cesta 14 Raigersfeldov vrt na Poljanah S Ciril-Metodov trg Stolnica sv. Nikolaja Š Ciril-Metodov trg 4 Škofijska palača T Pod Trančo Zapor v Tranči U Slovenska cesta 21 Uršulinski samostan V Vrazov trg 2 Vojašnica pri sv. Petru W Ciril-Metodov trg 21 Gostišče »Pri divjem možu« (Zum wilder Mann) 1 Vodnikov trg 1 Kajetan Baltazar Pettenegg, Margareta Apfaltrer, Janez Andrej de Leo, Marija Ana Buset 2 Vodnikov trg 2 Frančiška Wertenthall 3 Ciril-Metodov trg 4 Dr. Janez Krištof pl. Puchenthall 4 Ciril-Metodov trg 13 Karel Peer 5 Ciril-Metodov trg 14 Avguštin Ludvik Widerkhern 6 Ciril-Metodov trg 15 Leopold Jožef in Ignacij in Franc Andrej Apfaltrer 7 Ciril-Metodov trg 16 Janez Jakob Schilling, Franz Xaver in Nikolaus Rudolph Raab 8 Ciril-Metodov trg 18 Marija in Jožefa Čečker 9 Ciril-Metodov trg 17 Packisch pl. Festenberg | 107 Viri in literatura 10 Ciril-Metodov trg 21 Karel Sigmund Petazzi 11 Mestni trg 2 Dolničar pl. Thallberg 12 Mestni trg 3 Janez Bleiberg, Perizhoffen, Jurij Seifrid Valvasor 13 Mestni trg 4 Jožef Robida 14 Mestni trg 6 Ranilovič 15 Mestni trg 8 Janez Seifrid Zergollern 16 Mestni trg 9 Sebastijan Reja, Mihael Zorn-Mildenheim 17 Mestni trg 10 Ludvik Anton Reja, general Alexander Anton de Fin 18 Mestni trg 11 Desselbruner, dr. Grafenhuber 19 Mestni trg 14 Weitenhüller, Janez Gaisler 20 Mestni trg 18 Marija Cecilija Erberg-Engelshaus 21 Mestni trg 20 Dr. Janez Krstnik Christian, Anton Weber 22 Mestni trg 21 Peter Anton Pittoni 23 Mestni trg 22 Mariner 24 Stritarjeva ulica 9 Jernej Čebulj 25 Mestni trg 23 Schiffrer pl. Schifferstein, Marks Anton Jugovic, Janez Kralj 26 Mestni trg 24 Millbacher 27 Stari trg 9 Erberg 28 Stari trg 11 Tržni nadzornik Spercus 29 Stari trg 11a (13) Schweiger pl. Lerchenfeld 30 Stari trg 15 Anton Steinberg 31 Stari trg 21 Ursini-Blagay, Franc Karel Hohenwart 32 Stari trg 18 Jožef, Ignacij in Anton Avguštin Kappus, Garzarolli 33 Stari trg 20 Francesco Robba, Franc Bischoff, Wenger 34 Stari trg 24 Alojz Adolf Auersperg 35 Stari trg 28 Frančiška Weinacht, Marija Konstancija Lebenegg-Taufferer 36 Stari trg 26 Dr. Jožef Ignacij Vidmayr 37 Stari trg 34 Stiški dvorec 38 Levstikov trg 1 Feliks Erazem Ziegler 39 Gornji trg 2 Ana Marija Grimschitsch, gdč. Krabat 40 Levstikov trg 7 Oblak pl. Wolkensberg 41 Levstikov trg 8 Dr. Paulini 42 Levstikov trg 9 Dr. Modestus, Maksimilijan Anton Taufferer 43 Gornji trg 1 Marija Ana Petterman 44 Gornji trg 3 Florjančič pl. Grienfeld 45 Gornji trg 4 Hande, Jožef Henrik Ruessenstein 46 Gornji trg 6 Johann Friedrich Zetl 108 | Viri in literatura 47 Gornji trg 8 Kozlevčar 48 Gornji trg 10 Juliani 49 Gornji trg 12 Karel Baumgartner 50 Gornji trg 25 Sigmund Rudolf Ruessenstein 51 Gornji trg 16 Valentin Metzinger 51a Gornji trg 27 Ferdinand Ernest Gall, Vajkard Gall (?) 52 Ulica na grad 3 Franc Matevž Perr 53 Ulica na grad 4 Mikolič 54 Jurčičev trg 3 Franc Anton Schmidthoffen, Suzana Felicita Wollwiz 55 Novi trg 7 Leopold Lamberg 56 Novi trg 8 Engelshaus 57 Gosposka ulica 1 dr. Brecelj, Fürenberg, mag. Klopstein 58 Gosposka ulica 3 Barbo, Henrik Auersperg 59 Gosposka ulica 5 Zanetti 60 Gosposka ulica 6 Janez Merzina pl. Merzenheim, Anton Kajetan Marotti, Leopold Purgstall 61 Gosposka ulica 7 Neuhaus, Marija Konstanca Orzon, Charlotte in Marija Ana Lichtenberg 62 Čevljarska ulica 1 Schluderbach, Matija Bartolotti 63 Čevljarska ulica 2 Franc Karel Weickard, Janez Krištof Keller 64 Novi trg 5 Anton Jožef in Rajmund Auersperg 65 Novi trg 6 Karel Auersperg 66 Novi trg 2 Wolf Sigmund Lichtenberg, Franc Anton Moscon 67 Novi trg 1 Gallenberg, gdč. Rauber 68 Breg 8 Marija Frančiška Qualiza, Germek 69 Salendrova ulica 3 Karel Bartolis 70 Breg 8 Glavni prejemniški urad, Pilgram 71 Gosposka ulica 15–17 Wolf Engelbert Ignacij Auersperg 72 Salendrova ulica 4 Franc Anton Steinberg 73 Breg 10 Codelli, Carlo Bottoni, Reni 74 Breg 12 Aleksander Andrioli 75 Breg 4 Wisenthall 76 Breg 18–20 Julij Andrej Bucceleni, Jožefa Schrattenbach, Gasparini, Sigmund Apfaltrer 77 Križevniška ulica 2 Marija Charlotte Egk, Franc Baltazar Ruessenstein 78 Križevniška ulica 4 Marija Ana Učan, Fortunat Perr 79 Križevniška ulica 8 Gabrijel Werth, Rossetti, Jožef Gabrijel Buset 80 Breg 22 Zois 81 Trg Francoske revolucije 7 Fortunat Čebulj | 109 Viri in literatura 82 Gosposka ulica 14 Polc, Kunc, Jožef Wolfgang Auersperg, Du Valles, gdč. Raunach, Julijana Barbo, Jožef Anton Janežič 83 Gosposka ulica 12 Karel Jožef Valvasor 84 Gosposka ulica 10 Franc Bernard Lamberg, Anton Franc Abramsberg, Franc Čadež 85 Gosposka ulica 8 Uhris, Helbling 86 Gosposka ulica 4 Herberstein, Ana Marija Thurn-Valsassina, Julijana Wollwiz 87 Slovenska cesta 22 Margareta in Jožef Steinhoffen, Franc Ksaver Jugovic 88 Slovenska cesta 16 dr. Knesenhof 89 Slovenska cesta 12 Valentin Metzinger 90 Čopova ulica 11 Schwizen 91 Gregorčičeva ulica 5 in 7 dr. Baronio 92 Kongresni trg 5 Klee 93 Kongresni trg 9 Jožef Ferdinand Wolf 94 Soteska 4 Friderik Janez Frey pl. Friedenfeld 95 Trg Francoske revolucije 4 Hingerle pl. Heldenheim 110 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN NEKAJ POJASNIL Imenske iztočnice osebnih pri mkov in krajevnih imen so v indeksu zapisane v danes uveljavljenih »modernih« oblikah. Raigersfeld je namreč pogosto uporabljal različne imenske variante, zlasti pri manj poznanih osebah in krajih ali kadar so bila njihova rodbinska imena sestavljena iz več imen. Odstopajoče izvirne oblike sem zapisal v italiki ter med oklepaji in zaklepaji. Poimenovanja, ki povsem ustrezajo današnjim ter moderna angleška imena toponimov iz uvodne študije pa so med oklepaji/zaklepaji v običajni tipografiji. Če se izvirno ime (v italiki) preveč razlikuje od moderne oblike, sem ga s kazalko → preusmeril na poenoteno (uveljavljeno) obliko imena, ob kateri so navedene tudi izvirne oblike. Puščica opozarja tudi na poimenovanje oseb, ki jih Raigersfeld sicer sploh ni zapisal z imenom in pri mkov, marveč le po službenih nazivih ali sorod-stvenih razmerjih. Nekatere toponime zunaj današnje Slovenije oz. njihove moderne lokalizacije, ki imajo še danes tudi tradicionalna slovenska imena, sem praviloma zapisal v slovenski obliki, a sem s kazalkami opozoril tudi na njihova uradna imena v tujih jezikih. Vsem zunajslovenskim toponimom pa sem zaradi lažje orientacije dodal moderne državne oznake (npr. A – Avstrija, I – Italija, CH – Švica itd.). Te seveda vedno ne ustrezajo njihovi državni in politični pripadnosti v 18. stoletju. Raigersfeld pri mnogih osebah poleg pri mkov ni zapisal osebnih imen in nam s tem zelo otežil njihovo natančno identifikacijo. S kontekstno analizo sem nekatere osebe uspel identificirati. Tiste, ki jih kljub veli-kemu trudu nisem mogel zanesljivo določiti, sem manjkajoče ime označil s siglo N. in zaradi spolne določitve dodal določevalno oznako v izvirni obliki ali kot okrajšavo, npr. Frl. ( Fräule ali Fräulein) , Frau, madame, Dr. ( Doktor, Doctor, der alte itd.) . V jezikovnem smislu sem osebna imena poenoteno navedel takole: imena oseb z domicilom na ozemlju, ki ustreza današnjemu slovenskemu državnemu ozemlju, sem praviloma zapisal v modernih slovenskih oblikah. Imena oseb, ki so stalno domovale zunaj današnje Slovenije in so se na Slovenskem mudile le krajši čas, sem zapisal v modernih oz. danes običajnih nemških, italijanskih itd. oblikah, ali kar v izvirni Raigersfeldovi obliki. Te so lahko tudi dodane modernim imenom v oklepajih in v italiki, kadar bolj odstopajo od modernih imen. Zaradi poenotenja sem tudi nekaterim osebam, ki so sicer živele v italijanskih deželah, dal le nemške oblike osebnih imen, če sem zgolj take našel v strokovni literaturi in v drugih pisnih virih. Zaradi podobnega razloga sem ohranil nemške oblike tudi pri imenih oseb, ki so živele zunaj današnjega nemškega jezikovnega in kulturnega območja (npr. iz Madžarske, Slovaške, Romunije, Poljske itd.). To seveda ne prejudicira njihovih dejanskih jezikovno-kulturnih preferenc. Vsem osebam sem, če sem le našel dovolj podatkov, pripisal še nekaj osnovnih kariernih in genealoških podatkov, predvsem sorodstvene vezi, poklic ali politične funkcije, ki so jih te osebe imele v času omembe v Raigersfeldovih dnevnikih. Imena inštitucij, ustanov in uradov sem praviloma prevedel v slovenščino. Najnižji plemiški (praviloma) statusni predlog von ali de sem praviloma poenotil v standardni slovenski obliki pl. Višjim plemiških stopnjam (baroni, grofje, vojvode, knezi itd.) te kratice nisem dodal. Specifične | 111 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN plemiške statusne stopnje, ki v slovenščini nimajo natančnega prevoda (npr. Edler, cavaliere, don, milord itd.), sem pustil v izvirnih oblikah. Črka U določa strani z omembami oseb in toponimov v uvodni študiji, črka E pa v ediciji. EXPLANATIONS The name cues of personal surnames and toponym names are written in the index in the „modern“ forms established today. Indeed, Raigersfeld often used different name variants, especial y for lesser-known persons and toponyms or when their family names consisted of several names. I have written the deviant original forms in italics and between brackets. Denominations that ful y correspond to today‘s and modern English names of toponyms from the introductory study are between brackets in normal typography. If the original name (in italics) differs too much from the modern form, I have redirected it to the unified (established) form of the name with the arrow →, with the original forms also listed next to it. The arrow also points to the naming of persons whom Raigersfeld did not record with their first and last names at al , but only by job titles or kinship relationships. Some toponyms outside today‘s Slovenia or, which still have traditional Slovenian names, I wrote in Slovenian form, but I also pointed out their official names in foreign languages with arrows. I have added modern country codes to all non-Slovenian toponyms for easier orientation (e.g. A - Austria, I - Italy, CH - Switzerland, etc.). Of course, these do not always correspond to their state and political affiliation in the 18th century. For many people, Raigersfeld did not write personal names in addition to their surnames, making it very difficult for us to identify them accurately. I was able to identify some of them through contextual analysis. Those who, despite great effort, I could not determine reliably, I marked the missing name with the symbol N. and, for gender determination, added a determining mark in the original form or as an abbreviation, e.g. Fr. ( Fräule or Fräulein), Frau, Madame, Dr. ( Doctor, Doctor, der alte, etc.). In the idiomatic sense, I listed the personal names in a unified manner as fol ows: I general y wrote the names of persons domiciled in the territory corresponding to present-day Slovenian state territory in modern Slovenian forms. I wrote down the names of people who permanently lived outside present-day Slovenia and were only in Slovenia for a short time in modern or nowadays common German, Italian, etc. forms, or even in the original Raigersfeld form. These can also be added to modern names in brackets and in italics when they deviate more from modern names. For the sake of unification, I also gave some people who otherwise lived in Italian lands only German forms of personal names, if I could only find such in literature and in other archival sources. For a similar reason, I kept the German forms even for the names of people who lived outside the present-day German linguistic and cultural area (eg. from Hungary, Slovakia, Romania, Poland, etc.). Of course, this does not prejudge their actual linguistic and cultural preferences. If I could find enough information, I added some basic career and genealogical information to all the persons, mainly the kinship ties, profession or political functions that these persons had at the time of their mention in the Raigersfeld diaries. I have translated the names of institutions, establishments and offices into Slovenian. I unified the lowest noble status preposition von or de in the standard Slovenian form pl. I did not add this abbreviation to the higher noble levels (barons, counts, dukes, princes, etc.). I have left specific noble status degrees that do not have an exact translation in Slovenian (e.g. Edler, cavaliere, don, milord, etc.) in their original forms. The letter U designates the pages with mentions of persons and toponyms in the study, and the letter E in the edition. 112 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN A Althann, Maria Josepha, roj. Kinsky, žena Michaela Johanna E 147, 353 Aachen ( Achen), mesto v Porenju (D) E 3, 117, 221 Althann, Michael Johann, svetnik Češke dvorne pisarne na Dunaju (A) E Abdalah Zimber (vzdevek) E 97 → Kinsky Philipp Joseph 147, 353 Abesinija ( Abissinien), danes Etiopija E 255 Alvarez de Menesses, markiz Francesco, iz Gorice (I) E 505 Abramsberg, pl. Anton Franc U 110 Alžir ( Alger), kneževina v severni Afriki E 753 Abrenck, Blaž, dr., odvetnik na Dunaju (A) E 157 Amerika Ackelshausen ( Ackelshausen, Akelshausen), baron Johann Carl, podporočnik Amerika, Južna ( Sid America, America, Indien) E 13, 49, 456, 809 E 696, 697, 707, 719, 720, 723, 728, 749, 807, 808 Amerika, Severna ( America) E 60 d‘Acqueville ( Daqueville), markiz N. E 93 Amerika, Srednja ( America) E 89 Acuña ( Acugna, Acunha, Cuncha), grofje Amigoni ( Amigoni, Amingoni), pl. Acuña, don Onofre Carrilo, general E 30, 45, 130, 167 Amigoni, Bernard, dr., pravnik, aktuar Deželnega sodišča v Gorici (I) E Acuña, Marija Ana, por. Auersperg → Auersperg 409 Acuña, N., generalova žena E 51 Amigoni, Franc Janez, proviantni komisar, der alte, višji poštni upravitelj Adam, kapucin v Ljubljani E 381 v Ljubljani E 58, 134, 143, 145, 200, 257, 336, 388, 521, 532, 535, Adeldinger, Sebastien, urar na Dunaju (A) E 97 537, 539, 544, 547, 560, 561, 580, 581, 585, 595, 600, 605, 635, 638, Adelsperg, Adlsperg → Postojna 639, 665, 812, 816 Adlern → Andlern-Witte Amigoni, Jožef, der junge E 143 Adlersfeld, vitez Johann Christoph, svetnik Komerčnega kolegija na Amigoni, Marija Katarina, roj. Raunach E 200, 338, 559 Dunaju (A) E 28 Amigoni, Marija Rozalija, roj. Bogataj, Jožefova žena E 636 Adlershofen ( Adlershoffen), dvorec in zemljiško gospostvo pri Postojni U Amphora → Anfora 13, 68 / E 300 Amsterdam, prestolnica Republike Nizozemske E 3, 89, 143, 178–180, Admont ( Admont, Admond), kraj na Štajerskem (A) E 163, 165 211, 275, 355, 358, 715 Adolina → Dolina pri Trstu Ancona, pristanišče v Cerkveni državi (I) E 10, 18, 232, 247, 339, 386 Adriaticum, Adriatic Sea → Jadran Andlau-Birseck ( Andlau), baroni Æmona → Emona Andlau-Birseck, Franz Joseph Marinus, general E 759, 760‒762 Agram → Zagreb Andlau-Birseck, N., jakobinka na Dunaju (A) E 41 Agripina Julia (ml.), rimska cesarica E 232 Andlau, avstrijski pehotni regiment št. 57 E 467, 735, 737, 759 Aguilar ( Aguilar, Aguillar, Aquilar) , baron Diego, tobačni zakupnik v Andlern-Witte ( Andlern, Andler, Andlar, Adlern), grofje E 101, 105, 107, Notranji Avstriji E 50, 128, 230, 347 152, 167 Ahačič ( Achatschitsch), Janž Jurij ( Hanß Jerg), tajnik in lakaj pri Andlern-Witte, Franz Lothar Theodor, svetnik Avstrijske dvorne komore Raigersfeldu E 148, 394, 417 na Dunaju U 55 / E 24, 26, 27, 29, 31, 34–37, 44–50, 53, 54, 94, Aich, Florenz, iz Švabske, lakaj pri Raigersfeldu E 303 101, 104, 107, 108, 110–115, 117–124, 129, 153, 165, 167, 170 Aichelburg ( Aichelburg, Eichelburg), baron Christoph Leopold, poročnik E Andlern-Witte, Octavia Elisabetha, žena Franza Lotharja E 30, 39, 40, 42, 302, 329, 345, 355, 369, 379, 380, 384, 387, 389, 421 45, 47–49, 51, 54, 95, 113, 123, 124, 165 Aichern ( Aichen), baroni Andrássy pl. Szent-Király ( Andrasi), baron Andrássy, Adam Johann, Aichern, Maria Theresia, roj. Hallerstein E 301, 416, 421 general E 99 Aichern, Otto Guasco, podpolkovnik, naslovni polkovnik E 301, 421, 422, Andreas → Werdnick 427 Andreas, Postadministrator → Wernick Andrej Aichholzer, Janez Krstnik, trgovec v Ljubljani U 39 Andrejka, Rudolf, zgodovinar U 10 Aicholt ( Ayhold, Eichhold), baroni, grofje Andriani, N., iz Milana (Lombardija, I) E 114, 123 Aicholt, Josepha Dominika, roj. Schlangenberg E 619 Andrian-Werburg ( Andrian), baron Franz Karl, iz Gradca (A), nekdanji Aicholt, Norbert Sigmund, okrožni glavar na Koroškem E 526, 619 registrator Deželnih stanov v Gorici (I) E 327, 329, 338 Ailer → Eillern Andrioli, pl. Aleksander U 109 / E 171, 174, 235, 440, 444, 495, 519–521, Ajdovec ( Aidoviz), N., aretirani tat v Ljubljani E 361 523, 620, 812 Ajdovščina ( Haidenschafft), vas na Goriškem E 371 Androka ( Androka, Androcka), baron Franc Adam E 136, 176, 178, 207, Ajmanov grad ( Ehrenau, Ernau), dvorec pri Ljubljani E 195, 262, 346, 607, 226 612, 641,648, 663, 664, 682, 692, 702, 764, 778, 784, 792, 794, 808, Anfora ( Anfora, Amphora), reka in kanal zahodno od Ogleja (Furlanija, I) 809, 821, 826–828 E 15, 68, 70 Albach, Joannes, kandidat za služabnika pri Raigersfeldu E 507 Anglija ( Engeland, Engelland), kraljevina (England) U 13, 15, 19, 20, 38, Albani, Alexander, kardinal E 308 46, 49, 69, 70, 74, 92, 94 / E 3, 9, 51, 58, 60, 62, 106, 107, 157, 161, Alben → Planina 166, 346, 422, 628 Albert, Alberth → Pichl Albert Anglija, Nova ( Neu Engelland): severovzhodno območje današnjih Albizzi ( Albici), markiz Luca Antonio (?), iz Firenc E 159 Združenih držav Amerike E 60 Albrecht, pl. Conrad Adolf, diplomat, državni kulturni ideolog na Dunaju Anicetti, N., duhovnik na Dunaju (A) E 123 (A) E 89, 90, 93, 95, 116–119, 122 Anna Ivanouna → Romanov Ana Ivanovna Alenka → Hamerle Alenka Antignana → Tinjan Alepo ( Alepo, Alep), mesto v severozahodni Siriji E 729, 737 Antinger ( Antinger, Antiger), Jožef Anton, nižji mestni blagajnik v LjubljaL’Alessandrino, območje v južni Lombardiji (I) E 157 ni E 743, 753 Alexander, minorit na Dunaju (A) E 258 Antinori ( Andinori), markiz Vinzenzo (?), iz Firenc E 159 Alger → Alžir Anton, benediktinec ( Schwarzspanier) na Dunaju (A) E 141 Alicante, sredozemsko pristanišče (E) E 9 Antonini, grof Prospero E 296 Alič ( Alitsch), Primož, krojač v Ljubljani E 352, 326, 337, 340, 341, 343 Antwerpen, mesto v Avstrijski Nizozemski E 3, 109, 165, 319, 336, 519, Aljančič ( Aliantschitschin), Marija, pletilja v Tržiču E 706 592, 596 Alle Chiese, vas severno od Gradeža (Furlanija, I) E 67 Apfaltrer ( Abfaltrer, Apfaltrer), baroni Almadén ( Almengo), rudnik živega srebra v deželi Castilla y Leon (E) E 129 Apfaltrer, Ernest Baltazar, jezuit, rektor v Ljubljani E 29, 30, 37, 176, 199, Aloi, N., podjetnik E 34 382, 435, 429, 535, 780, 781, 829 Alt Osterberg → Osterberg Apfaltrer, Ernest, sin Janeza Ignacija E 322 Alt Winckl → Stari Kot Apfaltrer, Feliks Vajkard, praporščak E 278, 303 Alten Lack → Stara Loka Apfaltrer, Franc Andrej ( Franzl, Fränzl), sin Janeza Ignacija, študent v Altenkirchen → Stara Cerkev Ljubljani, okrožni adjunkt v Postojni U 107 / E 214, 250, 264, 278, Altenmarkt ( Alten Marck), trg v Pongauu (Salzburg, A) E 627 280, 292, 385, 394, 401, 417, 455, 467, 484, 507, 508, 600, 642, 665, Althann ( Althan), grofje 666, 671, 691, 707, 710, 795 | 113 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Apfaltrer, Franc Karel E 199, 278, 442, 444, 607, 608, 655, 678, 782, 804 7, 47, 48, 50, 51, 67 / E 85 Apfaltrer, Hanibal Herbard E 392 Attems, Antonija Katarina, roj. Erberg U 49, 50, 94 Apfaltrer, Janez Anton Jožef Nepomuk Kajetan, praporščak, podporočnik, Attems, Christian August, z Vipavskega Križa (Sv. Križ) E 311, 312, 413, poročnik E 322, 434, 569, 607, 608, 655, 678, 696, 723, 736, 808 493, 498, 561 Apfaltrer, Janez Ignacij ( Ignati, Näzl), generalni deželni prejemnik v Attems, Clorinda Aurora, roj. Strassoldo, iz Ločnika, Ferdinandova žena E Ljubljani U 107 / E 137, 139, 146, 174, 181–183, 186, 189–194, 84, 85, 147, 312, 323, 499 197, 199–203, 206, 209, 210, 212, 214, 219, 223, 227, 228, 233, 237, Attems, Elisabetha, roj. Coronini pl. Cronberg, Sigismondova mati E 84 241, 243, 244, 250, 251, 256, 262, 264, 269, 271, 275, 278, 280, 298, Attems, Ernest Amadej, ljubljanski knezoškof E 118, 123, 131, 260, 305, 308, 322, 323, 334, 343, 344, 346, 361, 377, 385, 387, 393–395, 401, 306, 350, 352, 367 427, 434, 451, 455, 460, 467, 484, 501, 509, 518, 532, 543, 548, 553, Attems, Ferdinand Joseph, iz Ločnika, prisednik Deželnega sodišča v 556, 569, 573, 589, 601, 603, 610, 674, 706 Gorici (I) E 84, 85, 147, 268, 295, 300, 305, 306, 312, 323, 409, Apfaltrer, Janez Jožef Seifrid E 183, 185, 425, 618, 676 471, 507, 638, 730 Apfaltrer, Leopold Jožef, dr. teol., kanonik v Ljubljani U 107 / E 136, Attems, Francesco E 82 174, 180, 192, 199, 201, 206, 208, 210, 219, 227, 243, 254, 305, 315, Attems, Franz Dismas, predsednik Notranjeavstrijske dvorne komore v 350, 537, 542, 685 Gradcu (A) E 280 Apfaltrer, Margareta U 107 Attems, Herman, kanonik v Čedadu E 471 Apfaltrer, Marija Ana ( Mariandl), roj. Dinzl-Angerburg E 134, 174, 181, Attems, Herman, praporščak E 471 182, 187, 192, 201, 203, 210, 218, 229, 247, 274, 292, 299, 316, 330, Attems, Joseph, kanonik v Olomoucu (Moravska, CZ) in Passau (Bavarska, 331, 354, 366, 369, 384, 390, 401, 406, 415, 424, 429, 438, 454, 466 D) E 662 Apfaltrer, Marija Ana, roj. Lichtenberg E 192, 199, 444 Attems, Karel Mihael, apostolski vikar, monsigneur, naslovni škof Apfaltrer, Marija Henrieta, žena Janeza Jožefa Seifrida E 425 Pergamona, goriški nadškof E 259, 260, 299, 302, 303, 305, 340, Apfaltrer, Marija Johana ( Johana), roj. Erberg E 199, 269 341, 423, 428, 429, 432, 435, 436, 439–441, 478, 492, 512, 516, 527, Apfaltrer, Marija Vencelj Andrej E 444 572, 573, 625, 654, 771, 772, 828 Apfaltrer, Sigmund Ferdinand U 109 / E 146, 174, 177, 181, 199, 213, Attems, Ludwig Leopold, major, podpolkovnik, polkovnik E 84, 85, 265, 226, 233, 354, 396, 618 301, 305, 306, 352, 358, 367, 427, 535 Apfaltrer, Vid Ferdinand, duhovnik, župnik v Kamniku E 233, 252, 377, Attems, Ludwig Philipp E 89–91 388, 392, 396, 457, 564, 565, 602, 616, 618, 626, 662, 676, 744, 782 Attems, Maria Josepha, roj. Lanthieri, iz Podgore, Sigismondova žena E Aposteln ( Apostlen, Apostl) , pl. Johann Matthäus Paul, svetnik 84, 91–95, 99, 729, 730 → Lanthieri Notranjeavstrijske dvorne komore v Gradcu (A) E 19, 20 Attems, N., der junge E 131–133, 136, 178, 182, 184, 219, 234, 417 Apulija ( Appulien), regija v južni Italiji E 173 Attems, N., iz Portogruara E 223 Aquilea, Aquileja → Oglej (Aquileia) Attems, N., nečak Ernesta Amadeja E 306, 350 Arad ( Arrat), mesto na Ogrskem (H) E 138 Attems, Pietro Antonio, Ursulin sin E 84, 362, 367 Arardi pl. Schönenbort Attems, Sigismond Karl Anton, iz Podgore (I), goriški deželni namestnik, Arardi pl. Schönenbort, Anna Elisabetha E 445 tajni svetnik E 83, 84, 89–95, 99, 113, 131–133, 305, 306, 310, 376, Arardi pl. Schönenbort, Josephus Ludovicus E 443, 445 407, 409, 729, 730 Arardi pl. Schönenbort, Nicolaus Georgius E 443–445 Attems, Sigismondo U 49–51, 94 Arberg, avstrijski pehotni regiment št. 55 E 427 Attems, Thaddeus Cajetan, štajerski deželni namestnik v Gradcu (A) E 303 Arch → Raka Attems, Ursula, roj. Grabiz, s Petzensteina E 84, 85, 362, 367 Arciteto, Granucci, iz Neaplja E 805 Attems-Petzenstein, grofje U 50, 94 Ardena, Štefan, kmet iz Verda E 357 Attems-Petzenstein, Janez Ludvik U 49, 94 Arecker ( Arecker, Arrecker, Areker), pl. Attems-Petzenstein, Virginia U 50 Arecker, Giovanni, proviantni uradnik v Trstu (I) E 332, 343, 543, 544 Au → Log Arecker, N., sin E 520 Aubert, Carlo, iz Ancone (I), kapitan E 11 Arecker, N., žena E 520, 521, 543, 544 Aubeterre, vicomte Henri-Joseph Bouchard d‘Esparbès de Lussan, fran- Arenberg ( Aremberg), kneginja Maria Francisca, roj. Pignatelli E 119 coski veleposlanik na Dunaju (A) E 628 Argento, baroni Auen → Log pri Boštanju Argento, Ferdinand Anton, študent v Ljubljani, kandidat za Collegium Auer Theresianum na Dunaju (A) E 501, 535, 544, 545, 554, 576, 579, Auer, Marija, ključavničarjeva vdova, 2. por. Bišek E 464 583 Auer, Primož, lasuljar v Ljubljani E 684, 696, 697, 700 Argento, Franz Xaver, kandidat za kadetnico na Dunaju (A) E 545, 554 Auer, Sebastijan, Raigersfeldov ključavničar ( Schlossermaister) v Ljubljani Argento, Giuseppe Benvenuto, der alte, iz Pazina (HR) E 324, 325–328, E 464 546, 554, 555, 562, 613 Auerberger (Aurberger), Andrej, dr., odvetnik iz Radovljice E 683 Argento, Giuseppe Bonaventura, duhovnik E 113 Auerracher → Auracher Ariazaghi ( Ariazaghi, Eriazagi), pl. N., Frl. , z Dunaja (A) E 96, 100, 105, Auersperg ( Aursperg, Aversperg, Awersperg), grofje, knezi E 24 107, 110, 111, 116, 130, 150, 152, 153, 156, 161, 163, 167–170 Auersperg → Turjak Ariosti, grofje Auersperg, Adolf Alojz ( Louis, Loys, Loysl, Luis) U 108 / E 395, 424, 425, Ariosti, Carolina, Josephova hčerka E 40, 93, 107 461, 528, 548, 769, 773, 826 Ariosti, Frančiška, roj. Mordax, Josephova žena, sestra Ernesta Jožefa E 40, Auersperg, Aleksander, kranjski deželni maršal in deželnostanovski 47, 101, 107, 118, 147, 157 poverjenik, s Šrajbarskega turna E 134, 138, 139, 145, 174, 233, 277, Ariosti, Joseph, general-feldmaršalporočnik E 91, 93, 94, 99, 101, 114, 301, 326, 376, 397, 398, 405, 452, 457, 638, 783 122, 126, 130, 148, 152, 157, 168 Auersperg, Andrej Dizma, z Mokric E 13, 91, 93 Arkiko, pristanišče v Eritreji ob Rdečem morju E 255 Auersperg, Anton Jožef, s Križa, kranjski deželni glavar v Ljubljani U 21, Arlequin, N., iz Trsta (I) E 136 22, 76, 77 / E 24, 26, 29, 32, 89, 113, 125, 131–133, 160, 171, 204, Arlesheim ( Arleshaim), mesto in metropolitanska cerkev v Švici E 440 220, 229, 233, 238, 249, 288, 324, 326, 327, 352, 371, 372, 397, 416, Arnold, Urban, podjetnik na Reki (HR) in v Trstu (I) E 319, 329, 333, 460, 464, 559, 572, 634, 651, 695, 717, 745, 754, 756 335–337, 346, 357–359, 371, 372, 376, 377, 381, 392, 393, 404, 408, Auersperg, Anton Jožef, sin Antona Jožefa E 113 414–416, 424, 428, 456, 592, 706, 716 Auersperg, Anton, poročnik E 512 Arrivabene, grofica Maria Josepha E 38, 150 Auersperg, Charlotte E 461, 578 Asam ( Assem) v Indiji, kralj E 51 Auersperg, Elizabeta Marija ( Liserle), roj. Auersperg, žena Karla Jožefa E Assling, Asßling → Jesenice 202, 243, 306, 352, 373, 408, 464 Atlantik (Atlantic Sea) U 33 Auersperg, Franc Karel, praporščak, sin Jožefa Wolfganga E 142, 392, 735, Attems ( Attems, Atems, Attembs, Athems, Atthems, Attimis, Atimis), grofje U 737 114 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Auersperg, Franc Ksaver, E 753 Auersperg, Terezija, hči Antona Jožefa E 367, 373 Auersperg, Georg Sigmund, s Kirchberga (A) E 152, 269 Auersperg, Wolf Engelbert Ignacij, s Turjaka U 109 / E 41, 119, 122–124, Auersperg, Heinrich Maria, s Kirchberga (A), svetnik Reprezentance v 126–130, 143, 171–175, 187, 208, 257, 261, 277, 299, 316, 321, 322, Ljubljani U 29, 45, 82, 109 / E 266, 304, 356, 361, 362–367, 372, 372, 396, 398, 405, 446, 468, 470, 474, 475, 484, 509, 564, 722, 776 374, 376, 382–384, 387, 391, 392, 395, 296, 405, 412, 414, 416, 418, Auersperg, Wolf Nikolaj, sin Andreja Dizme E 91, 93, 570, 753 423–425, 429, 442, 452, 454, 455, 461, 463, 492, 495, 497, 501, 506, Auf der Widen, dvorec pri Stubenbergu na Štajerskem (A) E 55 507, 515, 519, 526–527, 530, 531, 533, 537, 539, 548, 549, 552, 553, Augsburg ( Augspurg), mesto na Bavarskem (D) E 3, 7, 97, 191, 395, 397 556, 564, 622 Augusta, mesto na Siciliji (I) E 61, 232 Auersperg, Henrik Gregor Jožef, knez E 117, 409 Aulock, pl. Johann Franz, polkovnik E 130, 156 Auersperg, Herbert Karel, sin Aleksandra, klerik E 457 Auneto, gozd v Gradiški (I) E 68 Auersperg, Inocencija Marija ( Cenzerle), sestra Jožefa Marije, por. Auracher ( Auracher, Auerracher), meščani v Ljubljani Starhemberg E 222, 229, 240 Auracher, Janez Wolfgang, dr., Ljubljani E 137, 389 Auersperg, Joseph Volker, s Peilensteina E 39, 147 Auracher, Marija Elizabeta E 521 Auersperg, Josepha, roj. Rothal E 425, 622 Aurnig, Janez Jurij, upravitelj škofijskega palatinata v Ljubljani E 249, 250 Auersperg, Jožef Marija Spiridion, sin Jožefa Wolfganga, kadet v Dunaj- Aursperg → Turjak skem Novem mestu (A) E 674 Ausa, reka skozi Cervignano (Furlanija, I) E 69, 70, 74, 309, 362 Auersperg, Jožef Marija, s Turjaka, svetnik Reprezentance v Gradcu (A) Außsee, Ausße → Bad Aussee E 116–120, 122–124, 127, 128, 131–133, 139, 141, 146, 171, 172, Austrian Netherlands → Avstrijska Nizozemska 174–186, 191, 192, 200, 202, 204, 205, 207, 211, 214, 216, 217, 222, Avita de 225, 237, 238, 240, 241, 270, 278, 415, 416 Avita, Giovanni (?), stotnik, pokojen E 64 Auersperg, Jožef Wolfgang ( Wälsche, Walsche), podpolkovnik v pokoju U Avita, N., iz Trsta (I), vdova, roj. Capuano E 64 7, 110 / E 93, 116, 118, 122, 141, 146, 171, 173–178, 180, 182–187, Avstrija ( Austria, Österreich) E 45, 74, 153, 421, 627 189, 202, 204, 205, 208–210, 212–216, 223, 226–228, 247, 250, 251, Avstrija, Gornja ( Ober Oesterreich, Ober Östereich, Ober Osterreich) E 43, 50, 268, 280, 284, 308, 345, 369, 371, 375, 392, 397, 398, 400, 401, 347, 446, 536 407–409, 414, 417–419, 422, 428–430, 433–436, 438–449, 442–444, Avstrija, Notranja (Inner Austria) U 16–18, 70–75, 81 / E 446 457, 459, 460, 461, 463, 465, 472, 486, 489, 493, 564, 566, 584, 587, Avstrija, Spodnja ( Nieder Osterreich), Lower Austria U 18, 24, 70, 71, 73, 601, 609, 617, 632, 635, 657, 659, 672, 739, 742–744, 758, 777, 780, 74, 79, 82, 87, 89, 93 / E 446 812, 827 Avstrijska Nizozemska ( Niederland, Niederlande), Austrian Netherlands U Auersperg, Jožefa ( Sefferle), hči Antona Jožefa E 326, 345, 352, 373, 397, 13 / E 3, 102, 121, 128, 152, 153, 159, 161–163, 165, 176, 241, 280, 578 319, 335, 407, 456, 561, 596 Auersperg, Jožefa Antonija, roj. Kaiserstein E 138 Avstrijsko Primorje ( Litorale, Litorale Austriacum, Litorali Austriacum, Auersperg, Jožefa, hči Aleksandra Auersperga E 359, 397, 401, 461 Litorale Austriaco) U 15, 18–20, 22, 70–73, 76 / E 6, 16, 29, 34, 50, Auersperg, Karel ( Charles) Jožef, z Mokric, svetnik Deželnega sodišča, 53, 111, 159, 160, 244, 387, 404, 406, 410, 418, 419, 433, 434, 519, deželnostanovski poverjenik (predsednik) v Ljubljani U 109 / E 144, 734 162, 199, 202, 207, 221, 238, 243, 257, 277, 306, 327, 337, 338, 352, Axter, Marija Ana, babica ( Hebame) v Ljubljani E 758 361, 408, 439, 440, 464, 572, 600, 651, 757, 759, 775, 781, 788, 796 Ayassasa ( Ajazaz), grof Joseph, polkovnik E 427 Auersperg, Karel Mihael, sin Jožefa Wolfganga E 435, 436 Ayhold → Aicholt, Eichholt Auersperg, Katarina, roj. Schönfeld E 119 Baaden Baaden → Baden Baden Auersperg, Ludvik E 91 Auersperg, Maria Antonia, roj. Payrsberg, s Peilensteina (A) E 39, 147 Auersperg, Maria Josepha, roj. Trautson, žena Karla Jožefa E 119, 408 B Auersperg, Maria Rosina, roj. Seilern-Aspang, žena Jožefa Marije E 131– Baba, hrib pri Trojanah E 88 133, 185, 186, 201, 202, 204, 216, 237, 240, 241 → tudi Seilern- Baberle, sobarica pri Raigersfeldu E 359 Aspang Maria Rosina Babič ( Babich), N., iz Trsta (I) E 59 Auersperg, Maria Theresia, roj. Auersperg, s Kirchberga (A), vdova po Babnik ( Babnig), Tomaž, vrvarski mojster v Ljubljani E 290, 294 Georgu Sigmundu E 30, 152, 169, 174, 213, 220, 269 Babno polje ( Babino polle, Babinopolle), vas na Notranjskem E 344, 355 Auersperg, Maria Walburga, roj. Gudenus, s Peilensteina (A) E 39 Babotscha (?) E 128 Auersperg, Marija Ana (Mariandl), »dolga«, roj. Acuña E 131, 188, 202, Bacchiarotti, Stefano, malteški komtur v komendi S. Nicoló v Furlaniji (I) 218, 247, 299, 334, 369, 373, 424, 578, 579, 688, 694, 735, 737 E 80 Auersperg, Marija Ana (Mariandl), roj. Giovanelli, »stara deželna Bachiaz, Blaž (?), iz Pična v Istri (HR) E 539, 540 maršalica«, mati Jožefa Marije E 132, 214, 229, 294, 299, 369, 373, Bacounik → Bakovnik 385, 424, 513, 514 Bad Aussee ( Außsee, Ausße), kraj na Gornjem Štajerskem (A) E 56, 155 Auersperg, Marija Ana, hči Antona Jožefa, nuna v Mekinjah E 303 Bad Ischl ( Ischel, Ischl), kraj v Gornji Avstriji (A) E 56, 98 Auersperg, Marija Cecilija, roj. Barbo pl. Waxenstein, Aleksandrova žena Bad Starm Gradam → Stari grad E 214 Bad Worst → Podboršt Auersperg, Marija Karolina, roj. Gabelkoven E 268, 320, 372, 373 Baden ( Baaden), mesto pri Dunaju (A) E 708 Auersperg, Marija Terezija, hči Jožefa Wolfganga E 584 Baden Baden ( Baaden Baaden), avstrijski pehotni regiment št. 23 E 588, Auersperg, Marija Terezija, por. Lichtenberg E 243, 265, 350, 351, 352, 663, 737 386 → Lichtenberg Marija Terezija Bader von Ober Laybach → Wieland Jurij Kristijan Auersperg, Nikolaj Jožef, brat Antona Jožefa E 185, 826 Bader von Stein (Stain) → Kamnik: padar Auersperg, Pavel Alojz, s Turjaka, svetnik Deželnega sodišča v Ljubljani U Baderna ( Monpaterno), vas vzhodno od Poreča v Istri (HR) E 300 107 / E 373, 458, 464, 514, 517, 523–525, 553, 554, 555, 559, 562, Bagnaluca → Banja Luka 563, 565, 566, 569–572, 573, 574, 577–581, 587, 591, 592, 615, 618, Bagu ( Pegu), kraljevina v južni Burmi (Mjanmar) E 89 619, 622, 623, 626, 629, 641, 644, 646, 647, 655, 656, 661, 662, 676, Baillet de Latour ( Baillet, Paillet, Pallet, Palliet, ali: Latour, Latours, Le-678, 680, 682, 684, 693, 695, 697, 703, 705, 709, 714, 717, 719, 722, tour), grofje 730, 732, 734, 739, 745, 748, 753, 754, 764, 769, 700, 772, 774, 776, Baillet de Latour, Maria Theresia, roj. Cogels E 442, 641–643 781–783, 785, 787 Baillet de Latour, N., bivša uršulinka (?) v Ljubljani E 46, 97, 98, 100, Auersperg, Rajmund Franc Orfej, kanonik, prošt v Ljubljani U 8, 109 / E 101, 108, 116, 126, 142, 145, 148 133, 337, 547, 554, 781, 789 Baillet de Latour, Philipp, stotnik, podpolkovnik E 464, 530, 578, 579, Auersperg, Rihard Jožef E 461 582–585, 589, 592, 596, 598, 601, 641, 642 Auersperg, Sigfrid, sin Aleksandra, študent E 397, 398 Bailoni, Pietro, podjetnik v Gradiški (I) E 70 Auersperg, Terezija E 306, 352 Bajardi ( Bajardo), Francesco Bartolomeo (?), iz Trsta (I) E 59, 174 | 115 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Bajc, Janez Jakob, župnik in arhidiakon v Ribnici E 639 Barbo pl. Waxenstein, Leopold Eberhard, s Slatnika, sin Ernesta Sigmunda Bajnof ( Weinhoff), vas pri Novem mestu E 227 E 237, 293 Bakar ( Bucari, Buccari), pristanišče v Kvarnerju (HR) U 25, 79 / E 15, 18, Barbo pl. Waxenstein, Maksimilijan Friderik Ignacij, sin Jošta Bernarda, 85, 86, 183, 192, 194, 245, 321, 326, 332, 333, 355, 437, 520, 639 pater teatinec na Kahlenbergu pri Dunaju (A) E 119, 120, 124, 130, Bakar, cerkev Madona del Porto E 355 354 Bakar, cerkev sv. Jurija E 355 Barbo pl. Waxenstein, Marija Dizma ( Tiserle, Diserle), der junge, sin Jošta Bakar, cerkev sv. Katarine E 355 Vajkarda E 297, 350, 367, 373, 409, 424, 425, 506, 507, 610, 637 Bakar, cerkev sv. Margarete E 355 Barbo pl. Waxenstein, Marija Kajetana Jožefa Felicita, hči Jošta Vajkarda E Bakar, cerkev sv. Petra E 355 280, 422 Bakar, katedrala sv. Andreja E 355 Barbo pl. Waxenstein, Rihard Franc Ksaver, chevalier, vitez Nemškega vi-Bakar, župnija → Carina Francesco Tomaso teškega reda v Metliki, sin Andreja Danijela E 309–311, 315, 323, Bakovnik ( Bacounik), Martin, kmet iz Hotemaž pri Kranju E 346 328, 338, 341, 613, 668, 779 Balaira, grof Ludwig, general E 310 Barbo pl. Waxenstein, Viljem Gvidobald, stotnik. sin Andreja Danijela E Balant ( Ballandt, Balland), Primož Felicijan ali Urban, dr., zdravnik v Ljubl-329, 338, 343 jani E 567, 561 Barbolan ( Barbolan, Marbolan, Marmolan), Johann Ignaz, jezuit na Dunaju Balerini, pl. N., vdova z Dunaja (A) E 166 (A) E 50, 116, 120, 124, 130, 150, 161, 164 Baletti, grof N., malteški konzul v Trstu (I) E 61 Barchich ( Barcich, Barchich) Bamberg, mesto na Bavarskem (D), škofija E 155, 160, 351 Barchich, Antonio, kandidat za nadduhovnikovega kanclerja na Reki (HR) Bamberg, škof → Frankenstein Johann Philipp Anton E 374 Banalisten, avstrijski krajišniški huzarski regiment št. 42 E 427 Barchich, Bartolomeo Vicenzo, dr., kanonik v Bakarju (HR) E 355 Banat, pokrajina v Srbiji in Romuniji U 25, 79 / E 89, 114, 164, 215, 364, Baret, pl. 367, 550, 812 → tudi Transilvanija Baret, Barbara, dvorna komorna služabnica na Dunaju (A) E 92 Banatska Palanka → Vipalanka Baret, N., Barbarin brat E 92 Bandley, Luka, meščan v Kranju E 829 Barletta ( Barletta, Barrletta), mesto v Apuliji E 5, 6, 61, 421 Bando Barlič ( Barlich), Jožef, kaplan v Dobrepolju E 332 Bando, Domenico, agent v Gradiški, mitninski prejemnik v San Giorgio di Baronio pl. Rosenthall Nogaro (Furlanija, I) E 68, 69, 77, 84, 216, 543, 704 Baronio pl. Rosenthall, Carlo, mansionar v Ogleju, kanonik v Gorici (I) E Bando, N., Domenicov sin, študent v Ljubljani E 543 374, 394–397, 500, 501, 580 Bando, gozd pri Carlinu v Furlaniji (I) E 68, 69 Baronio pl. Rosenthall, Franz Joseph, viceglavar v Ogleju (I) E 321, 325 Banja Luka ( Bagnaluca), osmansko mesto v severni Bosni E 63 Baronio pl. Rosenthall, Friderik Maksimilijan, dr., zdravnik v ljubljani U 110 Banquibazar ( Banquibazar, Banquibasar), mesto v vzhodni Indiji E 51, 335, / E 136, 142, 201, 238, 254, 256, 292, 321, 325, 336, 363, 374, 377, 358 → tudi Ishapar 396, 424, 434, 447–449, 496, 510, 576, 638, 640, 657, 677, 764, 774, Banská Štiavnica ( Schemniz), rudarsko mesto na severu Ogrske (SLK) E 551 788, 802, 804, 811, 814, 815 Bär pl. Bärenthal ( Perr), Jakob, dr., nekdanji zdravnik in župan v Gradcu (A) Barren, Baren, Barrain, Barain → Warren E 57 Bartenstein ( Bartenstein, Partenstein), baroni Baraitisch → Bayreuth Bartenstein, Johann Christoph, tajni svetnik, avstrijski in češki vicekancler, Barancole, otok v gradeški laguni (Furlanija, I) E 70 referendar Tajne državne konference, svetnik Direktorija in publicis et Baratelli, Janez, župnik v Spodnji Idriji E 135, 137, 257 cameralibus na Dunaju E 28, 40, 42, 45, 46, 110, 126, 166, 167, 351, Barbieri, Gaetano, dr., iz Benetk ali Trsta (I) E 61 399, 446, 569 Barbo pl. Waxenstein ( Barbo), grofje Bartenstein, Theresia, por. Lilien E 157 Barbo pl. Waxenstein, Ana Marija Kajetana, roj. Wildenstein, žena Jošta Bartolis ( Bartolis, Bartolio), pl. Vajkarda, sestra Kajetana Avguština Wildensteina E 198, 205, 215, Bartolis, Franc Anton, dr., pravnik v Ljubljani E 265 219, 222, 229, 233, 237, 240, 243, 250, 251, 268, 274, 280, 281, 283, Bartolis, Karel, duhovnik v Ljubljani U 109 / E 790 286 → tudi Wildenstein Ana Marija Kajetana Bartolis, N., pomočnik ( Gespan) provinciala pavlincev E 464 Barbo pl. Waxenstein, Ana, roj. Wintershofen, vdova po Leopoldu Bartolotti ( Bartoloti, Bartolotti, Bartallati), Franc Matija, trgovec v Ljubljani, Eberhardu, s Slatnika E 742, 743 Raigersfeldov sosed U 107, 109 / E 575, 576, 580, 581, 607, 642, 792, Barbo pl. Waxenstein, Andrej Danijel, sin Maksimilijana Valerija E 391 794, 798, 799 Barbo pl. Waxenstein, Evgen Jožef Nikolaj, sin Jožefa E 674 Basel ( Basel, Baßl), mesto v Švici E 156, 440 Barbo pl. Waxenstein, Franc Leopold, sin Jožefa Viljema E 546 Baselli pl. Siesenberg ( Baselli) Barbo pl. Waxenstein, Janez Karel Jožef, župnik v Kamniku, sin Andreja Baselli pl. Siesenberg, Carlo Marco, deželni namestnik, okrožni glavar v Danijela E 185, 247, 304, 386, 387 Gradiški (I) E 74, 296, 532 Barbo pl. Waxenstein, Jošt Vajkard (Bicard) Anton ( Tonerle), svetnik Baselli pl. Siesenberg, Giovanni Battista (Johann Baptist), deželni namestnik, Reprezentance v Ljubljani, sin Andreja Danijela U 21, 22 / E 125, predsednik Deželnega sodišča v Gradiški (I) E 74, 179, 181, 208, 227, 131–134, 136, 138–140, 142–144, 151, 171, 178, 182, 184–186, 188– 228, 295, 296, 396, 533, 609, 621, 757, 764, 766, 818 198, 205, 208, 219, 220, 223, 224, 226, 227, 231, 233, 237, 240, 243, Baselli pl. Siesenberg, Giovanni Paolo, der junge, okrožni adjunkt v Ljubljani 250, 251, 262, 266–271, 273, 274, 277, 278, 280, 282–284, 286–292, E 512, 547, 581, 603, 621, 649, 681, 807 294, 297–315, 317, 320, 323, 324, 326–334, 338, 339, 342–345, 347, Baselli pl. Siesenberg, Lorenzo Giuseppe E 74, 80 348, 350–352, 356–367, 370, 371, 373–376, 384, 386–389, 391, 394, Basoviza → Bazovica 395, 397, 398, 400, 403, 405, 408–410, 413–418, 422, 425, 428, 430, Basseo, Giacomo E 359 431, 437, 463, 479, 480, 486, 487, 489–493, 503, 508, 509, 517, 556, Bassi, Marcello E 37 564, 594, 596, 609, 753, 766, 818 Bassini de, Andreas, odvetnik v Gradiški (I) E 70 Barbo pl. Waxenstein, Jožef Viljem, sin Andreja Danijela, deželnostanovski Bastl, N., auersperški lovec E 476 poverjenik, cesarski tajni svetnik E 345, 354, 372–374, 382, 395, 397, Battavia → Jakarta 405, 408, 409, 415, 461, 463, 486, 509, 546–548, 651, 658, 734, 745, Battazzi, Batazi → Petazzi 766, 767, 772, 774, 781, 800, 805 Batthyány ( Bathiani, Pathiani), grofje, knezi E 350, 427 Barbo pl. Waxenstein, Julijana Apolonija Regina, roj. Mordax, 3. žena Jošta Batthyány, Adam Wenzel (?), der junge, gotovo eden od sinov Ludwiga Vajkarda E 486, 501, 510, 528, 557, 671, 684–686, 688, 769, 774 → Ernsta E 245 tudi Schram-Otterfeld, Thurn-Valsassina Batthyány, avstrijski pehotni regiment št. 34 E 401 Barbo pl. Waxenstein, Julijana Maksimilijana, die alte, vdova Cramm, hči Batthyány, Karl Joseph, generalmajor, general-feldmaršal E 295 Wolfganga U 110 / E 141, 151, 167 Batthyány, Ludwig Ernst, ogrski dvorni kancler in palatin E 244, 308, 318, Barbo pl. Waxenstein, Karel Dizma, kanonik, dekan v Ljubljani, sin Ferdi-329, 439 nanda Vajkarda E 136, 200, 375, 586, 588, 601, 605, 766, 767, 801 Battiman ( Battiman, Battman), Roberto, učitelj pri Raigersfeldu E 137, 138, 116 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 175, 184, 185, 187, 189, 190, 193, 194 358 Batuna ( Batuna, Battuna, Patuna, Patana), Basilisco, duhovnik E 141, 489, Benger → Wenger 513, 399, 405, 448 Benignus, frančiškan, gvardijan v Ljubljani E 194 Baumgarten → Paungarten Benko ( Benco, Penco), Jožef, podjetnik s Prema pri Ilirski Bistrici E 33, 91, Baumgartner, pl. Karel U 109 123 Bavarska ( Bayern), Bavaria, volilna kneževina (D) U 13, 69 / E 49, 675, 732 Bensi, N., trgovec v Genovi (I) E 4 Bavarska, Johann Theodor, knezoškof v Freisingu (D) E 351 Benzoni, baroni z Reke Bavarska, Maksimilian III. Joseph, volilni knez E 430 Benzoni, Giovanni Antonio, pokojni senjsko-modruški škof E 716 Bavarska, Marija Amalija, hči cesarja Jožefa I., žena cesarja Karla Alberta Benzoni, Giovanni Stefano, iz Senja (HR) E 181 Bavarskega E 372 Benzoni, Joseph Gabriel, polkovnik v Slunju (HR) E 336 Bayreuth ( Baraitisch, Wareit), mesto na Bavarskem (D) E 158, 588 Beograd ( Belgrad), obmejno mesto in trdnjava v osmanskem cesarstvu Bazovica ( Basoviza), vas nad Trstom (I) E 87 (SRB) U 25 / E 413, 550 Beber → Weber protomedik Berbice, regija in reka v koloniji Nizozemska Gvajana E 715, 723, 725 Bechinie ( Bechinie, Behinie) pl. Laschan Berbieri, N., kvestor v Milanu (Lombardija, I) E 129 Bechinie pl. Laschan, Maksimilian Joseph E 188–192, 199–201, 211, 216, Berčič, Gašper, vikar v Stari Loki (»župnik v Škofji Loki«) E 266, 809, 701 217, 224, 227, 238, 239, 244, 246, 253, 259, 261–263, 267, 268, Berdarini, pl., z Reke (HR) 273, 276, 277, 282, 287, 288, 290, 292, 293, 295, 297, 298, 305–307, Berdarini, Catharina, roj. Zanchi E 445 312, 316–318, 323, 329, 335, 344, 345, 353, 370, 374, 375, 379, 380, Berdarini, Franciscus E 445 384–387, 410, 414, 416, 420, 421, 425, 433, 437 Berdarini, Joannes Franciscus E 443, 445 Bechinie pl. Laschan, Maria Josepha, žena Maximiliana Josepha E 314, 316, Bergamo, mesto v Lombardiji (I) E 805 317, 326, 332, 338, 342, 345, 370, 372–374, 380, 399, 401, 419, 423, Berlendis pl. Berlembach ( Berlendis, Berlandes, Berlendes, Werlendes), 426, 435 baroni E 213, 278 Beck ( Peck), baronica N. E 27 Berlendis pl. Berlembach, Anton, podpolkovnik E 213–215, 240, 250, 270, Beck ( Peck, Bäck, Beck), Thomas Ignaz, dr., pravnik, agent na Dunaju (A) E 404 94, 105, 106, 118–120, 642 Berlendis pl. Berlembach, Emerencijana Kristina, roj. Flödnig E 171, 172, Beck, N., diskalceat, prior v Ljubljani E 215 175, 176, 178, 180, 184, 192, 196, 202, 203, 206, 213–216, 222, 250, Beck, N., dr., pravnik, s Kranjske, vladni svetnik na Dunaju (A) E 98, 157 278, 404 Becka → Peggau Berlin, prestolnica kraljevine Prusije E 89 Beer → Peer Bernardi, Friedrich, knjigarnar na Dunaju (A) E 152, 162 Bega, reka v Banatu (RO) E 550 Bernklau zu Schönreith ( Bernklau), baron Johann Leopold, general E 91 Beim → Beym Beroun ( Beraun), mesto na Češkem E 745 Beka ( Beaca), soseska nad Trstom E 268 Berteule → Perteole Bekci, baron Philipp Levin, general E 702, 703 Bertoli Bel Vado, rečica pri Malisani pri Cervignanu (Furlanija, I) E 69 Bertoli, Antonio Daniele, slikar na Dunaju, učitelj risanja kraljice Marije Bela peč ( Weissenfels), trg pri Ratečah (Fusine in Valromana, I) E 224, 229 Terezije E 716 Belaj ( Belay), vas v Istri (HR) E 304 Bertoli, Giovanni Domenico, kanonik v Ogleju (I) E 71 Belan, Blaž, kaplan v Spodnji Idriji E 135 Bethanges, pl. Franz Bagard, z Dunaja, uradnik velikega vojvode Toskane Belan, pl. z Dunaja (A) E 24, 37 (A) E 39–54, 61, 88, 80–93, 95, 96, 101, 106, 107, 110, 111, 114, Belém ( Bellem), trdnjava in mestna četrt v Lizboni (P) E 9 116 Belgrad → Beograd Bethlen Beli slap ( Weisser Schwall) na Savi pri Zidanem mostu E 236, 293, 551 Bethlen, avstrijski pehotni regiment št. 52 E 427 Belič ( Belitsch, Welitsch) Bethlen, grof Adam Joseph, polkovnik E 628 Belič, Alenka (Uršula?), gostilničarka v Ljubljani E 339, 340, 474, 493, 577, Betschena Gora, hrib (Piciganišče?) nad Opčinami ob glavni cesti 619 Ljubljana-Trst E 57 Belič, Anton (?), študent E 493 Bevilaqua, Andrea (?), duhovnik, bivši ekonom posestva St. Martiri v Trstu Belič, Frančiška ali Uršula, uršulinska kandidatka v Ljubljani E 340, 577 (I) E 447, 819 Belič, Mihael, župnik v Podbrezjah E 222, 416 Bey denen Mühlen ( dalli Moline), hrib in zaselek vzhodno od Boljuna v Istri Belič, N., avguštinec v Ljubljani E 416 (HR) E 304 Beligna, cerkev in opatija pri Ogleju (I) E 74, 440 Beyer ( Beyer, Boyer) Beljak ( Villach), mesto na Koroškem (A) E 7, 282, 308, 310, 344, 557 Beyer, N., iz Frankovske (D) E 683 Belletti, Domenico Francesco (?), trgovec v Trstu (I) E 66, 351, 438, 441, Beyer, Nicolaus, iz Bruslja, lasuljarski vajenec v Ljubljani E 683, 684, 697, 443, 456 697 Belnek ( Wildeneck, Wildeneg, Wildenegg), grad pri Moravčah E 284, 286, 297 Beykart → Weickard Karel Beltrame ( Beltrame, Belthrame), Sigismondo, kanonik v Gorici (I) E 100– Beym ( Baym, Baim, Paim), pl. Aloisius, kanclist Avstrijske dvorne pisarne 102, 108, 415, 424 na Dunaju (A) E 149, 151 Belusco, Giuseppe Giovanni, trgovec v Trstu (I) E 477 Biancani, grof Pietro Giulio Antonio, obglavljen v Milanu (I) E 115 Belvedere, vas pri Ogleju (I) E 74 Bianchi, Pietro, dr., zdravnik na Dunaju (A) E 35, 40, 45, 91, 115 Benaglia pl. Rosenbach ( Benaglia), baronica Marija Eleonora Cecilija, roj. Bianchi, Pietro, duhovnik v Fossombroneju (I) E 688 Gallenfels E 198, 254, 256, 271, 310, 414, 502, 657, 710 Biavi, Giovanni, iz Cervignana (Furlanija, I), duhovnik, komediograf, Bencka → Peggau historiograf E 74 Bendl, pl. Maria Katharina, roj. Sartori, iz Gradca (A) E 57 Biben → Pičen Benetke ( Venedig, Venedisch, Venezia, Venice) Biber ( Biber, Piber), pl. Franz Philipp, svetnik Reprezentance v Celovcu (A) Benetke, benediktinski samostan sv. Jurija U 16, 71 E 366, 522, 525, 526 Benetke, mesto, prestolnica republike U 16, 36, 42, 90, 71 / E 4, 10, 11, 14, Bibiena → Galli-Bibiena 55, 58, 60, 61, 66, 68, 105, 175, 239–241, 245, 247, 269, 271, 277, Bickler → Pickler 302, 305, 308, 318, 335, 336, 339, 357, 358, 369, 390, 392, 406, 431, Bilati → Pilati 456, 482, 528, 541, 557, 584, 619, 673, 717, 734, 737, 748, 753, 780, Billichgrätz ( Billichgrätz, Piligraz, Pilligraz, Pilligraz, Pilligräz, 781, 809, 815 Pligräzischen), baroni E 174, 214, 351, 645 → tudi Polhov Gradec Benetke, republika E 4, 61, 69, 71, 72, 74, 75, 79, 85, 188, 198, 322, 390, graščina 391, 419, 703 Billichgrätz, Marija Johana, hči E 177, 645, 786 Benevento, mesto v južni Italiji E 258 Billichgrätz, Marija Rozalija, žena E 174, 177, 181, 182, 215, 645, 786, 815 Bengalija ( Bengala, Bengalla), kraljevina v vzhodni Indiji E 51, 52, 319, 336, Billichgrätz, Mark Anton, svetnik deželne komisije za varnost v Ljubljani E | 117 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 140, 175, 177, 181, 187, 213, 267, 485, 527, 533, 546, 554, 566, 602, E 780 611, 625, 706, 710, 753, 786 Bönck, Karlina, uršulinka v Ljubljani E 207 Binder pl. Degenschild, Georg Heinrich, major E 106 Boncompagni, Eleonora, vojvodinja Piombina (I) E 339 Bindershoffen, pl. Franz Joseph, naslovni polkovnik E 427 Bono, z Reke (HR) Bingks → Byng Bono, Johann Theodor E 185, 186, 333, 487 Birckendorff → Podbrezje Bono, N., Johannova žena E 487 Birckenfeld ( Pirckenfeld), avstrijski kirasirski regiment št. 10 (23) E 427 Bonomo pl. Stetner ( Bonome Stettner) Bischof ( Bischof, Bischoff), pl. Franc Ksaver, registraturni adjunkt Bonomo pl. Stetner, Andrea Giuseppe, dr., pravnik in svetnik v Trstu (I) E Reprezentance v Ljubljani U 108 / E 184, 218, 233, 249, 297, 345, 66, 86, 251, 315, 608 375, 405, 419, 438, 533, 535, 569, 570, 613, 616, 622, 741, 757, 765 Bonomo pl. Stetner, Christoforo, der alte E 66, 315, 608, 810, 814 Bistra ( Freidenthall, Freüdenthall) pri Vrhniki Bonomo pl. Stetner, Franz Xaver, poročnik-inženir (kartograf ), Bistra, kartuzija E 207, 228, 237, 238, 244, 330, 372, 383, 428 nadporočnik E 67, 86,199, 400 Bistra, vas E 188, 234, 298, 299, 373, 387 Bonomo pl. Stetner, Laura E 67 Bistrica ( Feistriz), vas ob Tržiški Bistrici pri Naklem pri Kranju E 712 Bonomo pl. Stetner, N., »kleine« E 67, 86 Bišek Bonomo pl. Stetner, N., der junge, sin »malega« E 67, 86, 251, 322, 323, Bišek, Jurij, Tomažev sin, Raigersfeldov krščenec E 467 492, 493 Bišek, Tomaž, ključavničarski pomočnik ( Schlossergesell) E 466, 467 Bonomo pl. Stetner, N., por. Giussari E 66, 86 Bišijak ali Bizjak ( Bischiach, Wischiach), don Francesco, dr., pravnik, Bonomo pl. Stetner, N., roj. Grazian, žena Franza Xaverja E 199 duhovnik, Raigersfeldov oskrbnik ( economus) na posestvu Santi Bononiensis, Josephus, kapucin, tajnik E 464 Martiri v Trstu (I) E 63, 64, 257, 269, 270, 274, 302, 303, 344, 349, Borovnica ( Brounize), vas pri Vrhniki E 207 350, 421, 503, 504, 511, 533, 601, 602, 611, 612 Borsna → Porezen Bitežnik ( Puditschnig), N., obsojeni kmečki tat v Ljubljani E 361 Borut ( Boruto), vas pri Pazinu v Istri (HR) E 304 Bitt, Ernest, lekarnar v Ljubljani E 719, 802 Bosio ( Bosio, Bossio), pl. Marija Frančiška ( Franzl) E 588, 608–610, 630, Bittermann ( Bittermann, Pittermann), Ignaz, jezuit, dvorni spovednik na 645, 669, 823 Dunaju (A) E 47, 241 Bosljiva Loka ( Wassail) ob Kolpi, cerkev sv. Vida E 356 Bizaro, pl., ladjarji v Bakarju (HR) Bosti, N. duhovnik na Dunaju (A) E 159 Bizaro, Giovanni E 333 Boštanj ( Saustein), grad pri Sevnici E 774 Bizaro, Mathia E 333 Both, Johan, nizozemski kapitan E 530, 531 Bizaro, Stefano, kanonik v Bakarju (HR) E 355 Both, N., prevoznik na Kranjskem E 589 Black Sea → Črno morje Bottoni, pl. Blagošič ( Blagosich), pl. Jožef, župnik v Hrušici v Brkinih E 653 Bottoni, Antonio Hanibal, iz Trsta (I) E 426, 428, 430, 431, 481, 493 Blanchis de, Johann Georg, tajnik Notranjeavstrijske dvorne komore v Bottoni, Giovanni, der alte, Raigersfeldov sodelavec v solnopreskrbovalni Gradcu (A) E 34 družbi v Trstu E 86, 134 Blasi, grof N. E 45, 100, 130 Bottoni, Karel, finančni kontrolor v Bakarju (HR) in Ljubljani U 107, 109 Blasinich, N., župnik v Kringi v Istri (HR) E 739, 741 / E 183, 184, 186, 187, 194, 197, 198, 200, 203, 211, 243, 266, 277, Blauz, hrib pri Ehrenhausnu na Štajerskem (A) E 88 279, 284, 353, 360, 392, 395, 434, 468, 493, 495, 498, 502m 505, Blaznik, Blaž, župnik v Naklem U 8 510, 516, 528, 530–540, 544, 545, 547, 553, 564, 568, 576, 577, Bled ( Feldes), vas in območje na Gorenjskem U 36, 90 / E 117, 694 581, 584, 587, 588, 590, 594–597, 622, 627, 633, 634, 640, 658, 679, Blejsko jezero ( Veldeser See) E 286 689, 692–694, 697, 703, 704, 709, 715, 726, 730, 732, 741, 755, 761, Bleiberg ( Bleyberg), pl. Janez, dr., odvetnik v Ljubljani U 108 / E 227, 304, 787–789, 792, 794, 795, 810, 812, 814, 816, 824, 830 310, 340, 696, 705 Bougean, pl. N., s Hrvaške E 812 Bleyberg, Lovrenc, bivši lakaj, kramar v Ljubljani E 382 Bourbon-Anjou Dauphin ( Doufin), princesa Marie Therese E 94 Bliembl ( Plieml), Michael, jezuit na Dunaju (A) E 44 Bourlie ( Bourlie, Burly), grofica Charlotte, por. Quiscard E 175, 181–183, Blochner ( Blochner, Blohner, Blachner, Blahner, Plohner, Planer), pl. 186, 323, 329, 332, 337, 339–341, 343, 346, 353, 355, 357, 359, 360, Andreas, stotnik E 301, 311, 314, 315, 342, 352, 360, 361 362, 363, 369, 371–375, 379, 380, 384–386, 407, 418, 421, 422, 539, Blondel, grof Louis-Augustin, francoski veleposlanik na Dunaju (A) E 351 624, 629, 630, 635, 636 Bobser ( Bobser, Wobserin, Wobesserin), pl. Marija (?), priorisa uršulinskega Bovec ( Flitsch, Flitscherischen), naselje in glavarstvo na severnem Primor-samostana v Ljubljani E 792, 815 skem E 301, 374, 375, 463, 392, 496, 648 Boekhl, pl. Samuel Wilhelm, stotnik E 282 Boyer → Beyer Bogataj ( Wagatey), Janez Krstnik, trgovec v Ljubljani E 653, 675 Boyer, N., ladjedelski mojster (?) E 550 Bogataj pl. Ehrenbüchel ( Wagatay, Wagatey), Franc Krištof, dr., pravnik, Bozzini, Michel Angelo, duhovnik E 441 tajnik Deželnih stanov v Ljubljani E 135, 183, 413, 510 Brabant ( Brabandt), provinca v Avstrijski Nizozemski E 162, 358 Boggiaro, N., iz Genove (I) E 4 Brabeck, baron Adolf, poročnik E 413 Boglium → Boljun Bradecich ( Bradecich, Bradesich), ladjarji na Reki (HR) E 192 Böhaim, Böheimb, Böhmen, Bohmen, Bohemia → Češka Bradecich, Andrea E 333 Bohinj ( Wochein), območje, kovačija E 251 Bradecich, Giuseppe E 333 Bohinjska Bistrica ( Veistriz), reka v Bohinju E 251 Brädis, N., armadni protomedik E 119 Böhm ( Böhm, Bohm, Behm, Pöhm), pl. Johann Georg, stotnik E 492, 493, Brandau → Hilleprand pl. Prandau 497, 507, 515, 526, 527, 536, 537, 555, 556, 565, 581, 588 Brandenburg, mejna grofija (D) E 351 Boischot → Erps-Boischot Brandolin, Francesco, arhidiakon in kanonik v Trstu (I) E 59 Bojanovich, pl. Katarina, roj. Goršek, »stotnica« (žena Antona), hči Marije Brankovič ( Brancovich, Brankovich), pl. Karel Anton, der alte, registraturni Elizabete Roßbreiterin E 659 adjunkt in koncipist Reprezentance v Ljubljani E 182, 226, 433, Bokalce ( Stroblhoff), dvorec pri Ljubljani E 317, 375, 376 578, 669, 705 Boljun ( Boglium), vas v Istri (HR) E 304 Brasciani de (recte: Bressani) Bologna ( Bononien), mesto in pokrajina v Cerkveni državi (I) E 4, 240, Brasciani, Johanna, roj. Bassini E 70 375, 377, 430, 441 Brasciani, Peter Anton, dr., odvetnik v Gradiški (I) E 70 Bologna, kolegij E 375, 610 Bratislava ( Prespurg, Pressburg), mesto na Ogrskem (SLK) E 3, 50, 91, 104, Bolta, Gregor, iz Ljubljane E 190 119, 166, 355, 363, 364, 367, 371, 376, 401, 551, 687 Bombardi, Udalricus, jezuit, rektor v Gorici (I) E 342, 343, 348, 578 Bratislava, samostan Notre Dame E 774 Bombasi ( Bombasi, Bombas), Carlo, kamnosek v Ljubljani E 282, 426 Braun, baroni Bombelj → Monte Bello Braun, N., Frl. E 100 Bonazza ( Bonaza), N., iz Benetk, deželnostanovski blagajnik v Gorici (I) Braun, pl. Johann Gottlieb, dvorni svetnik na Dunaju (A) E 97 118 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Braunizer ( Praunizer, Prainzer), pl. Marija Terezija, iz Radgone (Radkers-Brixen, knezoškof → Spaur Leopold Maria Joseph burg, A) E 624, 636 Brixen, škofija E 155, 351 Braunschweig-Wolfenbüttel ( Wolfenbüttl), vojvodinja Christine Luise, roj. Brno ( Brün, Brünn), mesto na Moravskem (CZ) E 44, 110, 526, 592, 720 Öttingen-Öttingen E 158 Brod na Kolpi, zemljiško gospostvo (HR) E 153, 185, 199, 354, 359 Brazilija ( Brasilia, Brasilien), kolonija v Južni Ameriki E 8, 163, 247 Brodbeck, N., jezuit, obiskovalec v Ljubljani E 428 Brda ( Colli), gričevje na Goriškem E 82, 241 Brodezky, Johann Wenzel, bivši rudniški protipisar v Idriji E 158 Brdo ( Berdo), vas pri Čepiću v Istri (HR) E 304 Brolih ( Prolich), Simon, meščan v Kranju E 829 Brdo ( Egk), grad pri Kranju E 217, 498, 518 Brosinovich, Anton, z Broda ob Kolpi in Reke (HR) E 199, 564 Brdo ( Eck) pri Lukovici Browne ( Broune), grofje Brdo, grad ( lambergische arca) E 186, 579, 634, 725 Browne, avstrijski pehotni regiment št. 36 E 423, 458, 512, 575, 627–629, Brdo, kapela sv. Peregrina ( H. Pelegrino) E 579 640, 645, 651, 655, 657, 661, 677, 679, 681, 697, 700, 701, 703, 721, Brecelj ( Brezl, Prezel, Prezl), Filip Jakob, kirurg v Ljubljani U 109 / E 256, 722, 735–737, 746, 752, 763 257, 320, 374, 392, 400, 414, 500, 508, 514–517, 519–521, 534, 536, Browne, Joseph Ulysses, podpolkovnik, polkovnik E 443, 448, 451, 555, 545, 549, 554, 559–562, 568, 570, 571, 573, 577, 615, 616, 621, 623, 557, 627, 628 624, 634, 635, 638, 639, 642, 645–647, 654, 659, 663–665, 675, 719, Browne, Maximilian Ulysses, general-feldmaršal E 577–579 724, 729, 736, 737, 746, 751, 752, 758, 761, 762, 807, 810, 811, 816, Browne, Philipp Georg, nadporočnik, stotnik, podpolkovnik E 423, 424, 821–823 505, 681, 682 Breckerfeld ( Breckersfeld, Preckerfeld), pl. Franc Anton U 47, 51, 95 / E Bruck → Brugge 602, 613, 620, 722 Bruck an der Mur ( Bruck, Brug an der Muhr), mesto na Štajerskem (A) E Breda, mesto v Republiki Nizozemski E 96 55, 88, 131, 147, 170 Breg ( Na Bregu), vas pri Litiji, cerkev sv. Katarine E 235 Bruckler, Bartlme, iz Celovca (A), služabnik pri Raigersfeldu E 142 Brem, Brenn → Prem Bruckner ( Brückner), pl. Brenk ( Brenk, Breng), Mihael, župnik v Zagorju pri Savi E 236, 797, 827 Bruckner, Egidij Avgust, z Male Loke E 313, 352, 432 Brentano, Domenico Martino (?), bankir in trgovec v Nürnbergu (D) E Bruckner, Marija Ana, roj. Fürnpfeil-Pfeilhemb E 313 123 Brugge ( Bruges, Bruge, Bruck), mesto v Avstrijski Nizozemski E 3, 52, 128, Brentano-Cimarolli ( Brentano, Brantano, Brentani, Cimarolli, Zimaroli) 162 Brentano-Cimarolli, Carlo Antonio (?), trgovec v Trstu (I) E 396, 437, Bruma, vas pri Gradiški (I) E 369 456, 468, 490, 534, 560, 617, 618, 623, 631, 712 Brumatti ( Brumati), pl. Franz Anton, dr., pravnik v Gorici in Gradiški (I) Brentano-Cimarolli, Pietro Antonio (?), der junge E 646 E 366, 368–370 Brentano-Cimarolli e Venino, trgovska družba v Trstu (I) E 489, 672, 703, Brün, Brünn → Brno 712 Brunetti, Ignaz Xaver, mestni sodnik v Gorici (I) E 197, 214 Brenzoni, Steffano E 224 Bruselj ( Brüssel, Brussel, Brüsß, Brüsßl), prestolnica Avstrijske Nizozemske Breslau, Breßlau → Wrocław E 3, 97, 311, 385, 431, 544, 554, 596, 618, 637, 683, 684, 696, 697 Bressani → Brasciani Brussel, N., sobar pri Flachenfeldovih v Ljubljani E 178 Bressanone → Brixen Bubna ( Bubna, Sbubna, Spubna, Zbubna), baroni Bretlach ( Brettlach), avstrijski kirasirski regiment št. 14 (29) E 427 Bubna, Johann Karl Wenzel ( Hänserle), sin Marie Amalie E 684, 718, Breuner ( Breuner, Breüner, Braüner, Preuner, Preüner), grofje 728–732 Breuner, Antonia, zaročenka Heinricha Antona Wurmbrand pl. Stuppacha Bubna, Johann Wenzel Warleich, stotnik, »poročeni«, mož Marie Amalie E 150, 154 E 423, 629 Breuner, Ferdinand E 805 Bubna, Karl, stotnik, »vdovec«, brat Johanna Wenzla E 629 Breuner, Johann Joseph, spodnjeavstrijski deželni podnamestnik E 114, Bubna, Maria Amalia, roj. Podstatzky E 631, 634, 636, 637, 639, 641, 115, 121, 150 675–680, 682, 684, 685, 695, 711–714, 717–723, 726, 728–732, 741, Breuner, Karl Adam, štajerski deželni glavar E 55 747, 749, 753 Breuner, Karl Thomas, sin glavarja, svetnik štajerske Reprezentance v Bubna, Maria Anna Sophia ( Mantscherle), hči Marie Amalie E 728, 732, Gradcu (A) E 361, 362, 406 752 Breuner, Maria Theresia, roj. Lamberg E 406 Bucarest → Bukarešta Breuner, N., Frl. E 124 Bucari, Buccari → Bakar Breuner, Sigmund Philipp, najmlajši sin Karla Adama E 361 Bucceleni ( Bucceleni, Buccelleni, Buceleni, Buccelenis), grofje s Save pri Brevacina → Prvačina Jesenicah Breydig, Urban, kamnosek v Ljubljani (?) E 803 Bucceleni, Jožefa Suzana, Frl. , Julijeva hči E 580 Brezl → Brecelj Bucceleni, Julij Andrej, rektifikacijski komisar U 109 / E 27, 38, 43, 141, Brezovica ( Bresoviz), vas pri Vrhniki E 243 239, 254, 261, 268, 293, 297, 298, 300, 335, 336, 358, 377, 506, 583, Brežice ( Raan, Ran), mesto ob Savi na Štajerskem E 333, 368, 551 653, 654, 669, 672, 703, 708, 712, 713, 719, 725, 734, 744, 749, 757, Brichieri de 788, 823 Brichieri, Giovanni Bernardo, der alte, iz Finale Ligure (I), odvetnik, Buccelleni, Jožef Anton, der junge, Julijev sin E 521 državni tajnik (?) E 107 Buccelleni, Marija Antonija ( Tonerle), roj. Fürenberg, žena Jožefa Antona Brichieri, Giovanni Domenico, der junge, državni tajnik v Firencah (I) E E 521 107 Buchberg → Puchberg Brigido, baroni, grofje Buchenthall → Puchenthall Brigido, Carolus Ludovicus E 444, 445, 447 Buchfing ( Buchfing, Puchfinck), Joseph, kirurg v Ljubljani E 561, 767 Brigido, Giovanni Girolamo ( Joannes Hieronimus, Hyeronimus) E 183, 190, Buchhalter von Weitenhüller → Gaisler Johan 287, 296, 304, 308, 419, 420, 442, 444, 445, 447, 602, 627, 631, 637, Buchner → Puchner 675, 715 Budigna, pl. Giuseppe, kanonik v Trstu (I) E 59 Brigido, Giuseppe Carlo, študent v Modeni (I) in Pragi (CZ) E 434, 768 Budweiß → Češke Budejovice Brigido, Johannes Wenzeslaus Josephus, študent v Salzburgu (A) E 419, Bugl → Pugel 437, 438, 574 Buglioni, pl. Romano, višji protipisar, fiskal v Gorici (I) E 69, 77, 115, 216, Brigido, Maria Polixena, roj. Przichowsky E 419, 444 389 Brigido, Pompejus Giovanni, iz Postojne, notranjski okrožni adjunkt in Bühelin, David, iz Trsta (I) E 282, 295 glavar v Postojni E 465, 467, 503, 519, 532, 613, 622, 649, 674, 691, Buhl → Buol 706, 715, 751, 758, 761, 764, 768, 783, 793, 821, 825 Bukarešta ( Bucarest), mesto v Vlaški (RO) E 551 Brignoli, pl. Antonio, dr., župnik v Fari pri Gorici (I) E 74, 78, 83, 376 Bülow pl. Birckenfeld ( Bülow, Bilow), baroni Brixen na Tirolskem (Bressanone, I) Bülow pl. Birckenfeld, August, generalmajor E 427 | 119 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Bülow pl. Birckenfeld, Friedrich, polkovnik E 427 Calegari, Angelo, kavarnar, najemnik pri Raigersfeldu U 107 / E 676, 831 Bunić ( Bunitsch), trdnjava v Liki (HR) E 616 Calin, Callin → Kalin, Kallin Buol ( Buhl), baron Anton Franz, svetnik Avstrijske dvorne pisarne, svetnik Callenberg → Kahlenberg, Šmarna gora Direktorija in publicis et cameralibus na Dunaju (A) E 156 Calli ( Calli, Cali, Kali), Andrea, sodnik na Reki (HR) E 209, 210, 240, Buquoy pl. Longueval ( Puquoy), grof Franz Leopold E 104 336, 366, 374, 381 Burbar, Justus, iz Gorice (I) E 400 Calò, Felice, iz Trsta (I) E 12, 65 Burckhart ( Burckhart, Purckhart), pl. Camesina ( Camesina, Camasina), Anton, Raigersfeldov kanclist E 156, Burckhart, Franz Joseph, nadporočnik E 643 209, 210 Burckhart, N., nadporočnikova žena E 642, 643, 658, 731 Cammer, Camer → Kammer Burg → Purg Camnich, Bernardino, duhovnik v Trstu (I) E 322 Burgstahl, Burgstall → Ljubljana: Gradišče, Škofja Loka: Puštal, Purgstall, Campitelli, vitez Joseph, polkovnik E 427 Stubenberg Maria Antoniette Campolongo ( Campo Lungo), vas severovzhodno od Cervignana (Furlanija, Burkanna, baron N., »iz Sirije« E 729, 737 I) E 74 Burly → Bourlie Camuzio, grof Giovanni Battista, kanonik, dekan v Ogleju (I) E 71 Burmbrand → Wurmbrand pl. Stuppach Canal → Kanal na Goriškem Busch, Johann Georg, kanclist v Trstu (I) E 77 Canarischen Insulen → Kanarski otoki Buset ( Buset, Buseth, Buseti, Busetti, Wuseth, Wusett, Wuseti), pl. E 131, Candia → Kreta 133, 134, 141, 171, 181, 185, 189, 194, 211, 216, 253, 330, 343, 350, Canduzzi ( Canduzi, Conduzzi), pl. Franz Anton, iz Gradca (A) E 55, 56, 381, 390, 402, 416, 434, 455, 458, 464, 467, 480, 483–486, 489, 492, 88, 170 495, 496, 506, 510, 512, 513, 518, 519, 553, 566, 573, 603, 609, 611, Cantacuzino ( Cantacusin), princ N., der junge, iz Male Vlaške (RO) E 197 616, 624, 651, 676, 692, 694, 735, 745, 764, 788, 790, 807, 813 Canterbury ( Canterburi), mesto v jugovzhodni Angliji (GB) E 3 Buset, Anton Nepomuk Adolf E 285, 311 Canton → Kanton Buset, Anton, brat Jožefa Gabrijela E 448 Capellaris, Philipp Anton, dr., ekspeditor in taksator v Gorici (I) E 765 Buset, Franc Anton ( Franzl), študent E 573, 623, 637, 749, 780, 802, 809 Capello, Pietro Paulo, kanonik v Ogleju (I) E 72, 75, 240, 243, 309 Buset, Ignacij Kajetan Benjamin E 192, 573, 623, 719 Capitani ( Capitani, Capitanis), grof N., z Dunaja (A) E 36, 37 Buset, Janez Krstnik, cistercijan v Kostanjevici E 134, 390, 469 Capo d’Istria → Koper Buset, Janez Nepomuk U 46 Capo S. Maria (di Leuca), rt v južni Kalabriji (I) E 8 Buset, Jožef Gabrijel, konsezni svetnik v Ljubljani U 109 / E 57, 138, 141, Capua, mesto v Kampaniji (I) E 247 142, 144, 145, 171, 181, 182, 185, 188, 189, 192, 198, 210, 215–218, Capuano, de 225–227, 231, 232, 234, 237, 238, 241, 243, 249–252, 257, 270, 275, Capuano, Catarina, iz Trsta (I), vdova E 64 278, 285, 303, 327, 336, 350, 353, 366, 373, 382, 383, 404, 406, 417, Capuano, N., podpolkovnik, pokojen E 64 418, 423, 432, 434438, 443, 448, 451, 455, 467, 469, 477, 485, 486, Caracas, mesto v Venezueli E 715, 723 491, 498, 527, 529, 535, 560, 566, 573, 576, 579, 604, 617, 667, 670, Caramelli di Castiglione-Fallet ( Castilione), grof Karl, polkovnik E 90 674, 681, 702, 715, 735, 736, 746, 749, 768, 798, 809, 823, 826 Caraş ( Kerasch), reka na Sedmograškem, jugovzhodno od Timişoare (RO) Buset, Jožef Ludvik Avguštin Jernej E 798 E 164 Buset, Julijana E 141, 489 Caravaca de la Cruz, mesto v Murciji (E) E 464 Buset, Marija Alojzija Kristina Magdalena E 525 Caravalho y Melho ( Caravalho), grof Sebastião José, portugalski Buset, Marija Ana Margareta U 107 / E 715, 735, 773, 786, 787 veleposlanik na Dunaju (A) E 50, 163 Buset, Marija Ana, roj. Klinc, žena Wolfganga Engelberta E 611 Caretto de Millesimo ( Milesimo) di Savona, markizi Buset, Marija Ana, sestra Jožefa Gabrijela E 790 Caretto de Millesimo di Savona, Dorothea, vdova, roj. Vernier E 276, 277 Buset, Marija Cecilija ( Cacilia, Cæcilia, Cillerle, Cilerle), roj. Učan E 57, Caretto de Millesimo di Savona, Eleonora, roj. Kořenský E 355 133, 137, 138, 140–142, 145, 146, 174, 176, 184, 185, 187, 188, Caretto de Millesimo di Savona, Jan Joseph, komornik, prisednik sodišča v 191–193, 202, 206, 208, 215, 217–219, 222, 223, 225, 226, 229, 233, Pragi (CZ) E 335 243, 246, 249–251, 259, 265, 269, 280, 285, 286, 300, 303, 311, 340, Caretto de Millesimo di Savona, Jan Vaclav E 335 346, 353, 366, 375, 381, 383, 386, 394, 395, 422, 438, 451, 453, 455, Carina 462, 463, 470, 471, 473, 474, 476–479, 481, 482, 487, 499, 501, 506, Carina, Francesco Tomaso, župnik in kanonik v Bakarju, kanonik v 516, 525, 530, 533, 534, 540, 541, 543, 553, 558, 560, 566, 569–571, Modruši (HR) E 355 573, 576, 579–581, 588, 594, 597, 598, 605, 610, 611, 615, 619, 623, Carina, Joseph, jezuit v Ljubljani E 197, 246, 317, 382, 472, 495 631, 635, 637, 638, 641, 645, 658, 662, 667, 670, 678, 696, 701, 706, Carinthia → Koroška 715, 719, 727, 728, 731, 736, 746, 750, 753, 767, 768, 773, 798, 808, Carl, Joseph, jezuit, rektor v Ljubljani E 719, 779 816, 817, 821, 826 Carl, komornik pri Raigersfeldu E 454 Buset, Marija Doroteja E 141, 145 Carlau → Karlau Buset, Marija Rozalija E 580 Carlevaris → Karlovy Vary Buset, Sigismund Janez Nepomuk E 474 Carlina, komornica pri Tauffererjih v Ljubljani E 774 Buset, Wolfgang Engelbert, oče Jožefa Gabrijela E 141, 188, 215, 216, 460, Carlino ( Carlins), vas južno od San Giorgio di Nogaro (Furlanija, I) E 69 461, 767 Carlo, kapucin na Dunaju (A) E 154 Buso, otoček ( insula) pri Ogleju (Furlanija, I) E 68 Carlopago → Karlobag But ( Butt), Jošt Jožef, dr., iz Škofje Loke E 768 Carlstadt → Karlovac Buzet ( Pinguente), mesto v Istri (HR) E 246 Carlstadter Graniz → Hrvaška vojna krajina Buzzeli, Jožef, mitninski prejemnik v Soteski na Dolenjskem E 344 Carnburg → Karnburg Byng ( Bingks), sir John, angleški kontraadmiral E 237 Carnics Alps → Karnijske Alpe Carniola → Kranjska Carrà, Gioani, Grk v Trstu (I), iz Marce E 652 C Carribean → Karibi Cacace, N., duhovnik E 253 Carst → Kras Cadiz ( Cadix, Cadiz), pristanišče ob Atlantiku (E) E 91, 329, 336, 404, Carun → Karun 415 Casati, Edler Paulo, trgovec z zelišči v Pragi (CZ) E 793–795 Cadore, pokrajina ob Piavi v severni Benečiji (I) 116 Caschau → Košice Cafiero, N., stotnik, na Reki (HR) E 222 Casper, služabnik pri Raigersfeldu E 342 Caifas → Kajfež Castanoviza, Castanaviza → Kostanjevica pri Gorici Calabrien → Kalabrija Castel de Saint-Pierre ( St. Pierre), Charles Irénée, duhovnik in filozof Calais, pristanišče ob Rokavskem prelivu (F) E 3 (»abbé de Saint Pierre«) U 29, 83 / E 79, 107 120 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Castell Novo, Castel Nuovo, Castelnuovo → Novi Grad Chesterfield, milord Philip Dormer E 231 Castell, pl. iz Savoje (FR) Chili → Čile Castell, N., pokojni stotnik na saškem dvoru E 159 China → Kitajska Castell, N., roj. Lannoy-Leverghen E 159 Chios ( Scio), osmanski otok v vzhodnem Egeju (GR) E 66 Castellammare di Stabia ( Castell a mare), mesto pri Neaplju (I) E 160 Chnesa → Kneža Castelliz → Kastelic Janez Friderik Cholomandala → Koromandija Castiglione → Caramelli di Castiglione-Fallet Chotek ( Chotek, Choteck, Coteck, Cotech, Koteck, Khoteck, Kotheck), grofje Castillar, N., iz Trsta (I) E 62 Chotek, Johann Karl, tajni svetnik, general-feldmaršalporočnik, avstrijski Castner → Kastner in češki kancler, svetnik Direktorija in publicis et cameralibus na Castro de, Pietro, dr., duhovnik v Trstu (I) E 392, 424, 431, 448, 453, 454, Dunaju E 97 469, 470, 476–478 Chotek, Maria Aloisia Stephana, roj. Kinsky E 241, 435, 440, 441 → Castua → Kastav Wrbna, Kinsky Catania ( Catanea), mesto na Siciliji (I) E 306 Chotek, Rudolf, predsednik Ministerialne bankalne deputacije na Dunaju Caterina → Katarina vdova (A) E 97, 230, 240–242, 244, 245, 254, 255, 266, 319, 322, 336, Catra, služkinja pri Bernardu Ignaciju Hallersteinu v Ljubljani E 492, 493 346, 357, 399, 434, 435, 437, 440, 441, 456, 459, 511, 518, 695 Cattinara ( Catenara, Cattenara), vas pri Trstu (I) E 87, 626 Chrischey → Križaj Cava, kanal pri Ogleju (I) E 79, 80 Christalnigg ( Christalnig), grof Karl Theodor ali Leopold E 619 Cavalieri, Giueseppe, dr., z Reke (HR) E 134, 193, 291, 296, 297 Christian, Janez Krstnik, dr., zdravnik v Ljubljani U 108 / E 39, 292, 382, Cavalli ( Cavalli, Cavalo), markiz Carlo Maria, regent v Milanu (I) E 153 489, 535, 677, 702, 804 Cavenzano ( Cavenzam), vas severovzhodno od Cervignana (Furlanija, I) E Christiani, grof Beltrame, kancler Italijanske pisarne na Dunaju (A), 74 minister v Lombardiji (I) E 115, 332, 795 Cavichio, kanal pri Cervignanu (Gradiška, I) E 80 Chruschiz → Krušič Cebej ( Zebej), Anton, slikar v Ljubljani E 617 Chur ( Cur), mesto v Švici E 343 Cecchotti ( Cicotti), Giovanni Giuseppe Bonifacijo, minorit, škof v Pičnu v Cicio Spina, Giovanni Battista, dr., pravnik v Gorici (I) E 59, 62, 75, 78 Istri (HR) E 291, 515 Cicogna ( Cicogna, Zicogna), grofje Celje ( Cilli, Cilla), mesto na Štajerskem E 57, 88, 131, 147, 171, 229, 273, Cicogna, N., Frau E 103 274, 293, 314, 338, 368, 397, 408, 414, 579, 656, 757, 801 Cicogna-Guasco, Ascanio, generalmajor E 427 Celje, minoritska cerkev E 88 Cicotti → Cecchotti Celjska četrt ( Viertl) E 408 Ciolich, Jurij Wolfgang, generalni vikar in škof v Senju in Modruši (HR) Celjski, grofje E 408 E 40, 41, 45, 47, 50, 52, 318, 376, 595, 816 Celovec ( Clagenfurt, Clagenfurth), glavno mesto dežele Koroške (Klagenfurt, Ciper ( Cypern), osmanski otok E 790 A) U 28, 82, 87 / E 136, 142, 250, 172, 175, 199, 202, 211, 263, 307, Cipriani, Joseph Anton, dr., odvetnik v Gorici (I) E 409 311, 317, 341, 342, 361, 365, 366, 384, 391, 418, 428, 429, 437, 446, Circkniz → Cerknica 465, 476, 489, 509, 522, 523, 525, 527, 529, 533, 535, 545, 587, 588, Cironi, N., iz Gradiške E 70 601, 602, 605, 621, 626, 627, 630, 631, 641, 658, 661, 678, 682, 724, Cito, Antonius, jezuit na Dunaju (A) E 41 771, 799, 813 Cividale, Cividal, Cividal d‘Austria → Čedad Cèneda ( Zeneda), mesto v Benečiji, danes del mesta Vittorio Veneto (I) E 4 Civranella, Giovanni Battista (?), iz Trsta (I) E 315 Cerasara ( Cerasara, Ceresara), Frančiška Ksaverija, roj. Engelshaus E 185, Claffenau ( Klavenau), pl. Johann Carl, nadporočnik E 505 192, 565 Clagenfurt, Clagenfurth → Celovec Cergna, Giovanni, kanonik v Trstu (I) E 59 Clana → Klana Cergol ( Zergoll), Anton, vzgojitelj ( hofmeister) pri Raigersfeldu, duhovnik, Claniz → Klanec kaplan v Kamniku E 187, 307, 362, 598, 784 Clapsche → Hlapše Cerknica ( Circkniz, Zierkniz, Zirckniz), trg na Notranjskem E 312, 313, 345, Claudius Nero, rimski cesar E 232, 462 403, 419, 618 Clausen Flitsch → Kluže pri Bovcu Cerknica, župnik → Lančič Danijel Clee → Klee Cerkniško jezero ( Czircknizer See, Zircknizer See, Zirknizer See, Cerknica Clerici, avstrijski pehotni regiment št. 44 E 427, 495, 650, 745 Lake) U 36, 90 / E 487, 511, 673, 674, 681, 682 Clignet, N., suknarski fabrikant v Leidnu (Holandija) E 346 Cerkno ( Zircklach), vas pri Gabrovki na Dolenjskem E 778 Cobenzl ( Cobenzl, Cobenzell), grofje E 25, 38, 76, 147 Cerkvena država ( Kirchenstaat) v Italiji E 339 Cobenzl, Carolina Sophia, roj. Rindsmaul, die alte, žena Janeza Gašperja E Cerovlje ( Zerouglie), vas pri Pazinu v Istri (HR) E 304 28, 31, 43, 44, 52, 56, 88, 94, 96, 112, 120, 150, 154, 169 Cervantes, Miguel Saarvedra, pisatelj U 45 Cobenzl, Cassandra Anna, por. Coronini-Cronberg E 75, 77, 81, 82, 84 → Cervelli, baron Fortunato, iz Ferrare (I), svetnik Avstrijske dvorne komore na Coronini-Cronberg Cassandra Anna Dunaju (A) E 31, 32, 114–116 Cobenzl, Gvidobald (Guido) Hilarij, sin Janeza Gašperja E 25, 82, 93, 147, Cervignano ( Cervignan, Zervignan, Zervinian), mesto v Furlaniji (I), slov. 179, 248, 291, 355, 361, 383, 465, 469, 512, 709, 737, 739 Červinjan E 68, 69, 74, 83, 431 Cobenzl, Janez Filip, študent, sin Gvidobalda Hilarija E 709 Cesar, frančiškan v Ljubljani E 187, 193, 194 Cobenzl, Janez Gašper U 13, 69 / E 38, 31, 33–38, 120 Cesari ( Cesari, Cesare), pl. Johann, stotnik E 423, 438, 478, 527, 531, 615 Cobenzl, Janez Karel Filip, sina Janeza Gašperja E 55, 76, 80, 117, 168, Cessarska Camra, pečine nad Savo, vzhodno od Renk E 235 173, 179, 181, 186, 291, 392, 393 Cestala ( Cestala, Tschastala), N., pater teatinec na Kahlenbergu pri Dunaju Cobenzl, Ludvik Gundakar, brat Janeza Gašperja E 185, 666 (A) E 152, 154 Cobenzl, Maria Anna Benigna, roj. Montrichier, žena Gvidobalda Hilarija Cetto pl. Kronstorf ( Zetto), Karl Joseph, svetnik Avstrijske dvorne pisarne na E 147 Dunaju (A) E 130 Cobenzl, Maria Theresia, roj. Pálffy, žena Janeza Karla Filipa E 77, 81, 95, Chalon-sur-Sâone ( Chalon), mesto v vzhodni Franciji E 3 130, 168, 181 Champion, N., duhovnik iz Luxembourga (L) E 120 Coblenz → Koblenz Charleroi, mesto v Avstrijski Nizozemski (B) E 3 Coblon, mesto v vzhodni Bengaliji (»Koromandija«) v Indiji E 51 Chatelet, pl. Katharina, komornica kraljice Marije Terezije na Dunaju (A) Codelli pl. Fahnenfeld, pl. in baroni U 109 / E 439, 440, 553 E 162 Codelli pl. Fahnenfeld, Avguštin, dr. zdravnik E 117, 228 Chersano → Kršan Codelli pl. Fahnenfeld, Filip E 753 Chersich ( Chersich, Cherchich), Antonio, kanonik v Lovranu v Istri (HR) Codelli pl. Fahnenfeld, Janez Franc ( Francesco) E 415, 510 E 64–66, 223 Codelli pl. Fahnenfeld, Jožef Anton E 260, 282, 305, 387, 409, 415, 420, Chesterfield, Earl Stanhope ( Stanhob) 423–425, 428, 430, 432, 457, 479, 552, 607, 631, 650, 665, 752, 828 Chesterfield, esq. Philip E 231 Codelli pl. Fahnenfeld, Marija Magdalena, roj. Königsbrunn, žena Jožefa | 121 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Antona E 305, 545, 709 630, 631 Codelli pl. Fahnenfeld, Peter Anton E 4 Coronini, Katarina Frančiška, roj. Lamberg, žena Giacoma Antonia E Codroipo, grof Francesco E 217, 777 656, 666 → Lamberg Katarina Frančiška Cogniali, Pietro, trgovec v Trstu (I) E 428 Coronini, Leonhardus Josephus Casparus, sin Petra Rudolfa E 444, 445 Colin → Kolin Coronini, Ludovico, kanonik, vikar v Ogleju (I) E 71 Collalto ( Colalto), grofje Coronini, Maria Anna, roj. Dietrichstein, Rudolfova žena E 819 Collalto, Eleonora, roj. Montesanto E 37 Coronini, Pietro Antonio, prisednik Deželnega sodišča v Gorici (I), Collalto, N. E 100 Rudolfov oče E 181, 409 Cöllen → Köln Coronini, Pietro Rodolfo (Petrus Rudolphus) E 443, 445 Colli → Brda na Goriškem Coronini, Rudolf, s Kojskega E 544, 630, 631, 641, 643, 819 Colloredo ( Colloredo, Coloredo), grofje Corrèr, cavagliere N., iz Benetk (I) E 309 Colloredo, Camillo E 82 Corse, Corsica → Korzika Colloredo, Hieronimus IV., guverner v Milanu (I) E 309 Cosatini, Francesco, kanonik v Ogleju (I) E 71 Colloredo, Rudolf Joseph, cesarski vicekancler na Dunaju (A) E 102, 116, Coschana → Košana 188, 318 Cospiz → Gospić Colloredo-Mels ( Mels, Melß), grofje iz Gorice (I) Cossàr, Giovanni, zgodovinar U 51 Colloredo-Mels, Anton Theodor, duhovnik (I) E 76 Costa ( Costa, Kosta) Colloredo-Mels, Giorgio E 595, 631, 632 Costa, Gregor, tehtalec v Ljubljani E 134, 197 Colloredo, avstrijski pehotni regiment (»alt Colloredo«) št. 20 E 343, 730, Costa, Henrik Etbin, pravnik, pisatelj U 8 780 Costa, Henrik, zgodovinar U 8 Colloredo-Jung, avstrijski pehotni regiment št. 40 E 663 Costa, Marija Johana E 137 Colmach, pl. N. E 102 Costanzi ( Costanzi, Constanzi), iz Trsta (I) Colobrat → Kolowrat Costanzi, Giovanni Battista E 59, 377 Colombo, Giovanni, iz Pirana E 142, 462 Costanzi, Terenzia, roj. Dionoro E 59, 86, 284 Colsan, N., tajnik grofa Richecourta E 131 Cotman, iz Ljubljane E 119 Comasina, N., Raigersfeldov kanclist E 183 Cotolinsky → Kottulinsky Combell, Peter, z Reke (HR) E 800 Coziansich → Kocijančič Comelli pl. Stuckenfeld Cozzoli ( Cozzoli, Cozoli), grofje E 67, 118, 180, 191, 210 Comelli pl. Stuckenfeld, Carlo Ludovico, knjigovodja Deželnih stanov v Cozzoli, Carlo, asistent in svetnik Intendance v Trstu (I) U 19, 74 / E 59, Gradiški (I) E 444–446 62–66, 107, 110, 116, 118, 132, 133, 142, 174, 232 Comelli pl. Stuckenfeld, Dominicus Franciscus Maria E 444, 445 Cozzoli, Francesca, Carlova žena E 64, 66, 107, 110, 113, 116, 142, 173, Como, mesto v severni Lombardiji (I) E 45 196, 202, 204, 211, 216, 231, 243, 248, 266, 316, 353, 372, 424 Compare → Kompare Cracau → Ljubljana Krakovo Constantini, pl. E 174 Crail → Kralj Constantinopel, Constantinopl → Konstantinopel Crain → Kranjska Contari, N., poročnik v pokoju iz Milana (I) E 821 Crainburg, Creinburg → Kranj Contarini de, N., iz Benetk E 155 Craiz, Craüz → Križ pri Komendi, Vipavski Križ (Sv. Križ) Conti, baron Joseph, praporščak E 808 Crems → Krems Conti, Giuseppe Francesco, iz Livorna, stotnik, podpolkovnik, polkovnik E Cremsirn → Kroměříž 26, 38–30, 58, 59, 62, 67, 86, 136, 482, 562, 661, 744, 758 Creuzberg, Craizberg, Creizberg, Creüzberg → Kreuzberg Conti, N., iz Milana (I), kirurg v Lipoglavu v Istri (HR) E 675 Croaten, Croatten, Croatien, Croatia → Hrvaška Conti, pl., iz Trsta (I) E 64 Crobath, Franc Florijan, upravitelj zemljiškega gospostva Turjak E 123 Conti, Ignaz, jezuit na Reki (HR) in prefekt v Ljubljani E 495, 500, 506, Croissenbach → Rakovnik pri Šentrupertu 535, 748 Cromau → Český Krumlov Conti, Johann Anton, der junge, kanclist v Ljubljani E 67, 544 Cronau → Kranjska Gora Conti, Petro E 544 Cropp → Kropa Copainig → Kopajnik Klemen Crottendorff → Krottendorf Coppinis de ( Copinis, Kopinis) Crusius → Krušič Coppinis, Jurij Seifrid, duhovnik v Lescah E 494 Csáky → Nádasdy Coppinis, Marija Bernardina Terezija, roj. Breckerfeld E 494 Cuciati, Antonio, dr., župnik v Ogleju (I) E 71 Coradini, Nicolò, kanonik v Ogleju (I) E 72 Cuias ( Cujas), grof Paul, general E 323 Corbavia → Krbava Culp, Culpa → Kolpa Cordona ( Cordon), pl. Johann Arnold, stotnik E 588 Cumar → Kumar Coren → Koren Cumberland, princ, vojvoda William Augustus E 311 Corfu → Krf Cumina → Sardinija Anna Canalis Corgnal, Cornial, Corgnel → Lokev Cuncha → Acuña Corgniati, Peter Anton, iz Ljubljane E 387 Cur → Chur Coridico → Kringa Cvišlerji ( Zwischlern), cerkev sv. Janeza Krstnika E 356 Corinski → Kořenský Czekel pl. Rosenfeld, Michael Gottfrid, generalmajor E 427 Cormons → Krmin Cziesch, Czisch, Czitsch → Čič Corno, rečica ( fiumera, Fluß) pri San Giorgio di Nogaro (Furlanija, I) E Czircknizer See → Cerkniško jezero 68–70 Czischewsky, Ludwig, rektifikacijski aktuar v Ljubljani E 398 Coromandel → Koromandija Coronini-Cronberg (Coronini, Corronini), grofje U 51 / E 83 Coronini, Cassandra, roj. Cobenzl, žena Giovannija Carla E 75, 77, 81–85 Č → Cobenzl Cassandra Anna Čabar ( Tschuber), naselje v Gorskem Kotarju (HR) E 146, 173, 177, 178, Coronini, Conrado Giuseppe, sin Petra Rudolfa E 443, 444 200, 259, 260 Coronini, Elisabetha, roj. Neuhaus, žena Petra Rudolfa E 445 Čabar, rudnik E 305 Coronini, Giacomo Antonio E 79, 82, 656, 666 Čačič, Spodnji ( Tschatschitsch) pri Osilnici, cerkev sv. Nikolaja E 356 Coronini, Giovanni Carlo, s Kojskega E 76, 77, 82, 84, 85 Čadež ( Tschadesch), Franc, dr., adjunkt knjigovodstva Deželnih stanov v Coronini, Giovanni Ignatio, generalni prejemnik in deželnostanovski Ljubljani U 110 / E 185, 204, 225, 229, 265, 292, 382, 528, 680 poverjenik v Gorici (I), oče Giacoma Antonia E 179, 199, 409, Čarman ( Tscharman, Tscharmann), Martin, sluga Reprezentance v Ljubl-122 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN jani E 476, 482, 606 Danska ( Dänæmarck, Dänemarck), kraljevina E 94, 255, 430 Čebulj ( Zebull) Danska, kralj Kristijan VI. E 94, 255 Čebulj, Feliks Fortunat, dr., odvetnik v Ljubljani, der junge U 109 / E 39 Daqueville → d‘Acqueville Čebulj, Filip Jakob, župnik na Svibnem E 263 Darmstadt, glavno mesto grofije Hessen (D) E 271 Čebulj, Jernej ( Barthelme, Bartlme, Bartholomäus), trgovec, svetnik Daschkowsky pl. Blumenberg ( Daschkousky, Dashkovsky, Dascofsky, Daskof-Merkantilnega sodišča v Ljubljani U 108 / E 34–37, 39, 48, 91, sky, Daskowsky, Daschkousky), 109, 110, 149, 150, 172, 206, 208, 209, 212, 214, 216, 217, 219, Daschkowsky pl. Blumenberg, Maria Ana, stotnikova žena E 698, 791 244, 353, 359, 367, 372, 364–380, 382, 394, 418, 516, 518–529, Daschkowsky pl. Blumenberg, Michael Anton, stotnik E 694, 696, 698, 531, 532, 537, 598, 599, 602, 606, 607, 617, 620, 623, 647, 671, 702, 703, 717–719, 723, 724, 756, 759, 772, 791, 806, 808 673, 675, 697, 757 Daun ( Daun, Doun), knez Leopold Joseph, avstrijski feldmaršal E 153, Čebulj, Jurij, mestni sodnik v Kranju E 183, 355, 413 609, 610, 710, 726, 775, 822 Čebulj, N., študent E 431 Dawncourt ( Dawincourt, Dawnicourt), N., uslužbenec pri trgovcu Weiten- Čebulj, Peter Pavel, vizitacijski komisar E 197 hüllerju v Ljubljani E 635, 640, 642, 644 Čečker ( Zetschker, Tschetschker), baroni De Fin ( de Fin, Defin), baroni Čečker, Franc Ferdinand, iz Zapuž in Krškega, stotnik, podpolkovnik E De Fin, Alexander ( Alessandro) Anton, general-feldmaršalporočnik, brat 399, 407, 410, 455, 463, 510, 512, 513, 524, 544–546, 558, 564, Antonia U 108 / E 58, 59, 70, 86, 208, 209, 212, 217, 224, 227, 228, 595, 609, 706, 771, 772, 826, 836 231, 234, 238, 247–249, 251–253, 256, 263, 267–269, 273, 274, 277, Čečker, Franc Ignacij, stotnik E 40, 105, 106, 118, 119 279, 282–287, 289–292, 296, 298, 299, 301, 304, 306, 309–311, 313, Čečker, Jožefa U 107 318–321, 324–329, 331, 333–337, 339–347, 349–353, 355, 357–367, Čečker, Marija Ana U 107 / E 594 369, 370, 372–377, 397–397, 399, 401, 403, 404, 406–408, 412, Čečker, Marija Klara Konstanca, roj. Graffenweger, iz Krškega E 263, 418–425, 428–435, 437, 439–442, 446, 447, 451, 453, 454, 458, 461, 264, 407, 408, 410, 515, 516, 534 463, 464, 467, 468, 473, 475, 476, 478–482, 486, 487, 490, 497, 501, Čedad ( Cividale, Cividal, Cividal d‘Austria), mesto v Furlaniji (I) 502, 506–508, 511, 520, 525–528, 530, 560, 561, 570, 586, 606, 610 Čedad, kapitelj E 295, 454, 470, 471 De Fin, Antonio, brat Alexandra, deželni glavar v Gradiški (I) in upravitelj Čepić ( Zepitsch), vas pri Oprtalju v Istri (HR) E 304 Goriške E 74, 76, 78–80, 85, 131, 133, 177, 306, 308–310, 362, 363, Červinjan → Cervignano 367, 409, 541, 542, 556 Češenik ( Schernbichl, Schernbichel) pri Dobu, grad E 574, 704 De Fin, Francesco Carlo, sin Alexandra, komerčni svetnik ( Comercienrath) Češka ( Böhaim, Böhmen, Bohmen, Bohemia), kraljevina U 13, 17, 18, 33, v Trstu (I) E 473, 475, 588, 658 69, 72, 73, 87 / E 39, 40, 43, 45, 97, 102, 104, 121, 122, 128, 131, De Fin, Giulio Giuseppe, der junge, sin Alexandra, sodnik v Trstu (I) E 86, 153, 158, 167, 173, 188, 191, 234, 245, 273, 310, 347, 407, 418, 214, 302, 473, 475 463, 465, 475, 523, 536, 598, 627, 634, 638, 639, 649, 658, 664, De Fin, Jurko E 60 669, 670, 675, 677, 678, 702, 745, 791 De Fin, Maria Antonia, roj. Clary-Aldringen, žena Francesca Carla E 588, Češke Budejovice ( Budweiß), mesto na Češkem E 102, 103 658 Čič ( Cziesch, Czisch, Czitsch, Tschitsch), Andrej, rektifikacijski aktuar, De Fin, Mariana Franziska, roj. Hornstein E 274 tajnik v Ljubljani E 200, 263, 272, 277, 284, 318, 323, 382, 423, De France, Joseph Angelo, finančnik, bankir, diplomat, zbiralec z Dunaja 438, 465 (A) U 37, 75, 91 / E 93, 101, 167 Čile ( Chili), španska kolonija v Južni Ameriki E 49 De Georgio ( Degiorgio, de Giorgio), Joseph, jezuit, rektor na Dunaju in v Čop ( Tschop), iz Save pri Jesenicah Ljubljani (A) E 181, 251, 439, 491 Čop, Andrejček ( Andreitseg) E 713 De Leo pl. Lebeneg ( de Leo von Leweneg) Čop, Jožef, gostilničar E 712, 713, 785 De Leo pl. Lebeneg, Janez Andrej U 107 / E 373 Čop, Katrca ( Caterle) E 713 De Leo pl. Lebeneg, Marija Konstanca, roj. Taufferer, vdova U 108 / E Čop, Mica E 713 260, 676, 695, 808, 809 Čop, Mojca ( Mouza) E 713 De Paula, Franc, uradnik v knjigovodstvu U 107 Čope ( Tschoppe), kmetje iz Dolenje vasi pri Cerknici Debeli vrh ( Debeli Virch), hrib med Idrijo in Vrhniko E 135 Čope, Marko E 419 Debiel ( de Biel, Debiel), Ludwig, jezuit na Dunaju (A) E 29, 38, 92, Čope, Miha E 419 98–100, 104, 105, 108, 113, 150, 156, 169 Črni Kal ( Tschernical), vas pod Kraškim robom E 296 Decius Trajanus ( Trajanus), rimski cesar E 237, 462 Črni Potok ( Schwarzenbach) pri Kočevju, cerkev Svetih Treh kraljev Deganis, Francesco, kanonik v Ogleju (I) E 72 ( Trium Regum) E 356 Degrandi, Esterle, roj. Modershaim E 713 Črni vrh ( Tscherne Vurch), gozd pri Borovnici pri Vrhniki E 207 Deležnik ( Delesnig, Deleßnig, Deliesnig, Deließnig), Anton Andrej, računski Črni Vrh ( Zerni Verch nächst Görz), hrib pri Lokvah na Goriškem E 301 uradnik Reprezentance v Ljubljani E 184, 219, 223, 227, 243, 248– Črniče ( Zerniza), vas in gozd pri Dornberku E 14 250, 257, 271, 274, 276, 278, 279, 282, 313, 315, 323, 324, 342–344, Črno morje (Black Sea) U 25, 79 350, 353, 390, 419 Črnomelj ( Tschernembl, Tschernehmbl, Tscherneml), mesto v Beli krajini E Delft, mesto v Republiki Nizozemski E 3 181, 345, 354, 373, 429, 482, 517, 560, 779 Delmestri ( del Mestre), baroni Črnuče ( Tschernutsch), vas ob Savi pri Ljubljani U 28 / E 143, 345 Delmestri, Giovanni Antonio E 200 Črnuče, savski most ( Sau-Brucke) E 87, 133, 185, 187, 211, 217, 218, Delmestri, Luca Sartorio, arhidiakon, škof v Trstu (I) E 59 223, 229, 245, 265, 418, 431, 442, 447, 461, 567, 585, 633, 660, Demelli pl. Löwenfeld ( Demeli, Demelli, Demelich, de Meli) 788 Demelli pl. Löwenfeld, Anton, der junge, kanonik v Senju (HR) E 40, 41, Čuk ( Tschuck), Franc Gašper, iz Idrije E 144 44, 45, 48, 108, 113, 116, 120, 124, 141, 232, 381, 382 Čušperk ( Zobelsperg), grad južno od Ljubljane E 382 Demelli pl. Löwenfeld, Georg, prisednik glavarstva v Senju (HR) E 232, 585 Demšar ( Dembscher, Demscher), Jožef Anton, dr., pravnik na Dunaju (A) in D v Ljubljani E 114, 157, 375, 802 Daqueville → d‘Acqueville Denaro, pl. Dalmacija ( Dalmatzien, Dalmazien, Dalmatia), pokrajina (HR) U 24, 79 / Denaro, Joseph Anton, major E 247, 579 E 240, 350, 643 Denaro, Pietro Felice, deželnoknežji namestnik na Reki, v Trsatu in Damasceno, Omero, grški duhovnik v Trstu (I) E 428 Bakarju (HR) E 343 Damian → Domian Derviter, N., iz Rima, tajnik grofa Roux d‘Esnevala E 255 Damniz, baron Wolfgang Sigmund, general E 409 Desbruglio, grof Rudolfo, kanonik v Ogleju (I) E 71 Damugliano, Antonio, »Grk« E 729 Desselbrunner ( Deßelbrunner, Desßelbruner, Desßelbrunner), Joseph Wolf-Daniel, N., ladjedelničar E 550 gang, iz Avstrije, fabrikant in veletrgovec v Ljubljani U 108 / E 661, | 123 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 812, 818 Franz Xaver Devin ( Duino, Duin, Tybein), vas in grad pri Trstu (Duino, I) E 258, 429, Dolberg ( Tollberg), pl. Johann Leopold, notranjeavstrijski vladni svetnik v 499, 638 Gradcu (A) E 132, 133 Dežman, Karl, muzejski kustos v Ljubljani U 10, 49–51 Dolcetti de Di Seni ( di Seni, Diseni), pl. Joseph Valentin, uradnik Vojnega komisariata Dolcetti, Giacomo, mestni svetnik v Trstu (I) E 62, 232, 233 v Ljubljani E 657, 662, 686, 687, 690, 719, 721, 723 Dolcetti, Margherita, roj. Rapizio, vdova Mareschi E 62 Dichtler → Dicker Joseph Dole ( Dole, Dolle), Pietro, iz Trsta (I) E 63, 66 Dicker ( Dicker, Ticker, Tucker), baroni Doleine Nive → Vrhnika: Dolge njive Dicker, Franz, praporščak E 505, 523, 617, 629 Dolenja vas ( Doleina Vass) pri Cerknici E 419 Dicker, Joseph, stotnik, adjutant generala Harrscha (v drugih virih kot Dolenje Cerovo ( Unter Zirou), vas v Goriških Brdih E 84 Dichtler) E 384, 404, 484, 503, 536, 561, 559 Dolenje Jezero ( Doleine Jeseru), vas pri Cerknici E 419 Diedo, vitez Antonio, beneški veleposlanik na Dunaju (A) E 130 Dolenjska ( Unter Crain), Lower Carniola, deželna četrt na Kranjskem, Dieri, Dyeri → Thiery okrožje U 25, 26, 79, 80 / E 87, 190, 191, 234, 249, 265, 275, 296, Dietmann, pl. Friedrich, stotnik E 682 304, 317, 352, 353, 364, 374, 380, 408, 417, 418, 421, 422, 424, 431, Dietrich pl. Dieden, baron Jacob, stotnik E 372, 553, 561 433, 437, 492, 519, 524, 535, 582, 590, 595, 691, 699, 722, 755, 787, Dietrich, Aleksander, zakupnik zemljiškega gospostva Gamberk E 753, 754 808 Dietrich, Ludvik, mitničar na Vrhniki E 583, 607 Dolenjske Toplice ( Untercrainisches Baad), trg in toplice pri Novem mestu Dietrich, Peter, prevozniški podjetnik na Dunaju (A) E 147, 148 E 419, 422, 696 Dietrichstein ( Dietrichstein, Dietrichstain), grofje Dolfino ( Delfino), Daniele, oglejski patriarh E 309 Dietrichstein, Andreas Jakob, knez in nadškof v Salzburgu (A) E 155, 156, Dolga vas ( Krapfenfeld) pri Kočevju, cerkev Presvetega imena Jezusovega 258, 344, 351, 402 E 356 Dietrichstein, Johann Franz, predsednik Avstrijske dvorne komore na Dolgi graben ( Lange Graben) blizu Podpeči na Ljubljanskem barju E 436 Dunaju (A) E 16, 25, 37, 91, 130, 147, 148, 168 Dolina ( Adolina), župnija pri Trstu (it. San Dorligo della Valle, I) E 205 → Dietrichstein, Leopold E 155 tudi Raunach Janez Ernest Dillherr, Carl, jezuit v Ljubljani E 755 Dolina → Odolina Dillon ( Dillon, Dilon), grof Edward, podpolkovnik, polkovnik, poveljnik v Dolničar pl. Thallberg ( Thallberg, Thalberg, Tallberg) U 108 / E 316, 439, Fort de St. Margarete pri Antwerpnu (B) E 109, 116, 126 574, 667, 693 Dinzl pl. Angerburg ( Dinzl) U 107 / E 207, 324, 566, 592, 601, 606–608, Dolničar pl. Thallberg, Janez Gregor U 8 612, 616, 641, 646, 651, 661, 679, 682, 692, 702, 733, 734, 771, 772, Dolničar pl. Thallberg, Jožef Anton E 401, 650, 801, 806 774, 775, 778, 781, 784, 792, 794, 808, 809, 819, 826 Dolničar pl. Thallberg, Marija Ana, roj. Lukančič-Hertenfels E 138, 143, Dinzl pl. Angerburg, Adam Danijel U 13, 68 / E 704, 771, 795 173, 175, 374, 430, 456, 485, 529, 576, 701, 719, 800, 801 Dinzl pl. Angerburg, Anton, der junge, nadporočnik E 486, 805, 808, 811, Dolsko ( Lustaller), vas pri Dolu E 334 816, 826 Dolsko, cerkev sv. Agate E 234 Dinzl pl. Angerburg, Elizabeta Suzana, roj. Otto pl. Rosenbüchel E 704 Dolsko, cerkev sv. Helene E 234, 235 Dinzl pl. Angerburg, Ignacij, jezuit, rektor v Ljubljani E 813, 815 Domian ( Damian), Anton, trgovec, podjetnik, član zunanjega sveta v Dinzl pl. Angerburg, Janez Adam, der junge, z Ajmanovega gradu E 195– Ljubljani E 658 198, 206, 209, 260, 262, 297, 453, 461, 564, 567, 573, 578, 583, 600, Domreicher ( Domreicher, Dumreicher), Johann Georg, trgovec v Trstu (I) E 602, 646, 654, 657, 660–662, 672, 679, 680, 689, 690, 704, 713, 741, 209, 254, 255, 281, 334–336, 468, 477, 493 743, 749, 755, 756, 764, 765, 784, 785, 808, 809, 818, 826, 827 Donado, Giovanni, iz Benetk (I) E 420 Dinzl pl. Angerburg, Jožef Adam Maksimilijan E 389 Donava ( Donau, Tanau), reka E 24, 38, 98, 102, 103, 153, 550, 551 Dinzl pl. Angerburg, Ludvig Ksaver E 645, 646, 647, 795, 796 Donja Kupčina ( Unter Kupchina), vas vzhodno od Karlovca (HR) E 368 Dinzl pl. Angerburg, Marija Ana, por. Apfaltrer → Apfaltrer Donner, Matthäus, profesor kiparstva in direktor graverske šole, vodja Dinzl pl. Angerburg, Marija Ana, roj. Taufferer E 346 vajencev na Kovniškem uradu na Dunaju (A) E 238, 411 Dinzl pl. Angerburg, Marija Izabela ( Bellerle), roj. Kuschlan, žena Janeza Dorderecht ( Dortrecht), mesto v Republiki Nizozemski E 3 Adama E 197, 198, 206, 260, 262, 389, 453, 564, 566, 573, 578, Dormesch, Tomaž, tovornik meščanskega špitala v Ljubljani E 197 583, 591, 600–602, 606, 616, 623, 645, 647, 648, 652, 657, 660, 662, Dornegg → Trnovo 664, 680, 682, 739, 777, 808, 809, 817, 818, 821, 824, 828 Dornik ( Dornig), Andrej, usnjar v Tržiču na Gorenjskem E 323 Dinzl pl. Angerburg, Serafina, klarisa v Ljubljani E 352, 702 Doufin → Bourbon-Anjou Dionoro, pl. Alberto Giuseppe, deželnostanovski poverjenik v Gradiški (I) Dover ( Dovers), pristaniško mesto v jugovzhodni Angliji (GB) E 3 E 132, 174, 177, 180, 182, 184, 185, 189, 210, 267, 314, 318, 337, Doxat de Démoret ( Tosat), Moriz Nikolaus, vojaški inženir, general E 63 357, 358, 369, 371, 372, 375, 376, 380, 384–386, 389, 420, 421, Drač ( Durazo), mesto v Albaniji E 173 423–425, 428, 429, 431, 434, 444, 446, 447, 453, 473–475, 477, Draga ( Suchen) pri Loškem Potoku, cerkev Blažene Device Marije E 356 480–483, 488, 502, 508, 544, 552 Draga pri Trstu, vas E 39, 268 Dirling, pl. Maria Ana, z Dunaja, žena Josepha, svetnika Dvornega vojnega Dragogna sveta (A) E 100 Dragogna, Matteo, notar v Gorici (I) U 8 Discolo, N., giovene, z Dunaja (A) E 90 Dragogna, Valentino, notar v Gorici (I) U 8 Diseni → di Seni Drašković ( Drascovich, Draskoviz, Draskowiz, Drascovitsch) pl. Trakošćan, Disent, Joseph, jezuit, magister v Ljubljani E 438 grofje Divača ( Divaza, Divaz), vas na Krasu E 87, 527, 626 Drašković, Josip Kazimir, polkovnik E 97, 103, 109, 202 Dobelhoffen, Doppelhoffen → Holler pl. Doblhoff Drašković, Suzana, roj. Malatinszky pl. Felső- et Alsómalatin E 202 Dobrna ( Schlangenburgisches Bad), toplice na Štajerskem E 191 Drava ( Drau), reka E 98, 153 Dobro polje ( Guttenfeld), vas na Dolenjskem E 221 Dravlje ( Draule), vas pri Ljubljani E 640, 641, 644, 647 Dobrova, vas zahodno od Ljubljane E 140, 145, 307, 490, 533, 709, 796 Dravograd ( Unter Traaburg), trg na vzhodnem Koroškem E 237 Dobrova, romarska cerkev Marije Vnebovzete in pokopališče E 140 Dravograd, prošt → Kulmer pl. Rosenpichl Franz Philipp Dol ( Lustall), vas vzhodno od Ljubljane U 14, 31, 38, 39, 48, 51, 69, 92, Dreer ( Draer), pl. Joseph Jacob, prokurator Dvorne komore na Dunaju 94 / E 234, 334, 472 (A) E 163 Dol, cerkev sv. Katarine E 13, 733 Dreinick ( Dreinick, Dreinik, Drainick, Dreinig) Dol, dvorec Erbergov E 12, 201, 202, 243–264, 250, 314, 315, 317, 319, Dreinick, Ana Marija, s Planine, vdova, roj. Standler E 188, 249, 312, 338, 379–383, 437, 438, 444, 467, 504, 541, 588, 730, 733, 812, 813 348, 410 → Pillarini Ana Marija Dol, zemljiško gospostvo Erbergov E 13 Dreinick, Gašper, študent teologije v Gradcu (A), jezuit E 249, 804 Dol, župnija E 13, 234, 235, 238, 250, 323, 337, 349, 357, 390, 402, 468, Dreinick, Janez Matija, pokojen, upravitelj zemljiškega gospostva Hošperk 530, 592, 617 → tudi Hingerle pl. Heldenheim Andrej, Paradiso E 188 124 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Dreinick, Ludvik, študent filozofije v Gradcu (A), pisar pri mitničarju v 114, 116–119, 122–124, 127 Gradiški (I) E 249, 535 Dunaj, Hofburg, Burg U 19, 73 / E 102, 109 Dresden ( Dreßden), prestolnica kraljevine Saške (D) E 724 Dunaj, Holitscher Geschirlmagazin E 165 Drevenico → Drivenik Dunaj, jakobinke, samostan ( Jacoberinen-Kloster) E 14, 29, 99, 115 Drexell, Jeremias, jezuit, pisec E 789 Dunaj, jezuiti »spodnji« ( Unter-Jesuiten) E 29 Dreyer, N., ladjedelničar, nečak Gerarda Focke van Gersona E 551 Dunaj, jezuiti »zgornji« ( Ober-Jesuiten) E 121 Drivenik ( Drevenico), kraj pri Crikvenici (HR) E 462 Dunaj, jezuiti, matematični muzej ( museum mathematicum bey Jesuiten) E Droben, kraj nekje pri Radovljici E 228 94, 756 Drokher, Andreas, poročnik, regimentni nastanjevalec E 161, 162 Dunaj, jezuiti, noviciat ( Noviciat S. J. bey St. Anna) E 444 Dromard ( Dromard, Tromar), N., praktikant v deželni Reprezentanci v Dunaj, jezuiti, Profeshaus E 92 Ljubljani, kadet E 665, 690, 693, 749, 750 Dunaj, kadetnica ( Cadetenacademie, Militarpflanzschull etc . ) U 26, 32, 79, Drtija ( Drittau, Drittey) pri Moravčah, beneficij Blažene Device Marije E 86, 94 / E 392, 424, 553–445, 543, 545, 554, 651, 663, 669, 670, 369, 370, 386, 396 674, 688, 714, 746, 764 Drusetich ( Drussetich), iz beneške Istre (Bale?) Dunaj, Kahlenberger Hof E 307 Drusetich, Giuseppe (?), der junge, študent E 352, 432 Dunaj, kapucinska cerkev ( Capuciner Kirche) E 105 Drusetich, N., madame E 618, 661 Dunaj, kapucini, samostan ( Capucinerkloster, Capuciner) E 67 Du Tan ( Du Tan, Du Tems, Du Tam, Dutan), N., iz Erlangna (D), suknar-Dunaj, kayserliche neue Favoriten E 50, 92, 154, 156 ski podjetnik, knjigovodja na Reki (HR) E 149, 164, 346, 502 Dunaj, Knjigovodstvo ( Buchhalterey) E 47 Du Valles ( Du Valles, Duvalles, Duvall, Duval, Duvale, Duvallischen, Du-Dunaj, komenda Nemškega viteškega reda ( Teütsches Hauß) E 162 Vallischen, Dual, Dualischen), grofje U 110 / E 202, 217, 226, 228, Dunaj, Kovniški urad/kolegij ( Münz) E 147, 148 511 Dunaj, Laimgruben E 279 Du Valles, Inocenza, roj. Ramirez E 142, 171, 180, 185, 210, 215, 218, Dunaj , landschafftliche Academie E 97 224, 334, 353, 370, 372, 424, 453, 466, 472, 483, 570, 588, 602, 609, Dunaj, laurentinke, samostan ( Laurenzerkloster, Laurenzerinen) E 39, 53, 611, 613, 615, 618, 619, 626, 636, 637, 666, 740, 669, 682, 705, 724, 92, 101, 108, 111, 113, 118, 119, 152, 160, 169 745, 804, 811, 818, 826 Dunaj, Marckt E 159, 160, 162, 164 Du Valles, Josepha E 142, 171, 185, 218, 511, 615, 636, 640, 669, 745, 811 Dunaj, Maria-Hilf, cerkev E 159, 670 Du Valles, Maria Cecilia ( Cilerle) E 171, 185, 218, 424, 513 Dunaj, nadškof → Kollonitz Sigismund, Trautson Johann Joseph Du Valles, Maria Elisabetha ( Liserle), por. Salvay E 142, 171, 185, 218, Dunaj, Nizozemska pisarna ( Niederlandische Canzley) E 102, 126 424, 511, 615, 636, 640, 666, 669, 682 → tudi Salvay Marija Dunaj, Passauer Hof E 132 Elizabeta Dunaj, Penzing E 96, 100 Dublin, mesto na Irskem E 422 Dunaj, Pfeifferjeva hiša na Grabnu E 2 Dubrovnik ( Ragusa) na Hrvaškem Dunaj, piaristi, samostan ( Piaristen) E 179, 811 Dubrovnik, mesto E 126, 271 Dunaj, Prinz-Emanuelische Collegium ( Stifft) E 385, 498, 507, 537, 569, Dubrovnik, republika ( Republique Ragusa) E 232, 271 709, 730, 811 Ducke, Frederic (Friedrik), nizozemski kapitan E 530 Dunaj, Rottenthurn E 94 Dudič ( Duditsch), Tomaž, kramar, nakladniški prejemnik v Ljubljani E 400 Dunaj, salezijanke, samostan ( Salesianerinen, Saleserinen) E 48, 315 Dumreicher → Domreicher Dunaj, schablauerški vrt ( schablauerischer Garten) E 90 Dunaj ( Wien, Wienn, Vienna), prestolnica Habsburžanov in cesarja U Dunaj, Schönbrunn ( Schenbrun, Schenbrunn) E 44, 98,11, 101, 126, 128, 7–51, 55, 64, 68–83, 86–95, 106 / E passim 130, 151 Dunaj, arzenal, meščanski ( Stadtarsenal oder Zeughauß) E 94 Dunaj, Schottenhoff E 47 Dunaj, Avstrijska dvorna komora ( Hofcamer, Hofcammer, Camer) E 4, 39, Dunaj, Sedmerograška pisarna ( Siebenburger Canzley) E 90 47, 56, 65, 66, 77, 79, 86, 128, 149, 151, 158, 167, 168, 268 Dunaj, Stock am Eisen na Grabnu E 90 Dunaj, Avstrijska dvorna komora, računski urad ( Hofcamerzahlungsambt) Dunaj, stolnica ( Metropolitenkirche) Sv. Štefana ( St. Steffan, St. Stephan) E E 153 29, 96, 120, 127 Dunaj, Avstrijska dvorna komora, stari arhiv ( der alte Camerarchiv) E 98 Dunaj, Sv. Barbara, samostan E 318 Dunaj, Avstrijska dvorna pisarna ( Hofcanzley, Canzley) E 42, 98, 102–105, Dunaj, sv. Štefan, zvonik ( Steffansthurn) E 155 127, 149, 173, 240 Dunaj, škofijski vrt ( Bischoffgarten) E 50 Dunaj, Avstrijski državni arhiv (Österreichisches Staatsarchiv) U 51, 94 Dunaj, škotski samostan ( Schottner) E 117 Dunaj, Bartensteinov vrt ( bartensteinischer Garten) E 103 Dunaj, špital sv. Janeza Nepomuka ( Hl. Johannis Nepomuceni Spittall) E 52 Dunaj, bastioni E 50, 90, 162 Dunaj, špital španski ( spanisches Spittall) E 48, 49 Dunaj, benediktinci, samostan ( Weißspanier) E 90, 428 Dunaj, Taxambt E 27, 130, 151 Dunaj, cesarski arzenal ( Kayserarsenal oder Zeughauß) E 94 Dunaj, Trautson, kapela ( veitl-trautsonische Capelle) E 39 Dunaj, cesarski vrt ( Kaisersgarten) E 109 Dunaj, Trautson, vrt in palača ( trautsonischer Garten und Pallast) E 104 Dunaj, Collegium Orientale E 640 Dunaj, ubožnica in špital ( Armenhauß) E 94, 108, 114 Dunaj, Collegium Theresianum U 32, 86, 87 / E 92, 98, 99, 103–106, 108, Dunaj, Univerzalna Bankaliteta ( Bancalität) E 102, 130 130, 152–154, 161, 163, 169, 203, 318, 355, 373, 375, 380, 428, 444, Dunaj, uršulinke, samostan ( Ursulinerinen) E 92, 101, 107, 108, 119, 123, 454, 461, 471, 486, 497, 535, 569, 590, 612, 620, 635–638, 645, 648, 142, 153, 158 698, 706, 724, 730, 748, 753, 757, 795, 801, 811 Dunaj, Vojni arhiv (Kriegsarchiv) U 49 Dunaj, Collegium Theresianum, Schellenburgische Stifftung E 605, 638, 645, Dunaj, Wahlfisch E 104 648, 757 Dunaj, Weintraüben E 120 Dunaj, Dvorna knjižnica ( königliche, kaiserliche – Bibliotec, Bibliotech) E 91, Dunajski gozd ( Winerberg, Wiennerberg) E 29, 88 106, 117, 168 Dunajsko Novo mesto ( Wienner Neüstadt; Neüstadt, Neystadt, Neustadt), Dunaj, Dvorno gledališče ( grosse Theatrum) E 161 mesto v Spodnji Avstriji (A) E 54, 131, 147, 148, 177, 199, 315, Dunaj, fabrika zrcal ( Spiglfabrique) E 152 391, 434, 442–445, 447, 454, 739, 741 Dunaj, glavna mitnica ( Haubtmauth) E 147, 148, 157 Dunajsko Novo mesto, vojaška akademija ( Militaracademie etc.) U 26 / E Dunaj, Graben E 2, 152 391, 434, 442–445, 447 Dunaj, Graben, Weldtkugel E 152 Dunquerque ( Donkerque), pristanišče ob Rokavskem prelivu (F) E 3 Dunaj, Grinzing E 151 Duplje ( Dupplach), vas in dvorec pri Kranju E 712 Dunaj, Haar-Hof E 154 Durazo → Drač Dunaj, Hacking E 19 Durazzo ( Duratto), grofje Dunaj, hallerisches Hauß E 120 Durazzo, Ernestine Aloisia, roj. Weißenwolf E 435 Dunaj, Hof (kot lokaliteta) E 39–41, 46, 52, 94, 99, 102, 106–110, 113, Durazzo, Giacomo, svetnik Nizozemske pisarne na Dunaju (A) E 435 | 125 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Durchlasser, pl. Benetkah (I) E 107, 322 Durchlasser, Ernst Wenzel, stotnik-inženir, član Navigacijske komisije v Engeland, Engelland → Anglija Ljubljani, pokojen E 734 Engelberg, N., frančiškan, organist na Dunaju (A) E 106 Durchlasser, N., roj. Kampfmüller, vdova Ernsta Wenzla E 734, 737, 739 Engelfaild, N., stotnik E 99 Dvorska vas ( Durschkavass) pri Radovljici E 360 Engelshaus ( Engelshaus, Engelshauß, Englshauß), baroni in grofje U 109 Engelshaus, Ignacij Marija, deželnostanovski poverjenik v Ljubljani E 214, 216, 395, 442, 461, 527, 563, 630, 641, 772, 774, 780, 781, 808 E Engelshaus, Janez Erazem, ded Ignacija Marije E 630 Ebensfeld → Groblje Engelshaus, Marija Ana Rozalija, roj. Auersperg, žena Ignacija Marije E Ebner, Edler Johann Baptist, praporščak, poročnik, stotnik E 299, 301, 175, 176, 292, 396, 424, 442, 461 302, 304, 306, 308, 311, 314–316, 318, 319, 321, 323, 325, 328–330, Engelshaus, Marija Rozalija, hčerka Rozalije E 292 332, 334, 337, 339, 341–345, 348, 351, 353–355, 359, 362–364, 395, England → Anglija 560 Enns ( En, Ens), reka v Gornji Avstriji (A) E 98, 343 Ebreichsdorf ( Ebreißdorff), dvorec pri Dunaju (A) E 156 Erberg, baroni U 7, 27, 30, 31, 48, 50, 51, 67, 81, 84, 85, 92, 95, 108 Eck → Brdo pri Lukovici Erberg, Anton ( Tonerle), Raigersfeldov svak E 14, 751, 787 Eckel ( Eckl), pl. Christoph, podpolkovnik E 700 Erberg, Anton Gothard, kanonik v Ljubljani, župnik v Krškem, prošt v Ecker → Egger Novem mestu E 134, 136, 173, 176, 179, 181, 186, 189, 193, 199, Eckersberg ( Eckersperg), baron N., na Dunaju (A) E 148 200, 209, 252, 258, 352, 404, 405, 460, 461, 552, 570 Edelstetten ( Edlstädten), mesto na Švabskem (D) E 331 Erberg, Beatrice (Ana Margareta), klarisa, opatinja v Ljubljani E 142, 439, Eder, pl. 728 Eder, Aloisia, žena Franza Antona, roj. Adelsburg E 44 Erberg, Bernardin (Bernard) Ferdinand, jezuit v Ljubljani E 29, 30, 56, 57, Eder, Franz Anton, tajnik Intendance v Trstu (I), svetnik v Komerčnem 170, 197, 199–202, 234, 313, 315, 317–319, 330, 345, 363, 365, 369, konsesu in Reprezentanci v Gradcu (A) U 19, 74 / E 25, 26, 31–36, 372, 376, 382, 383, 390, 394, 399, 432–434, 436–438, 443, 444, 446, 38, 43, 77, 126 451, 452, 455–457, 463, 468, 472, 474–477, 480–482, 487, 488, 491, Eder, Johann Baptist, jezuit v Ljubljani E 500, 506, 510, 512, 514, 516– 493, 495, 496, 499, 501, 505, 506, 512, 514, 516–523, 525, 532–534, 518, 520, 521, 525, 535, 537, 540, 541, 543–547, 561, 562, 567, 568, 538, 542–544, 547, 552, 556, 558, 562, 563, 567–569, 572, 573, 575, 572, 573, 584–586 580, 582, 583, 585, 587, 589, 590, 593, 598, 601, 602, 604, 606, 609, Edling, grofje 610, 615, 621, 623, 625, 627, 628, 630, 636, 638, 643, 644, 650–652, Edling, Albert, iz Ajdovščine, sin Johanna Baptista E 371 654, 657, 659, 660, 663, 665, 666, 672–675, 680, 685, 690, 693, 695, Edling, Giovanni Giacomo ( Jacob) E 173, 189, 291, 469, 507 707, 710, 717, 719, 721, 801, 812, 813 Edling, Maria Rosalia, roj. Thurn, žena Giovannija Giacoma E 82, 173, 189 Erberg, Elizabeta, roj. Peer-Pernburg E 726 Edling, Rudolf Joseph, kanonik v Ogleju (I), dekan in kanonik v Gorici Erberg, Ferdinand Benedikt Gabrijel, Raigersfeldov svak, duhovnik v (I), sin Giovannija Giacoma E 365, 383, 465 Ljubljani, župnik v Moravčah E 179, 180, 199, 209, 217, 268, 306, Edmund → Klun Edmund 338, 341, 350, 351, 370, 375, 386, 408, 409, 451, 509, 667, 706, 707, Eggen, kraj na Švabskem (D) E 303 739, 756, 813, 814 Egger ( Egger, Ecker), pl. Ferdinand, poddirektor Cestnega direktorija v Erberg, Franc Janez, mestni sodnik v Metliki E 645 Ljubljani E 227, 332, 337, 498 Erberg, Franc Mihael U 35, 89 / E 12, 15, 131, 139–146, 171, 172, 174, Egipt, osmanska provinca v severni Afriki U 36 176–179, 181–188, 190, 191, 194, 214, 228, 233, 303, 314, 319, Egk → Brdo pri Kranju 329–332, 338, 341, 343–345, 350, 352, 354, 357, 359, 360, 453, 506, Egk pl. Hungersbach ( Egk, Egkh, Eck, Eckg, Eckh, Egg), baroni E 214, 221, 520, 535–537, 541, 542, 567, 568, 571, 572, 574, 577–581, 583, 612, 222, 225, 231, 239 613, 615–618, 621, 686, 707, 708, 717, 739, 745, 764, 768, 778, 790, Egk, Jožef Dominik, na Dunaju, v Gradcu (A), v Ljubljani E 54, 55, 59, 795, 797, 799, 806, 822, 830 77, 78, 88, 97, 121, 124, 170, 177, 186, 192, 201, 202, 204, 205, Erberg, Frančiška Ksaverija ( Franzl, Fränzl), Raigersfeldova svakinja E 182, 207, 208, 211, 213–221, 223, 226, 228, 233, 234, 237–239 186, 254, 283, 309, 315, 453–825 Egk, Katarina Kordula E 15 Erberg, Inocenc, jezuit v Ljubljani E 13 Egk, Marija Charlotte, vdova, sestra Franca Baltazarja Ruessensteina U 109 Erberg, Janez Benjamin, stric Raigersfeldove žene, svetnik deželne komisije / E 616 za varnost v Ljubljani U 7, 34, 37, 38, 88, 91 / E 25, 57, 131–137, Egk, N., roj. Mengen, žena Jožefa Dominika E 205, 209, 214, 216, 219, 139, 140, 143, 144, 146, 147, 176, 177, 182, 185, 186, 188, 189, 222, 226, 233, 234, 237, 616, 617, 619, 637, 719 192–194, 197, 199, 201, 202, 204, 205, 207, 208, 212, 219, 222, 234, Ehegarten, pl. E 237 237, 238, 249, 251, 280, 284, 291, 297–299, 301, 305, 306, 309, 311, Ehrenau, Ernau → Ajmanov grad 314, 320, 326, 328, 329, 336, 337, 340, 341, 349, 350, 352, 365, Ehrenhausen ( Ehrnhausen, Ernhausen), grad in trg pri Šentilju na 383, 384, 398, 413, 425, 430, 432, 436, 451, 452, 454, 463, 464, 475, Štajerskem (A) E 57, 88, 131, 171 491, 498, 506, 515, 525, 541, 548, 588, 663, 672, 674, 713, 719, 729, Eichelburg → Aichelburg 739–741, 746, 769, 773, 774, 784, 813, 815, 823, 825, 830 Eichhold → Aicholt Erberg, Janez Danijel U 8 / E 665, 756, 761, 816 Eiller ( Eiller, Eiler, Eüler, Euler, Ailer), baronica Marija Ana Rozalija, roj. Erberg, Janez Jožef, Raigersfeldov svak, jezuit v Gorici (I) in Ljubljani E Benaglia E 39, 40, 41, 43–54, 88, 89, 91–93, 96, 98, 120, 123, 142, 540, 542–544, 547, 552, 556, 558, 562, 567, 575, 578, 587, 588, 593, 148–154, 158, 160, 162–166, 170, 254 601, 602, 604, 609, 615, 621, 623, 630, 636, 641, 643, 644, 651, 656, Einöd ( Einöd, Einoed), N., vicedom knezov Portia E 695 665, 670, 672, 673, 696, 698, 719, 721, 728, 745, 756, 760, 764, 781, Einöed, Einöedt → Soteska 790, 807, 813, 815, 816, 823, 827, 829 Eisel ( Eisel, Eißl), Jožef, kirurg, mrliški oglednik ( Todtenbeschauer) v Ljubl-Erberg, Jožef Kalasanc, sin Wolfa Danijela U 46–50, 94 jani E 449, 512, 521, 656 Erberg, Jožefa Leopoldina, roj. Apfaltrer E 199, 213, 217, 222, 345, 561, Eisnern, Eißnern, Eüsnern → Železniki 569, 595, 608, 651, 665, 667, 728, 745, 764 Eitelberger, pl. Johann Baptist, svetnik Avstrijske dvorne komore na Erberg, Leonhard E 697, 730, 788, 816 Dunaju (A) E 24 Erberg, Maksimilijan Franc ( Max), okrožni glavar v Novem mestu E 213, Elsner ( Elsner, Elßner), pl. 222, 273, 454, 532, 533, 552, 569, 665, 689, 702, 722 Elsner, Filip Jakob, aktuar Reprezentance v Ljubljani E 726, 743, 752, 758, Erberg, Marija Ana ( Mariandl), por. Raigersfeld U 14, 69 / E 11–15 → 806, 816, 818, 819 tudi Raigersfeld Marija Ana Elsner, Janez Jurij, rektifikacijski kalkulant in kartograf v Ljubljani E 609, Erberg, Marija Ana Cecilija ( Mariandl), roj. Engelshaus, žena Wolfa 739, 802–805, 808, 809, 811, 814, 823 Adama U 108 / E 200, 202, 205, 299, 522, 651, 652, 676, 677, 692, Emona (Æmona, Emona), rimska Ljubljana U 37, 90 / E 273, 321 694, 699, 701, 719, 728, 750, 751, 767–768, 782, 789, 791, 813 Engel ( Engel, Engl), Stephan, dr., tajnik veleposlanika Giovannija de Prié v Erberg, Marija Frančiška, roj. Dienersperg, vdova Paradeiser, 126 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Maksimilijanova 2. žena E 665 → tudi Paradeiser Marija Frančiška Fada, Johann Joseph, agent knezov Portia v Ljubljani E 321, 322, 327, 366, Erberg, Marija Jožefa, roj. Egger, Maksimilijanova 1. žena E 532, 533, 552 432, 447 Erberg, Marija Katarina U 49 Fada, Maria Anna, hčerka Johanna Josepha, por. Klee E 447 Erberg, Marija Renata Terezija, roj. Gall pl. Gallenstein, Raigersfeldova Falcari ( Falcari, Falgari), Ferdinand, duhovnik pri Johannu Seifridu Her-tašča E 12, 14, 707 bersteinu, nato v Gorici (I) E 197, 208, 226, 257, 258, 259, 375, 505 Erberg, N., poročnik E 218, 220, 222 Falconcini, pl. Niclaus, podporočnik, poročnik E 677, 678 Erberg, Sibila, roj. Ramschüssel E 686, 778 Fanton pl. Brunn ( Fonton), Janez Adam, kirurg, mestni svetnik v Ljubljani Erberg, Suzana Margareta ( Margaretl, Rethl, Rettel, Retl, Rettl), E 431, 641, 751 Raigersfeldova svakinja U 32, 85 / E 182, 238, 254, 270, 297, 315, Fanzoi ( Fanzoi, Fanzoy, Vansoy), pl. Janez Jakob, iz Vipave E 336, 393, 394, 453–610, 678, 699, 771, 813 400, 404, 434, 456, 459, 498, 511, 565, 604, 632, 779, 816 Erberg, Suzana Margareta, roj. Dinzl-Angerburg, 1. žena Janeza Danijela E Fara ( Fara, Farra), vas in župnija pri Gorici (I) E 15, 78, 79, 85, 241, 260, 659, 697, 729, 756, 788, 815 295 → tudi Brignoli Antonio Erberg, Wolf Adam, iz Stare Loke, okrožni glavar v Novem mestu E 131, Faro di Messina, ožina med Kalabrijo in Sicilijo (I) E 195 173, 175, 176, 185, 186, 189, 192, 200, 202, 205, 210, 272, 292, 293, Faucon, Balthasar, okulist v Gradcu (A) E 341, 465 296, 297, 338, 342, 350, 457, 519 Faustina, rimska cesarica E 361 Erberg, Wolf Danijel ( Wolferle), Raigersfeldov svak, svetnik Deželnega Fecechi, grof N., iz Vidma (Udine, I) E 76 sodišča v Ljubljani U 38, 46, 47, 92–94 / E 57, 87, 94, 131, 132, Federer, Andrej Sigmund, zlatar v Ljubljani E 232, 623 136, 143, 144, 146, 177, 182, 183, 187, 192, 196, 199, 200, 201, 203, Feichtinger, Jožef Anton, mestni sodnik v Škofji Loki E 245, 343 205, 207, 219, 222, 226, 228, 234, 238, 251, 253, 264, 266, 296, 299, Feistriz → Bistra, Kamniška Bistrica, Bistrica, Slovenska Bistrica 302, 319, 349, 366, 373, 383, 395, 431, 433, 439, 451, 457, 491, 548, Feldes → Bled 600, 608, 609, 643, 696, 748, 749, 753, 777, 790, 813, 815, 815–817, Fénelon ( Fenelon), François, francoski pisatelj in nadškof U 45 / E 399 830 Ferain, N., iz Avignona E 725 Erdődy ( Erdedi), grof Johann Nepomuk E 49 Ferckassich, Ferkassich, Forkassich → Stari Farkašić Eriazagi → Ariazagi Ferdinand → Horvat Ferdinand d‘Eril ( Eril), grofje in markizi, grand d’Espagne de Sagrada Fuente, iz Ferra, N., »Katalonec«, podpolkovnik, kapitan E 46 Gorice (I) E 83 Ferrara ( Ferrara, Ferara), mesto (I) E 48, 134, 232 d‘Eril, Katharina Kajetana, Frl. , dvorna dama na Dunaju (A) E 169 Ferrari ( Ferrari, Ferari), grof N. E 39, 46, 111, 154 d‘Eril, Maria Theresia, Frl. E 169 Ferretti ( Feretti, Ferretti), pl. d‘Eril, N. E 82, 84 Ferreti, Francesco Antonio, iz Trsta (I) E 64, 67 d‘Eril, N., duhovnik E 281 Ferreti, Giacomo, iz Gorice (I) E 64 Erizzo ( Erizo), vitez Antonio, general E 240 Fetzer, Karl Johann, dr., zdravnik na Dunaju (A) E 114 Erlach, Tomaž, župnik v Mošnjah E 777 Fick, Jurij, župnik v Ihanu E 587 Erlangen, mesto v kneževini Bayreuth (D) E 346 Fidel, Marco, vojaški dezerter E 724 Ermagora Fiegl, Anton, dr., pravnik v Gorici (I) E 85 Ermagora, Francesco, dr., zakristan v Ogleju (I) E 72, 83 Filipič ( Filipitsch), Janez, iz Ljubljane E 257 Ermagora, gostilničar v Ogleju (I) E 71 Filipusi pl. Hochenbacht ( Philipussi) Ermel → Irmell Filipusi pl. Hochenbacht, Carlo E 80, 296, 420 Erntler, N., duhovnik E 30 Filipusi pl. Hochenbacht, Joseph Anton, okrožni uradnik v Gorici (I) E Erps-Boischot, grofje E 159 → tudi Königsegg-Erps 470 Eržen ( Erschen), Marija Ana, sobarica pri Raigersfeldu E 811 Filli ( Filli, Fili), Peter Jurij, kanclist Reprezentance v Ljubljani E 714, 767 Esch, baron N. E 278–280 Finale Ligure ( Final), obalno mesto v Liguriji (I) E 107 d‘Esneval → Le Roux d‘Esneval Finck, Gottfrid, deželni trobentač v Ljubljani E 565, 566, 577, 646, 677 Esseck, Esseg → Osijek Finck, Karl, huzarski kornet (praporščak) E 757, 773, 774, 778 Esterházy ( Esterhasy, Esterhasi, Esterhazii), grofje in knezi Finck, pl. Friedrich August, pruski general E 822 Esterházy, avstrijski pehotni regiment št. 33 E 427 Finfkürchen → Pécs, Fünfkirchen Esterházy, N. E 93 Fiori, pl. Nikolaus, poročnik, nadporočnik E 609, 677, 678 Esterházy, N., Frau E 483 Firence ( Firenze, Florenz, Florence), prestolnica velikega vojvodstva Esterházy, Paul Anton, knez, cesarski veleposlanik v Sicilsko-Neapeljski Toskane (I) U 13, 69 / E 4, 5, 61, 93, 107, 131, 255, 357, 597, 601, kraljevini E 321, 322 625, 706, 708, 796 Etiopija → Abesinija, Gondar Firmian, baroni in grofje Etorio, Davide, kanonik v Ogleju (I) E 72 Firmian, Franz Alphons E 166 Ettenreicher, Johan Heinrich E 111 Firmian, Virgil Augustin, lavantinski škof E 237, 257, 258, 809 Eugenium → Savojski Evgen Fischamend, kraj pri Dunaju (A) E 191 Eühelburg → Aichelburg Fischbach → Ribjek Evropa ( Europa), kulturno-geografska skupnost E 51, 129, 163, 281, 336 Fischer Eyerl pl. Eyersberg ( Eyersperg), Simon Tadej, višji mitninski nadzornik v Fischer, Johann Anton, poročnik, nadporočnik E 673, 678 Ljubljani E 788, 794, 795 Fischer, N., žena Johanna Antona E 673, 677, 678 Fischern → Ribče Fitschner, baron N., svetnik velikega vojvode Toskane Franca Štefana I. E F 89, 240 Faber, Minrod, lakaj pri Raigersfeldu E 331 Fiume → Reka Fabiani de Fiumera → Rječina Fabiani, Franc Karel, pisar Deželnoglavarskega sodišča v Ljubljani E 142, Fiumicello, vas med Gorico in Oglejem (I) E 7, 79, 369 205–209, 212, 221, 270, 271, 275, 283, 313, 314, 495, 499 Flachenfeld, baroni E 183, 316, 555, 585, 593, 597, 692, 726, 744 Fabiani, Johann, upravitelj zemljiškega gospostva Žužemberk E 220 Flachenfeld, Krištof Lovrenc (Christoph Lorenz), predsednik Intendance Fabiani, Margareta Kristina, vdova E 663, 668 v Trstu (I), svetnik kranjske Reprezentance in predsednik Bankalne Fabrizio, Giuseppe, kanonik v Ogleju (I) E 72 administracije v Ljubljani U 23, 78, 107 / E 93–96, 98–113, 131, Facini, pl., iz Ogleja (I) 132, 136, 138, 141, 145, 146, 148, 150–153, 155–168, 170, 172, 173, Facini, Angelo (?) E 70 175, 178–183, 196, 197, 206, 209, 217, 220, 227, 228, 232, 238, Facini, Franz, duhovnik E 70 239, 244–246, 252, 254, 257–259, 262, 264, 267, 268, 274, 275, 277, Facini, N., roj. Libeaus E 70 282, 283, 285, 296, 298, 300–303, 308, 315–318, 321, 325, 326, 331, Fada 334–336, 338, 339, 341, 343, 343, 346, 362, 363, 372, 375, 377, 379, | 127 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 381, 382, 398, 399, 403, 407, 413, 417, 418, 420, 421, 423, 425, 428, 619, 626, 627, 643, 766 429, 433–437, 440–444, 446, 452, 455, 457, 459, 460, 462, 466, 472, Franchi pl. Frankenfeld, Gašper Jožef, študent v Gradcu (A), duhovnik, 478, 480, 481, 489, 490, 494, 499, 506, 508, 516, 517, 519, 520, 526, kaplan v Kranju E 94, 133 527, 529–531, 536, 537, 545, 548, 552, 554, 560, 584, 585, 593, 596, Franchi pl. Frankenfeld, Marija Ana E 352 597, 603, 604, 611, 615, 623, 624, 628, 639, 646, 649, 650, 668, 685, Franchi pl. Frankenfeld, Pavel Tomaž, študent v Gradcu (A), dr., pravnik v 688, 690, 691, 699, 704, 707, 717, 719, 720, 723, 726, 728, 731, 735, Ljubljani E 94, 238, 643 736, 739, 743, 747, 751, 755, 757, 760, 762, 765, 768, 772, 774, 776, Franchi pl. Frankenfeld, Sebastijan Bonaventura E 90, 94, 133, 178 785, 788, 789, 795, 802, 804, 805, 813, 817 Francija ( Franckenreich, Franckreich, Frankreich, France), kraljevina U 13, Flachenfeld, Maria Theresia, roj. Wintershofen, žena Krištofa Lovrenca E 69 / E 3, 5, 129, 153, 154, 156, 163, 256, 351, 734 374, 381, 440, 442, 446, 519, 553, 555, 694, 723 Francija, princesa Marie Adelaide E 628 Flandrija ( Flandern), pokrajina v Belgiji E 161, 162 Franckenstein, baroni (»grofje«) Fleckhamer, N., sedlarski vajenec pri vojvodi Karlu Lotarinškemu E 148 Franckenstein, Johann Philipp Anton, škof v Bambergu (D) E 155, 160, Flednicische Überfahrt → Smlednik brod 351 Flednig, Flednigk → Flödnig, Smlednik Franckenstein, Johann Philipp Ludwig E 155, 351 Fleischmann, baroni Francolsperg ( Francolsperg, Francol), pl. Fleischmann, Anselm Franz, diplomat v Konstantinoplu/Istanbulu (TR), Francolsperg, Antonello, kanonik v Trstu (I) E 59 svetnik Dvornega vojnega sveta, predstavnik Orientalne družbe na Francolsperg, Germanico, kanonik v Trstu (I) E 59, 305, 443, 461, 462 Dunaju (A) U 14, 69 / E 9–11 Francolsperg, Giovanni Lazaro E 59 Fleischmann, N., madame E 178, 460, 546, 809 Francolsperg, Jeremia Anton, solicitator v Gradcu (A) E 378 Flitsch, Flitscherischen → Bovec, Bovec: glavarstvo Francolsperg, Lorenzo, der junge E 59, 62, 63 Flödnig ( Flednig, Flednigk), baroni Francolsperg, N. E 608 Flödnig, Elizabeta → Peer pl. Pernburg Elizabeta Francolsperg, Pietro, sin Giovannija Lazara E 59 Flödnig, Franc Serafin, študent v Ljubljani E 753 Frančići ( Franzili), vas pri Veprinacu v Istri (HR) E 304 Flödnig, Janez Adam → Peer pl. Pernburg Janez Adam Frangipani ( Frangipani, Franghipani), grofje E 69, 70 Flödnig, Janez Nepomuk Izidor Jožef Gašper, sin Karla Jožefa E 444 Frangipani, Francesco, kanonik v Ogleju (I) E 71 Flödnig, Jošt, študent »retor« v Ljubljani E 238 Frangipani, Pietro Urbano, kanonik v Ogleju (I) E 71 Flödnig, Karel Jožef E 442, 444 Frankenberg ( Franckenberg), grofje Flödnig, Marija Ana, Frl. , hči Karla Jožefa E 813 Frankenberg, Antonia ( Tonerle) E 133, 156 Flödnig, Marija Ana, roj. Barbo pl. Waxenstein, žena Karla Jožefa E 264, Frankenberg, Johann Heinrich, kanonik v Gorici (I) E 340, 341, 428, 429, 444 435, 439, 440, 465, 469 Florenz, Florence → Firence Frankenberg, Otto Venantius (?), »Šlezijec v Celovcu« ( Schlesinger zu Florian, Mihael, meščan v Kranju E 829 Clagenfurt), »Haugwitzev svak«, dvorni svetnik na Dunaju (A) E 172 Florio, grof Francesco, kanonik v Ogleju (I) E 72 Frankenstein, baron Johann Philipp Anton, škof v Bambergu (D) E 155, Florjančič pl. Grienfeld ( Floriantschitsch) 160, 351 Florjančič pl. Grienfeld, Alojzija Marija Ana, por. Vermatti pl. Vermersfeld Frankfurt ( Franckfurt, Franckfürt), cesarsko mesto v Nemčiji E 3, 102, 256, E 353 441, 454, 686 Florjančič pl. Grienfeld, Dizma U 106, 108 Frankovska ( Francken), vojvodina (D) E 258, 683 Florjančič pl. Grienfeld, Franc, jezuit v Judenburgu E 57 Franz, Fränz → Vransko Florjančič pl. Grienfeld, Marija Frančiška, por. Hail E 353 Fränzl, hči goslarskega mojstra v Ljubljani E 457 Focke van Gerson ( Focke van Gerssen), Gerard, holandski ladjedelničar in Franzoni gradbenik iz Hamburga (D) E 65, 551 Franzoni, Anton, dr., pravnik, iz Gorice (I) E 212 Foelix, prior diskalceatov v Ljubljani E 679 Franzoni, Jožef Rafael Anton, trgovec, najemnik pri Raigersfeldu U 107 / Foggia, pristanišče v Apuliji (I) E 4 E 271, 277, 392, 398, 402, 495, 831 Folpati, grof N. E 555 Fras ( Fras, Fraß, Frasß, Fräsß, Frast, Fräst), pl. Fomulo, Iseppo, ladjar na Reki (HR) E 333 Fras, Elisabetha, Johanova žena E 48, 187, 197, 203, 206, 215, 301, 312, Fontanella ( Fontenel, Fontenell, Fontenelle), pl. Joseph Philibert, polkovnik 313, 397 E 98, 100, 104, 109, 112, 116, 118, 121, 122, 126, 148, 149, 157 Fras, Franciscus Laurentius E 301 Fonton → Fanton Fras, Johann, stotnik-inženir na Dunaju (A) in v Ljubljani E 39–41, 46, Forau → Vorau 48, 52, 53, 91–93, 107, 108, 112, 113, 123, 124, 143, 144, 172–175, Forgács pl. Ghymes ( Forgatsch), grofje 190, 212, 213, 215, 216, 225, 240, 244, 301, 502 Forgács pl. Ghymes, Ignaz, general E 49, 327, 407, 471 Fras, N., koncipist Reprezentance v Ljubljani E 189 Forgács pl. Ghymes, Joseph Karl, major, generalov nečak E 327 Frattl, N., z Dunaja (A) E 36 Forgács, avstrijski pehotni regiment št. 32 E 224, 243, 407, 471 Freiberg ( Freyburg), rudarsko mesto na Saškem (D) E 121 Forlosia ( Forlosia, Forlasia), Nicoló, dvorni knjižničar na Dunaju (A) E 93, Freidenthall, Freüdenthall → Bistra 104, 161 Frere, Peter Leopold, blagajnik Bankalne administracije v Ljubljani U 107 Formacher pl. Lilienfeld ( Formacher), iz Ljubljane / E 334, 346, 347, 363, 365, 369, 372, 655 Formacher pl. Lilienfeld, Jožef, duhovnik E 595 Frey pl. Friedenfeld ( Friedenfeld), Janez Friderik, registrator Deželne deske Formacher pl. Lilienfeld, Marija Ana, roj. Kuener E 337 v Ljubljani U 110 / E 438, 500, 514, 537, 604, 647 Formanek, Anton, mitničar ( Bruckmauthpachter) v Kamniku E 806 Freyberg, pl. Johann Anton (?), z Dunaja (A) E 167 Formentini, baron Joseph, iz Gorice (I) E 177 Freydanck, pl. Forni, N., iz Gorice (I) E 321, 343 Freydanck, Franc, iz Črnomlja E 755 Forster, pl. Johann Werner, cesarski dvorni svetnik na Dunaju (A) E 166 Freydanck, Frančiška Ksaverija ( Fränzl), roj. Schiffrer E 755 Fort de St. Margarete, trdnjava pri Antwerpnu (Avstrijska Nizozemska) E Freydenegg ( Freydeneg, Freüdeneg), pl. Johann Paul, protokolist Reprezen-109 tance v Ljubljani E 436–438, 456, 459, 462–464, 487, 495, 500, 501, Fortunat, frančiškanski gvardijan v Gorici (I) E 308, 314 509, 515, 537, 544, 560, 589, 596, 634, 635, 676, 753 Fossalta di Piave ( Fossetta), vas zahodno od Trevisa (Benečija, I) E 14 Freydl, Štefan (?), kovaški mojster v Ljubljani E 641 Fossombrone, mesto pri Urbinu (Cerkvena država, I) E 688 Freyenthurn → Pobrežje France ( Franze), ljubljanski meščan E 139 Freyer, Henrik, muzejski kustos v Ljubljani U 49 Francetich ( Francetich, Franchetich), Peter (?), duhovnik na Reki (HR) E 35 Freyhof → Vrhovo Franchi pl. Frankenfeld ( Franchi, Francki, Francky) E 239 Friaul, Friuli → Furlanija Franchi pl. Frankenfeld, Franc Rajmund, dr., študent na Dunaju in Gradcu Fridau ( Friedau), zemljiško gospostvo pri St. Pöltnu v Spodnji Avstriji (A) (A), odvetnik v Ljubljani E 94, 178, 213, 220, 238, 509, 609, 611, E 322 128 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Fridrich, Ignaz, rektifikacijski registrator v Ljubljani E 408 Gaisruck, Anton, svetnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) E 103 Friedenfeld → Frey pl. Friedenfeld Gaisruck, avstrijski pehotni regiment št. 42 E 346 Fries ( Frieß), Johann, trgovec in komerčni svetnik na Dunaju (A) E 519 Gale ( Per Galetu sa Sidam), kmetija zahodno od Vrhnike E 135 Frinetti, N., jezuit, magister na Dunaju (A) E 693 Galicija ( Galizien), zaselek severno od Žalca, vikariat Sv. Jakoba E 408 Fritsch, pl. Maria Elisabetha (?), z Dunaja (A) E 291 Galicija ( Galicia), avstrijska dežela (Ukrajina) U 33, 46, 87, 94 Frohnleiten ( Fronleiten, Fronleuten, Fronleüten), trg na Štajerskem (A) E Galignana → Gračišće 55, 88, 131, 170 Galikcin → Golicin Frölich ( Frölich, Froelich), Erasmus, jezuit, zgodovinar na Dunaju (A) E Galissonnière ( Galisoniere), markiz Roland-Michel Barrin E 628 106, 318, 698 Gall, baroni Frölich, Johann Heinrich, agent na Dunaju (A) E 44, 52, 99 Gall, Engelbert Janez Napomuk Leopold, kleine, sin Jurija Vajkarda E 360, Frölich, Simon Tadej, nakladniški prejemnik na Klancu pri Kozini E 577, 663, 674, 699 580 Gall, Ferdinand Ernest, der alte, sin Wolfa Engelberta U 109 / E 132, 145, Fromlacher, Joseph, orožar ( Zeigwarth) v Ljubljani E 300 174, 175, 182, 185, 191, 209, 223, 228, 229, 251, 313, 330, 360, 369, Froque, N., iz Francije, tajnik grofa Roux d‘Esnevala E 255 372, 375, 428, 442, 489, 497, 531, 539, 576, 583 Fruhberger ( Fruhberger, Fruheberg, Fruehberg, Fruheberger), pl. Gall, Franc Viljem (?), praporščak, sin Jožefa Ludvika E 282, 313, 319, 504 Fruhberger, Elizabeta Kristina (?), z Iga, hči Sigmunda Ferdinanda E 659 Gall, Jožef Ludvik Franc Ksaver (?), deželni rektifikacijski komisar E 282, Fruhberger, Franc Anton, mestni sodnik v Radovljici E 551 313 Fruhberger, Sigmund Ferdinand, der alte E 198–201, 203, 204, 207, 208, Gall, Jurij Vajkard ( Baicard), der junge, sin Ferdinanda Ernesta U 109 / E 211, 212, 215–218, 220–222, 257, 307, 655, 659 132, 174, 175, 185, 197, 207, 216, 224, 230, 231, 258, 313, 329, 360, Fuchs ( Füx), grofica Maria Charlotte, roj. Mollart, vrhovna dvorna 613, 620, 654, 655, 667, 668–671, 673, 675, 681, 694–699, 701, 706, mojstrica kraljice Marije Terezije E 164, 240 708, 709, 711, 712, 715, 716, 718, 723, 755, 756, 760, 765, 770, 772, Fuhrmann 781, 783, 785, 797, 801, 804–806, 814, 815, 823, 826, 827 Fuhrmann, Johann Georg (?), vojni komisar v Luxembourgu E 596 Gall, Karel Sigfrid, iz Sevnice, sin Jurija Adama E 593 Fuhrmann, pl. N., poročnik E 639 Gall, Karel Sigmund, nečak Leopolda Vajkarda, der kleine E 612 Fünfkirchen ( Fünffkürchen, Finffkirchen, Fünfkurchen), grofica Johanna E Gall, Katarina Barbara, roj. Portner E 251 33, 35, 37 Gall, Leopold Vajkard, z Griča, duhovnik, sin Franca Viljema E 178, 179, Fürenberg ( Fürenberg, Fieremberg, Fierenberg, Fiernberg, Firenberg), baroni 186, 214, 217, 223, 282, 598, 612, 620, 624, 625, 688, 689, 718, 793, E 36, 38 826 Fürenberg, Alfonz Leopold, iz Celjske četrti E 455 Gall, Marija Ana Elizabeta, roj. Schärffenberg, žena Jurija Vajkarda E 207, Fürenberg, Marija Antonija ( Tonerle), por. Bucceleni E 359, 521 209, 230, 231, 395, 434, 451, 452, 557, 652, 654, 655, 657, 667, Fürenberg, Marija Jožefa, roj. Kuschlan, žena Alfonza Leopolda U 109 / 668–671, 673, 675, 681, 695, 697, 699, 702, 723, 770 E 359, 455 Gall, Marija Ana Leopoldina ( Mariandl), roj. Barbo pl. Waxenstein, 2. Fürenberg, N., »nadžupnik« v Veliki Nedelji E 228 žena Ferdinanda Ernesta E 251, 299, 315, 485, 583, 610, 651, 701, Fürenberg, N., roj. Zergollern E 260 709, 723, 728, 797, 801, 829 Furlan, Martin, kmet na Verdu pri Vrhniki E 261 Gall, Marija Ana, hči Jurija Vajkarda E 434, 699 Furlanija ( Friaul, Friuli), beneška dežela (I) U 51, 57 / E 7, 43, 45, 70, 82, Gall, Marija Frančiška Ksaverija ( Xaveria, Xaverl), hči Sigmunda Erazma, 125, 129, 186, 188, 212, 242, 275, 295, 309, 318, 345, 404, 422, 425, por. Ilijašič E 604, 605, 610, 612, 616, 625, 688–690, 718, 736, 746, 650, 737, 745 748 → Ilijašič Fürstenbusch ( Furstenbüsch), grofje Gall, N., dijak v Novem mestu E 499 Fürstenbusch, Johann Daniel, general E 116, 175 Gall, N., ein alter E 499 Fürstenbusch, Maria Paulina (?) E 38–41 Gall, Sigmund Erazem, sin Franca Viljema, stotnik, naslovni podpolkovnik Fürstliche Graben → Knežji graben E 39, 251, 382 Fusconi ( Fusconi, Fosconi), Giovanni, iz Trsta (I) E 132, 134, 140, 215, 222 Gall, Suzana, por. Lichtenberg E 686 Fusine in Valromana → Bela Peč Gall, Wolf Engelbreht, oče Ferdinanda Ernesta E 14 Füx → Fuchs Gall, Wolfgang Adam, duhovnik, sin Ferdinanda Ernesta E 185, 197, 204, Fux, Caspar, služabnik pri Raigersfeldu E 331 206, 224, 228, 230, 246, 251, 308, 319, 329, 374, 501, 554, 718, 744, Fužine ( Fusine), kraj nad Kraljevico (HR) E 86 748, 755, 756, 758, 760, 770, 778, 781, 782, 790, 793, 797, 821, 826, Fužine ( Kaltenbrun, Kaltenbrunn) pri Ljubljani E 243, 322, 364, 553, 686, 827, 829 699 Gallas, grof Philipp Joseph, gradiščan v Pragi (CZ) E 104 Fužine, dvorec E 479, 665 Gallenberg → Gamberk Fužine, mlin E 289 Gallenberg, grofje U 51, 95, 109 / E 172, 217, 224, 226, 228, 234, 238, Fužine, živalski vrt ( Thürgarten) kneza Auersperga E 243, 250, 275 295, 406, 421–423, 430, 432, 545, 596 Gallenberg, Frančišek Salezij E 757 Gallenberg, Janez Rihard Kajetan, sin Wolfa Sigmunda E 187 G Gallenberg, Maksimilijana Leopoldina (sestra Dororoteja Sidonija), opa- Gabbiati ( Gabiati), Giacomo Antonio, dr., pravnik, notar v Trstu (I) E 227, tinja v Mekinjah E 323, 769 228 Gallenberg, Marija Ana Cecilija, hči Wolfa Sigmunda E 665 Gabelhofen ( Gabelhoffen, Kabelhoffen, Kapelhoffen, Kappelhoffen, Kapelhoven, Gallenberg, Marija Cecilija, roj. Orzon, žena Wolfa Sigmunda E 87, Gabelkoven), baroni 131–134, 136, 140, 173, 175, 176, 179, 182, 183, 185–190, 197, 213, Gabelhofen, N., der junge, iz Gradca (A) E 278 215, 218, 222, 225–227, 234, 237, 268, 351, 361, 543, 598, 653, 665, Gabelhofen, N., pater teatinec na Kahlenbergu pri Dunaju (A) E 101, 119, 769, 813, 814 152, 465, 482 Gallenberg, Seifrid Baltazar, oče Wolfa Sigmunda E 132, 331 Gabes, N., pater na Dunaju (A) E 107, 110, 130, 156 Gallenberg, Wolf Sigmund, predsednik Intendance v Trstu (I), Gabrče ( Gaberze), vas pri Senožečah E 87 deželnostanovski poverjenik, deželni namestnik v Ljubljani, sin Gabriani, grofica Maria Josepha, roj. Stürgkh, z Dunaja (A) E 121 Seifrida Baltazarja U 19, 73, 74 / E 25–29, 33–38, 131–134, 136, Gabrieli, N., iz Kranjske, študent medicine na Dunaju (A) E 47 138, 144, 146, 172, 182–184, 186, 190, 209, 211, 212, 217, 220–224, Gabrielle, metresa grofa Kaunitza, plesalka na Dunaju (A) E 773 228, 234, 237, 245, 247, 265, 267, 268, 331, 332, 346, 350, 361, 375, Gabrk ( Gabrik, Gabrie), vzpetina pri Senožečah E 57, 87 399, 404, 422, 430, 448, 453, 463, 480, 514, 518, 523, 534, 566, 575, Gabrovica ( Gabroviza), vas pri Črnem Kalu E 296 595, 651, 654, 658, 779, 813, 814 Gaisler, Janez (Johan), knjigovodja pri Weitenhüllerju U 108 / E 294, 346, Gallenberg, Wolf Vajkard, deželni glavar v Ljubljani, predsednik 497, 604, 618 Intendance v Trstu (I), brat Seifrida Baltazarja U 20, 75 / E 15, 16, Gaisruck ( Gaißruck, Gaßruck), grofje 22, 416 | 129 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Galleneck, Galleneg → Medija Genaro, sobar Marije Ane grofice Acuña v Neaplju E 247 Gallenfels, baroni E 405 Geneura, Genevra, Genf → Ženeva (Genève, Genf, Ginevra) Gallenfels, Alojzija Regina, roj. Hohenwart E 272 Genova ( Genova, Genua) Gallenfels, Andrej Evzebij ( Eusebius), generalni deželni prejemnik v Genova, mesto U 13 / E 115, 237, 241, 373, 435, 441, 631, 646, 767 Ljubljani E 91, 180, 327, 368, 386 Genova, republika E 809 Gallenfels, Anton, brat Andreja Evzebija, cistercijan v Stični E 829 Gent ( Gent, Gand), mesto v Avstrijski Nizozemski E 3, 128, 162, 166 Gallenfels, Janez Danijel E 75 Georgius, Raigersfeldov krščenec, sin njegovega ključarja E 516 Gallenfels, Jožef Evzebij, sin Andreja Evzebija E 368, 386, 454, 461, 480, Gerardi ( Edler Löwenfeld), Johann Joseph, podpolkovnik v pokoju E 48, 525, 651 49, 91 Gallenfels, Jožef Gvido, deželni podprejemnik, svetnik Deželnega sodišča v Gerbec ( Gerbez), Jožef, dr. medicine v Trstu (I) E 627, 688, 711 Ljubljani E 75, 91, 132, 177, 272 Gerben ( Gärbin), zemljiško gospostvo pri Litiji E 235 Gallenfels, Jožef Joahim, »Portugalec«, sin Jožefa Gvida E 200, 250, 251, Gerlachstein → Kolovec 253, 345, 372, 377, 389, 395, 423, 442, 458, 461 Gerlicy ( Gerlici, Gerlicich), baron Johann Felix, glavar na Reki (HR) E 208, Gallenfels, Jožefa Klara, roj. Hohenwart, vdova po Jožefu Gvidu E 742 284 Gallenfels, Marija Ana, roj. Hohenwart, žena Jožefa Joahima E 377, 395, Germany → Nemčija 442, 461 Germek pl. Ehrenleben ( Germek, Germeck, Germeg) Gallenfels, Marija Rebeka Agnes, roj. Paradeiser, žena Andreja Evzebija E Germek, Ana Katarina Marija, roj. Lenz, žena Janeza Jožefa Seifrida E 49 454, 458 Germek, Janez Jožef Seifrid, kanclist Reprezentance, okrožni uradnik v Gallenfels, N. E 768 Ljubljani U 109 / E 134, 136, 167, 360, 375, 430, 438, 495, 505, Galler, grofje 538, 544, 554, 581, 582, 584, 587–589, 592, 593, 595, 601, 615, 617, Galler, Johann Joseph E 378 618, 623–625, 633, 634, 639, 641, 643, 678, 707, 708, 719, 722, 723, Galler, Leopold ali Maximilian, jezuit v Linzu (A) E 109 757, 760, 773, 777, 782, 800 Galler, Maria Barbara Josepha, roj. Gloyach E 378 Gertschach → Goričane Gallia ( Gallia, Galia), grof Franz, stotnik E 642, 643, 646, 649 Gertscherjoviz → Grčarevec Galli-Bibiena ( Bibiena), Antonio, arhitekt iz Parme, gledališki arhitekt na Geschwind → Gschwind pl. Pöckstein Dunaju (A) E 426 Gesdorf ( Geßdorff), N., vdova, z Dunaja (A) E 166 Gallinger, Franc Ksaver, mestni sindik v Višnji gori E 588 Geweichter Brunn → Škofljica Gamba, Franc Serafin, trgovec, višji špitalski mojster, prisednik Merkantil-Geyer ( Geyer, Gayer), pl. Jožef Fortunat, tajnik Bankalne administracije v nega sodišča v Ljubljani E 308, 460, 482, 483 Ljubljani E 189, 226, 229, 240, 243, 250, 255, 259, 269, 303, 369, Gamberk ( Gallenberg), zemljiško gospostvo v Zasavju E 658, 668 382, 483, 495, 499, 537, 583, 745 Gambon, N., iz Messine E 10, 11 Gibraltar, britanska »skala« v Sredozemskem morju ob južni Španiji E 628 Gand → Gent Gillern ( Giller), baronica Maria Josepha, z Dunaja (A) E 164 Gandini pl. Lilienstein ( Gandini, Gandin) E 132 Gimpel → Kompolje Gandini pl. Lilienstein, Karolina Jožefa, roj. Dinzl-Angerburg E 601, 602 Ginzenstorff → Günselsdorf Gandini pl. Lilienstein, Sigmund Andrej, adjunkt okrožnega komisarja Giudici, markiz Franco Felice E 7, 8 na Gorenjskem E 136, 178, 187, 258, 543, 583, 601, 602, 604, 610, Giulati, N. E 107 628, 645, 656, 657, 663, 690, 694, 710, 712, 727, 752, 772, 779, 805, Giuliani → Zuliani 808 Giuliani ( Giuliani, Juliani), pl. Ganges, reka v Indiji E 51, 335, 558 Giuliani, Antonio, dr., uradnik v Ogleju (I), pokojen E 59 Ganoczi ( Ganoczi, Ganozzi), Xaverius, eremit E 790, 799, 803, 809, 811 Giuliani, Antonio, nadduhovnik (arhidiakon) v Devinu E 429, 435, 440, Gans ( Gans, Ganß), baroni E 88, 103, 116, 130, 147, 149–152, 154, 155, 478 157, 159–166, 169 Giuliani, Conrado, kanonik v Trstu (I) E 59 Gans, N., Frl. E 39–43, 50–53, 89–102, 104–122, 124, 127, 128, 130, Giuliani, Francesco, kanonik v Trstu (I) E 59 150–154, 156, 162, 164, 167, 170, 341 Giuliani, Helena, roj. Costanzi, vdova dr. Antonia E 59 Gärbin → Gerben Giuliani, Maria Giustina E 64 Gardener, N., angleški kapitan E 62 Giuliani, N., der arme E 65 Gardina, Martin, kmet v Borovnici pri Vrhniki E 207 Giuliani, Vidal, kanonik, generalni vikar škofije v Trstu (I) E 59 Garzarolli ( Garzarolli, Garzaroli), pl. E 300 Giussari, Giuseppe E 62–67, 392 Garzarolli Jožef Anton, iz Kranja, vdovec E 682 Giussari, grofje E 86 Garzarolli, Janez Tomaž, dr., pravnik, registrator in tajnik Deželnih stanov Glanz, pl. v Ljubljani U 108 / E 59, 201, 315, 345, 563, 565, 588, 666, 761, Glanz, Heinrich, poštni kontrolor za cesarstvo, Češko in armado E 102 776, 789 Glanz, Johann Thadeus, koncipist Avstrijske dvorne komore na Dunaju Garzarolli, Marija Johana Katarina, roj. Forstlechner, žena Janeza Tomaža (A) E 159 E 351 Glanz, Maria Katharina, roj. Kessel pl. Salm, dvorna komorna služabnica Garzoni de Hohenberg ( Garzoni), Bartolo, iz Ljubljane E 59, 145, 174, na Dunaju (A) E 159 175, 177, 180, 182, 184, 185, 188, 198, 254, 284, 310, 336, 640, 708, Gläsl ( Gläsl, Gläßl), Johannes, služabnik pri Raigersfeldu E 245, 294, 502 710 Glavar, Peter Pavel, duhovnik, prosilec za župnijo Krško E 782 Gasparini ( Gasparini, Gasperini), pl. Glince ( Gleiniz), vas pri Ljubljani E 191 Gasparini, Friderik Florijan, der junge, sin Janeza Štefana E 495, 498, 590, Globotschnig, pl. 750 Globotschnig, Elisabetha Maria Anna, hči Josepha Georga E 736 Gasparini, Janez Štefan, veletrgovec, mestni svetnik v Ljubljani U 109 / E Globotschnig, Joseph Georg, nekdanji nakladniški kontrolor v Gradcu (A) 206, 250, 296, 306, 321, 325, 494 E 735–737, 820 Gasparini, Marija Ana, por. Zanetti E 296, 429 Gloggnitz ( Glockniz, Glogniz), trg v Spodnji Avstriji (A) E 54, 88, 131, 170 Gasparini, Sigmund, der junge, sin Janeza Štefana E 495, 498 Glojach ( Glojack), pl. Maria Barbara Josepha E 378 → Galler Maria Gasser, Johann Lorenz, dr. medicine, profesor na Dunaju (A) E 810 Barbara Josepha Gaßruck → Gaisruck Gmunden ( Gemünden), mesto v Gornji Avstriji (A) E 421 Gayrau → Lesičje Goa, mesto in pristanišče na zahodnoindijski obali E 51, 729 Geiger, Janez Adam, kapucin Hipolit ( Hypolito) v Novem mestu, Ljubljani Goboli, pl. Joseph, poročnik, nadporočnik E 745, 759, 767 in Kamniku E 250 Godenus → Gudenus Geisler ( Geißler), Johann, knjigovodja v Ljubljani E 604 Goëss ( Goes, Götz), grof Johann Anton, koroški deželni glavar E 25, 30, Geldern, prusko mesto v Porenju (D) E 162 48, 158, 172, 220, 261 Gelobte Land → Sveta dežela Gögger-Löwenegg ( Lebeneg), pl. Ferdinand, spodnjeavstrijski deželnosta-130 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN novski poverjenik na Dunaju (A) E 114 Görtschach → Goričane Golec, Boris, zgodovinar U 55 Görz, Gorz, Gorizia → Gorica, Goriška Golicin ( Galikcin), knezi Gorzar, pl. Philipo, cerkveni viceglavar v Ogleju (I) E 71 Golicin, Charlotte E 702 Gospić ( Cospiz), mesto in garnizija v Liki (HR) E 384, 399 Golicin, Dmitrij Mihajlovič, jungere E 702 Gosposvetsko polje ( Zohlfeld), območje Zollfeld na Koroškem, severno od Golli, Philipp ali Bernard, iz Gorice (I) E 75 Celovca (A) E 681 Golob, Primož, pek v Ljubljani E 199 Göteborg ( Gottenburg), pristanišče na zahodni obali Švedske E 372, 404, Gomila ( Unter Erkenstein), dvorec pri Boštanju E 578 415 Gondar, mesto v Etiopiji E 255 Gotnik ( Guetteneg), grad na Notranjskem E 497 Gonoviz → Slovenske Konjice Gotschee, Gottschee → Kočevje, Kočevsko Gonzaga, vojvode Gotscheer, N., avguštinec v Ljubljani E 177 Gonzaga, Eleonora Josepha, roj. Schleswig-Holstein E 29 → tudi Göttingen, mesto v Nemčiji U 33, 86 Schleswig-Holestein Eleonora Josepha Gottsched, Johann Christoph, profesor, filozof, dramaturg, literarni Gonzaga, Giuseppe Maria E 37 teoretik v Leipzigu (D) E 665 Gorenje ( Obrern), vas pri Kočevju E 356 Gottschevar → Kočevar Gorenjska ( Ober Crain, Ober Crein), deželna četrt na Kranjskem, okrožje Götzl, Valentin, mestni sodnik v Kamniku E 484 E 234, 296, 328, 348, 428, 438, 533, 787 Gouda ( Goude), mesto v Republiki Nizozemski E 3 Gorica ( Görz, Gorz, Gorizia), glavno mesto grofije Goriška (I) U 9, 16, Göz → Schaffgotsch Maria Maximiliana 20, 28, 36, 49, 71, 75, 82, 90, 94 / E 7, 14, 15, 17, 18, 46, 48, 58, Göz, Maximilian, jezuit, magister na Dunaju (A) E 51, 52, 152 59, 64, 70, 74–87, 89, 91, 92, 95, 100, 101, 113, 115, 118, 122, 129, Grab, N., uradnik knezov Portia E 366 135, 144, 147, 149, 152, 171–173, 175, 177–179, 181, 182, 186, 190, Grabiz, grofje 194–199, 202, 207, 209–212, 214, 216, 217, 224, 225, 230, 238, 241, Grabiz, Katarina, roj. Lichtenberg, vdova iz Gorice (I) E 481 244, 248, 255, 258–261, 263, 269, 270, 275, 281–283, 291, 294–296, Grabiz, Lorenzo, iz Prvačine, prisednik Deželnega sodišča v Gorici (I) E 299–202, 306–311, 313, 314, 318, 320–324, 327, 332, 338, 340–343, 409 347, 349, 351–354, 358, 361, 362, 364–367, 369, 370, 376, 381, 383, Grabner, pl. Wolfgang Janez, dr., pravnik, svetnik Deželnega sodišča v 392, 396, 400, 401, 404, 409, 410, 412, 415, 420–424, 427–430, 432, Ljubljani E 569, 570, 710 433, 435, 436, 439–442, 446, 452, 457, 461, 464, 465, 469, 470, Gracher, Janez Krstnik, der alte Gegenschreiber nakladništva v Podkraju pri 476–478, 481, 484, 492, 498–501, 503, 505, 512, 516, 519–521, 528, Colu E 298 533, 535, 536, 538, 540–542, 544, 561, 570, 572, 573, 578, 580, 586, Gračišće ( Galignana), vas v Istri (HR) E 616 589–591, 595, 622, 624, 625, 631, 641, 643, 644, 654, 666, 683, 693, Gradec ( Graz, Gräz), glavno mesto dežele Štajerske U 5, 7, 13–19, 28, 36, 697, 701, 708, 719, 722, 726, 729, 737, 744, 748, 757, 759, 761, 765, 42, 49, 50, 69, 71–74, 82, 90, 94, 95, E 2, 13, 16, 20, 23, 24, 29, 771, 777, 780 785, 801, 809, 814, 828, 829 30, 34, 43, 54, 55, 57, 77, 78, 94, 101, 106, 119–123, 131, 132, 145, Gorica, deželna hiša ( Landhauß) E 79 147, 157, 166, 170, 181, 185, 198, 199, 201, 205, 212, 217, 221, 222, Gorica, dominikanci, samostan E 78 238, 239, 241, 245, 246, 249, 253, 258, 260, 262, 268, 270, 272, 273, Gorica, grad ( castello) E 196 278–280, 295, 303, 304, 307, 310, 311, 318, 327, 340, 341, 344, 355, Gorica, jezuiti, seminar E 75, 77, 78, 100 364, 368, 378, 384, 391, 393, 395, 397, 405–407, 414–416, 424, 425, Gorica, magistrat E 296, 420, 424, 430 433, 435, 437, 439, 454, 455, 458, 465, 473, 476, 492, 511, 531, 535, Gorica, mestni sodnik → Brunetti Ignaz Xaver 536, 538, 544, 556, 586, 588, 590, 609, 622, 638–640, 651, 669, 670, Gorica, minoriti, cerkev E 75 672, 673, 689, 698, 716, 724–726, 735, 737, 739, 746, 753, 756, 759, Gorica, nadškof → Attems Karel Mihael 760, 762, 778, 788, 789, 794, 805, 812, 816, 819–821 Gorica, nadškofija U 26, 50, 80 / E 351 Gradec, Deželno sodišče ( Landrecht) E 724 Gorica, nadškofija, kapitelj E 439, 440 Gradec, deželnoglavarski vrt E 88 Gorica, nadškofija, seminar E 771 Gradec, jezuiti, konvikt E 318 Gorica, nadškofija, generalni vikar → Zupančič Peter Adam Gradec, Judicum Delegatum E 556 Gorica, Raštel ( Rastello) E 300 Gradec, Militarvicedirectorium E 724 Gorica, Travnik ( Traunig) E 77–79, 81–83, 98, 109 Gradec, Notranjeavstrijska dvorna komora E 61 Gorica, usmiljeni bratje, samostan ( Barmherzige Brüder) E 76, 84 Gradec, Perlfabrique E 209, 309 Gorica, usnjarna ( taccoische Lederfabrique etc.) E 177, 269, 476, 500 Gradec, Stempfergasse E 55 Gorica, župnija E 440 Gradec, Štajerski deželni arhiv (Steiermärkisches Landesarchiv) U 15, 49, Goričane ( Gertschach, Görtschach), dvorec pri Medvodah E 185, 186, 190, 50 193, 225, 573 Gradec, univerza E 30, 94 Goričica ( Goriziza), vas Goricizza pri Codroipu (Furlanija, I) E 14 Gradež ( Grau), otoško mesto Grado na severnem Jadranu (I) E 67, 68 Goriška ( Görzerischen, Görz, Gorizia), grofija, dežela (SLO, I) U 8, 20, 22, Gradišče ( Gradische), naselje pri Zalogu pri Ljubljani E 324 26, 51, 57, 71, 75, 76, 80 / E 54, 58, 92, 152, 173, 194–196, 242, Gradiška ( Gradisca), mesto, sedež grofije E 15, 52, 64, 68–70, 74, 76, 282, 286, 287, 294, 296, 305, 308, 323, 370, 389, 556, 626, 650, 654, 78–81, 83–85, 131–133, 144, 148, 164, 184, 208, 213, 223, 227, 228, 696, 737, 749, 765, 780, 795, 799 239, 296, 310, 311, 532, 621, 711, 807 Goriška, deželni glavar → Purgstall Vencelj Karel, Rabata Antonio II. Gradiška, kapucini, samostan E 74 Francesco Gradiška, grofija ob spodnji Soči (I) U 20, 22, 25, 26, 75, 76, 79, 80 / E Goriška, deželni namestnik → Attems Sigismond, Karl Anton 68, 70, 71, 74, 76, 79, 81–83, 85, 131–133, 179, 194–196, 228, 242, Goriška, deželni upravitelj → De Fin Antonio 282, 287, 294, 308, 309, 340, 366, 369, 371, 376, 430, 439, 650, 737, Gorjup ( Gorjup, Goriup, Gorjub) 749 Gorjup, Janez Ignacij, iz Ljubljane, deželnostanovski uradnik E 173, 297, Gradiška, deželni glavar → De Fin Antonio, Rabata Antonio I., Rabata 397, 418, 714 Antonio II. Francesco Gorjup, Jernej, pravnik, sin mesarja v Ljubljani, kandidat za Gradiška, deželni namestnik → Baselli pl. Siesenberg Giovanni Battista Raigersfeldovega pomočnika E 380 Grado → Gradež Gorjup, Tomaž, mesar v Ljubljani E 380 Grafenweg → Knežji pot, Knežija Gornji Grad ( Oberburg), trg na Štajerskem E 410, 417, 430, 436, 474, 475, Graffenhuber ( Graffenhuber, Grafenhüeber, Grauenhueber, Gravenhuber, 477, 685, 694, 701, 778 Gravenhüber, Gravenhueber, Grafen Huber, Grafen Gueber), pl. Goro ( Goro, Porto di Goro), mesto in pristanišče v delti Pada, severno od Graffenhuber, Franc Jernej, lekarnar v Ljubljani, oče Franca Wolfganga , E Ravene E 58, 60–62, 64, 320, 328 193, 201, 215, 216 Goršek, Marija Elizabeta, roj. Učan, die alte Roßbreiterin, sestra Franca Graffenhuber, Franc Wolfgang, dr., zdravnik v Ljubljani U 108 / E 149, Antona Matije Učana E 181, 230, 231, 246, 479, 649, 659, 762 345, 355, 478, 481, 500, 505, 509, 510, 515, 519, 521, 523, 528, 532, | 131 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 534–536, 538, 540, 544, 546, 547, 549, 557, 558, 562, 564, 565, 567, 510 568, 570, 574–576, 580, 581, 587 Grošelj, N., iz Trsta (I), korporal, sin Franca Tomaža E 535 Graffhaiden ( Grafaiden), pl. Janez Florijan, der alte, mestni svetnik v Grošelj, Viktorija ( Victorl), hči Janeza Valentina E 748 Ljubljani E 200 Grota, zaselek pri Prusniku v Zasavju E 633 Grahover ( Grahover, Grachavar, Grachaver), Simon Wolfgang, aktuar Grottendorf, Grottendorff → Krottendorf Deželnih stanov Ljubljani E 193, 219, 292, 435, 521, 565 Gruaro ( Gruero), mesto v Benečiji pri Portogruaru (I) E 233 Graissenegg, Greusseneg → Rakovnik pri Ljubljani Gruber, Johann, poročnik E 301 Gramaticopoli, N., iz Istre (Pazina?) E 539, 543 Grüchenland → Grčija Gran Cairo → Kairo Grüm → Krim Gräsl, Johann, iz Češke, lakaj pri Raigersfeldu E 91 Gründler, N., nekdanji gardist ( Hartschirr) na bavarskem cesarskem dvoru Grassi, Antonio, trgovec v Trstu (I) E 357 E 372 Grau → Gradež Grünhoff → Grmače Graz, Gräz → Gradec Grünne Hemricourt pl. Mozet ( Grüne), grof Philipp Anton I., generalma-Grazian, pl. Johann Ludwig, komorni služabnik na Dunaju (A) E 199 jor E 427 Grčarevec ( Gertscherjoviz), vas pri Logatcu E 330 Grünwalter ( Grünwalter, Grinwalter), Michael Joseph, adjunkt v Grčija ( Grüchenland) E 275 registraturi Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) E 150–152 Grechtler ( Grechtler, Gröchtler), baron Johann Georg, višji proviantni Gschwind pl. Pöckstein ( Geschwind), baron Johann Martin, general E 102 komisar E 322, 441, 644 Guarin, Peter, dr., iz Kranjske, profesor medicine na Dunaju (A) E 157 Greco, N., major-inženir, z Dunaja (A) E 151 Gudenus ( Godenus), baroni Gregoris pl. Romendorf ( Gregoris), Jacob Anton, agent na Dunaju (A) E Gudenus, Anton Franz, taksator v pisarni Državnega dvornega sveta na 28 Dunaju (A) E 254 Grenada, markiz Joseph, praporščak E 328 Gudenus, Ferdinand Joseph ali Christoph Franz, der junge E 109 Greneck ( Kreneck, Kreneg), Franz Joseph, dr., tajnik avstrijske bailije Guetteneg → Gotnik Nemškega viteškega reda na Dunaju (A) E 147, 150 Gundian, pl. N., Frl. , pri jakobinkah na Dunaju (A) E 99 Grenlandija ( Grönland), otok v Atlantiku E 430 Günselsdorf ( Ginzenstorff), kraj pri Bad Vöslauvu pri Dunaju (A) E 88 Grenna ( Grenna, Grena), pl. Guntramsdorf ( Gundermannstorff), kraj pri Dunaju (A) E 131 Grenna, N., Stefanova vdova E 196, 302, 345, 346, 359 Gurg → Krka na Koroškem Grenna, Stefano, komerčni uradnik E 24, 31, 34–37, 133, 135, 136, 143, Gurgfeld → Krško 182, 302 Gurtler ( Gurtler, Gürtler), Johann Georg, iz Češke, inženir in geodet na Grevelingen, mesto v Republiki Nizozemski E 3 Kranjskem E 191, 286, 291, 292, 325, 327, 328, 355, 360, 361, 364 Grič ( Gritsch, Grütsch), dvorec pri Mirni na Dolenjskem E 178, 186, 598, Gusič ( Guschitsch, Guschiz, Gusitsch Gussich, Gussitsch), baroni 612, 620, 624, 625 Gusič, Danijel, deželni vizitacijski komisar v Ljubljani E 197, 198 Griebelbaur ( Griebelbaur, Grieblbaur), Johann Anton, svetnik Avstrijske Gusič, Janez Sigfrid, okrožni glavar na Notranjskem E 132, 133, 150, 171, dvorne komore na Dunaju (A) E 24, 157 174, 176–178, 204, 215, 231, 232, 262, 263, 272, 275, 292, 296, 303, Grillo, pl. Matto, iz Genove (I) E 115 330, 344, 362, 379, 385, 387, 457, 465, 495, 497, 503, 529, 533, 560, Grimschitsch ( Grimschitsch, Grimbschitsch), baroni 590–593, 596, 603–605, 610, 629–633, 642, 643, 645, 649, 661, 682, Grimschitsch, Ana Marija U 108 684, 685, 707, 708, 735, 755, 761, 819 Grimschitsch, Charlotte Rozalija, por. Scarlichi E 478 Gusič, Maksimilijan Adam, podpolkovnik E 196 Grimschitsch, Jurij Adam E 208, 217, 227 Gusič, Marija Rozalija, roj. Egk pl. Hungersbach, vdova Engelshaus E 185, Grimschitsch, Marija Suzana, vdova E 260, 803, 806 186, 192, 231 Griussi, Joannes, jezuit v Ljubljani ali na Reki (HR) E 439 Gusio, Mihael, iz Medvod E 579 Grižane ( Grisane), vas pri Crikvenici (HR) E 462 Guthaim ( Guthaim, Gutthaim, Gutheim, Guttheimb), pl. Gašper Viljem, Grmače ( Grünhoff), dvorec pri Litiji E 322, 674 der junge, okrožni uradnik v Postojni E 123, 172, 394, 404, 444, 628, Groblje ( Ebensfeld), dvorec pri Domžalah E 187, 579, 784 461, 718 Grobnik ( Grobnick, Grobnig), zemljiško gospostvo pri Reki (HR) E 225, Guttenberg, baron Lothar Franz, praporščak E 328 328, 354 Guttenfeld → Dobro polje Gröchtler → Grechtler Gyulay pl. Máros-Németh et Nádaska ( Gyulai, Hulei), grofje Groina, vas pri Gorici (I) E 74 Gyulay pl. Máros-Németh et Nádaska, Franz, naslovni polkovnik E 427 Gröller, pl. Dionisius Ferdinand, svetnik Dvornega vojnega sveta na Gyulay pl. Máros-Németh et Nádaska, Istvan, generalmajor E 427 Dunaju (A) E 410 Gyulay, avstrijski pehotni regiment št. 51 E 427 Gröner ( Gröner, Grenner), pl. Gröner, N., dvorni svetnik na Dunaju (A) E 46, 115, 119, 122, 130, 159 Gröner, N., svetnikova žena E 100 H Grönland → Grenlandija H. Craüz, H. Creiz, H. Creüz, Hl. Kreüz → Vipavski Križ (Sv. Križ) Groß ( Gross, Grosß), grof Karl Anton ali Ludwig, general E 409, 414 H. Pelegrino → Brdo, kapela sv. Peregrina Groß Cairo → Kairo H. Petri Regalati → sv. Peter Regalat Groß Kirchheim ( Kirchheimb), rudnik na Koroškem (A) E 158 H. Xaveri → Radmirje Groß Prosecko → Veliki Prosek Haag, mesto v Republiki Nizozemski E 3, 95, 112 Groß Sonntag, Groß Sontag → Velika Nedelja Haarlem ( Harlem), mesto v Republiki Nizozemski E 3 Grošelj ( Grossel, Grosl, Grosßl, Grossl), pl. E 58 Haas ( Haas, Haaß, Haasß, Hasß, Haß, Haasse), pl. Grošelj, Anton, fužinar in rudniški (pod)sodnik v Kropi E 280, 285, 293, Haas, Anna Dorothea, žena Johanna Antona E 474, 577 294, 298, 304, 364, 365, 387, 389, 392–394, 396–398, 414, 422, 424 Haas, Johann Anton, koncipist, kanclist Reprezentance v Ljubljani E 132, Grošelj, Ferdinand, študent, lakaj pri Raigersfeldu, sin Janeza Valentina E 134, 135, 137–139, 144–146, 186, 191, 193, 195, 198, 199, 209, 225, 747, 748, 751, 755, 779 226, 241, 243, 248, 291, 294, 339, 438, 474, 504, 537, 576, 577 Grošelj, Franc Tomaž, iz Krope, podjetnik v Trstu (I) E 58, 140, 141 Haas, Johann Baptist, rudarski uradnik v Idriji in Gradcu (A), rudniški Grošelj, Janez Valentin, pokojen E 747 upravitelj v Čabru E 135, 136, 259, 400, 473 Grošelj, Janez, upravitelj gospostva Postojna, Antonov sin E 699 Haas, Josepha Maria Franziska, hčerka Johanna Antona E 186, 474 Grošelj, Marija Ana, Antonova žena E 387, 393, 394 Haas, Maria Agnes, žena Johanna Baptista E 473 Grošelj, Marija Elizabeta, roj. Gradler pl. Rothenthurn, vdova Janeza Va-Haasberg, Haaßberg, Hasperg, Haßberg, Hasßberg → Hošperk lentina E 747 Habach, Habbach → Jablje Grošelj, Marija Rosa, žena Franca Tomaža E 422, 535, 621, 622, 631–633 Habsburg, »hiša« ( Hauß Österreich) E 48, 54, 70, 79, 100, 101, 115, 152, Grošelj, Mihael, duhovnik, ekonom škofijskega semenišča v Ljubljani E 160, 164, 165, 168, 290, 351, 362, 441 132 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Habsburg, Amalija Viljemina, žena cesarja Jožefa U E 634 Haller pl. Hallerstein, Helena Marija Monika ( Lenerle, Helena), hči Janeza Habsburg, Elizabeta Kristina, žena cesarja Karla VI. E 331 Ferdinanda U 107 / E 137, 144, 146, 179, 184, 186, 192, 196, 197, Habsburg, Ferdinand I., cesar E 820 201, 216, 219, 223, 225, 229238, 245, 250, 291, 292, 303, 304, 309, Habsburg, Ferdinand II., cesar E 200, 326 313, 326, 344, 350, 370, 374, 376, 429, 451–831 Habsburg, Ferdinand, nadvojvoda U 39 Haller pl. Hallerstein, Janez Ferdinand, oče Franca Adama in drugih E 679 Habsburg, Jožef I., cesar E 634 Haller pl. Hallerstein, Janez Vajkard, sin Janeza Ferdinanda, jezuit na Habsburg, Karel II., notranjeavstrijski nadvojvoda E 200 Dunaju (A) in v Bruslju (B), spovednik Karla Lotarinškega E 37–41, Habsburg, Karel VI., cesar U 14, 16–18, 69, 71, 72 / E 8, 15, 16, 22, 43, 44, 46–54, 109–122, 124, 128, 147, 149–153, 159–165, 167, 215, 26–28, 31, 32, 34–36, 51, 63, 126, 127, 157, 287, 551, 732 217, 385, 431, 489, 491 Habsburg, Leopold I., cesar E 108 Haller pl. Hallerstein, Jožef Leopold E 38, 40–42, 48, 49 Habsburg-Lotaringija, Franc I. Štefan, veliki vojvoda Toskane, cesar ( Maja) Haller pl. Hallerstein, Jožef, sin Janeza Ferdinanda, cistercijan Abundus E 41, 42, 50, 52–54, 61, 102, 104, 108, 110, 116, 125, 127, 129, 155, ( Amand, Amond, Abond) v Stični E 177, 374, 474, 489, 491, 535, 159, 162–165, 295, 310, 318, 399, 429, 441, 551, 559, 628, 665, 805 565, 566, 587, 615, 683, 691, 718, 754, 771, 823, 824 Habsburg-Lotaringija, Jožef, nadvojvoda, sin Marije Terezije E 87, 296, Haller pl. Hallerstein, Lovrenc, sin Janeza Ferdinanda, cistercijan 351, 628, 763 Aleksander in prior v Kostanjevici E 134, 469, 490, 495, 535, 536, Habsburg-Lotaringija, Maksimilijan Franc, nadvojvoda, sin Marije Terezije 652, 653, 638, 739 E 650 Haller pl. Hallerstein, Marija Ana ( Mariandl), hči Janeza Ferdinanda E Habsburg-Lotaringija, Marija Amalija, nadvojvodinja, hči Marije Terezije 562, 578, 661, 776, 777 E 44 Haller pl. Hallerstein, Marija Antonija Jožefa, roj. Schweiger pl. Habsburg-Lotaringija, Marija Jožefa, nadvojvodinja, hči Marije Terezije E Lerchenfeld, žena Franca Adama E 679, 680 → tudi Schweiger pl. 345 Lerchenfeld Marija Antonija Jožefa Habsburg-Lotaringija, Marija Kristina, nadvojvodinja, hči Marije Terezije Haller pl. Hallerstein, Marija Katarina ( Catherle), hči Janeza Ferdinanda E E 567 503, 504 Habsburg-Lotaringija, Marija Terezija, deželna kneginja, kraljica, »cesarica« Haller pl. Hallerstein, Marija Terezija, hči Janeza Ferdinanda, klarisa Fran-U 20–23, 25, 27, 30, 45, 75–78, 81, 84 / E 39 sl. čiška Serafina v Mekinjah E 661 Hackel, Johann Joachim, agent v Brnu (CZ) E 720 Haller pl. Hallerstein, grof Samuel, iz koroške veje, generalmajor E 161 Hackelberg, baronica Maria Ana E 29, 41 Haller, Jakob Dominik, mitničar na Rudniku pri Ljubljani E 601, 609, 610 Hadrianus, kovanec rimskega cesarja E 419 Hamburg, pristanišče na ustju Elbe (D) 17, 24, 72 / E 18, 127, 319, 334, Häffel, Franz, tajnik generala Alexandra De Fina v Ljubljani E 389 358 Hagenbach ( Hagenbach, Hagenbuch) Hamerl ( Hamerle, Hämerle), Joseph, jezuit na Dunaju (A) E 105 Hagenbach, avstrijski pehotni regiment št. 22 (od leta 1756 imenovan Hamerle ( Hamerle, Hämerle) »Sprecher«, od 1757 »Lacy«) E 640, 643–645, 650 Hamerle, Alenka, sobarica pri Raigersfeldovih starših E 796 Hagenbach, baron Jakob Josef Ignaz, general-feldmaršalporočnik E 84 Hamerle, Zaharija, krojaški mojster v Ljubljani E 791, 796 Hager ( Hagger), baroni z Dunaja (A) Hameršek ( Hamerschnig), Jernej, duhovnik E 806, 809 Hager, Franz Alois, der junge, sin Ota Sigmunda (?) E 419 Hamilton, grofje E 442 Hager, Maria Dominica, Frl. , hči Ota Sigmunda E 90 Hamilton, Anna Maria, roj. Sinzendorf, Niklasova žena E 274, 380, 441, Hager, Otto Sigmund, der alte E 45, 90, 91, 100, 107, 110, 111, 114–116, 442 119, 129, 147, 149, 150, 155, 156, 165 Hamilton, Maria Franziska, Niklasova sestra, dvorna dama vdove cesarice Hager, Johann Georg, nemški geograf, pisec E 750 Elizabete na Dunaju (A) E 335 Hager, N., kanclist v Ljubljani E 258 Hamilton, Niklas, predsednik Intendance v Trstu (I) E 274, 279, 298, 308, Häger, Jakob, graver ( Silbereinläser) v Ljubljani E 175, 419 323, 325, 329, 335, 350, 357, 380, 392, 433, 441–443, 456, 741 Haidegg ( Heydeg), pl. Maria Catharina, roj. Weissenberg E 55 Hande ( Händel, Händl, Hentl, Hentel), pl. Janez Peter Kristijan, Haiden ( Haiden, Hayden), baroni rektifikacijski aktuar, računski komisar, kalkulant, tajnik Haiden, baron Ferdinand, poročnik E 302, 329, 332, 384, 385, 389, 416, Reprezentance v Ljubljani U 108 / E 220, 266, 377, 380, 392, 393, 421 398, 472, 494, 501, 518, 527, 530, 531, 533, 535–537, 546, 573, 586, Haiden, N., Frau E 52, 101, 108, 122, 128 607, 613, 632, 693, 641, 666, 697, 700, 703, 704, 706, 707, 714, 724, Haidenschafft → Ajdovščina 728, 749, 753, 756–758 Hail ( Hail, Haill), pl. Hanß Jerg → Ahačič Jurij Hail, Christian Wilhelm, penzionist na Dunaju (A) in v Ljubljani E Harbert → Herbert 217–220, 223, 227, 244, 245, 254, 265, 266, 282, 291, 353 Harde de, Frederic, iz Amsterdama (NL) E 530 Hail, Marija Frančiška, roj. Florjančič pl. Grienfeld E 353 Hardegg ( Hardeg, Hardeck), grofje Haimerl, pl. Johann Nepomuk, agent na Dunaju (A) E 276 Hardegg, Johann Julius Leopold, vitez Nemškega viteškega reda na Dunaju Haisler, Johann Martin, poročnik E 629 (A) E 140, 439 Halain, grof N., z Dunaja (A) E 126 Hardegg, Maria Eleonora (?), Frl. E 150 Halberg, pl. Gabriel, agent na Dunaju (A) E 24, 34 Hardt ( Herdt), Georg, agent na Dunaju (A) E 33 Halden, baroni E 185, 208, 424, 425 Häring, pl. Halden, Joseph Anton Rudolph Ferdinand, oskrbnik gospostva Häring, Franz Anton, der junge, iz Gradca (A), uradnik na Dunaju (A) E ( Hauptman) v Škofji Loki E 177, 185, 187, 283, 285, 425 43, 98, 105, 107, 781, 783 Halden, Maria Anna, roj. Rehlingen, žena Josepha Antona E 176, 177, Häring, Joseph, rudarski mojster iz Schwaza na Tirolskem (A) E 237 188, 257, 264, 425 Häring, Viktor Joseph, tajnik na Dunaju, svetnik Deputacije v Celovcu (A) Halden, N., mati Josepha Antona, na Švabskem (D) E 283 E 44, 49, 57, 98, 105, 148–152, 154, 156, 158, 159, 161, 167 Hällenstein → Polzela Harlem → Haarlem Haller → Holler pl. Doblhoff Harrach, grofje Haller pl. Hallerstein ( Haller, Hallerstein), baroni E 615, 618 Harrach, Ferdinand Bonaventura II., spodnjeavstrijski deželni maršal, Haller pl. Hallerstein, Anton, pater na Dunaju (A) E 154, 159 minister na Nizozemskem, guverner v Lombardiji, predsednik Haller pl. Hallerstein, Bernard Ignacij, brat Janeza Ferdinanda, stotnik E Državnega dvornega sveta, podpredsednik Avstrijske dvorne komore 175, 197, 344, 492, 493 na Dunaju (A) E 19, 20, 24–27, 29, 30, 32–38, 54, 93, 94, 96, 121, Haller pl. Hallerstein, Franc Adam, z Rake, sin Janeza Ferdinanda U 107 / 310 E 141, 142, 175, 176, 193, 194, 205, 219, 228, 250, 252, 271, 303, Harrach, Franz Xaver, sin Friedricha Augusta E 112, 113, 380 355, 400, 401, 469, 479, 480, 489–491, 503, 518, 546, 577–579, 585, Harrach, Franz, sin Karla Antona E 49 615, 626, 662, 676, 680, 704, 706, 770–774, 830 Harrach, Friedrich August Gervas, minister, češki kancler na Dunaju (A) Haller pl. Hallerstein, Franc Karel, sin Franca Adama E 679 E 51, 52, 92, 99, 102, 112, 121, 122, 130, 151, 152, 158, 168, 220, | 133 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 246, 380 Herberstein, Johann Joseph Jakob, vitez Nemškega viteškega reda E 273 Harrach, Ignaz Ludwig, sin Friedricha Augusta E 380 Herberstein, Johann Seifrid (Janez Seifrid), svetnik Avstrijske dvorne Harrach, Johann Joseph, sin Friedricha Augusta E 112 komore na Dunaju (A), predsednik Intendance v Trstu (I), Harrach, Johann Philipp Joseph, predsednik Dvornega vojnega sveta na predsednik Reprezentance v Ljubljani U 19–24, 36, 43, 74–78, 80, Dunaju (A) E 272 110 / E 39, 41–87, 89, 92, 93, 121, 125, 126, 131–136, 138–156, Harrach, Karl Anton ( Carl), vrhovni lovski mojster na Dunaju (A) E 90 158, 163, 164, 167, 171–192, 194, 196, 197, 201–204, 206–211, Harrach, avstrijski pehotni regiment št. 47 E 319, 504, 509 214, 216, 217, 221–223, 228, 229, 232–234, 237, 243–246, 248, Harsch ( Harsch, Harrsch) pl. Almedingen (Harrsch), grof Ferdinand Phi-249, 252–260, 262–269, 278–280, 284, 286–291, 293, 295, 297–301, lipp, general E 383, 384, 404, 419, 420, 476, 483, 484, 503, 561, 305, 306, 308, 316–318, 321, 325–328, 330–332, 334–340, 352, 355, 570, 652 360–365, 372, 373, 375, 377, 378, 382–384, 386, 387, 390, 391, 396, Hartmann, pl. Georg Wilhelm, poročnik, stotnik E 315, 739, 743 410, 418, 424, 429, 431, 432, 434, 455, 456, 458, 465, 482, 483, 487, Hasenfeld → Zajčje Polje 497, 507–510, 519, 522, 524–527, 529, 533, 535, 536, 539, 545, 546, Hasiber ( Haschiber, Hasischer, Haschwer), pl. Lucija Gertruda ( Trautl) E 548, 551–555, 557, 559–563, 569, 572, 576, 580–583, 590, 593, 595, 240, 246 597, 598, 600–604, 610, 615, 617, 619, 620, 623, 628, 632–634, 646, Haslbacher ( Haßlbacher) 649–651, 656–659, 663, 666, 668, 670, 672, 673, 675–678, 681, 683, Haslbacher, Jožef, kaplan v Sori E 735 684, 693, 694, 696, 698, 702, 705, 706, 708, 710, 714, 717–720, 722, Haslbacher, Marija Jožefa, Frl. E 735 726, 728–732, 736, 745, 749, 753, 754, 756–758, 761–763, 766–768, Haslbacher, Marija Suzana, roj. Muschl, mati Jožefa in Marije Jožefe E 735 772, 779, 783–785, 790, 805, 813, 814, 818, 820–822, 825, 827 Haslbacher, Matija Donat, vojaški bobnar ( Tambour) E 735 Herberstein, Karl Wenzel, chevalier, malteški vitez, major E 663 Haslbacher, N., oče Jožefa in Marije Jožefe, služabnik pri Sebastijanu Herberstein, Maria Josepha Franziska, roj. Herberstein, žena Johanna Raigersfeldu E 735 Seifrida E 88, 196 Haslbacher, N., vojak E 735 Herberstein, Maria Josepha, mlajša hči Johanna Seifrida E 200–202, 207, Hauber, baron N., kadet E 533, 571 209, 210, 221 Hauch, Vincenc Ksaver, duhovnik, kandidat za župnijo Bloke E 458 Herberstein, Maria Theresia, roj. Herberstein, mati Johanna Seifrida E Haude, Christian Konrad, rektifikacijski aktuar v Ljubljani E 91, 245, 509, 221, 262 511 Herberstein, Maria Theresia, starejša hči Johanna Seifrida E 200–202, 207, Haugwitz ( Haugwiz), grofje, baroni 156 209, 245, 253, 257, 258, 260 Haugwitz, Friedrich Wilhelm, komisar, dvorni kancler, predsednik Herberstein, N., vdova na Dunaju (A) E 157 » Directorium in publicis et cameralibus« na Dunaju (A) U 21, 25, 75, Herbert ( Harbert), Peter Philipp, jezuit, orientalist, magister na »Orienta-76 / E 56, 121, 124–127, 130, 132, 133, 148, 149, 156, 157, 160, lische Akademie« na Dunaju ( Collegium Orientale) E 640 166–172, 174, 175, 183, 187, 199, 220, 230, 240, 260, 263, 281, 285, Herdt → Hardt 327, 351, 378, 399, 410, 569, 658, 726, 728, 730 Herman, N., z Dunaja (A) E 130 Haugwitz, Hedwig Theresia, roj. Frankenberg, žena Friedricha Wilhelma E Hermann, N., Instructor na dvoru cesarja Karla VI. E 130, 157, 167 133, 149, 151, 156, 167 Herzau, grof Sigmund August (?) E 167 Hauptmann ( Haubtman), Anton, direktor rudnika v Idriji E 129, 551 Herzog, Peter Georg, plesni mojster v Ljubljani E 276 Hauptmann, Jurij, meščan v Kranju E 829 Hettinger, Franz Xaver, registrator pri generalnem deželnem prejemniku v Hauslab ( Haußlab), Edler Georg Amand, svetnik Notranjeavstrijske dvorne Gradcu (A) E 57 komore E 45, 68, 118, 166 Heüßler → Heisler Hauß Österreich → Habsburg »hiša« Heydeg → Haidegg Havličkův Brod → Německý Brod Hiedl, Johann, jezuit, magister v Ljubljani E 315 Haymann ( Haymann, Heumann, Heümann, Heymann), Janez Jožef Anton, Hieronimo, Urban, kaplan v Moravčah na Gorenjskem E 250 dr., zdravnik v Ljubljani E 547, 752–756, 804, 805, 809, 815–829 Hildeburgshausen → Sachsen-Hildburghausen Heinrichen ( Heinrichen, Heünrühen), pl. E 118 Hilleprand pl. Prandau ( Hilleprand Prandau, Brandau), baroni Heinrichen, Johann Theodor, računski mojster artilerijske blagajne na Hilleprand pl. Prandau, Maria Anna, roj. Mellen, žena Maximiliana Dunaju (A) E 92, 94, 95, 126, 148, 151, 155, 156, 160, 168 Emanuela E 165 Heinrichen, Ludovica, roj. Strassoldo, Johannova žena E 94–96, 126, 129 Hilleprand pl. Prandau, Maximilian Emanuel, svetnik Avstrijske dvorne Heinrichen, N., Johannova hči E 126 komore na Dunaju, Raigersfeldov sodelovec v solnopreskrbovalni Heisler ( Heißler, Heüßler), N., Šlezijec, študent prava v Pragi (CZ) E 794, družbi (A) U 16, 71 / E 29–31, 33, 39, 41, 49–51, 53, 88, 93, 97, 795 111, 113, 114, 116, 121, 123, 124, 127, 128, 148, 151, 153, 154, 162, Heißl, N., kirurg E 563, 573 166, 167, 233 Helbling pl. Hirzenfeld ( Helbling, Hölbling, Holbling) E 182, 355, 433 Hilleprand pl. Prandau, N., iz Prage (CZ) E 152 Helbling pl. Hirzenfeld, Aloisius, kandidat na kadetnico na Dunaju (A) Hilleprand pl. Prandau, Peter Anton, direktor Univerzalne Bankalitete, E 447 podpredsednik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) E 38, 39, Helbling pl. Hirzenfeld, Franz Augustin, vojaški blagajnik, kontrolor v 43, 46, 91, 96, 105, 116, 129, 130, 148, 152, 160–162, 166, 168, 176 Ljubljani U 110 / E 133, 181, 187, 192, 197, 216, 219, 223, 225, Hilzeneg → Lesno Brdo 226, 228, 258, 278, 314, 315, 321, 324, 326, 330, 344, 408, 424, 447, Hingerle pl. Heldenheim ( Hingerle) U 110 453, 505, 530 Hingerle pl. Heldenheim, Ana Genovefa, roj. Hitzinger E 303 Hellevoetsluis ( Helevoetsluys), mesto pri Rotterdamu (NL) E 3 Hingerle pl. Heldenheim, Andrej, župnik v Dolu pri Ljubljani E 13 Helmann, pl. Joseph Wilhelm, topniški komisar v Bruslju (B) E 596 Hingerle pl. Heldenheim, Avguštin, jezuit, provincial na Dunaju (A) E 38, Helmberg, Edler Johann Joseph, knjigovodja, svetnik Notranjeavstrijske 92, 124, 149, 156, 181, 184, 254, 271, 278, 358 dvorne komore v Gradcu (A) E 525, 526 Hingerle pl. Heldenheim, Dominik E 4 Henckel pl. Donnersmack, grof Carl E 103, 106 Hipolit ( Hypolito) alias Janez Adam Geiger, kapucin, gvardijan v Novem Henneberg ( Heneberg), Edler Joseph Seifrid, major, vojni komisar v mestu, Ljubljani, Kamniku E 250 Karlovcu E 396, 697 Hipoliti ( Hypoliti), markiz Carlo (?) E 123 Hennegau ( Henegau), grofija v Avstrijski Nizozemski E 162 Hirsch, Tomaž, dr., zdravnik na Dunaju (A) E 157 Henry, N., Nizozemec na Dunaju (A) E 346 Hirschberg → Jelenia Góra Herberstein ( Herberstein, Herwerstein), grofje Hirschl, Janez Henrik, mestni čuvaj v Ljubljani E 348 Herberstein, Ferdinand Leopold, podpolkovnik, polkovnik E 781–763, Hitner, pl. Johann, svetnik Ogrske dvorne pisarne na Dunaju (A) E 166 777, 793, 799 Hl. Dreyfaltigkeit → Sveta Trojica Herberstein, Franz, baron E 386 Hl. Michaeli-Kirche → Završje Herberstein, Johann Ernst I., deželni namestnik na Štajerskem E 57 Hl. Nicolaus → Sava pri Litiji Herberstein, Johann Ernst II. E 57 Hlapše ( Clapsche, Hlapsche, Hlapschè), Franc Pavel, župnik v Tomaju na 134 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Krasu E 624, 653, 715 Hohenwart, Marija Ana Charlotte ( Mariandl), roj. De Leo pl. Lebeneg, Hobbes, Thomas, angleški filozof U 30, 84 žena Franca Karla E 185, 216, 229, 299, 372, 485, 529, 571, 640, 741 Hoberg, grof N., iz pruske Šlezije (PL) E 45 Hohenwart, Marija Ana Jožefa, hči Jožefa Leopolda Ludvika E 372, 377, Hochburg, grofica Maria, iz Dunajskega Novega mesta (A) E 110, 130, 395 158, 178, 179, 183, 184, 199, 293 Hohenwart, N., Frl., iz Gradca (A) E 170 Hocheneg → Onek Hohenwart, Sigismund Anton, jezuit, magister v Gradcu (A), sin Franca Hochen-Egg → Vojnik Karla E 318, 588, 596, 612, 615, 629, 640, 804, 808 Hochenlohe, knezi E 258 Hohenzollern Hoditz ( Hodiz), grofica Maria Anna Cäcilia, roj. Vätter von der Lilie E 116 Hohenzollern, Friderik Viljem I., pruski kralj E 287 Hodout → O‘Doud Hohenzollern, Friderik II., pruski kralj E 287, 407, 634, 702, 724, 726, Hoffer zum Saalfeld, Aleksander Anton (?), začasni poštni upravitelj v 730, 791 Ljubljani E 517 Holandija ( Holland), provinca v Republiki Nizozemski U 13 / E 3, 4, 129, Höfflein → Preddvor 161, 346 Hofman, Baltazar, urar v Ljubljani E 339 Hölbling, Holbling → Helbling pl. Hirzenfeld Hofman, Frančiška, iz Šentvida na Koroškem (A), 1. por. Warnus. E 206 Hollabrun ( Hollobrun), mesto v Spodnji Avstriji (A) E 129 Hofmann ( Hofmann, Hofman), baroni Holler → Holler pl. Doblhoff Hofman, Franz Xaver, nadporočnik E 657 Holler pl. Doblhoff ( Holler, Haller ali Dobelhoffen, Doppelhoffen), baroni E Hofmann, Johann Joseph, svetnik Reprezentance v Ljubljani E 407, 408, 167 410, 412, 414, 416–418, 422, 423, 425, 432, 433, 438, 439, 443, 447, Holler pl. Doblhoff, Karl Hieronim, svetnik Avstrijske dvorne pisarne na 454, 461, 464, 465, 468, 478, 483, 486, 493, 494, 497, 498, 501, 505, Dunaju (A) E 24–38, 121, 124, 130, 166 506, 508–512, 516–521, 523–546, 548, 549, 551–557, 558–572, 581, Holler pl. Doblhoff, Maria Theresia, roj. Dier E 27, 28 583, 585, 587, 589, 590, 598, 604, 610, 612, 618, 620, 625, 632–634, Holzman, N., urar na Dunaju (A) E 167 636, 638, 639, 641–643, 646, 648, 652, 655, 656, 658–660, 663, 664, Honorati, N., uslužbenec Kajetana Avguština Wildensteina v Ljubljani E 667, 671–673, 675, 676, 682, 686, 689, 690, 693, 695, 699, 702, 703, 719 708, 710–717, 719, 721, 724, 726–727, 745, 746, 749, 752, 755, 756, Hornberg → Rogati hrib 759, 764, 765, 767, 769, 773, 778, 780, 782, 784–809, 804, 807, 809, Horosch, N., jezuit, misijonar v Paragvaju E 149 810, 811–815, 819, 823, 825, 828 Horvat Hofmann, N., polbrat Johanna Josepha, častnik v pruski vojski E 646, 648 Horvat, Caspar, iz Rottenburga am Neckar (D), major E 306 Hohenfeld ( Hochenfeld, Hochefeld), grofje E 533–535, 537, 539, 546, 582 Horvat, Ferdinand, benediktinec v Cataniji (I), pater teatinec na Hohenfeld, Anna Theresia, žena Otta Karla E 524, 529, 534, 537, 539, Kahlenbergu (Dunaj) E 306, 307 542, 587, 593 Hošperk ( Haasberg Haaßberg, Hasperg, Haßberg, Hasßberg) pri Planini na Hohenfeld, Maria Theresia, Frl. , hči Otta Karla E 524 Notranjskem Hohenfeld, Otto Ferdinand Ehrenreich, pater teatinec na Kahlenbergu pri Hošperk, grad E 181, 186, 577, 592, 642, 694, 804 Dunaju (A) E 90 Hošperk, zemljiško gospostvo E 330, 642, 687, 819 Hohenfeld, Otto Ferdinand, polkovnik E 427 Hotemaže ( Hotemasch), vas pri Kranju E 346 Hohenfeld, Otto Karl, deželnoknežji komisar v Ljubljani E 524–526, Hotemež ( Kotemesch), zemljiško gospostvo pri Radečah E 263, 264 529–531, 534, 537539, 541, 542, 548, 549, 554, 556, 563, 565, 582, Hrabaly ( Hrabali, Hrabalis, Hraboli, Hravali, Hravaly, Hrawalli), Johann 587 Nepomuk, kanclist v Ljubljani E 505, 537, 648, 649, 665, 757, 762, Hohenwart ( Hochenwart, Hochenbarth, Hochenwarth), pl. 804 Hohenwart, Bernardin, študent, jezuit, sin Franca Karla E 534, 808 Hradec Králové ( Königgraz, König Gräz), mesto na vzhodnem Češkem E Hohenwart, Franc Karel ( Carl), glavar na Reki (HR), svetnik deželne 639, 702 komisije za varnost v Ljubljani, brat Leopolda Ludvika U 108 / E Hrašče ( Krasche), vas pri Razdrtem E 87 41, 43, 46–48, 52, 53, 56, 94, 96, 98, 102, 103, 105, 106, 116, 117, Hren, Jakob, kmet iz Bistre E 387 133, 134, 146, 154, 171–173, 181, 183–192, 196, 198, 200, 206–208, Hruševje ( Hruschuje), vas pri Postojni E 87, 294 212, 213, 216, 217, 222, 224, 225, 229, 234, 238, 249–252, 258, 261, Hrušica ( Hruschiza) pri Podgradu (Ilirska Bistrica), župnija E 653 → tudi 263, 264, 266–268, 280, 289, 291, 294, 297, 331, 339, 341, 343–345, Blagošič Jožef 349, 350, 366, 368, 376, 387, 389, 404, 415, 420, 427, 428, 458, 460, Hrvaška ( Croaten, Croatten, Croatien, Croatia), kraljevina U 25, 79 / E 87, 465, 466, 477, 479, 481, 484, 485, 487, 489, 490, 499, 503, 504, 506, 99, 244, 314, 341, 342, 368–370, 374, 379, 404, 559, 721, 752, 753, 508, 511, 512, 514, 519, 521, 522, 535, 548, 554, 557, 561, 565, 567, 802, 812 570, 578, 581, 592, 595–598, 608, 611, 621, 632, 634, 646, 650, 687, Hrvaška vojna krajina ( Carlstadter Graniz) U 14, 25, 79 / E 328 691, 706, 707, 710, 739, 744, 745, 748, 758, 768, 787, 799, 802, 824, Hrvatska Kostajnica ( Kostainiza), mesto ob Uni (HR) E 363–365 826, 829 Huber ( Huber, Huebber, Hüber), baron N., z Dunaja (A) E 29, 44, 466, Hohenwart, Janez Ludvik, mož gospe Hettinger E 56, 57 482, 485, 497, 514–516 Hohenwart, Janez Nepomuk, jezuit v Ljubljani, sin Franca Karla E 640, Hübner pl. Huebenfeld ( Hübner pl. Huebenfeld, Huebner) 804, 808 Hübner pl. Huebenfeld, Janez Jožef, kanclist in akcesist Reprezentance v Hohenwart, Jožef Leopold Ludvik, brat Franca Karla E 174, 211, 213, 230, Ljubljani E 659, 663, 673, 691, 692, 710, 714, 720 233, 244, 260, 291, 343, 361, 372, 377, 383, 387, 395, 405, 425, 439, Hübner pl. Huebenfeld, Johana, kandidatka za vstop v mekinjski samostan 461 E 802 Hohenwart, Jožefa Klara, iz Kamne Gorice, por. Gallenfels E 742 Huda urnig, vodni izvir ( Quel) v Krakovem pri Ljubljani E 321 Hohenwart, Jožefa, sin Franca Karla E 212, 345, 608, 676, 741, 767, 782, Hudi Konec ( Hudni Kanz), kmetija ob cesti med Logatcem in Rovtami E 794 135 Hohenwart, Jurij Jakob, der junge, akcesist v Ljubljani, svetnik Deželnega Hueber ( Hueber, Hüber, Huebber, Hüeber), pl., iz Postojne sodišča v Ljubljani, sin Franca Karla E 143–145, 171–173, 183, 188, Hueber, Ignac, der junge, pisarniški pomočnik, praporščak E 75, 83, 87, 190, 192, 195, 206, 208, 211, 213, 216, 217, 224, 228, 229, 252, 143, 179, 418 260, 262, 267, 278, 297, 298, 323, 329, 425, 485, 487, 505, 521, 535, Hueber, N., E 87, 173, 175, 185, 255 569–572, 576, 581, 591, 593, 601, 605, 610, 621, 665, 673, 688, 690, Hugo, pater → Vodnik Hugo 696, 705, 712, 742, 746, 755, 761, 777, 799, 801, 804, 817 Hulei von Hulei → Gyulay pl. Máros-Németh et Nádaska Istvan Hohenwart, Ludvik, študent na Collegium Theresianum, sin Franca Karla E Hume ( Hun), Alexander, prvi angleški guverner v Banquibasarju (vzhodna 748, 817, 818 Indija) E 358 Hohenwart, Margareta, roj. Erberg U 46, 48 Humelauer, Georg Ignaz, dr., Raigersfeldov zdravnik na Dunaju (A) E Hohenwart, Maria Aloisia Theresia, roj. Hettinger (recte Bendl!), žena 118, 123 Janeza Ludvika E 56, 57 Humpel, Caspar, iz Augsburga, mlinar v Fischamendu pri Dunaju (A) E | 135 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 191 406 Hun → Hume Inzersdorf ( Inzerstorff), vas pri Dunaju (A) E 131 Hungarn → Ogrska Irmell ( Irmel, Ermel), Marcus, jezuit v Ljubljani E 352, 448, 451, 452, 472, Hungary → Ogrska 501, 506, 521, 537, 541, 542, 590, 601, 612, 643, 651, 669, 719, 733, Huss, N., iz Čabra (HR) E 146 768, 807, 818 Huy, mesto v škofiji Liège (B) E 3 Irska ( Irland, Irrland), britanska dežela E 157, 422 Huyn ( Huy, Hui), grofje Ischel, Ischl → Bad Ischl Huyn, Leopold Felix (?) E 100 Isenflamm ( Isenflam), pl. Johann Bernhard, z Dunaja (A) E 592 Huyn, Maria Felicitas, roj. Auersperg (?) E 48, 100 Isengard, baron N., iz Genove (I) E 373 Hypoliti → Hipoliti Ishapar, mesto ob Gangesu v vzhodni Indiji → Banquibazar Islandija ( Island), otok v Atlantiku E 430 Isola dei Busiari ( Insula di Buso), otok v gradeški laguni (Furlanija, I) E 68 I Isola di St. Giulian, otok v gradeški laguni (Furlanija, I) E 68 Idrija ( Idria), trg Zgornja Idrija E 61, 76, 83, 89, 93, 114, 121, 122, 128, Isonz → Soča 134–136, 139, 141, 142, 144, 146, 154, 158, 177, 190, 225, 228, 259, Isonzato ( Sdoba), reka, ki se tik pred izlivom v morje zlije s Sočo (Furlanija, 400, 428, 429, 437, 438, 473, 497, 498, 686, 688, 689, 697, 710, 714, I) E 309 766 Istanbul → Konstantinopel Idrija, »Elizabetin kamšt« ( Elisabeth-Kunst), rudniška črpalka E 135 Istra ( Istrien, Istria), polotok U 24, 58, 79 / E 11, 300, 304, 305, 362, 530, Idrija, Arztberg E 135 645, 736, 737 Idrija, Barbarin rov ( Barbara-Schacht) E 135 Iška ( Igg-Wasser), reka na Ljubljanskem Barju E 434, 436 Idrija, Buchwerck, Buchhauß E 135 Italija ( Italien, Italia) U 83 / E 4, 47, 58, 61, 63, 90, 94–96, 133, 161, 196, Idrija, cegelnica E 135 209, 213, 240, 253, 256, 258, 307, 344, 361, 398, 446, 471, 531, 659, Idrija, Herbersteinov kop ( Gang) E 135 688, 698, 702, 798 Idrija, Raigersfeldov kop ( Gang) E 135 Iuanelli, N., pravnik na Dunaju (A) E 101 Idrija, Rinwerck E 135 Ivanček ( Juvanick), zaselek na Banjšicah na Goriškem E 301 Idrija, rudnik U 29, 36, 83, 90 Iverje ( Iverne), kamnolom pri Stahovici pri Kamniku E 480 Idrija, rudniški arhiv in pisarna E 135 Izlake pri Zagorju, vas in cerkev sv. Jurija v Zasavju U 36 / E 236 Idrija, rudniški grad ( königliches Schlosß) E 135 Izmir ( Smyrne), pristanišče v zahodni Turčiji E 66, 385 Idrija, Schlemwerck E 135 Idrija, skladišče živega srebra E 135 Idrija, Terezijin rov ( Theresia-Schacht) E 135 J Idrija, topilnica ( Schmelzwerck) E 135 Jablje ( Habach, Habbach), dvorec in zemljiško gospostvo pri Mengšu E Idrija, žena višjega mitninskega prejemnika ( Obereinnehmerin) → Poll Ana 240, 270, 271, 280, 283, 285, 288, 298, 313, 314, 318, 371, 428, 689 Marija Jabornegg ( Jabornig), Kajetan, trgovec v Tržiču na Gorenjskem E 541 Idrija, žgalnica rude ( Prennhitten) E 135 Jadot de Ville-Issey ( Jadeau), baron Jean Nicolas, arhitekt na Dunaju (A) Idrija, žitna kašča E 135 E 109 Idrija, Spodnja ( Unter Idria), župnik → Baratelli Janez Jadransko morje ( Adriaticum, Adriatic Sea) U 15–17, 70–72 / E 10 Ig ( Igg) na Ljubljanskem Barju Jäger, N., proviantni uradnik v Milanu (I) E 232, 237 Ig, vas E 206, 208 Jägerhueber, Ignaz, jezuit v Ljubljani E 439 Ig, župnijski vikariat E 735 Jakarta ( Battavia), mesto na Javi v Indoneziji E 430 Ig ( Igg oder Sonneg, Sonegg, Igg), grad in zemljiško gospostvo E 413, 423, Jaketich, družina iz Morske vojne krajine (HR) E 434 434, 659, 709, 736, 737, 756, 768, 803 Jakolič ( Jacolitsch), Jožef, vratar v Lontovžu (sedež Deželnih stanov) v Igg-Wasser → Iška Ljubljani E 382 Ignatius David, študent, v Ljubljani E 343 Jakopič ( Jacoptsch), Jurij, iz Ihana, hlapec pri Raigersfeldu E 472 Ihan ( Jauchen), vas in župnija pri Domžalah E 479, 557, 587 → tudi Fick Jakrše ( Jakersche), Jernej, kmet iz Verda pri Vrhniki E 261 Jurij, Šemič Gašper Jama ( Kaytschof, Kaytschoff, Keitschof), dvorec v Šiški pri Ljubljani E 713, Ilijašič ( Illiaschich, Illiatschitsch, Illeschitsch, Illeschiz, ), pl. 821 Ilijašič, Marija Frančiška Ksaverija, roj. Gall E 778, 793, 825, 828 → Gall Jamnik ( Jamnig), Franc Ksaver, uradnik Kameralne in Vojne blagajne v Ilijašič, Sigmund Lovrenc E 605, 638, 688, 736, 746–748, 778, 793, 825 Ljubljani U 107 / E 448, 562, 654, 657, 659, 663, 665, 676, 690, Ilijašič, Sigmund Marija Adam, sin Sigmunda Lovrenca E 825 699, 704, 709, 743, 754, 757, 778, 805, 809, 828 Ilirska Bistrica ( Veistriz), vas na Notranjskem E 248 Jamšek ( Jambscheck), Franc Anton, slikar v Ljubljani E 257 Imbsen, baron Franz Arnold, z Dunaja (A) E 34, 37 Janco, duhovnik na Dunaju (?) E 120 Impoljca ( Neu Stain, Neüstein), dvorec in zemljiško gospostvo pri Boštanju Janežič ( Janeschitsch, Janeshitsch, Janesitsch) pl. Adlersheim, baroni pri Sevnici E 555, 645, 646, 579, 580, 649 Janežič, Frančiška, roj. Hofmann, žena Jožefa Antona E 177, 179, 207, 229, Indeneng → Tesnica 240, 252, 326, 337 Indien → Amerika Južna Janežič, Jožef Anton, svetnik Deželnega sodišča v Ljubljani U 110 / E 149, Indija (India) U 9, 13, 69 → tudi Bengalija 174, 196, 223, 229, 238, 252, 253, 255, 257, 265, 270, 280, 283, 285, Indija, Vzhodna ( Ost-Indien) E 51, 89, 111, 335, 706 287–289, 295, 312, 313, 318, 323, 326, 345, 371, 372, 382, 384, 443, Indija, Zahodna ( West-Indien) E 111 461, 480, 518, 541, 615, 620, 630, 532, 693, 735, 758 Iner Crain → Notranjska Janežič, Marija Ana, por. Schlutitzky, sestra Jožefa Antona E 384 → Ingelheim ( Ingelhaim), grof Anselm Franz, škof v Würzburgu (D) E 160 Schlutitzky Marija Ana Ingolstadt ( Ingollstatt), mesto na Bavarskem (D) E 3 Jaquemin, baron Johann Nikolaus, dvorni svetnik na Dunaju (A) E 106 Inner Austria → Avstrija Notranja Jaromerice ( Jarmeriz), mesto na Moravskem (CZ) E 116 Inner Carniola → Notranjska Jassich, N., ladjar v Bakarju (HR) E 333 Inner Österreich → Avstrija Notranja Jauchen → Ihan Innsbruck ( Insprug), glavno mesto Tirolske (A) E 368, 660, 662 Jaurič ( Jauritsch), Tomaž, iz Idrije, lakaj pri Raigersfeldu E 686, 688 Insull Schitt, otoček na Donavi pri Bratislavi (SLK) E 3 Javornik ( Jauerburg, Javerburg), naselje, dvorec in fužine pri Jesenicah E Inzaghi ( Inzaghi, Inzaghy), grofje 337, 415, 712, 713 Inzaghi, Anna Maria, die alte, roj. Gaisruck, žena Franza Karla E 170 Javornik, most E 337 Inzaghi, Franz Anton E 54, 406 Jaxheim ( Jaxheim, Jaxheimb), baroni Inzaghi, Franz Karl, der alte E 170 Jaxheim, Charlote, žena Wolfa Sigmunda E 45, 99, 103, 105, 106, 126 Inzaghi, Maria Carolina, roj. Thurn-Valsassina, žena Franza Antona E 54, Jaxheim, N., mati Wolfa Sigmunda, pokojna E 105 136 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Jaxheim, N., sestra Wolfa Sigmunda, pokojna E 105 Juliani, Peter, trgovec v Ljubljani U 109 Jaxheim, Wolf Sigmund, nekdanji cesarski veleposlanik v Hannovru (D) E Juncker, N., žena vojaškega peka v regimentu št. 36 E 807 98, 99, 105 Jurco, pl. Giovanni Saverio, fiskal v Trstu (I) E 199 Jazbec ( Jasbiz), Anton, iz Gorice (I), služabnik pri Raigersfeldu E 324, 329 Jurglič ( Jurglich), Simon, študent botanike in kemije na Dunaju (A) E 505 Jelenia Góra ( Hirschberg), kraj v Šleziji (PL) E 515 Juri, tesar pri Raigersfeldu E 252, 253 Jelovice ( Jelovize), soseska v Čičariji v Istri (HR) E 268 Jurič ( Juritsch), baroni Jelovšek ( Thanenreicher? ) Jurič, Ana Elizabeta, roj. Mordax, žena Antona Jožefa E 461 Jelovšek, Franc ali Krištof Andrej (Frančev sin), slikar v Ljubljani E 679 Jurič, Anton Jožef E 461, 471, 647, 649 Jelovšek, Marija Ana (Frančeva žena) ali Doroteja (Krištofova žena), Jurič, Ferdinand Karel Anton, sin Antona Jožefa, študent na Collegium slikarjeva žena E 679 Theresianum na Dunaju (A), adjunkt okrožnega glavarja v Ljubljani Jenčič ( Jentschitsch, Jantschitsch), pl. E 461, 471, 511, 624, 629, 634, 647, 772 Jenčič, Bernard Anton, iz Koprivnika na Kočevskem E 239, 336, 460, 568 Jurič, Karel Ignacij, sin Antona Jožefa E 570 Jenčič, Marija Katarina, roj. Werth, žena Bernarda Antona E 152, 173, 239 Jurina ( Jurina, Jerina), Janez, avguštinec v Ljubljani E 180, 187, 224, 460, Jenčič, N., der junge, študent v Ljubljani E 456, 460, 471 463 Jenko ( Jencko, Jenco), pl. Andreas, generalni avditor-poročnik karlovškega Jurko ( Jurco), Peter Niklas, dr., zdravnik v Novem mestu E 610, 678 generalata E 247, 349, 352, 354, 366 Jurkosch E 546 Jenko pl. Jenkensheim ( Jenko, Jencko, Jenco ali Jenkensheim, Jenckenhaim, Jurman ( Jurman, Jurmann), Franc Ksaver, gozdarski mojster v Idriji E 135, Jenckenshaim, Janckensheim) 144, 146 Jenko pl. Jenkensheim, Anton, sin Janeza Jurija E 373 Jurman, Urban, kovač v Kropi E 393 Jenko pl. Jenkensheim, Helena, por. Lušina, hči Janeza Jakoba E 255, 401 Juvanick → Ivanček Jenko pl. Jenkensheim, Helena, žena Janeza Jakoba E 630 Juveneli, Juvenelli, Juvenalli → Giovanelli Jenko pl. Jenkensheim, Janez Jakob, der alte, iz Škofje Loke E 136, 138, Južna ( Juschna), kmetija blizu Prusnika ob Savi E 236 172, 178, 205, 217, 225, 245, 255, 293, 304, 308, 315, 336, 343, 352, 401, 481 Jenko pl. Jenkensheim, Janez Jožef, iz Stražišča, sin Janeza Jakoba E 225, K 247, 269, 296, 304, 401 Kabelhoffen, Kapelhoffen, Kappelhoffen → Gabelhofen Jenko pl. Jenkensheim, Janez Jurij ( Juriza), z Reke (HR), sin Janeza Jakoba Kacenštajn ( Kazenstein) pri Begunjah na Gorenjskem, zemljiško gospostvo E 141, 225, 373, 401 E 117 Jenko pl. Jenkensheim, Jožef, sin Janeza Jurija E 373 Kackelwang → Kalwang Jenko pl. Jenkensheim, Marija Ana, roj. Bono, žena Janeza Jurija E 373 Kahlenberg ( Callenberg, Kallenberg), hrib s samostanom teatincev nad Jenko pl. Jenkensheim, Marko Anton, iz Škofje Loke, sin Janeza Jakoba E Dunajem E 111, 306, 307, 316 401, 509, 560 Kaim, pl. Johann Jakob, svetnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) Jenko pl. Jenkensheim, Rozalija, hči Janeza Jakoba E 401 E 158, 159 Jenko pl. Jenkensheim, Terezija, hči Janeza Jakoba E 401 Kairo ( Gran Cairo, Groß Cairo), glavno mesto osmanskega vicekraljestva v Jerca ( Jrza), dojilja pri Raigersfeldu E 796 Egiptu E 255, 256, 273, 608 Jerin, pl. Adam, svetnik koroške Reprezentance in komore v Celovcu (A) Kaiserstein, grofje E 724 Kaiserstein, Friedrich, kadet E 425, 653 Jeršinovič Filip, »župnik« v Mirni na Dolenjskem (recte: Trebnje!) E 579 Kaiserstein, Jožef Franc U 48 Jeruzalem ( Jerusalem), mesto v Sveti deželi E 790 Kaiserstein, Primitiva, roj. Erberg U 46, 48 Jesenice ( Assling, Asßling), vas na Gorenjskem E 545, 711, 785 Kaiserstein, Wenzel, stotnik E 754 Jesenko ( Jessenko), Lovrenc, učitelj latinščine v Ljubljani E 791 Kajdaš ( Kaydasch), Franc Jurij, meščan v Kranju E 829 Jevšenak ( Jeuschenagg), Jernej, kandidat za lakaja pri Raigersfeldu, učitelj Kajfež ( Caifas, Kaifasch), Matija, kandidat za župnijo Bloke, duhovnik v E 755 Dolenjskih Toplicah E 462, 693 Johannes, Johanes, Jean → Petrovič Janez, Gläsl Johannes Kalabrija ( Calabrien), pokrajina (I) E 8, 441 Jordan ( Jordan, Jordani), pl. Kalc, Aleksej, zgodovinar U 55 Jordan, Agnes, žena Johanna Emericha st. E 590, 593, 600, 636, 637 Kalchheimer ( Kalchheimer, Kalchhaimer, Kahlhamer, Kalhaimer, Jordan, Johann Christoph, historiograf, svetnik Češke dvorne pisarne na Kalckheinner, Kallhamer) pl. Raumach, Karl Jakob, svetnik Dunaju (A) E 27, 30, 31, 33, 34, 36, 99, 154, 167, 170 Reprezentance v Celovcu (A) E 545, 555, 556, 573, 584, 607, 612, Jordan, Johann Emerich Joseph, st., stotnik, major v Trstu (I) E 556, 576, 613, 615, 658, 682, 585, 724 578, 579, 594, 600, 603, 635–637, 708, 750 Kalec ( Steinberg) pri Zagorju na Notranjskem, dvorec in zemljiško Jordan, Johann Emerich, nadporočnik, stotnik-poročnik, sin Johanna gospostvo E 375, 699, 700, 704, 723 Emericha st. E 590–597, 627, 628, 681, 682 Kali → Calli Jordan, Johann Friedrich, podporočnik, sin Johanna Emericha st. E 594 Kalin Jörger ( Jerger), grofje E 131 Kalin ( Calin), Maksimilijan, cistercijan, prior v Stični E 435 Jörger, Maria Carolina, dvorna dama cesarice vdove Amalije Viljemine na Kalin ( Calin, Callin, Kallin), Franc Leopold, župnik v Stari Loki E 802, Dunaju (A) E 104 809, 814 Jörger, Maria Franziska ali Maria Josepha, Frl. E 96, 118, 162 Kališe ( Kalische), vas pri Logatcu E 330 Jorgnich, N., duhovnik v Ogulinu (HR) E 92 Kallenberg → Kahlenberg Joseph, mesar v Ljubljani E 771 Kallin ( Callin, Kalin, Kallin), Franz Anton, podporočnik E 689, 696, 702, Joseph, služabnik pri Raigersfeldu E 248, 253 703, 709, 728 Joseph, P. Capuciner → Lukančič pl. Hertenfels Wolfgang Ferdinand Kalnoky pl. Köröspatak ( Kalnoky), grof Thomas, polkovnik E 427 Jošt ( Jost), Marija Ana, kuharica pri Raigersfeldu E 723, 750 Kaltenbrun, Kaltenbrunn → Fužine pri Ljubljani Jrza → Jerca Kalwang ( Kackelwang), rudnik zahodno od Leobna na Štajerskem (A) E Judeja ( Judea), zgodovinska pokrajina v Sveti deželi E 433 165 Jugovic ( Jugoviz), pl. E 499 Kamen ( Stein), grad pri Begunjah na Gorenjskem E 641, 770 Jugovic, Esterle, roj. Modershaim E 177 Kammer ( Cammer, Camer), grad ob Atterseeju v Gornji Avstriji E 43, 50 Jugovic, Franc Ksaver U 110 Kamna Gorica ( Steinpichl, Steinpichel), vas in fužine ob Savi na Gorenjskem Jugovic, Helena, roj. Kerlin, Jakobova žena E 433 E 272, 345, 389, 393 Jugovic, Jakob, iz Škofje Loke E 177, 433 Kamnik ( Stain, Stein), mesto na Gorenjskem E 129, 133, 134, 136, 174, Jugovic, Leopold Urban, dr., zdravnik na Dolenjskem E 678, 713 185, 190, 192, 204, 206, 210, 212, 216, 226, 234, 239, 247, 253, 298, Jugovic, Marks Anton U 108 304, 307, 317, 326, 379, 386, 414, 415, 420, 429, 484, 498, 564, 565, Juliani → Giuliani, Zuliani 570, 602, 616, 618, 626, 661, 662, 676, 744, 752, 782, 784, 806, 827 | 137 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Kamnik, beneficij E 414, 420, 468 Karnburg, Mihael Ignacij, dr., der alte E 201, 278, 286, 296, 301, 303, 309, Kamnik, kaplan → Cergol Anton 314, 317, 318, 320–322, 325, 344, 351, 360, 363, 364, 380, 385, 422, Kamnik, mestni sodnik → Götzl Valentin, Vadlou Jurij, Wolf Franc Fer- 425 dinand Karnburg, N., vojak E 799 Kamnik, padar E 134, 136, 206, 212 Karner Velach → Koroška Bela Kamnik, župnija E 386, 429, 564, 565, 602, 616, 618, 626, 662, 676, 744, Karnijske Alpe (Carnics Alps) U 37, 90 782 → tudi Barbo pl. Waxenstein Janez Karel Jožef, Apfaltrer Vid Kärnten, Karnten → Koroška Ferdinand Kartolič ( Kartolitsch), N., študent fizike iz Ljubljane E 821 Kamniška Bistrica ( Feistriz, Veistriz), reka E 234, 633 Karun ( Carun), Janez (?), konjski priprežnik v Ljubljani E 711 Kamniška Bistrica, most E 57, 87, 171 Kaschniz pl. Weinberg ( Kaschniz), pl. Joseph, svetnik Rudarskega in Kampel, N., iz Soprona (Ödenburg, H) E 27 kovniškega kolegija na Dunaju (A) E 175 Kampfmüller ( Kampmüller, Kampmiller, Kampmüller), pl. Kastav ( Castua), mesto pri Reki (HR) E 187, 188, 192, 193, 216, 303, 304, Kampfmüller, Ignaz, jezuit, dvorni spovednik na Dunaju (A) E 38, 99, 104, 306, 531, 590, 601, 602, 604, 754, 761, 823 128, 343, 411 Kastelic ( Castelliz), Janez Friderik, upravitelj zemljiškega gospostva Fužine Kampfmüller, Wolfgang Karl, uradnik v knjigovodstvu Reprezentance in pri Ljubljani E 665, 743 Bankalne administracije v Ljubljani, svak Andreja Petra Schiffrer- Käster, N., livar s Tirolske (A) E 95 Schiffersteina E 179, 289, 438, 653, 669, 679, 686, 700, 705, 721, Kastner ( Castner), baron N., z Bavarske (?) E 430 724, 730, 733, 734, 739, 743, 746, 753, 754, 756, 786, 804, 814, 820, Kašelj ( Kaschl, Käschl, Kassl), vas vzhodno od Ljubljane E 234, 368, 580, 821, 827, 828 649 Kanal ( Canal), trg ob srednji Soči (Goriška) E 81 Kauffmann, Joseph, jezuit v Ljubljani E 753 Kanarski otoki ( Canarischen Insulen) v Atlantiku (ES) E 443 Kaunitz ( Kauniz), knezi Kannengiesser ( Kannengüsser), pl. Hermann Lorenz, dvorni svetnik in Kaunitz, Maria Ernestina, roj. Starhemberg, Wenzlova žena E 773, 774 referendar Direktorija in publicis et cameralibus na Dunaju (A) E 33, Kaunitz, Wenzel Anton, pooblaščeni minister na Nizozemskem, cesarski 98, 240, 241 veleposlanik v Parizu, avstrijski kancler E 156, 311, 318, 446, 628, Kanton ( Canton), pristanišče (Kwangčou) ob ustju Biserne reke na 773 Kitajskem E 372, 404, 405, 415 Kavčič ( Kautschitsch, Kautschiz) Kapelhoffen, Kapelhoven → Auersperg Marija Karolina Kavčič, Anton Ksaver, sin Janeza Krstnika E 773, 802 Kapfenberg ( Kapffenberg), mesto na Gornjem Štajerskem (A) E 54, 55, 88 Kavčič, Janez Krstnik, dr., zdravnik v Ljubljani E 521, 678, 764, 766, 769, Kapfenberg, kapela sv. Donata E 54 772, 773, 802 Kapfenberg, loretska cerkev E 54 Kavčič, Marija Agnes, roj. Valusi, žena Janeza Krstnika E 773, 802 → tudi Kapfenberg, zemljiško gospostvo Stubenbergov E 54 Valusi Marija Agnes Kapfenberg, župnijska cerkev E 54 Kaysell, pl. Marija Elizabeta, roj. Gall, hči Wolfa Engelberta Galla E 14 Kappus pl. Pichelstein ( Kappus, Kapus, Kapuß, Khappus) Kaytschof, Kaytschoff, Keitschof → Jama Kappus, Anton E 416, 417 Kazenbach → Mačji potok Kappus, Anton Avguštin, der junge, smodniški inšpektor, sin Antona U Kazendorf → Mačkovec 108 / E 153, 201, 294, 329, 341, 367, 369, 370, 374, 420, 426, 427, Kazenstein → Kacenštajn 438, 475, 488, 511, 596, 597, 606, 612, 613, 618, 635, 678, 781, 790, Kefalonija ( Zefalonia, Zephalonia), otok v Jonskem morju (GR) E 181, 305 791 Keglevich → Schärffenberg Maria Maximiliana Kappus, Antonija Marija, roj. Zorn pl. Mildenheim, žena Antona Avgušti- Keil → Kheul na E 420 Kek ( Keck), N., pater teatinec na Kahlenbergu pri Dunaju (A) E 124 Kappus, Franc Janez Sigmund, višji nakladniški prejemnik v Ljubljani E Keller → Koller 26, 27, 87, 260, 215 Keller, Janez Krištof U 109 Kappus, Jožef Anton, dr., vladni tajnik, odvetnik, vicefiscal Reprezentance v Keller, N., kanclist iz Schweiniz na Saškem (D) E 136 Ljubljani, sin Antona U 108 / E 130, 138, 141, 179, 182, 216, 218, Kemény ( Kemeny), N., duhovnik v Rimu (I) E 520 226, 238, 249, 269, 291, 294, 311, 337, 339, 340, 388, 391, 404, 408, Kempf pl. Angreth ( Kempf), baron Ignaz Franz, navigacijski inženir v 416, 417, 423, 431, 455, 459, 463, 466, 494, 525, 575, 578, 590, 609, Zagrebu (HR), svetnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) E 610, 618, 621, 622, 626, 641, 647, 666, 681, 697, 726, 731, 792, 794, 102, 109, 114, 281, 551 795, 799 Kempten, mesto na južnem Švabskem (D) E 281, 282, 295, 431, 432 Kappus, Jožef Ignacij, iz Kamne Gorice, sin Katarine Jožefe U 108 / E 389 Kennedy ( Kennedy, Kenedy) Kappus, Jožef, frančiškan Sigfrid, misijonar v Kairu (Egipt) E 255, 600, Kennedy, Archibald, direktor nizozemske trgovske družbe v Trstu (I) in 606, 608, 609, 632, 636, 639, 646, 661, 671, 684, 690, 703, 712, 730, rafinerije sladkorja na Reki (HR) E 511, 524, 569, 586, 587, 592, 734, 743, 750, 756, 780, 807, 818 600, 610, 635, 639, 640, 642, 651, 673, 716 Kappus, Marija Ana, roj. Tomšič, 1. žena Jožefa Antona E 269, 294 Kennedy, N., Archibaldova žena E 611 Kappus, Marija Felicita, roj. Paulini, žena Franca Janeza Sigmunda E 137, Kerasch → Caraş 421 Kerbulko, slap pri Mošeniku ob Savi E 235 Kappus, N., študent v Ljubljani, der junge E 136, 226 Kerbune → Krbune Kappus, Sigmund, sin Franca Janeza Sigmunda, kandidat za Collegium Kerens, Heinrich, profesor na Dunaju U 33 Theresianum na Dunaju (A) E 613, 620, 638, 648 Kern ( Kehrn) Kappus, Uršula ( Urschl), roj. Fajdiga, 2. žena Jožefa Antona E 294 Kern, Frančiška Elizabeta, roj. Knesenhof, žena Jurija Danijela E 661, 691, Karibi (Carribean), srednjeameriško otočje U 33 702 Karlau ( Carlau), dvorec v predmestju Gradca (A) E 88 Kern, Jurij Danijel, auersperški upravitelj v Kočevju E 661, 691, 702 Karlobag ( Carlopago), mesto v Kvarnerju (HR) E 326, 381, 399 Kersch ( Kersch, Kersek), Joseph, uradnik na Dunaju (A) E 31, 33, 34, 36, Karlovac ( Carlstadt), mesto in garnizija (HR) U 25, 79 / E 176, 177, 192, 38 194, 196, 245, 247, 251, 252, 255, 282, 326, 328, 332, 337, 348, 354, Kersniza → Kresnice 363, 364, 366, 368, 382, 393, 396, 400, 407, 434, 435, 465, 466, 494, Kertiza, Matthia, krmar iz Trsta (I) ali z Reke (HR) E 65 505, 518, 524–526, 534, 536, 538, 556, 560, 571, 578, 584, 594, 618, Kery ( Kheri), grofica Christina ali Ana Maria (?) E 37, 38 631, 639, 645, 651, 658, 688, 754, 800, 812, 817, 827 Kessel pl. Salm ( Kessler, Kesßler), baroni Karlovy Vary ( Carlevaris), mesto na Češkem E 324 Kessel pl. Salm, Joseph Anton, generalmajor E 427 Karnburg ( Carnburg, Kärnburg), pl. Kessel pl. Salm, Maria Barbara, dvorna komornica na Dunaju (A) E 159 Karnburg, Janez Jožef, der junge E 219, 278, 319, 323, 363, 380, 799 Kessel pl. Salm, Maria Katharina, por. Glanz, dvorna komorna služabnica Karnburg, Johana Frančiška, Jungfrau E 382, 383, 385, 799 na Dunaju (A) E 159 Karnburg, Marija Elizabeta, vdova E 777 Kessel pl. Salm, N., jezuit na Dunaju (A) in v Ljubljani E 49, 53, 100, 132, 138 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 172, 176, 181, 187, 199, 200, 202 Kluč ( Klutsch), hrib pri Bazovici E 87 Kessel pl. Salm, N., svetnik Dvornega vojnega sveta na Dunaju (A) E 106 Klueger, N., krojaški pomočnik v Ljubljani E 791 Kheri → Kery Klun, Edmund, cistercijan v Kostanjevici E 485, 490, 495, 498 Kherndorf → Mlaka Kluže ( Clausen Flitsch, Schlosß Flitsch), grad pri Bovcu E 343, 351 Kheul ( Keil, Khail, Kheil), baron Karl Gustav, general-feldmaršal E 364, Knall, pl. Ernst Carl, poročnik E 575 369, 559, 666, 671, 681 Knée, Jožef, dr., zdravnik v Ljubljani E 188, 252, 659, 677, 702, 719, Khevenhüller-Metsch ( Kevenhiller, Keuenhiller), grof Johann Joseph, 759–762, 764, 766, 789, 802, 807 vrhovni dvorni komornik na Dunaju (A) U 8 / E 128, 318 Knesenhof ( Knesenhof, Knesenhoff, Knesenhoffen), pl. Khuen pl. Belasi ( Khuen), grof Joseph Anton, grenadirski nadporočnik E Knesenhof, Franc Anton Avguština, dr., odvetnik v Ljubljani U 110 / E 588, 645 246, 417, 510, 512, 515, 540, 582, 627, 638, 651, 661, 665, 691, 702, Khunz, Jacob, agent na Dunaju (A) E 128 709, 785 Kichartschitz → Kuharčič Knesenhof, Frančiška Elizabeta, hčerka Franca Antona E 651, 661, 691 → Kimerstorff, pl. Leopold Martin, proviantni uradnik v Ljubljani E 279 Kern Kindberg ( Kimberg, Kiemberg), kraj pri Kapfenbergu na Štajerskem (A) E Knesovich ( Knesovich, Knesevich), Matthia, ladjar na Reki (HR) E 333, 353, 131, 170 357, 391 Kindl, Max, vojaški prevoznik v Ljubljani E 503 Knesovich (pl. Szent Helena), baron Martin, polkovnik E 760 Kinsky ( Kinsky, Kinski, Kinßki, Kinscki), grofje, knezi U 20 / E 31 Kneža ( Chnesa, Knesa), gozd in vas v Baški Grapi E 81, 84, 300 Kinsky, Franz de Paula, sin Philippa Josepha E 147 Knežji graben ( Fürstliche Graben), kanal pri Tomišlju na Ljubljanskem Kinsky, Johann Joseph, praporščak, stotnik, sin Philippa Josepha E 574, barju E 436 578, 588, 598, 619, 620, 627, 629 Knežji pot ali Knežija ( Grafenweg), grad pri Savi pri Litiji E 235 Kinsky, Maria Aloisia Stephana, por. Wrbna, Chotek, sestra Philippa Knopper, pl. N., iz Ljubljane (?) E 12 Josepha E 241, 435, 440, 441 Knor, Janez Jurij, lekarnar v Ljubljani E 553 Kinsky, Maria Elisabetha Aloisia, por. Leslie E 357 Knor, pl. Kinsky, Maria Josepha Antonia, roj. Martinitz, žena Philippa Josepha, Knor, Johann Joseph (?), stotnik E 106 vdova E 38, 147, 357 Knor, N., stotnikova žena E 106 Kinsky, Philipp Joseph, aka Abdalah Zimber, cesarski veleposlanik Knorr ( Knor), baroni E 157 v Londonu, predsednik Ministerialne bankalne deputacije in Knorr, Georg Christian, cesarski dvorni svetnik na Dunaju (A) E 157, 240, Komerčnega direktorija na Dunaju (A), sin Wenzla Norberta U 20, 351, 399 74 / E 24, 27, 31, 32, 38, 39, 41–46, 48, 49, 51, 53, 56, 85, 88, 89, Knorr, Maria Katharina, roj. Bartenstein E 46, 95, 166 91, 2, 97, 98, 101–103, 108–111, 113, 114, 116–118, 121, 123, 124, Kobinig, N. E 290 130, 147–152, 154–158, 160, 164, 166, 167, 173, 185, 240, 242 Koblarji ( Kofflern), vas na Kočevskem, cerkev sv. Antona E 356 Kinsky, Stefan Wilhelm, knez, sin Wenzla Norberta E 38, 114 Koblenz ( Coblenz), mesto (D) E 279 Kippach, pl. N., podpolkovnik E 202 Koch, pl., Edler, baroni Kirchberg, grof Christian Albrecht, svetnik Dvornega državnega sveta na Koch, Gottfrid (?), svetnik Dvornega vojnega sveta na Dunaju (A) E 30, Dunaju (A) E 166 36, 38 Kirchenstaat → Cerkvena država Koch, Heinrich Joseph, svetnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) Kirchheimb → Groß Kirchheim E 43, 46, 86, 91, 96, 102, 111, 130, 149, 156, 161, 168 Kirchstetter, Karl, jezuit v Ljubljani E 726 Koch, Johann Baptist, polkovnik E 736 Kirschlager ( Kirschlager, Kürchschlager), Janez Krištof, trgovec, najemnik Koch, Maximilian Joachim Ignaz, kabinetni tajnik Marije Terezije E 63, pri Raigersfeldu U 107 / E 282, 304, 398, 402, 466, 473, 497, 641, 85, 103, 116, 128, 148, 150, 157, 158, 164, 310, 399 677, 765, 830 Koch, N., Frau E 148 Kisler ( Kißler), Janez Adam, župnijski komisar v Žalcu E 405, 408 Kocijančič ( Coziansich), Simon, svilar, mestni svetnik v Gorici (I) E 365 Kisterle → Risterle vel Kisterle Kocuscha → Kokoš Kitajska ( China), cesarstvo U 27, 82 / E 51, 163, 358, 706, 827 Kočer ( Kotscher) Klagenfurt → Celovec Kočer, Adam, jezuit v Ljubljani E 1 Klana ( Clana), kraj severno od Reke (HR) E 317 Kočer, Jožef Anton, župnik pri Sv. Petru pri Ljubljani E 206 Klanec ( Claniz), vas pri Kozini na Krasu E 577 Kočevar ( Gottschevar), pl. N., upravitelj zemljiškega gospostva Hošperk E Klavenau → Claffenau 819 Kleče ( Kletsch), vas severno od Ljubljane E 234, 550, 633 Kočevar ( Kotschever), Jakob, duhovnik na Dolenjskem, kandidat za župnijo Kledrer, Anton, duhovnik v Ljubljani E 344 Moravče E 352 Klee ( Klee, Kleé, Klée, Clee), pl. Kočevje ( Gotschee, Gottschee), mesto E 356, 530, 685, 691, 694, 702 Klee, Ana Elizabeta, mati Marije Ane E 275, 350, 505, 634 Kočevje, cerkev sv. Sebastijana E 356 Klee, Anton Leopold Jožef, der junge, iz Ljubljane in Paza v Istri (HR) E Kočevje, kapela sv. Frančiška Ksaverija E 356 399, 530, 736 Kočevje, zemljiško gospostvo Auerspergov E 661, 702 Klee, Janez Franc, der alte, iz Ljubljane in Paza v Istri (HR) E 397, 399, Kočevje, župnijska cerkev sv. Jerneja E 356 530 Kočevje, župnik → Kosler Franc Jakob Klee, Janez Jožef (Jošt), rektifikacijski registrator v Ljubljani U 110 / E Kočevska Reka ( Rieg), vas pri Kočevju E 356 282–286, 294, 315, 342, 403, 438, 447, 468, 505 Kočevska, območje U 25, 79 Klee, Marija Ana ( Nandl, Nändl, Mariandl), por. Longville, komornica pri Kodermann ( Kodermann, Koderman), N., kmet iz Podboršta pri Črnučah Raigersfeldu, hči Janeza Franca E 252, 275, 397, 399, 458, 461, 502, E 143, 345 573, 574, 580, 587, 609 → tudi Longville Marija Ana Kodrič ( Kodritsch), Franc Tomaž, ingrosist Deželnih stanov v Ljubljani E Klee, Marija Ana, roj. Fada, žena Janeza Jožefa E 447 656 Klee, N., žena Antona Leopolda Jožefa iz Paza v Istri (HR) E 530 Kofflern → Koblarji Kleefeld, baron Wenzel, polkovnik E 363, 364 Koháry pl. Csábrágh ( Kohari), grof Andreas Joseph, general E 116 Klein Graben → Mali Graben Koháry, avstrijski dragonski regiment št. 13 E 120 Klein Lack, Klein Laack → Mala Loka pri Ihanu, Mala Loka pri Trebnjem Köhler ( Köhler, Köller, Khöller), Johann Christoph, iz Češke, ekspeditor Kleinholtt, baron Johann Wilhelm, general E 669 Reprezentance v Ljubljani E 230, 238, 269, 291, 292, 339, 349, 369, Kleplat, Peter Pavel, pivovar v Ljubljani E 324 386, 394, 404, 435, 438, 446, 495, 496, 505, 511, 537–539, 573, 574, Klinc ( Klinz), Jožef, iz župnije Šmartno pri Litiji E 806 576, 577, 595, 598, 610, 618, 621, 624, 631, 632, 643, 656, 693, 719, Kliner, Leonard, čevljarski mojster v Ljubljani E 748, 750 744, 768, 808, 809 Klingut, pl. Johann Gottfried, poročnik E 336, 366, 374 Kojsko ( Quisca), vas v Goriških Brdih E 76, 77, 819 Klopstein, Franc, magister, kirurg v Ljubljani U 109 Kokoš ( Kocuscha), hrib nad Bazovico (SLO, I) E 87 | 139 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Kolbniz, pl. E 287 Koroška, predsednik Reprezentance in komore → Sobeck Felix, Wilczek Kolbniz, Johann Niklas, iz Moravske (CZ), apelacijski svetnik v Ljubljani E Johann Balthasar 204, 238, 282, 316, 561, 562, 569, 570, 574, 579 Koroška Bela ( Karner Velach), vas pri Jesenicah E 727 Kolbniz, Johanna Carlotta, žena Johanna Niklasa E 208, 217, 286, 424, Korusius → Crusius 561, 562 Korzika ( Corsica), otok v Sreozemlju (F) E 809 Kolebrocke, Jean E 7 Kos, Dušan, zgodovinar U 10 Kolenc ( Kolenz), Primož, meščan v Kranju E 664 Kosler ( Kosler, Koßler), pl. Kolin ( Kolin, Colin), mesto na Češkem E 541, 639 Kosler, Franc Jakob, župnik v Kočevju E 356 Koller ( Keller, Koller, Köller, Kohler), baroni Kosler, Matija, jezuit v Ljubljani E 171 Koller, Franz Xaver, svetnik Ogrske pisarne na Dunaju (A) in v Bratislavi E Kosler, N., ekspeditor pri Reprezentanci v Ljubljani E 315 119, 435, 441 Kosliaco ò sia Waxenstein → Kožljak Koller, Ignaz, jezuit na Dunaju (A) E 34, 398 Kosmel, Filip, lakaj pri Raigersfeldu E 831 Kollonitz, baron Sigismund, nadškof na Dunaju (A), kardinal E 318 Kosta → Costa Köln ( Cöllen, Cölln), mesto (D) E 3, 258, 403 Kostainiza → Hrvatska Kostajnica Kolovec ( Gerlachstein), grad nad Črnim grabnom E 780 Kostanjevica ( Castanoviza, Castanaviza) pri Gorici (I), karmeličanski Kolowrat, avstrijski pehotni regiment št. 17 E 42, 46, 90, 111, 114, 130, samostan E 75, 82 156, 804, 807, 831 Kostanjevica na Krki ( Landstrasß) Kolowrat-Krakowsky ( Kolowrat, Kollowrat, Colobrat), grofje Kostanjevica, cistercijanski samostan E 198, 417, 485, 535, 738 Kolowrat-Krakowsky, Ferdinand Alois, predsednik Dvorne deputacije in Kostanjevica, mesto E 353, 682, 689 Univerzalne bankalitete na Dunaju (A) E 29, 39, 40, 42, 44, 46, 47, Kostanjevica, mestni sodnik → Kuntarič Janez 52, 54, 88–90, 92, 94, 98, 101, 106, 107, 110, 111, 113, 114, 117, Košana ( Koschana, Coschana), vas in župnija pri Pivki E 423, 666 → tudi 119, 122, 127, 130, 147, 154, 156, 160, 164, 167, 168 Zanchi Carlo Antonio Kolowrat-Krakowsky, Kajetan Franz Xaver, general-feldmaršal, Ferdinan- Košice ( Caschau), mesto na vzhodnem Slovaškem E 153 dov brat E 107 Košir, Matevž, zgodovinar U 10 Kolpa ( Culpa, Culp), mejna reka med Kranjsko in Hrvaško E 153, 368, Koteck, Khoteck, Kotheck → Chotek 800, 812 Kotemesch → Hotemež Komenda pri Kamniku, komenda Malteškega reda ( Comenda St. Peter) E Kottulinsky ( Cotolinsky), baroni, grofje 200 Kottulinsky, Joseph (?), stotnik, iz Udbine (HR) E 616, 617 Komogovina, kraj pri Petrinji (HR) E 363 Kottulinsky, Suzana, pokojna E 510 Kompare ( Compare), N., iz Trsta (I) E 63 Kotzian, Anton Bartholomäus, iz Freiburga na Saškem (D), kandidat za Kompolje ( Gimpel), vas ob Savi pri Sevnici E 578, 581 direktorja rudnika v Idriji E 121 Konca vas ( Orth) pri Kočevju E 356 Kovacich Königgraz, König Gräz → Hradec Králové Kovachich, Andrea, kanonik v Bakarju (HR) E 355 Königsbrunn, baron Franz Xaver, tajnik Intendance v Trstu (I) E 709 Kovacich, Tomaso, kanonik v Bakarju (HR) E 355 Königsegg, avstrijski pehotni regiment št. 16 E 381, 535 Kovačič, Viljem, opat (»prelat«) v cistercijanskem samostanu v Stični E Königsegg-Erps/Rothenfels ( Königsegg Erbs, Königseg Erbs, Königseeg Erbs/ 241, 387, 481, 645 Rothenfels), grofje Kozlevčar, Terezija, pekovka v Ljubljani U 109 Königsegg-Erps, Helena Hyacintha, roj. Erps-Boischot, žena Karla Kožljak ( Kosliaco ò sia Waxenstein), kraj in zemljiško gospostvo v Istri Ferdinanda E 159 (HR) E 304 Königsegg-Erps, Karl Ferdinand, predsednik Rudarskega in kovniškega Kožlješka žaga ( Kosleschka Schaga), gozd pri Begunjah pri Cerknici E 207 kolegija, nizozemski tajni svetnik E 41, 43, 93, 97, 111, 128, 129, Krabat 152, 158, 159, 175, 569 Krabat, Frančiška, gdč., iz Ljubljane U 108 Königsegg-Rothenfels, Lothar Joseph, feldmaršal, vojaški poveljnik mesta Krabat, Marija Ana, gdč., iz Ljubljane U 108 Dunaj E 90, 116, 155, 163, 167, 310, 318 Kraiter, Janez Jurij, rudniški podsodnik v Železnikih E 392 Konstantinopel ( Constantinopel, Constantinopl), prestolnica Osmanov Kralj ( Krail), Simon, usnjarski mojster v Tržiču E 323 (Istanbul, TR) E 58, 106, 232, 640, 725 Kralj ( Kral, Krall), Jožef Ferdinand, duhovnik, učni inštruktor pri Kopajnik ( Kopainig, Copainig), Klemen, župnik v Zgornjih Gorjah E 541, Raigersfeldu E 497 571 Kralj ( Kral, Krall, Kräl, Kräll, Krayl, Krail), pl. Kopelhoffen → Gabelhofen Kralj, Franc Gašper, kanclist Reprezentance v Ljubljani E 266, 396, 483, Koper ( Capo d’Istria), glavno mesto beneške Istre U 28, 82 / E 63, 65 483, 505, 537, 565, 566, 656, 671, 719, 765 Kopffer, N., frančiškan v Pazinu (HR) E 194 Kralj, Gašper Anton, duhovnik, brat Franca Gašperja E 567, 656 Kopinis → Coppinis Kralj, Janez Andrej, der junge, zakupnik kolkovine v Ljubljani E 370, 374, Kopmayr, pl. Leopold Jožef, mitninski/nakladniški prejemnik v Razdrtem 377, 380, 382, 393, 400, 422, 541, 543, 544 E 332 Kralj, Janez Urban, rektifikacijski podkomisar v Ljubljani U 108 / E 22, Koprivnik ( Kopriunig, Koprivnig), Jožef, duhovnik, nekdanji jezuit v Trstu 191, 196 (I) E 453, 493, 610, 809 Kralj, Maksimilijana Kajetana, roj. Ruessenstein, hči Sigmunda Rudolfa Koprivnik ( Nesstelthall), vas na Kočevskem E 336 Ruess-Ruessensteina, žena Franca Gašperja E 711, 758, 765 Koren ( Coren, Koren), Andrej, kontrolor E 259, 262, 274, 275, 542 Kralj, Marija Frančiška Pavla Alojzija E 671 Kořenský ( Korschensky, Corinski), grofje s Terešova E 276 Kralj, N., študent E 422, 598 Kořenský, Maria Isabelle, roj. Breuner E 335 Kraljev Brod ( Kralovbrod), kraj ob Savi pri Zagrebu (HR) E 551 Kořenský, Maria Josepha, roj. Fünfkirchen E 335 Kraljevica ( Porto Ré, Porto Re, Porto Ré e), pristanišče v Kvarnerju (HR) E Kořenský, N., roj. Thürheim E 335 15, 18, 86, 245, 437 Kořenský, Rudolph Joseph, predsednik Vrhovnega sodišča na Dunaju (A) Kramarič ( Kramarich), Jožef, iz Črnomlja, služabnik pri Raigersfeldu E 429 E 335 Kranj ( Crainburg, Creinburg), mesto E 141, 180, 183, 192, 224, 232, 244, Koromandija ( Coromandel), jugovzhodna obala Indije, vzhodna Bengalija 248, 249, 251, 257, 282, 293, 329, 355, 360, 377, 401, 413, 423, (Cholomandala) E 51 428, 517, 533, 570, 579, 605, 610, 616, 623, 636, 629, 636–639, 663, Koroška ( Kärnten, Karnten, Carinthia), dežela, vojvodina (A, SLO) U 17, 664, 673, 675, 676, 680, 682, 683, 685, 695, 701, 706, 709, 711–713, 18, 72 / E 4, 5, 7, 57, 58, 79, 92, 118, 126, 127, 132, 148, 206, 237, 717, 718, 727–730, 732, 733, 741, 749, 750, 752, 772, 775, 777, 792, 240, 252, 270, 294, 309, 324, 327, 339, 344, 347, 351, 370, 371, 422, 798–800, 802, 803, 807, 823, 828 440, 446, 486, 525, 592, 597, 622, 625, 629, 650, 662, 681, 712, 726, Kranj, kapucini, samostan E 239, 413 761, 811 Kranj, mestni sindik/pisar → Mihelič Jurij, Nord Jurij Koroška, deželni glavar → Goëss Johann Anton Kranj, mestni sodnik → Čebulj Jurij 140 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Kranj, župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev E 701 455, 462, 488, 499, 570, 589, 600, 601, 610, 626, 645, 646, 706, 751, Kranjska ( Crain, Carniola), dežela, vojvodina U 8, 14, 15, 21, 22, 24–26, 771, 772, 782, 814, 826 28, 33, 36, 45, 47, 49, 50, 57, 68–70, 75–80, 82, 87, 90 / E 4, 16, 26, Krško, mestni pisar/sindik → Simandel Jakob 33, 87, 98, 104, 106, 117, 118, 124–126, 129, 148, 157, 158, 164, Krško, mestni sodnik → Obračer Franc Serafin, Maucher Friderik Gašper 236, 299, 334, 339, 347, 351, 412, 415, 440, 446, 650, 654, 696, 720, Krško, župnik → Erberg Anton Gothard, Zergollern Jožef Ignacij, Lazarini 737, 768 Jurij Ludvik Kranjska, deželni glavar → Gallenberg Wolf Vajkard, Auersperg Anton Krško polje ( Gurkfelder), območje okoli Krškega na Dolenjskem E 334 Jožef Krumperk ( Kreitberg), grad pri Dobu E 706 Kranjska, deželni namestnik → Gallenberg Wolf Sigmund Krumpkau, baronica N., z Dunaja (A) E 103 Kranjska, deželni vicedom → Orzon Henrik Janez Krušič ( Chruschiz, Crusius, Krusius, Kruschitsch, Kruschiz) Kranjska Gora ( Cronau), vas in župnija na Gorenjskem E 512, 571, 572, Krušič, Mihael, jezuit, magister, rektor v Ljubljani E 172, 194, 280, 799 → tudi Papler Martin 314–315 Krapf ( Krapff) pl. Franz Joseph, svetnik Avstrijske dvorne komore na Krušič, Urban Avguštin, Raigersfeldov sošolec, duhovnik, beneficiator v Dunaju (A) E 102 Slovenj Gradcu E 37, 680, 711, 778, 779, 800, 801 Krapfenfeld → Dolga vas Kuefstein ( Kuefstein, Kueffstein, Kuffstein), grofje Kras ( Karst, Carst, Karstner), pokrajina med Trstom in Goriško E 279, Kuefstein, Johann Ferdinand (Janez Ferdinand), svetnik, predsednik Glavne 334, 379, 386, 646 dvorne komerčne konference, vicekancler Avstrijske dvorne pisarne, Krasche → Hrašče, Krašnja Stadthalter na Dunaju (A) U 20, 74 / E 29, 37, 39, 42, 43, 49, 50, Kraskovič ( Krascovich, Kraßkovitsch, Kraßkovich) 54, 67, 88, 89, 93, 98, 100, 102, 103, 108–110, 112–116, 121, 124, Kraskovič, Janez Dominik, župnik v Železnikih E 322 130, 147, 168 Kraskovič, Janez Jurij, vikar pri sv. Martinu pri Škalah (Velenje) E 609, 668 Kuefstein, Maria, roj. Kollonitz, pokojna E 98, 100 Krašnja ( Krasche oder Kraxen, Kräxen), vas pri Lukovici E 87, 88, 171, 237, Kuefstein, Rosa (?), dvorna dama cesarice vdove Eleonore na Dunaju (A) 287, 288 E 104 Kraussen pl. Kraussenmark ( Kraussen), Ferdinand, stotnik E 606, 627 Kuenburg ( Kienburg, Kiemburg, Kimburg, Kümburg, Künburg), grofje Kraüz, Kreüz → Križ Kuenburg, Franz Caspar Wilhelm ( Wilhelmerle) E 57 Kraxen, Kräxen → Krašnja Kuenburg, Franz Karl Ludwig E 57 Krbava ( Corbavia), »grofija« v Liki (HR) E 318, 326, 428 Kuenburg, Franz Ludwig, štajerski deželni glavar, mož Marie Theresie, oče Krbune ( Kerbune), vas pri Pičnu v Istri (HR) E 304 otrok E 56, 57, 406 Kreitberg → Krumperk Kuenburg, Gandolf Ernst ( Gandolfferle), sin Franza Ludwiga E 57, 406 Krems ( Crems), mesto v Spodnji Avstriji (A) E 103, 586 Kuenburg, Johann Nepomuk ( Nepomucenus), rudarski podmojster, svetnik Kreneck, Kreneg → Greneck Reprezentance v Celovcu (A), sin Franza Ludwiga E 57, 406, 715 Krenn, Karel Jožef, duhovnik v Ljubljani E 313 Kuenburg, Maria Aloisia ( Loiserle) E 57 Kresnice ( Kersniza), vas pri Litiji ob Savi E 235 Kuenburg, Maria Anna ( Mariandl) E 57 Kreta ( Candia), osmanski otok v Sredozemlju (GR) E 66, 790 Kuenburg, Maria Theresia, roj. Herberstein, žena Franza Ludwiga E 57, Kreuzberg ( Creuzberg, Craizberg, Creizberg, Creüzberg), pl. 406 Kreuzberg, Ana Marija Suzana, roj. Lukančič pl. Hertenfels, vdova Sarger-Kufferschein, pl. Giovanni ali Pietro, iz Trsta (I) E 482 Sargfeld in Standler E 2, 13, 703, 784, 794, 815 Kuffstein ( Kuefstein), mesto in trdnjava na Tirolskem (A) E 251 Kreuzberg, Janez Franc E 2, 704, 784 Kuhačević ( Kuchatschovich), pl. Matija Anton, uskoški poveljnik v Liki, Kreuzberg, Margareta Frančiška, roj. Topperzer, Garzarolli, Tadejeva mati vodja upornikov, veleizdajalec E 252 E 87 Kuharčič ( Kucharziz, Kuchartschiz, Kuckartschiz, Kichartschitz), Matej, Kreuzberg, Marija Gertruda, roj. Vitschitsch, Tadejeva žena E 300 kaplan ljubljanskega škofa E 119, 136, 140, 182 Kreuzberg, Tadej Serafin ( Toderle), iz Postojne E 87, 300, 345, 350, 495, Kujni vrh ( Kuine Vurch), gozd pri Borovnici pri Vrhniki E 207 518, 575 Kuk ( Kuck), Janez Mihael, trgovec, mestni svetnik v Ljubljani, najemnik Krf ( Corfu), beneški otok v Jonskem morju (GR) E 69, 362 pri Raigersfeldu U 107 / E 375, 392, 402, 495, 588, 812 Kriechbaum, pl. Franz Xaver, der junge, glavni rudarski mojster Kulland ( Kuhlman), Johann Jacob, tajnik Avstrijske dvorne komore na ( Obristbergmeister, Oberbergmeister) v Idriji E 135, 139, 142, 144 Dunaju (A) E 26 Krieger, Wilibald, jezuit na Dunaju (A) E 29, 358 Kulmer pl. Rosenpichl ( Kulmer), baron Franz Philipp, prošt v Dravogradu Krieglach ( Kriegla), postajališče pri Murzzuschlagu na Štajerskem (A) E E 237 54, 88, 131, 147, 170 Kumar ( Cumar), Tomaž, papirničar, trgovec v Gorici (I) E 757 Krim ( Grüm), hrib južno od Ljubljane, gozd E 485 Kumer, Andrej, meščan v Kranju E 829 Kringa ( Coridico), vas in župnija v Istri (HR) E 501, 535, 544, 545, 583, Kümer, N., agent na Dunaju (A) E 33, 163, 167 617, 737–739, 741 → tudi Blasinich Kumer, Philipp, logistični podčastnik ( Fourier), praporščak E 668, 693 Križ ( Craiz, Craüz, Kraüz, Kreüz) pri Komendi, grad in zemljiško gospo-Kumer, Valentin, iz Furlanije, duhovnik, kandidat za špitalskega mojstra v stvo E 139, 160, 209, 213, 218, 249, 298, 325, 355, 418, 488, 498 Ljubljani E 345 Križaj ( Chrischey), Valentin, krojaški mojster v Ljubljani E 791 Kumerer, Janez Nepomuk, lasuljarski mojster v Ljubljani E 722 Krka ( Gurg), trg in škofija na Koroškem (A) E 41, 771 Kunc, Franc Ksaver, učitelj v Ljubljani U 110 Krmin ( Cormons), mesto v Furlaniji E 362, 369 → tudi Terzi Franciscus Kunstl, Marko, Raigersfeldov daljni prednik E 736, 822 Xaverius Kuntarič, Janez, mestni sodnik v Kostanjevici na Krki E 353 Kroissendorff → Rakovnik pri Šentrupertu Kurey, Anton, iz Ljubljane E 340 Kroměříž ( Cremsirn), mesto na Moravskem (CZ) E 91 Kurtler, zaselek pri Dolenji vasi pri Ribnici E 356 Kropa ( Krop, Kropp, Cropp), naselje, fužine in rudnik na Gorenjskem E Kuschlan pl. Moosthall ( Kuschlan, Küschlan), baroni E 146 280, 285, 289, 293, 294, 304, 364, 365, 387, 389, 392–394, 396–398, Kuschlan, Izabela Helena ( Bellerle), por. Dinzl-Angerburg E 87, 134, 136, 414, 422, 480 137, 171, 180, 188–190, 196–198, 260, 346, 389, 453, 563, 739 → Krottendorf ( Crottendorff, Krotendorff, Grottendorf, Grottendorff), baroni tudi Dinzl-Angerburg Izabela Helena E 342, 529 Kuschlan, Johana Antonija ( Johandl), roj. Raigersfeld, žena Wolfganga Krottendorf, Josepha, generalova žena E 301, 302, 305, 310, 315, 317, 329, Jošta Kajetana U 13, 69 / E 12, 666, 684, 709, 762, 776, 799 → 334, 335, 337, 345, 353, 361, 372–375, 379, 384, 525, 528, 529 Raigersfeld Johana Antonija Krottendorf, Maximilian, polkovnik, general E 301, 302, 304, 305, 310, Kuschlan, Jožefa Julijana, roj. Gusič, žena Karla Valentina E 260, 401, 444, 315–317, 324, 329, 335, 353, 360, 361, 367–370, 373, 379–381, 384, 690 415, 416, 421, 427, 525, 528, 529 Kuschlan, Karel Jožef Kajetan, kadet v Dunajskem Novem mestu (A), sin Kršan ( Chersano), naselje v Istri (HR) E 304 Karla Valentina E 442, 444 Krško ( Gurckfeld, Gurgfeld), mesto E 263, 267, 324, 333, 399, 407, 408, Kuschlan, Karel Valentin, brat Wolfganga Jošta Kajetana E 198, 260, 267, | 141 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 442, 444, 690 Lamberg, Marija Ana, roj. Rothal, žena Franca Adama E 672, 676, 767, Kuschlan, Marija Jožefa, por. Fürenberg, sestra Wolfa Kajetana E 455 → 803, 804 Fürenberg Lamberg, Marija Ludvig Jožef Franc Ksaver, sin Franca Adama E 767 Kuschlan, Wolfgang Jošt Kajetan ( Wolff Caetan, Jobst Caetan, Caetan), Lamberg, N., duhovnik, kandidat za župnijo Spodnja Idrija E 257 deželnostanovski poverjenik v Ljubljani U 13, 69 / E 12, 131, 132, lambergische arca → Brdo pri Lukovici 135–139, 141, 143, 144, 171, 174–176, 179, 180, 182, 183, 186, 190, Lampe ( Lampe, Lampé), Matija, vinotoč, Raigersfeldov vrtnar E 197, 432, 191, 193, 195, 198, 202, 204, 223, 227, 228, 231, 233, 244, 253, 259, 433, 435, 475, 566, 611, 624 260, 263, 660, 666, 684, 709, 757, 762, 776 Lamprecht, Matija, tesar v Ljubljani E 190 Kvarner, zaliv v severnem Jadranu U 25 Lančič ( Lantschitsch), Danijel, duhovnik (župnik) v Cerknici E 420 Kwangčou → Kanton Landi, Francesco, kardinal E 258 Kynck, Theodor, vodja uskoških upornikov v Liki (HR) E 363 Landol ( Londol), vas pri Postojni E 330 Landschafft-Brucke ( Landschafft-Brucke, Landshaft-Brucke, Lanscha- Brucke), most čez Muro pri Ehrenhausnu (Štajerska, A) E 57, 88, L 131, 171 La Fontaine, Paul, poročnik E 385 Landstrasß → Kostanjevica na Dolenjskem La Langue, N., stotnik E 131 Lang, Johann Adam, stotnik E 492, 493 La Spezia ( Porto della Specie), pristanišče v Liguriji E 4 Lang, Karl Joseph, mitničar v Gradiški (I) E 535 Laaß, Laasß → Lož Lange Graben → Dolgi graben Labresina → Nabrežina Langenbach, N., Raigersfeldova soseda na Dunaju (A) E 170 Labrosse ( Labroß), N., stotnik-inženir v Zagrebu (HR) E 551 Langenmantl ( Langenmantl, Lengemantl), baroni Lachmayer pl. Ehrenheim ( Lachmayer, Lachmeyer), Ferdinand Benedict, Langenmantl, Franc Germanik, sin Janeza Krstnika E 613, 638 svetnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) E 29, 56, 89 Langenmantl, Janez Krstnik E 404, 605, 613, 638 Lack, Laack, Lagk → Škofja Loka Langetl, Ignaz, jezuit, provincial na Dunaju (A), rektor Collegium Lackner ( Lackner, Lukner), Anton, dr., pravnik, dekan, kanonik v Theresianum na Dunaju (A) E 605, 668, 669 Ljubljani E 140, 264, 390, 425, 440, 547 Lanjus, baronica N., z Dunaja (A) E 48 Lacy ( Lacy, Lascy), avstrijski pehotni regiment št. 22 (prej »Sprecher« in Lannoy pl. Leverghen ( Lanois), N., por. Königsegg-Erps E 159 »Hagenbach«) E 663, 752 Lannoy de la Motterie ( Lanoy, Lanoi), grofje E 103, 167 Laczkovich ( Laczkovich, Lakoviz, Lascovich), Anton (?) E 166, 196–198 Lannoy de la Motterie, Karl Anton, bivši vojaški poveljnik v Bruslju E 97 Lalain ( Lalain, Lalin, Lalaing, Lalaine, Laling), Maximilian Joseph Lannoy de la Motterie, Peter Joseph Albert (?), študent na Dunaju (A), sin vicecomte d’Audenaarde, general-feldmaršalporočnik E 116, 118, Karla Antona E 97 128–130, 149–153, 155–157, 159–163, 165, 167, 168 Lanscha-Brucke → Landschafft-Brucke Lamberg, grofje Lansky, Matthias, rudniški uradnik v Idriji E 141 Lamberg, Anton Jožef, prošt v Regensburgu (D) E 574 Lanthieri ( Lanthieri, Lantieri, Lattieri), grofje Lamberg, Doroteja Cecilija, roj. Schrattenbach, die alte, 2. žena Franca Lanthieri, Bernardo E 83 Adama I. (očeta Franca Bernarda) E 176 Lanthieri, Ferdinand Carlo Giovanni, iz Vipave E 58, 82, 190 Lamberg, Franc Adam ( Franzl), z Brda in Kamna, svetnik Deželnega Lanthieri, Frederico Antonio, stotnik, polkovnik, general, sin Ferdinanda sodišča v Ljubljani, der junge, študent v St. Lambrechtu (A), Carla E 207, 221, 427 Bruslju, Parizu E 240, 242, 377, 379, 395–397, 405, 422, 442, 446, Lanthieri, Giovanni Gasparo E 409 458, 461, 480, 492, 505, 512, 520, 541, 544, 554, 564, 566, 570–574, Lanthieri, Maria Chiara, roj. Purgstall, žena Ferdinanda Carla E 58, 82 618, 622, 629, 630–632, 634, 641, 643–647, 649, 650, 654, 656, 662, Lanthieri, Maria Josepha, por. Attems E 75, 730 → Attems 663, 666, 672, 675, 676, 682, 687–689, 691–693, 695, 699, 704, 707, Lanthieri, N., der junge E 77 709, 710, 715, 725, 732, 734, 735, 737, 739, 743, 744, 748, 750, 758, Lanthieri, N., baron iz Romansa (Furlanija, I) E 79 767, 770, 773, 799, 803, 804, 823 Lanz, Benedikt, jezuit na Dunaju (A) E 113, 156, 579 Lamberg, Franc Bernard, der alte, z Brda in Kamna, oče Franca Adama U Laporje ( Laperje), vas pri Turjaku E 350, 354 110 / E 136, 171, 176, 183–186, 210, 240, 260, 315, 352, 397, 405, Lasberg ( Lasßberg), grof Georg Friedrich E 210 422, 464, 480, 573, 672 Lascy → Lacy Lamberg, Franciscus Josephus Maria Adamus Antonius Joannes Laško, toplice ob Savinji ( Badt, Baad in Tiffer) E 481, 487, 529 Nepomucenus Vincentius Fererius Franciscus de Paula Peregrinus Latanzio, don Agnielo, poročnik E 314 Raichardus, sin Franca Adama E 675, 695 Laterman, pl. Georg Ludwig ali Franz, z Dunaja (A) E 45 Lamberg, Johann Ferdinand, oče Johanne Franziske E 96, 140 Latter, pl. Heinrich, stotnik E 379 Lamberg, Johanna Franziska, roj. Lamberg, žena Leopolda Karla, hči Laurana → Lovran Johanna Ferdinanda E 57, 115, 207, 223, 233, 257, 258, 263, 292, Laüsser → Leisser 305, 316, 317, 344, 345, 374, 375, 384, 422, 442, 537, 667 Lavant na Koroškem, škofija na Koroškem (A) E 237, 257, 258 Lamberg, Jožef Feliks Karel, študent v Bologni, malteški vitez ( chevalier), Lavechin ( Lavachin), pl. Anton Joseph, Plazmajor v Trstu (I) E 443 kanonik v Ljubljani in Passau (Bavarska, D), sin Franca Bernarda E Laxenburg, palača južno od Dunaja (A) U 14, 16 / E 15, 22 240, 242, 397, 405, 422, 504, 505, 507, 527, 558, 561, 568, 604, 606, Laybach → Ljubljana 610, 643, 653, 656–659, 670, 672, 701, 715, 758, 785, 818 Laybach-Flusß, Laybach-Wasser → Ljubljanica Lamberg, Katarina Frančiška, por. Coronini, hči Franca Bernarda E 242, Lazan → Luzzara 315, 656, 666 → Coronini Katarina Frančiška Lazar, Marija, dojilja in varuška ( Amel) pri Raigersfeldu E 387 Lamberg, Leopold Karl, z Bokalc (linija Boštanj), kranjski deželni Lazarini, pl. upravitelj in svetnik Reprezentance, direktor Cestnega direktorija Lazarini, Adam Danijel, z Gotnika E 363, 365, 445, 497, 509, 801, 802 v Ljubljani U 21, 22, 76, 109 / E 57, 59, 113–115, 117, 119, 125, Lazarini, Ignac Gottfrid, študent na Dunaju (A), na Reki (HR), v Gorici 132, 133, 136, 142, 144, 154, 171–176, 178, 182, 184, 187–189, 192, (I), sin Adama Danijela E 399, 512, 613, 620, 635, 801, 802 194, 197, 199–201, 204, 207–211, 219–222, 226, 228, 230, 232, 233, Lazarini, Janez Krstnik ( Giovanni Battista), brat Adama Danijela E 497 238–240, 248, 252, 255–257, 263, 265–267, 269, 270, 272–277, 282, Lazarini, Joahim Dizma Tadej, kandidat za kadetnico na Dunaju (A), 287, 290, 295, 303, 305, 311, 312, 315–317, 319, 320, 325, 346, 361, kadet, sin Adama Danijela E 399, 443, 445, 497, 509 384, 387, 401, 404–407, 413, 414, 425, 428, 432, 435, 438, 442, 446, Lazarini, Jurij Ludvik, duhovnik na Dunaju (A), župnik v Krškem E 518, 461, 464, 476, 477, 481, 484, 490, 491, 494, 495, 497–499, 502, 510, 554, 9, 623, 814 516, 517, 519, 522, 525, 527, 529, 537, 539, 541, 542, 548, 563, 565, Lazarini, Katarina Elizabeta, roj. Lichtenberg, žena Adama Danijela E 445 573, 577, 579, 581, 583, 592, 593, 604, 606, 611, 619, 624, 630, 641, Lazarini, N., kandidat za kadetnico na Dunaju (A) E 543, 554 667, 678, 722, 723, 734, 744, 745, 755, 766, 772, 773, 797, 805, 814, Laze ( Lase), vas pri Planini na Notranjskem E 87, 330 826 Le Comte ( le Comte, le Conte), grof Peter, državni finančni nadprejemnik 142 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN na Dunaju (A) E 66, 77–79, 113, 115, 148 Sigmunda E 674 Le Roux d‘Esneval ( d‘Esneval), grofje Lichtenberg, Barbara, roj. Lichtenberg, hči Franca Karla, žena Franca Le Roux d‘Esneval, Maria Anna, roj. Rolling E 255 Ignaca E 295 Le Roux d‘Esneval, Pierre Joseph, generalporočnik E 255 Lichtenberg, Charlotte U 109 Lebenberg, grof N. E 70 Lichtenberg, Felicita, roj. Neuhaus, žena Karla E 509 Lebeneg → Gögger-Löwenegg Ferdinand, De Leo pl. Lebeneg Marija Lichtenberg, Feliks Engelbert Gottfrid, kandidat za kadetnico na Dunaju Konstanca (A), sin Franca Ksaverja E 443, 444 Leber ( Lewer), Johann Leopold, agent na Dunaju (A) E 122 Lichtenberg, Ferdinand, kandidat za kadetnico na Dunaju (A), sin Marka Lecce, mesto v Apuliji (I) E 643 Ferdinanda E 674, 753 Lechner, Franz, jezuit, spovednik nadvojvodinje Marije Ane na Dunaju (A) Lichtenberg, Franc Bernard, sin Marka Ferdinanda E 265 E 147 Lichtenberg, Franc Ignac, der junge, s Snežnika, sin Wolfa Danijela E 178, Leger, Johann, jezuit v Ljubljani E 2 189, 200, 295, 322, 344, 355, 371, 394, 700 Lehmacher, Andrej Franc ali Janez Nepomuk, študent v Ljubljani E 493 Lichtenberg, Franc Karel, s Soteske E 52, 53, 88–91, 99, 160–163, 167, Lehmacher, N., profesor anatomije na Dunaju (A) E 810 168, 175, 176, 215, 222, 226, 230, 262, 264, 295, 305, 338, 339, 384, Leibniz → Lipnica 385, 395, 405, 414, 425, 443, 444, 446, 469, 494, 496, 498, 530, 595, Leiden ( Leyden), mesto v južni Holandiji E 3, 163, 346, 385 652, 727, 775 Leipzig, mesto na Saškem (D) U 32, 86 / E 665 Lichtenberg, Franc, študent v Modeni (I), sin Franca Karla E 652 Leisser ( Leisser, Laüsser), baroni Lichtenberg, Frančiška, hči Jurija Ludvika, oskrbovanka samostana v Trstu Leisser, N., Frl., z Dunaja (A) E 46 (I) E 64, 345, 363 Leisser, N., Frl., z Dunaja (A) E 46, 48, 118, 169 Lichtenberg, Gotfrid, študent v Modeni (I), sin Franca Karla E 652 Leitenburg → Lože Lichtenberg, Gvido, kandidat za kadetnico na Dunaju (A) E 674 Leitner, Adam (?), jezuit, pridigar na Dunaju (A) E 246, 309, 462, 479 Lichtenberg, Jožefa Felicita, roj. Thurn-Valsassina, žena Franca Karla E Lena ( Lena, Lenerle), z Vipavskega Križa (Sv. Križ), die alte, nekdanja 184, 215, 268, 401 varuška pri Raigersfeldu E 170, 447, 458, 484, 529 Lichtenberg, Jožefa, uršulinka Tekla v Ljubljani, hči Franca Karla E 395, Lenček ( Lentschick), Andrej, iz Ljubljane, Raigersfeldov zakupnik E 431, 396, 401 476 Lichtenberg, Jurij Ludvik, predsednik urada deželnostanovskih Lenčič ( Lentschitsch), Franc, župnik v Smledniku E 576 poverjenikov v Ljubljani E 64, 119, 133, 134, 136, 138, 140, 146, Lengemantl → Langenmantl 174, 202, 203, 205, 233, 247, 251, 256, 277, 283, 287, 320, 322, 326, Lenz, Johann Justin, kanclist (akcesist) Reprezentance v Ljubljani E 497, 343, 345, 384, 471, 509, 605, 663 505, 537, 542, 565, 570, 581, 596, 657, 660, 667, 669, 671, 686, 687, Lichtenberg, Jurij Sigmund Karel, sin Jurija Ludvika E 554, 557, 605, 663 690, 693, 708, 719, 729, 744, 746, 747, 750, 757, 759, 808 Lichtenberg, Jurij Sigmund, s Soteske, oče Franca Karla E 425 Leo, baron Antonio Saverio, iz Trsta (I) E 134, 410, 412, 436 Lichtenberg, Kajetan, s Soteske, podporočnik, nadporočnik, sin Franca Leo, Johan David, okulist E 534 Karla E 387, 776, 807, 810 Leoben ( Loiben), mesto na Štajerskem (A) E 165, 427, 432 Lichtenberg, Karel Gotfrid, prisednik Deželnega sodišča v Ljubljani, sin Leon ( Leo), rimski cesar E 271 Jurija Ludvika E 178, 238, 360, 509, 526 Leoni ( Leoni, Leon), baron Franz Xaver (?), iz Celovca (A) E 175, 523, Lichtenberg, Katarina, roj. Valvasor, žena Wolfa Danijela E 184, 786 525, 678 Lichtenberg, Marija Ana, hči Jurija Ludvika U 109 / E 64, 136, 345 Lepant ( Golfo von Lepanto), zaliv med Nafpaktosom in Patrasom v Lichtenberg, Marija Ana, roj. Rasp, žena Jurija Ludvika E 64, 136, 138, Jonskem morju E 10, 333, 652 179 Lerici, mesto pri La Spezii v Liguriji (I) E 4 Lichtenberg, Marija Benjamin, sin Marka Ferdinanda E 387 Lescouz, Leskoviz → Zgornji Leskovec Lichtenberg, Marija Elizabeta, žena Marka Ferdinanda, roj. Auersperg E Lesičje ( Gayrau) pri Ljubljani, dvorec E 494 265, 387, 776 Leslie, grofje Lichtenberg, Marija Julijana Karolina, hči Wolfa Sigmunda E 434 Leslie, Franz Leopold E 357 Lichtenberg, Marija Kristina, klarisa Marija Alojzija v Škofji Loki E 337 Leslie, Maria Elisabetha Aloisia, roj. Kinsky E 357 Lichtenberg, Marija Terezija ( Thereßl), roj. Aursperg, žena Wolfa Sigmunda Lesno Brdo ( Hilzeneg), dvorec pri Horjulu E 214, 215, 508, 650, 789, 816 E 243, 265, 350, 385, 387, 395, 396, 408, 413, 423–425, 434, 437, Lette (Leti), Friedrich, agent Italijanskega sveta na Dunaju (A) E 24, 26, 440, 446, 689, 775, 811 32 Lichtenberg, Marija Terezija, hči Franca Karla E 215 Leuthnant → Thöning Peter Lichtenberg, Marija Terezija, roj. Dietrich, iz Sedmograške, Seifridova žena Leütschan → Levoča E 775 Leuven ( Löwen), mesto v Avstrijski Nizozemski U 13, 69 / E 3, 278, 280 Lichtenberg, Mark Ferdinand, z Ortneka E 123, 140, 174, 175, 182, 183, Levante, vzhodni del Ligurskega zaliva E 232, 422, 733 221, 262, 268, 387, 753, 776 Levante, vzhodno Sredozemlje E 271 Lichtenberg, Sigmund, jezuit, rektor v Ljubljani E 254, 287, 315, 342, 343, Levec, Fran, pisatelj U 10 361, 438, 439 Levenčič ( Leventschitsch), N., roj. Wertenthall, s Hrvaške E 802 Lichtenberg, Wenzel, sin Franca Ignaca E 296 Levi Lichtenberg, Wolf Danijel, s Snežnika E 225, 312 Levi Vita (Vitta), Abraham, Jud iz Trsta (I) E 77, 279 Lichtenberg, Wolf Sigmund ( Sigerle), der junge, sin Franca Karla E U 35, Levi, Israel, Jud iz Trsta (I) E 59, 64, 86 89, 109 / 160, 200, 260, 272, 338, 350–353, 375, 385–387, 395, 405, Levoča ( Leütschan), mesto na severu Ogrske (Slovaška) E 427 418, 419, 421, 423–425, 437, 443, 507, 530, 657, 689, 700, 709, 758, Leweneg → De Leo pl. Lebeneg 763, 775, 776, 791, 795, 804, 805, 807, 818, 826 Lewer → Leber Lichtenthurn ( Lichtenthurn, Liechtenthurn), baroni E 285, 562 Lezzeny ( Lizeni), baron Joseph, major E 777 Lichtenthurn, Elizabeta Cecilija, klarisa v Mekinjah, hčerka Jožefa Ksaverja Liberal, Giacomo, pater v Trstu (I) E 66, 359 E 416, 582 Lichnowsky ( Lignofsky), grofje, knezi Lichtenthurn, Jožef Ksaver, deželnostanovski poverjenik v Ljubljani E 139, Lichnowsky, Karl Alois, princ U 32, 86 179, 206, 216, 219, 225, 226, 228, 235, 267, 277–279, 297, 308, 311, Lichnowsky, N., vdova E 151, 156 315, 361, 363, 391, 387, 393, 400, 405, 407, 418, 425, 495, 593, 809, Lichtenberg ( Lichtenberg, Liechtenberg, Liectenberg), grofje → tudi Schwab-826 Lichtenberg Lichtenthurn, Marija Ana Kristina, roj. Mordax, žena Jožefa Ksaverja, hči Lichtenberg, Adam Seifrid (?), der junge, sin Franca Karla E 530, 775 Andreja Danijela E 175, 285, 373, 395, 416, 499, 582, 633 Lichtenberg, Albert, kandidat za kadetnico na Dunaju (A), sin Franca Lichtenthurn, N., hčerka Jožefa Ksaverja E 499 Ignaca E 674 Lidl, Joannes, služabnik pri Raigersfeldu E 457 Lichtenberg, Anton, kandidat za kadetnico na Dunaju (A), sin Wolfa Liebenhaus ( Liebenhausen), pl. Sebastian, notranjeavstrijski vladni koncipist | 143 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN v Gradcu (A) E 531 Ljubljana, Auerspergova pristava v Šiški ( Auersperger Mayrhof) E 187 Liechtenstein ( Liechtenstein, Lichtenstein), knezi Ljubljana, babiški kolegij ( obstetricum collegium) E 822 Liechtenstein, Anna Marija, roj. Kiechtenstein, vdova Thun, žena Josepha Ljubljana, Barbo-Waxenstein, nova palača E 395, 402 Wenzla E 156 Ljubljana, Bartolottijeva hiša ( bartolizisches Hauß) E 327 Liechtenstein, Emanuel E 99, 119 Ljubljana, bratovščina »za duše v vicah« ( Todtenbruderschafft) E 350, 403 Liechtenstein, Joseph Wenzel Lorenz, vladajoči knez, feldmaršal E 95, 99, Ljubljana, Breg ( Rahn, Rann) U 109 / E 314, 470 156, 799 Ljubljana, cegelnica ( Ziegelfabrique) E 739, 743 Liechtenstein, Maria Anna, roj. Dietrichstein, Emanuelova žena E 119 Ljubljana, Cekinov grad ( Leopolds-Ruhe) E 405, 406, 583, 592, 722 Liechtenthall → Sumerecker pl. Lichtenthal Ljubljana, Ciril-Metodov trg U 106, 107 Liechtenwaldt, Liechtenwalt → Sevnica Ljubljana, Cobenzlova palača E 278 Liechtl, Jakob, jezuit v Ljubljani E 245, 253, 281, 312, 361, 380 Ljubljana, Contijev vrt E 682 Liège ( Lütich, Litich), mesto v škofiji Liège (B) E 3, 258 Ljubljana, Čadeževa hiša ( Tschadesch-Hauß) E 292, 680 Lienfeld → Livold Ljubljana, Čebuljeva svilarna ( Seidenfabrique, Fabric, Fabrique) E 39, 359, Lienz, mesto na vzhodnem Tirolskem (A) U 17 / E 282 394, 516, 530 Lierwald ( Lierwald, Lierwaldt, Lierwalt, Lüerwald, Lüerwaldt, Lürwald, Ljubljana, Čevljarska ulica U 109 Lürwaldt, Lürwalt, Lürwaldt), pl. Ljubljana, Čevljarski (Zgornji) most ( Schuster-Brucke) E 382, 788 Lierwald, Jobst Caspar, svetnik Avstrijske dvorne pisarne, referendar v Ljubljana, Čopova ulica U 110 Oberste Justizstelle na Dunaju (A) E 15, 16, 18, 22, 27, 28, 30–32, Ljubljana, Deželni stanovi, Novi trg 3 U 69, 94, 106 36, 55, 104, 105, 109, 111, 120, 129, 148, 167, 168, 212 Ljubljana, Deželno knjigovodstvo ( Landschafftbuchhalterey) E 200, 262, Lierwald, Johann Franz, der junge, sin Jobsta Casparja E 612, 613, 615, 649 421, 459, 498, 514, 533, 554, 616, 630 Lierwald, Maria Anna, roj. Lukar, 1. žena Jobsta Casparja E 19 Ljubljana, deželnostanovsko igrišče v Gradišču ( Ballhauß, Baalhauß, Lignofsky → Lichnowsky Balhauß) E 138, 182, 190, 278, 355, 513, 514 Lijak ( Liack), reka na Goriškem E 75 Ljubljana, diskalceati ali bosonogi avguštinci ( Discalziaten), samostan, Lika ( Lica, Licka), pokrajina (HR) E 35–37, 257, 326, 381, 382, 384, 428, Dalmatinova ulica 1–3 U 106 / E 190, 195, 225, 265, 275, 320, 346, 430, 616 353, 354, 356–358, 362, 373, 383, 403, 431, 446, 447, 451, 453, 459, Lika, »grofija« E 318 472, 477, 490, 539, 572, 573, 581, 636, 641, 668, 678, 813 Lille, mesto v Franciji E 3 Ljubljana, diskalceati, cerkev ( Discalziat-Kirche) E 217, 275 Limburg, vojvodstvo med Avstrijsko Nizozemsko in Republiko Ljubljana, diskalceati, mrtvaška kapela v cerkvi ( Todtencapell) E 459 Nizozemsko E 162 Ljubljana, Dolničarjeva ustanova ( Tallbergische Stifftung) E 812 Limburger, N., trgovec v Trstu (I) E 173 Ljubljana, Erbergova palača E 12, 276, 383 Limburg-Stirum ( Stirun Turba), grof Otto Ernst (?), general E 152 Ljubljana, Erbergov vrt ( erbergischer Garten, erberischer Garten) E 185, 197, Limpia, kraj tik ob Nici (F) E 256 227, 228, 478, 571, 627, 691 Linder ( Linder, Lindner), Franz, slikar U 51, 107 / E 710, 717, 762, 775, Ljubljana, Forschlechnerjev mlin E 625 797, 803 Ljubljana, frančiškani, samostan in cerkev ( Franciscanern), Vodnikov trg Lindner, N., stotnik deželne milice na Tirolskem (A) E 97 U 36, 107 E 106, 133, 176, 181, 187, 194, 245, 270, 283, 286, 350, Linhart, Anton Tomaž, protokolist v Ljubljani U 46 373, 403, 408, 417, 429, 430, 435, 458, 496, 514, 517, 577, 583, 609, Lini, kraj pri Meidlingu pri Dunaju (A) E 88, 131, 147, 170 627, 668, 669, 676, 772, 793, 808, 818 Linz, mesto v Gornji Avstriji (A) U 24 / E 3, 7, 39, 43, 111, 166, 182, 183, Ljubljana, Frančiškanska vrata ( Franciscaner Thor) E 657 279, 383, 588, 627, 669, 670, 761, 831 Ljubljana, Frančiškanski stolp ( Franciscaner Thurn) E 364 Linz, tekstilna fabrika E 43, 153, 166, 173, 646 Ljubljana, Friškovec ( Friscovicz) E 382 Lipica ( Lipitza, Lipiza), vas na Krasu E 59, 87, 262, 615 Ljubljana, Gallenbergov vrt ( gallenbergischer Garten) E 290, 634, 641 Lipič ( Lipitschin), Eva, roj. Lubič, mesarka v Ljubljani E 553, 554 Ljubljana, Garzonijeva pristava ( Mayrhoff von Garzoni) E 185 Liplje ( Liple), vas pri Planini na Notranjskem E 330 Ljubljana, Glavni prejemniški urad, Breg 8 U 109 Lipnica ( Leibniz), mesto Leibnitz na Štajerskem (A) E 57, 88 Ljubljana, Gornji trg U 108, 109 Lippe ( Lipp), grof Simon August (?), der junge E 90 Ljubljana, Gosposka ulica U 107, 109, 110 Liscutin ( Liscutin, Loscatin), Ferdinand, uradnik knjigovodstva Ljubljana, gostišče pri Belem konju ( Wirtshauß beym Weissen Rösßl) E 293 Reprezentance v Ljubljani in Gradcu (A) E 180, 280, 299, 392 Ljubljana, gostišče pri Divjem možu ( Wirtshauß beym Wilden Mann) Lisonz → Soča Ciril-Metodov trg 21 U 107 / E 267, 274, 281, 384, 406, 494, 499, Lisonzat, območje ob spodnji Soči (I) E 309 518, 814 Lisonz-Brucke → Soča: most Ljubljana, grad ( Castell, Castel) U 83, 107 / E 12, 139, 227, 229, 231, 247, Litich → Liège 250, 263, 278–279, 301, 315–317, 325, 329, 381–383, 386, 400, 406, Litija ( Litey), trg ob Savi E 235, 550, 589, 633, 649 419, 443, 492, 494, 495, 506, 536, 570, 581, 603, 610, 616, 661, 671, Litorale Austriacum, Litorali Austriacum, Litorale Austriaco, Litorale → 703, 704, 707, 709, 732, 742, 754, 758–761, 766, 767, 769 Avstrijsko Primorje Ljubljana, Gradišče ( Burgstall, Gradische) E 369, 514 Litschky, N., uradnik/zakupnik v Pazinu v Istri (HR) E 697 Ljubljana, Graffenhueberjeva hiša E 193 Livold ( Lienfeld) pri Kočevju, cerkev Vseh svetih E 356 Ljubljana, grajski hrib ( Schloßberg, Schlosßberg) E 221, 323, 339, 376, 460, Livorno, pristanišče v Toskani (I) E 4, 9, 441, 785 641, 723 Lizbona ( Lisabon, Lisbone, Lisbon), prestolnica Portugalske U 14, 69 / E Ljubljana, Gregorčičeva ulica U 110 8–11, 163, 241, 270, 329, 377, 449, 456, 785 Ljubljana, Gusičeva hiša ( Gusitsch-Hauß) E 178 Lizeni → Lezzeny Ljubljana, Hitzingerjeva hiša ( hizingerisches Haus) E 354 Ljubelj ( Loibl), cestni prelaz med Kranjsko in Koroško E 15 Ljubljana, Hrenova ulica ( Crengassen) E 257 Ljubljana ( Laybach), glavno mesto dežele Kranjske E passim Ljubljana, »italijansko gledališče« U 10, 29, 83 Ljubljana, avguštinci, samostan in cerkev U 30, 84, 106 / E 1–3, 5, 13–14, Ljubljana, Janiševa hiša ( Jänisches Haus) E 354 136, 178, 179, 186, 187, 224, 235, 243, 260, 269, 279, 296, 302, 303, Ljubljana, jezuiti, cerkev sv. Jakoba Levstikov trg U 46, 107 / E 228, 263, 345, 346, 352, 364, 400, 403, 417, 423, 451, 453–455, 457, 459, 461, 342–344, 350, 364, 403, 417, 453–455, 460, 467, 472, 480, 483, 486, 463–470, 472, 477, 479, 481, 483, 494, 503, 542, 608, 672, 676, 762, 511, 517, 543, 562, 570, 590, 606, 669, 675, 717, 746, 768, 788 801 Ljubljana, jezuiti, konvikt, kolegij, gimnazija U 13, 32, 69, 83, 86 / E 171, Ljubljana, avguštinci, Rožnovenska kapela ( Rosencranz-Capelle beyn 181, 187, 199, 214, 222, 303, 316, 321, 324, 425, 434, 438, 439, 455, Augustinern) E 1–3, 5, 6, 13, 14, 16, 186, 499 473, 477, 493, 506, 534, 641, 668, 673, 710, 717, 766, 808 Ljubljana, anatomski kolegij ( anatomisches collegium) E 516, 545, 642, 664, Ljubljana, jezuitski gozd ( Jesuiterwald) E 422 822 Ljubljana, Jurčičev trg U 109 Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije U 7, 10, 48–51, 67, 95 Ljubljana, kapucini, cerkev, Kongresni trg U 107 / E 105, 288, 461–465, 144 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 467, 469, 470, 472, 473, 483 Ljubljana, Rejeva hiša ( Reya-Hauß) E 700 Ljubljana, kapucini, samostan ( Capucinern) E 65, 67, 265, 270, 293, 303, Ljubljana, Reprezentanca in komora za Kranjsko ter dvorne komisije in 330, 461–465, 467, 469, 470, 472, 473, 480, 483, 503, 703, 828 Bankalna administracija, Gosposka ulica 2 U 107 Ljubljana, kapucinski bastion U 36, 90 / E 273, 285, 421 Ljubljana, Reprezentanca in komora, registratura E 183, 624 Ljubljana, Karlovška vrata ( Carlstätter Thor, Carlstädter Thor, Carlstat-Ljubljana, Rešičev vrt ( Reschitsch-Garten) E 540 terthor) E 186, 212, 320, 324, 325, 583, 784 Ljubljana, rimski akvadukt ( Mine oder aquæductus) E 273, 321 Ljubljana, kavarna v Raigersfeldovi hiši ( Cafféhauß) E 596, 831 Ljubljana, Salendrova ulica U 109 Ljubljana, klarise, samostan ( Clarisserinen) Slovenska cesta 35 U 107 / E Ljubljana, Schellenburgova hiša in vrt pri diskalceatih ( schellenburgisches 138, 141–143, 174, 182, 188, 190, 194, 210, 226, 229, 316, 350, 403, Hauß und Garten) E 190, 195–197, 199, 205, 206, 208, 211, 213 514, 532, 669, 702 Ljubljana, Schillingova hiša ( schillingisches Hauß) E 582 Ljubljana, Kongresni trg U 107, 110 Ljubljana, Schweigerjeva hiša ( schweigerisches Hauß) E 196 Ljubljana, Krakovo ( Cracau) E 321, 436, 724, 781 Ljubljana, Slovenska cesta U 107, 110 Ljubljana, Kranjski deželni muzej U 10, 67 Ljubljana, Slovenski gledališki muzej, Mestni trg 17 U 39, 93 Ljubljana, Krieglfabrique E 196 Ljubljana, solitrarna v Gradišču ( Salnitersiederey) E 369, 425–427, 631, 790 Ljubljana, Križevniška ulica U 109 Ljubljana, Soteska U 110 Ljubljana, Lambergova aleja ( Lamberger Allée) E 216, 268 Ljubljana, stara in nova čuvajnica pri Nemških vratih ( Haubtwache, Ljubljana, Lambergova hiša ( lambergisches Hauß) E 216 Haubtwacht) E 231, 238, 250, 251, 261, 263, 265–267, 272, 280, 283 Ljubljana, Leopoldsruhe (»Cekinov grad)«, dvorec, park Tivoli U 107 / E Ljubljana, Stari trg U 108 405, 407, 414, 428, 494 Ljubljana, Steinhoffnova hiša ( steinhoffnisches Hauß) E 189, 279 Ljubljana, Levstikov trg U 107, 108 Ljubljana, Stiški dvorec, Stari trg 34 U 108 Ljubljana, Licejska knjižnica U 46, 48 Ljubljana, stolni prošt → Petazzi Karel Sigmund Ljubljana, Liechtenthallova hiša ( liechtenthallisches Hauß) E 251, 265, 267 Ljubljana, stolnica sv. Nikolaja ( Dom, Domkirche, Domkürche), Ciril-Me-Ljubljana, Lontovž - palača Deželnih stanov ( Landhauß) E 13, 248, 590 todov trg U 107 / E 142, 176, 221, 285, 294, 305, 313, 334, 340, Ljubljana, magistrat ( Rathhaus, Rathhauß, Rathshauß) na Mestnem trgu 1 341, 350, 352, 356, 357, 364, 367, 370, 400, 403, 417, 430, 435, 436, U 107 / E 209, 264, 276, 277, 396, 404, 475, 587 451, 455, 502, 521, 522, 528, 547, 564, 605, 634, 635, 650, 668, 675, Ljubljana, Mervičina hiša ( Merviza-Hauß) E 776 676, 685, 728, 765, 766, 782, 798, 801, 824 Ljubljana, mestni gozd ( Stadtwald) E 280 Ljubljana, Strassoldova hiša ( graf-strassoldisches Hauß) E 280 Ljubljana, mestni sindik → Radič Franc Ludvik Ljubljana, Stritarjeva ulica U 107, 108 Ljubljana, mestni sodnik → Robida Jožef, Valusi Janez Krstnik Ljubljana, suknarna ( Tuchfabrique) E 4, 5, 22, 173, 328, 341, 344, 346, Ljubljana, Mestni trg ( Plaz) U 107, 108 / E 190, 205, 282, 372, 417, 482, 379, 435, 422, 652, 654, 656, 686, 693, 699, 731, 735, 764, 780, 794 555, 556, 677, 798 Ljubljana, sv. Florijan, cerkev ( St. Florian), Gornji trg U 107 / E 289, 350, Ljubljana, mestni župnik pri sv. Nikolaju → Peer Karel 383, 403, 486, 669 Ljubljana, mestno obzidje ( Comunmaur, Stadtmaur) E 272, 289, 314, 320, Ljubljana, sv. Krištof, cerkev ( Hl. Christoph, St. Christoph) E 12, 181, 231, 376, 413, 703, 705, 707, 708, 726, 752, 787, 788, 792, 794, 798 320, 420, 494, 630 Ljubljana, meščansko strelišče ( burgerliche Schiessstatt) E 584, 791 Ljubljana, sv. Lovrenc, cerkev ( St. Laurenz, St. Lorenz) E 350, 403, 669 Ljubljana, mostna mitnica ( Bruckenmauth) E 393 Ljubljana, sv. Peter, cerkev in župnija/vikariat ( St. Peter-Pfarre) Trubarjeva Ljubljana, Narodna galerija U 51 cesta 80 U 107 / E 356 → tudi Kočer Jožef Anton Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica U 8, 48 Ljubljana, sv. Rozalija, cerkev ( St. Rosalia-Kirche), Reber U 107 / E 294, Ljubljana, nemška šola v meščanskem špitalu ( teutsche Schull) E 511 484, 486 Ljubljana, Nemška ulica ( Teütsche Gasse, Teütschengasse) E 257, 470 Ljubljana, Šentpetrsko predmestje, predmestje ( St. Peters-Vorstadt) E 610, Ljubljana, Nemška vrata ( Teütsches Thor) E 196, 266, 272, 280, 354, 757 534, 678, 792 Ljubljana, Nemški viteški red, cerkev ( Teutsche Kirche, Teütsche Kirche), Trg Ljubljana, škofijska palača, Ciril-Metodov trg 4 U 107 Francoske revolucije E 1, 350, 403, 417, 512, 514, 559, 669 Ljubljana, špital - dvorni ali cesarski ( Hofspittal, kaiserliches Spitall) Ciril-Ljubljana, Nemški viteški red, komenda ( Teütsche Comenda, Teütsches Metodov Trg 5 U 107 / E 133, 271, 369, 451, 462, 515, 532, 545, Haus) U 28, 107 / E 234, 235, 266, 289, 300, 336, 371, 413, 416, 546, 556, 642, 659, 692, 756 493, 494, 811 Ljubljana, špital - meščanski ( Burgerspittall), Stritarjeva ulica U 107 / E Ljubljana, Nemški viteški red, travnik v Mestnem logu ( comendische 436, 442, 475, 511, 748, 813 Wiesen) E 299 Ljubljana, špital - vojaški na Žabjaku ( Militarspital, Soldatenspital) E 308 Ljubljana, Novakova hiša ( Dr. Novack-Hauß) E 792 Ljubljana, špitalska cerkev pri meščanskem špitalu ( Spittalkirche) E 403, Ljubljana, Novi svet ( Neue Welt, Neue Weldt) E 272, 273, 282, 435 668 Ljubljana, Novi trg ( Neuer Marckt) U 106, 109 / E 216, 280 Ljubljana, Špitalska ulica pri meščanskem špitalu ( Spittallgasse E 199 Ljubljana, Obrezova hiša ( obresisches Hauß) E 233, 418 Ljubljana, Špitalska vrata pri meščanskem špitalu ( Spittalthor) E 1, 345, Ljubljana, Perlarifabrique E 390, 391 346, 400, 423, 451 Ljubljana, Perrov murvin vrt ( des Perr Maulpergarten) E 136 Ljubljana, Špitalski most pri meščanskem špitalu ( Spittall- Brucke) E 776, Ljubljana, Podturn (Tivolski grad), jezuitski dvorec ( Unter dem Thurn, 788 unter dem Thurn) v parku Tivoli U 107 / E 144, 229, 286, 287, 316, Ljubljana, Špitalski vrt na Poljanah ( Spittalgarten) E 184 361, 491, 525 Ljubljana, tiskarna ( Buchdruckerey) E 336, 584 Ljubljana, Poljane ( Polane, Pollane) E 14, 87, 136, 139, 181–184, 210, 222, Ljubljana, uršulinke, samostan ( Ursulinerinen-Kloster, Closter), Slovenska 353, 354, 365, 399, 478, 480, 482, 483, 488, 489, 513, 722, 771, 777 cesta 21 U 107 / E 181, 219, 273, 314, 316, 350, 403, 478, 513, 596, Ljubljana, predsednik deželne Reprezentance in komore → Herberstein 605, 609, 616, 634, 635, 641, 669, 717, 718, 726, 731, 770, 774, 785, Janez Seifrid 792, 815 Ljubljana, prisilna delavnica/zapor ( Zuchthauß) E 541, 642, 663, 699, 700 Ljubljana, Tomšičeva hiša ( tombschisches Hauß) E 417 Ljubljana, Prule ( Brüll, Brulle) E 196, 225, 434, 436 Ljubljana, Trg Francoske revolucije U 107, 109, 110 Ljubljana, Raabov vrt ( Raab-Garten) E 321 Ljubljana, Trnovo ( Tirnau, Tyrnau, Turnau) E 306, 402 Ljubljana, Raigersfeldov vrt v Gradišču pri stanovskem igrišču ( Garten in Ljubljana, Turnau, dvorec E 228, 331, 678 Burgstall) v Igriški ulici U 107 / E 278, 355, 513, 514 Ljubljana, ubožnica v šempetrskem predmestju ( Armehauß) E 282, 470, Ljubljana, Raigersfeldova hiša ( laichenhaimisches Hauß) na Mestnem trgu 610 17 U 27, 65, 81, 107 / E 13 in passim Ljubljana, Ulica na grad U 109 Ljubljana, Raigersfeldova pristava in vrt na Poljanah ( Mayrhoff auf die Ljubljana, Valvasorjeva hiša na Jami E 369, 421–423, 425, 485 Polane), Poljanska cesta 14 U 107 / E 14, 87, 136, 139, 181–183, Ljubljana, Vermatijev vrt E 699 204, 210, 267, 353, 354, 359, 399, 475, 476, 481–483, 489, 771 Ljubljana, Vicedomska hiša, Deželnoknežja ali Kraljeva palača ( Cameral-Ljubljana, Rejev kanal ( Rea-Canal) E 700 oder Landesfürstliches Hauß, Königliches Hauß oder Schlosß vulgo | 145 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Vicedomambt) E 135, 143, 145, 174, 175, 178, 179, 181–184, 189, 690, 693, 694, 699, 701, 703, 704, 707, 709, 715, 721, 723, 725, 191, 195–200, 203, 249, 250, 259, 280, 316, 421 728, 730, 736, 737, 743, 744, 746, 751–753, 758, 762, 764, 766–768, Ljubljana, Vicedomska mestna vrata ( Vizdom-Stadtthor) E 206 772–774, 780–783, 787, 790–796, 802, 807, 808 Ljubljana, vicedomski arhiv E 575, 576, 591 Longobardi Ljubljana, Voglova hiša ( voglisches Hauß) E 271 Longobardi, Gabriel, dr., zdravnik na Dunaju (A) E 117 Ljubljana, vojašnica pri sv. Petru ( St. Peters-Caserne) Vrazov trg 2 U 107 / Longobardi, N., duhovnik na Dunaju (A) E 160 E 317, 324, 328, 419, 470, 492, 575, 756, 760, 761 Longon, pl. Ignaz, vojni komisar v Antwerpnu E 596 Ljubljana, Welcherjeva hiša ( Welcher-Hauß) E 292 Longville ( Longville, Longeville, Longuille, Longueville, Longueval, Ljubljana, zapor - grajski ( Geschlosßarrest, Schlosßarrest, Arrest in Castell) E Longuebal), baroni 139, 227, 229, 263, 278, 676, 703, 704, 742, 753, 754, 776 Longville, Caetanus Josephus Carolus ( Cajetantdl), sin Kajetana Josepha E Ljubljana, zapor - mestni: Tranča ( Stadtarrest, Trantsche) U 107 / E 314, 633, 739, 749, 751, 762, 765, 805 316, 325, 333, 334, 416, 487, 498, 577 Longville, Kajetan Joseph, stotnik E 423–425, 428, 461, 493, 497, 515, Ljubljana, zapor – v stolpu ( Thurnarrest) E 334, 662 528, 539, 565, 573, 598, 601, 605–609, 611, 612, 615, 619, 621, 623, Ljubljana, znamenje Naše ljube Gospe pri jezuitih ( Unser Lieben Frauen-624, 626–629 Saul bey denen Jesuiten) E 455 Longville, Leopold, major, generalov adjutant v Karlovcu (HR) E 556 Ljubljana, znamenje pri samostanu diskalceatov ( Marterkreüz von den Longville, Marija Ana, roj. Klee, žena Kajetana Josepha E 623, 624, 626, Discalziaten gegen St. Christoph) E 320 627, 629–643, 645–652, 656, 657, 659, 662, 664, 665, 671, 672, 678, Ljubljana, znamenje sv. Trojice ( Hl. Dreyfaltigkeit-Saul) E 346 680, 682, 684–686, 689, 691, 698, 702, 707, 714, 721, 731, 739, 746, Ljubljana, Žabjak ( Froschplaz) E 308, 420 749, 751, 754, 757, 758, 762, 765, 786, 787, 805, 820 → tudi Klee Ljubljana, žitnica ( Getraydmagazin) E 136, 177 Marija Ana Ljubljanica ( Laybach-Flusß, Laybach-Wasser), reka U 10, 23, 25, 28, 79, 83 Lopez, pl. Emanuel, »Brazilec«, trgovec v Braziliji in na Dunaju (A) E 241, / E 199, 299, 358, 434–436, 575, 700, 701, 788, 789, 792 246 Ljubljansko Barje ( Morast) E 143, 244, 406, 429–431, 446, 509 Loreto, mesto pri Anconi v Markah (I) E 4 Ljubno ( Maria-Lauffen), romarski kraj na Gorenjskem E 713 Lorraine → Lotaringija Lo Presti ( Lopresti), baron Rocco, direktor Dvornega gledališča na Dunaju Loscani, Edler Otto Ludwig, agent na Dunaju (A) E 45 (A) E 161 Loscatin → Liscutin Lobkowitz ( Lobkowiz, Lobkoviz), knez Ferdinand Philipp E 93, 822 Loschin → Ložine Locarno, mesto v Švici E 319 Lotaringija ( Lothringen, Lorraine) Locatelli, baroni Lotaringija, vojvodina E 61 Locatelli, Ludovico Hortensio, generalni deželni prejemnik v Gradiški (I) Lotarinški, Elisabetha Charlotte, nadvojvodinja, roj. Bourbon-Orleans, E 29, 132, 239–242, 254, 396, 430, 431, 454, 488 mati cesarja Franca I. Štefana E 108 Locatelli, Vincenco Ernesto, prisednik Deželnega sodišča v Gradiški (I) E Lotarinški, Franc I. Štefan, vojvoda → Habsburg-Lotaringija Franc I. 228, 229 Štefan Loch → Loke, Spodnji Log Lotarinški, Karl Alexander, princ, avstrijski vojskovodja, brat Franca I. Lochke Kamen oder bey Tufsteinberg, kraj ob Savi vzhodno od Renk E 633 Štefana E 50, 102, 108, 111, 112, 119, 122, 148, 152, 295, 628 Locke, John, angleški filozof U 29, 30, 84 Lotarinški-Princ Karl, avstrijski pehotni regiment št. 3 E 18 Ločica ( Na Lozitschi), vas pri Vranskem E 88 Lothieri ( Lattieri, Lotieri), baroni E 71, 80, 81 Ločnik ( Lucinico, Lucinig), dvorec pri Podgori pri Gorici (I) U 49, 50, 95 Lothieri, N., der alte E 70 / E 84 Lothieri, Romano, iz Gradiške E 84, 314, 368 Ločnik, župnija E 83 Lothringen → Lotaringija, Lotarinški Lodron, grofje Loudon ( Laudon), pl. Gideon Ernst, podpolkovnik v Buniću v Liki (HR) Lodron, Maria Anna, roj. Harrach E 122, 123, 619 E 616 Lodron, Nikolaus Sebastian ( Nicolò Sebastino), svetnik Reprezentance v Lovison ( Lovison, Lovisoni, Louison, Luison), pl. Celovcu (A) E 526, 619 Lovison, Franz, dr., pravnik, tajnik Deželnega sodišča v Gradiški (I) E 52, Log ( Au), vas pri Vipavi, cerkev Naše ljube Gospe ( Unsere Liebe Frau) E 54, 64, 68, 227, 228 783 Lovison, Giovanni Battista, iz Cervignana (Furlanija, I) E 68, 69, 74, 83 Log ( Auen), vas pri Boštanju E 434 Lovran ( Laurana), mesto pri Opatiji (HR) E 204, 223 Log ( Na Logu), vas pri Brezovici pri Vrhniki E 87 Löwen → Leuven Loga oder Lack → Spodnji Log Löwenstein, grof Joseph, knez, kanonik v Kölnu in Lüttichu E 258 Logar, Miha, iz Završja v Zasavju E 235 Löwenstein-Princ, avstrijski dragonski regiment št. 9 (31) E 651, 662, 663, Logatec ( Loitsch, Lohitsch), Gornji, trg na Notranjskem E 57, 87, 135, 330, 694, 746, 763 336, 581, 605 Löwenthall ( Löwenthall, Löwenthal), baroni Logatec, zemljiško gospostvo E 371 Löwenthall, Heinrich, stotnik E 524, 630 Logau ( Loge), grof N., z Dunaja (A) E 239, 240 Löwenthall, N., poročnik E 522, 523, 537, 557, 561 Logenhaimb, N., z Reke (HR), podpolkovnik E 381 Löwenthall, N., praporščak v Karlovcu (HR) E 536, 538, 542, 549, 553 Loiben → Leoben Lowenwolde ( Lowenwald), grof Friedrich Kasimir, general E 310 Loibl → Ljubelj Lower Austria → Avstrija Spodnja Loit, Franz Xaver, jezuit, pridigar v Ljubljani E 404 Lower Carniola → Dolenjska Loitsch, Lohitsch → Logatec Lož ( Laaß, Laasß), mesto na Notranjskem E 204, 338, 423, 546, 558 Loke ( Loch), gozd pri Kromberku E 75, 80 Lož, mestni sodnik → Zabukovec Valentin Loke ( V‘ Loquach), cerkev sv. Margarete pri Zagorju ob Savi E 236 Lože ( Leitenburg), graščina pri Vipavi E 666 Lokev ( Corgnal, Cornial, Corgnel), vas na Krasu E 57, 77, 87, 249, 525, Ložine ( Loschin), dve vasi pri Kočevju 626 Ložine, Dolnje E 356 Lokva, reka pod gradom Predjama U 36, 90 Ložine, Gornje E 356 Lombardija ( Lombardie), regija v severni Italiji E 58, 157, 309 → tudi Ložine, Gornje, cerkev sv. Petra E 356 Milano Lucas → Šter Luka Lomellina ( L’Omelina), območje v zahodni Lombardiji (I) E 157 Lucca, mesto v Toskani (I) E 4 Londol → Landol Luchs pl. Luchsenfeld ( Luxenfeld), pl. Johann Paul, svetnik Avstrijske London ( London, Londen), prestolnica kraljevine Anglije E 3, 29, 456, 651 dvorne komore na Dunaju (A) E 152, 155, 156, 159, 162, 165 Longarolli, Antonio, iz Cervignana (Furlanija, I) E 431 Luci de, N., iz Toskane (I) E 107 Longo ( Longho), pl. Johann Peter, direktor suknarne v Ljubljani E 651, Lucinico, Lucinig → Ločnik 652, 654, 656, 658–663, 665–667, 670, 673, 679, 681, 684, 686, 687, Lueg, Luegg → Predjama 146 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Lüerwaldt, Lüerwald, Lürwald, Lürwaldt, Lürwalt Lürwaldt → Lierwald E 75 Lugneville, N., madame, metresa grofa Kaunitza v Bruslju (B) E 311 Maffei → Tusculan Luick ( Luick, Loyk, Loick, Luyk) Magdalena-Kirche → Trst cerkev sv. Marije Magdalene Luick, N., duhovnik E 156 Magdonel → McDonell Luick, Stefano Antonio, administrator gospostva/grofije Pazin (HR) E Magušar ( Maguechar), Mihael ali Matija, duhovnik v Radovljici E 685 488, 543, 568, 626, 628, 696, 697, 713–715 Mahovnik ( Maschwald), vas pri Kočevju, cerkev sv. Rešnjega Telesa ( Cor-Luidl, Edler Joseph Anton, svetnik Revisorium in causis principis et com-poris Christi) E 356 missorum v Gradcu (A), komisar (A) E 536 Mähr → Möhr Lukan, Anton, mestni sodnik v Radovljici E 322, 370 Mähran → Meran/Merano Lukančič pl. Hertenfels ( Luckantschitsch, Lukantschitsch von Hertenfels) U Mahren, Mähren → Moravska 7 / E 692 Mainizza ( Mainiza), vas ob Soči, jugozahodno od Gorice (I) E 85 Lukančič pl. Hertenfels, Ana Marija, roj. Standler, Frančeva mati iz Škofje Mainz ( Maynz), mesto v Porenju (D) E 3 Loke, vdova po Janezu Pavlu E 678, 735 Maison Neuve, N., Lotarinžan iz Vzhodne Indije E 51–54, 88, 89 Lukančič pl. Hertenfels, Ana Rosina, roj. Valvasor, mati Karla Jožefa in Maister ( Master, Mäster), Anton, jezuit, magister v Ljubljani E 29, 213, žena Sigmunda Jožefa E 609 248, 256, 309, 317–319, 342, 361, 366, 380–383, 390, 397, 432, 436, Lukančič pl. Hertenfels, Franc, duhovnik na Dunaju (A) in v Škofji Loki, 438, 439, 452, 454, 456, 472, 477, 479, 489, 491, 493, 495, 500, 506, sin Janeza Pavla E 39, 90, 92, 100, 102, 105, 113, 117, 118, 124, 154, 512, 535, 537, 540, 541, 564, 613, 615, 637, 640, 650, 661–663, 668, 640–642, 644, 645, 678, 685, 691, 696, 704, 736 669, 676, 688, 751, 753, 756, 763, 768–770, 806, 807, 812, 826, 828 Lukančič pl. Hertenfels, Frančiška, por. Toman, »enooka« E 778 Maitens → Meytens Lukančič pl. Hertenfels, Gabrijel, višji deželni tajnik v Ljubljani E 2, 652, Maja → Habsburg-Lotaringija Franc I. Štefan 655, 688, 780 Makliš ( Macklisch), N., zidarski mojster v Kranju E 616 Lukančič pl. Hertenfels, Johana Marija, Frančeva sestra iz Škofje Loke E Mal, Josip, zgodovinar U 51, 54 736 Mala gora ( Malgern), vas na Kočevskem, cerkev sv. Angela Varuha ( Angeli Lukančič pl. Hertenfels, Jožef Valentin, sin Janeza Gotharda, Raigersfeldov custodis) E 356 sošolec na Dunaju (A) E 3 Mala Loka ( Klein Lack in Ober Crain), dvorec pri Ihanu E 438 Lukančič pl. Hertenfels, Jožef, kapucin → Wolfgang Ferdinand Mala Loka ( Klein Lack, Klein Laack), dvorec pri Trebnjem E 192, 255, Lukančič pl. Hertenfels, Karel Jožef, poročnik, stotnik, sin Sigmunda 266, 318, 332, 346, 381, 384, 454, 455, 470, 475, 495, 508, 603, 626, Jožefa E 38, 300, 301, 314, 316, 320, 344, 345, 383, 421, 422, 609, 648, 652, 655, 657, 666, 707, 744, 753, 777, 791 610, 613 Maladey → Molodein Lukančič pl. Hertenfels, Katarina, roj. Meusriemebl ( Mausßrümbl), 1. Malamocco ( Malamoco), naselje na otočku Lido pred Benetkami (I) E 11 Gabrijelova žena E 2, 652, 655, 688 Malgern → Mala gora Lukančič pl. Hertenfels, Marija Katarina ( Caterle), Frančeva sestra iz Mali Graben ( Klein Graben), potok pri Ljubljani E 475 Škofje Loke E 678, 685, 736, 758, 799 Malič ( Malitsch, Maliz) Lukančič pl. Hertenfels, Marija Suzana, por. Sarger pl. Sargfeld, Standler, Malič, Andrej, zakupnik kolkovine ( Stämplpachter) v Ljubljani E 544, 635 Creuzberg, hči Gabrijela E 13, 703, 784, 794 Malič, Anton Jurij, kurat v Škofji Loki E 525, 574 Lukančič pl. Hertenfels, Sigmund Jožef, Gabrijelov sin E 26, 27, 30, Malič, Janez Krstnik, učitelj pri Raigersfeldu E 363, 481 41–45, 48, 49, 52, 93, 96, 98, 106, 112, 113, 147, 149, 151 Malič, Nikolaj, ingrosist Deželnih stanov, ekspeditor Deželnega sodišča v Lukančič pl. Hertenfels, Wolfgang Ferdinand, kapucin Jožef v Ljubljani, Ljubljani E 394, 419, 457, 541, 559, 565, 566, 653, 696 sin Janeza Gotharda E 138, 200, 201, 213, 229, 250, 252, 298, 452, Malisana ( Malizana), vas pri Cervignanu (Furlanija, I) E 69 466, 480, 502, 652, 668, 697, 728, 781, 785, 828 Mally ( Mali), Andrej, jezuit v Ljubljani E 337 Lukner → Lakner Malta, otok in redovna kneževina v Sredozemlju E 8, 38, 61, 80, 232, 234, Lumaga, pl. 308, 335, 555, 725 Lumaga, Johann Baptista, višji nakladniški prejemnik v Trstu (I) E 66 Maly, Gašper, usnjarski mojster v Tržiču E 323 Lumaga, N., der junge E 59, 61 Mamuca della Torre, grofje Lunai, pl. N., tajnik grofa Harracha na kongresu v Bredi (NL) E 96 Mamuca della Torre, Giovanni Christopher, »Vlah«, iz Trsta (I) E 157, 246, Lupoglav ( Lupoglau, Lipoglau), vas v Istri (HR) E 304, 675 357, 433, 688 Lupoglav, župnija E 469 Mamuca della Torre, Giovanni Michele, der junge E 759 Luschin von Ebengreuth, Arnold, zgodovinar U 10, 44, 49, 50, 94, 95 Mamuca della Torre, Maria Judita, roj. Khuen pl. Belasi, žena Giovannija Lusner, Jožef, jezuitski novic na Dunaju (A) E 316 Christopherja E 688 Lušina ( Luschina), Janez, trgovec v Škofji Loki E 255 Manersperg, N., pater teatinec na Dunaju (A) E 29 Lütich → Liège Manfredonia, pristanišče v Apuliji (I) E 5, 6, 8, 643 Luxemburg, vojvodstvo E 120, 162, 596 Mangon, N., trgovec v Frankfurtu (D) E 256 Luxenfeld → Luchs pl. Luchsenfeld Mannagetta ( Manegeta, Manegetta), pl., baroni Luzato, David, Jud iz Trsta (I) E 59, 91, 92, 136, 328, 379 Mannagetta, Johann Joseph der alte, svetnik Avstrijske dvorne pisarne na Luzzara ( Lazan, Luzan), avstrijski pehotni regiment št. 48 E 650, 745, 762 Dunaju (A) E 148, 240 Lvov, mesto v Galiciji (Ukrajina) U 46 Mannegetta, Johann Georg, der junge, svetnik Intendance v Trstu (I) E Lyon, mesto v jugovzhodni Franciji E 385 357, 433, 456, 468 Mannheim ( Mannheim, Manhaim), mesto v Kurpfalzu (D) E 271 Mannspurg, Manspurg, Mansspurg → Mengeš M Mannstorff ( Mannstorff, Manstorff, Manstorf, Mannstorf), Heinrich, pater Ma’štov ( Moschau), mesto na zahodnem Češkem E 245 teatinec na Kahlenbergu (Dunaj, A) E 89, 111, 116, 307 Maastricht ( Mastrich), mesto v škofiji Liège (B) E 3, 109 Mantica, grof Francesco, kanonik v Ogleju (I) E 72 Macerata, mesto v Cerkveni državi (I) E 339 Mantova ( Mantua, Mantu), mesto v vzhodni Lombardiji (I) E 103, 237, Mácha, Karel Hynek, pisatelj U 8 328, 467, 505, 511, 514, 734, 767, 828 Machietta, Bartolomio, trgovec iz Benetk (I) E 339 Mantova ( Mantuanische), pokrajina v Lombardiji (I) E 92, 328, 332 Mačji potok ( Kazenbach) pri Podbrdu (Baška grapa), gozd E 84 Mantscherle → Bubna Maria Ana, Raigersfeld Marija Ana Mačkovec ( Kazendorf), vas na Kočevskem, cerkev sv. Ane E 356 Manzoni, grof Giuseppe, patriarhov vikar, kanonik v Ogleju (I) E 72 Mačkovec ( Matschovitsch), hrib med Postojno in Planino E 330 Marabotich, Vincenzo, ladjar na Reki (HR) E 333 Madona di Barbana, samostan na otočku Barbana v gradeški laguni Maraitsch, Märäitsch, Marautsch → Moravče (Furlanija, I) E 80 Marano Lagunare ( Maran), vas ob Maranski laguni (Furlanija, I) E 69 Maeux → Meaux Maranuto, utrdba v Maranski laguni (Furlanija, I) E 69 Maffei ( Mafei), pl. Cristoforo Fabiani, tajnik Deželnih stanov v Gorici (I) Marbolan, Marmolan → Barbolan | 147 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Marburg ( Marburg, Marpurg, Marburgo), pl. Reprezentance, vojaški blagajnik v Ljubljani U 109 / E 136, 179, Marburg, Johann Anton (?), višji prejemnik v Gorici (I) E 76, 77, 144, 365 194, 197, 199, 211, 215, 259, 266, 277, 278, 285, 297, 299, 300, 303, Marburg, Joseph Ignaz, tajnik Avstrijske dvorne komore in Direktorija 308, 312, 322, 343, 365, 366, 372, 374, 377, 391, 404, 405, 407, 413, in publicis et cameralibus na Dunaju (A) E 29, 36, 101, 120, 122, 416, 418, 419, 423, 431–433, 437, 446, 462–465, 470, 473, 478, 481, 365–368, 545 485, 488, 490, 491, 493, 494, 496–498, 502, 507, 509, 518, 519, 527, Marburg, Karl Joseph, duhovnik, kandidat za župnijo Zgornje Gorje E 228 536, 539, 555, 563, 575, 580, 583, 586, 590, 592–595, 603, 610, 612, Marburg, Ludwig Hercules, okrožni glavar v Gorici (I) E 296, 308, 320, 616, 618, 626, 635, 637, 638, 641, 645, 647, 650, 658, 673, 676, 689, 365, 419 700, 711, 717, 730, 736, 737, 746, 757, 766, 808, 815 Marburg, Marpurg → Maribor Marotti, Jurij Franc Ksaver, škof v Pičnu v Istri (HR) E 14 Marca, kraj v Lepantskem zalivu (GR) E 652 Marotti, Marija Jožefa, roj. Merzenheim, žena Antona Ksaverja E 451 Marcandi ( Mercanti), pl. Maximilian, podporočnik, poročnik, nadporočnik Marotti, Nikolaj Ksaver, vojni komisar na Reki, administrator Intendance v E 654, 655, 658, 661, 662, 670, 672, 673, 676, 679–681, 695–697, Senju (HR) E 24, 31, 34, 36 703, 707, 719, 720, 723, 728, 750 Marpurgo ( Marpurgo, Marpurgho, Marpurghi, Marpurgi), Judje v Trstu in Marcar → Marci Jean? Gorici (I) E 78, 180, 264, 331, 367, 373, 814 Marchese ( Marchesi), don Girolamo, poveljnik ladje avstrijske Orientalne Marpurgo, Aron, trgovec E 135, 152, 176 družbe E 9 Marpurgo, Manasse, trgovec E 152 Marci de ( Marci, Marssy, Marcar? ), Jean, duhovnik ( abbe), knjižničar in Marschall ( Marschall, Marschal, Marchal, Marulisch), avstrijski pehotni matematik na dunajskem dvoru, pri grofu Harrachu, spremljevalec regiment št. 18 E 219, 226, 282, 413, 418, 535, 638, 685, 737 ( Hofmeister) Gottfrieda van Swietna (A) E 92, 380, 437–439 Marschall pl. Burgholzhausen ( Marchall), grof Ernst Dietrich, general-Marck van der, Johann Ferdinand, kabinetni tajnik, svetnik Direktorija in feldmaršalporočnik E 275, 277, 279 publicis et cameralibus na Dunaju (A) E 399 Marsini, Lago, upornik v Genovi (I) E 115 Marcoard, N., general E 476 Marssy → Marci Jean Marde, otok (?) na Donavi pri Dunaju (A) E 24 Marter Kreüz, kraj ob Savi pri Zagorju E 633 Marenik ( Marenig) Martin, župnik E 174 Marenik, Franc Luka, dr., odvetnik v Ljubljani E 137, 278, 304, 310, 362, Martinčič ( Martinschitsch), Miha, župan v Dolenji vasi pri Cerknici E 419 363, 382, 562, 563, 571, 572, 668 Martinic ( Martiniz, Martinz), Franc Jožef, podjetnik v Ljubljani E 339, Marenik, Marija Viktorija, roj. Millbacher, žena Franca Luke E 608 543–545, 548–550, 552, 558, 562, 610 Marenzi, baroni E 704 Martinique, otok v Malih Antilih (Srednja Amerika) E 335 Marenzi, Antonio Rudolfo, sodnik v Trstu, svetnik Intendance v Trstu (I) Martinitz ( Martiniz), grof Carl, kanonik v Olomoucu (Moravska) E 99, E 66, 86, 134, 173, 246, 254, 329, 357, 433, 468, 581, 589 101 Marenzi, Carlin E 619 Martinjak ( Martin Pattag), vas jugovzhodno od Cerknice E 419 Marenzi, Carlo, duhovnik, Ludovicov brat, sin Carlina E 442, 619, 699 Mascambroni ( Mascambroni, Moscambroni), N., avguštinec na Dunaju (A) Marenzi, Francesca Josepha Maximiliana, Ludovicova žena E 444, 699, 770 E 39, 41, 117 Marenzi, Francesco (Franco) E 66 Maschwald → Mahovnik Marenzi, Gabriele, pokojni viceglavar v Trstu (I) E 392 Massari ( Massari, Massaris), Carlo, kirurg, mestni svetnik v Gorici (I) E Marenzi, Giuseppe (Joseph) Adelmo, iz Odoline, sin Nicolòja E 285, 541, 420, 421, 430, 693–695 619, 703–705, 707, 723 Massawa ( Messava), pristanišče ob Rdečem morju (Eritreja) E 255 Marenzi, Ludovico E 86, 442, 443, 704, 705, 709 Master, Mäster → Maister Marenzi, N., Antonijev brat E 134 Mastracà, Stelio, z otoka Krf (GR) E 362 Marenzi, N., duhovnik, sin Francesce Josephe in Ludovica E 699, 704, 705, Mastrich → Maastricht 709, 714 Matalon ( Matalon, Matalona), pl. Anton, dr., zdravnik iz Šempetra pri Marenzi, N., Giuseppejev sin E 285 Gorici E 77, 79, 81, 82 Marenzi, Nicolò E 619, 704, 705 Matavš ( Per Matausche) , kmetija pri Zagorju ob Savi E 236 Marenzi, Sigismundus Laurentius Vincentius, Ludovicov sin E 444 Materni, baron Sigmund, polkovnik E 342, 354, 374 Mari Rubro → Rdeče morje Mathei ( Mathei, Matthei, Mathey, Mathieu), pl. N., Frl. z Dunaja (A) E Maria Anna, komornica grofice Roux d‘Esneval E 255 43, 48, 91, 95, 107, 108, 113, 115, 119, 121, 123, 128, 151, 158 Maria-Feld → Polje pri Ljubljani Mathias → Šliber Matija Maria-Lauffen → Ljubno na Gorenjskem Mathias, lakaj pri Raigersfeldu E 703 Mariandl → Raigersfeld Marija Ana Matschovitsch → Mačkovec Mariazell ( Maria Zell), romarsko središče na Štajerskem (A) E 3, 24 Matta, markiz Gaetano, stotnik E 495 Maribor ( Marburg, Marpurg), mesto na Štajerskem E 57, 88, 131, 147, Mätz ( Mäz) pl. Spiegelfeld ( Spiegelfeld, Spieglfeld), Franz Kajetan, der junge, 171, 222, 224, 231, 238, 239, 245, 369, 384, 434 praktikant v Bankalni administraciji v Ljubljani E 489, 490, 502, Marignoni ( Marignoni, Marinoni), pl. Giovanni Giacomo, dr., astronom, 505, 508, 536, 537, 562, 569, 576, 594, 597, 606, 609, 619, 634, 705, matematik, geodet, pater teatinec na Dunaju (A) E 92, 94, 101, 106, 711, 719, 783, 797, 808 117, 119 Maucher, Gašper, mestni sodnik v Krškem E 752 Marija ( Miedl), Jungfer pri Bosiejevih v Ljubljani E 609 Maunz → Unec Marinardi, N., jezuit E 345 Mauthausen ( Mathausen), kraj pri Linzu (A) E 102, 103 Marinelli de, Carlo (Caro), duhovnik v Gorici (I) E 82, 84 Mavrič ( Mauritsch), pl. N., pokojen E 257 Marinellis de, Francesco, višji prejemnik v Trstu (I) E 65 Maxl, Frl. , z Dunaja (A) E 150 Mariner Mayer ( Mayer, Mayr), Johann Adam, blagajnik v Avstrijski Dvorni komori Mariner, Anton, der junge, sin Filipa Antona E 540 na Dunaju (A) E 41, 47, 128, 147, 151, 153, 159, 162, 170, 184, Mariner, Filip Anton, trgovec, mestni svetnik v Ljubljani U 108 / E 511 214, 215, 223, 291, 296, 309, 312, 313, 397, 398, 407, 457, 516, 652, Marinoni → Marignoni 657, 660, 663, 679, 735, 781, 792 Marintsche, kraj južno od Zagreba ob Savi (HR) E 551 Mayer, Franz Martin, zgodovinar U 10 Markovič ( Marcovich, Marcovitsch), Anton, ingrosist Deželnih stanov v Mayer, N., koncipist v Ljubljani in Gradcu (A) E 175, 181, 224, 238, 248, Ljubljani E 248, 251, 256, 305 249, 264, 307, 415 Marn, Jurij, iz Ljubljane E 197 Mayer, N., višji upravitelj v Timişoari (RO) E 812 Marochini ( Marochin), pl., iz Bakarja Mayhoff ( Mayhoff, Meühoff), N., rudniški uradnik v Idriji E 142 Marochini, Francesco, ladjar E 333 Mayland → Milano Marochini, Vicenzo, ladjar E 333 Mayr, Antonio (?), der junge, uslužbenec v nizozemski družbi v Trstu (I) E Marotti ( Marotti, Maroti), pl. E 758 414, 416, 417 Marotti, Anton Ksaver Kajetan, knjigovodja v knjigovodstvu Mayr, Johann, jezuit v Ljubljani E 208 148 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Mayr, pl. Johann Paul, regimentni avditor-poročnik E 282 Metz ( Mez), mesto v Lotaringiji (F) E 3 Mayracher, Ferdinand, trgovec v Novem mestu E 652, 653 Metzburg, Leopold, jezuit, pridigar pri sv. Ani na Dunaju (A) E 772 McDonell ( Magdonel), grof Michael Alexander, polkovnik E 118, 128 Metzinger ( Metzinger, Mentzinger, Menzinger) Meak, Anton, jezuit v Gorici (I) in Celovcu (A) E 44, 95, 96, 98, 100, 202, Metzinger, Ana Maria, Valentinova žena E 600, 647, 650, 671 237, 257 Metzinger, Valentin, slikar v Ljubljani U 109, 110 / E 431, 459, 463, 466, Meaux ( Maeux), mesto v Franciji E 3 468, 512, 513, 517–520, 526, 577, 595, 598, 600–602, 615, 624, 631, Mecenati, N., karmeličan v Ferrari (I) E 48 636, 637, 640, 643, 644, 762, 764 Mechelen ( Mechlen), mesto v Avstrijski Nizozemski E 162 Meusriemebl ( Meußriemebl, Mausßrümbl), pl. → tudi Lukančič- Medada ali Medadula, kanal tik pred izlivom reke Ausa v Maransko laguno Hertenfels, Moscon Jožefa (Furlanija, I) E 70 Meusriemebl, Jurij, oče Katarine Lukančič E 655 Medeja ( Medea), vas zahodno od Gorice (I), župnijski vikariat E 320 Meusriemebl, Katarina, por. Lukančič pl. Hertenfels, žena Gabrijela E 2, Medič ( Meditschar), Jožef, zemljiški cenilec v Ljubljani E 190 652, 655, 688 Medija ( Media, Galleneck, Galleneg), grad, zemljiško gospostvo v Zasavju E Meusriemebl, Margareta, roj. Röringer pl. Rörenberg E 652 236, 296, 297 Mevšek ( Meuscheck), samotna kmetija med Vrhniko in Rovtami E 135 Mediterraneam → Sredozemlje Mexico → Mehika Medja ( Media), France, fužinar v Kropi E 393 Meyners, N., Anglež, okulist E 58 Medley, Henry, angleški viceadmiral E 237 Meytens van ( Meytens, Maitens), Martin ml., slikar na Dunaju (A) U 49 / Medtling → Metlika E 495–497, 512, 769 Medvode ( Zwischen Wässern, Zwischenwässern) pri Ljubljani Mezola ( Mezola, Mesola), Karel, mrliški oglednik v Ljubljani E 601, 602 Medvode, mitnica E 217, 239 Miari, Andrea, trgovec v Trstu (I) E 41, 45, 49, 136, 568, 579 Medvode, most E 577 Michael, s Švabskega, Raigersfeldov lakaj E 303 Medvode, vas E 293, 579 Michelburg, Michlburg, Mihlburg → Mühlburg Meerzuschlag, Merzuschlag → Mürzzuschlag Michelern, pl. E 127 Mehika ( Mexico), del kraljestva Nova Španija E 723 Michelstätten, Michelstädten → Velesovo Mehlbach vulgo Malnik, potok z izlivom v Savo pri Ponovičah E 235 Michetta, pl. Anton, dr., zdravnik v Gorici (I) E 464 Mekinje ( Münckendorf, Munkendorff, Münckendorff, Munckendorf) pri Michitsch → Mihič Kamniku Micoz, Mattia, kanonik v Bakarju (HR) E 355 Mekinje, vas E 535 Miedl → Marija Mekinje, samostan klaris E 187, 223, 303, 323, 356, 423, 424, 429, 460, Migazzi ( Migazi, Miggazi), grofje iz Trentina (I) 562, 570, 582, 661, 664, 684, 790, 769, 773, 778, 802 Migazzi, Casper Michael (?) E 166 Mekinje, opatica → Gallenberg Maksimilijana Leopoldina Migazzi, Vinzenz Felix, polkovnik E 427 Meling, Manon, Frau, iz Ljubljane E 748, 781, 787 Migent, pl. Franz Paul, z Danske, tajnik grofa Choteka E 346 Melk ( Melck), samostan v Spodnji Avstriji (A) E 150 Mihael → Zupančič Menen ( Menin), mesto v Avstrijski Nizozemski E 3 Mihelič ( Michelitsch) Mengen, baroni Mihelič, Jožef Andrej, dr., odvetnik v Ljubljani E 233, 497, 805 Mengen, Karl (?), general E 119 Mihelič, Jurij, mestni sindik in pisar v Kranju, upravitelj pri baronih Mengen, Maria Anna E 119, 120 Codelli na gospostvu Turn na Ljubljanici E 141, 244, 248, 249, 257, Mengen, N., roj. Mettich E 119 282, 331, 425, 587 Mengeš ( Mannspurg, Manspurg, Mansspurg), dvorec severno od Ljubljane Mihič ( Michitsch), Franc Andrej, nekdanji paž pri Raigersfeldovih, župnik v E 222, 223, 225, 229, 238, 239, 270, 271, 281, 283, 313, 314, 337, Osilnici ob Kolpi E 206, 356 340, 341, 350, 370, 371, 376, 393, 399, 407, 434, 435, 437, 443, 466, Mikeš ( Mikesch), Luka, kmet iz Brezovice pri Vrhniki E 243 471, 474, 479–481, 484, 488–491, 497, 504, 519, 529, 531, 532, 545, Mikolič, Andrej, iz Ljubljane U 109 546, 562, 567, 568, 570, 578, 594, 613, 616, 617, 625, 626, 638, 661, Milano ( Milan, Mayland), prestolnica vojvodstva Lombardije (I) E 4, 94, 690, 698, 704, 738, 739, 773 114, 115, 123, 124, 232, 237, 281, 309, 332, 407, 487, 528, 628, 675, Mengeško ( Mangespurger), območje okoli Mengša E 334 723, 766, 795, 809, 821 Meran/Merano ( Mähran), mesto na južnem Tirolskem (I) E 212 Milano, vojvodstvo U 16, 71 / E 49, 50, 153, 332, 341, 343 → tudi Mercanti → Marcandi Lombardija Mercy d‘Argenteau ( Merci, Mersi Argentau), grofje Milano, grad ( Castell) E 153 Mercy d‘Argenteau, Anton Ignaz, general E 89, 550, 551 Milesi, Ennio, iz Koroške, trgovec v Trstu (I) E 312 Mercy d‘Argenteau, avstrijski pehotni regiment št. 56 E 211 Milesimo → Caretto de Millesimo Merna → Miren Milherčič ( Milchertschitsch), Jožef, pokojen trgovec v Ljubljani E 269 Merssia, N., kirurg v Gorici (I) E 415 Milje → Muggia Merzhoffen → Mürzhofen Millbacher ( Millbacher, Milbacher, Milpacher, Mühlbacher, Mulbacher), pl. Merzina pl. Merzenheim ( Merzenheim, Merzenhaim), Janez Hieronim, Millbacher, Franc Andrej, der junge, dijak v Ljubljani, sin Franca Dominika dr., pravnik, tajnik, fiskal Reprezentance v Ljubljani U 109 / E 132, E 113, 124 139, 178, 181, 183, 184, 186–190, 196–198, 203, 204, 206, 208, 209, Millbacher, Franc Dominik, računski in proviantni uradnik, poštni upravi-211, 213, 214, 218, 219, 221, 261, 265, 266, 272, 273, 277, 285, 314, telj v Ljubljani U 108 / E 256, 420, 483, 487, 510 321–323, 325, 346, 363, 382, 396, 407, 408, 454, 457, 462, 463, 482, Millbacher, Franc Valentin, kadet, sin Franca Dominika E 638, 639, 665 487, 490, 496–500, 502, 503, 507, 511, 515, 545, 555, 558, 560, 561, Millbacher, Marija Frančiška, roj. Zorn, žena Franca Dominika E 420, 516 572, 579, 583, 584, 587–590, 593–595, 597, 602–605, 615, 617, 632, Millstatt ( Milstatt) na Koroškem, jezuitski samostan (A) E 30 635–637, 639, 647, 665, 666, 674, 693, 701, 709, 717, 743, 746, 755, Milos, N., iz Istre E 539 761, 779, 783, 784, 801, 807, 808 Mine → Ljubljana: rimski akvadukt Meschnach → Mošnje Minolli, Giuseppe, ladjar na Reki (HR) E 333, 417 Mesola → Mezola Miren ( Merna), vas pri Gorici E 79 Messaron, N., zaprti tat v Ljubljani E 359, 498 Mirna ( Neüdegg, Neüdeg), na Dolenjskem Messava → Massava Mirna, grad E 573 Messina, pristanišče na Siciliji (I) E 5, 6, 8–11 Mirna (recte: Trebnje!), župnik → Jeršinovič Filip Mester Lord, komornik barona Flachenfelda v Ljubljani E 178 Mišica ( Mischiza), Jakob, prevoznik v Ljubljani E 279 Metlika ( Möttling, Mettling, Medtling), mesto v Beli krajini E 182, 256, Mitale vulgo Nad Pisda, slap nad Savo pod Završjem v Zasavju E 236, 633 257, 299, 315, 324, 368, 384, 391, 395, 404, 405, 462, 493, 560, 753, Mitovšek ( Mitouschek), Blaž, kmet pri Prusniku ob Savi E 235 800, 802 Mitterburg → Pazin, grofija Metlika, mestni sodnik → Erberg Franc Janez Mitterdorf → Stara Cerkev | 149 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Mitterstiller ( Mitterstiller, Mittersteller), pl. Antonov brat E 77, 79, 81, 387, 388, 431, 433, 437, 649, 782 Mitterstiller, Anna (?), z Dunaja (A), mati Simona Leopolda in Marije Mondina, kanal med Sočo in Tielom (Gradiška, I) E 80 Suzane Zorn pl. Mildenheim E 764 Monfalcone ( Monte Falcone, Monfalcon), mesto (slov. Tržič) pri Trstu (I) E Mitterstiller, Simon Leopold, stotnik E 224, 225, 227, 270, 272, 275, 282 86, 362, 677 Mittrowiz, Mittroviz → Sremska Mitrovica Monferrato ( Monferato Mantuano), območje v Piemontu (I) E 157 Mittrowsky ( Mittrowsky, Metrofski, Metrofsky, Mitrofski, Mitrofsky, Monpadour → Pompadour Mittrofsky), baroni E 146, 171, 172, 176, 178, 190, 215, 224, 227 Monpaterno → Baderna Mittrowsky, Ernst Benjamin, svetnik Reprezentance v Ljubljani in Šleziji Mons, mesto v Avstrijski Nizozemski E 3, 596, 826 U 21, 22, 76 / E 125, 126, 130, 132–136, 138–141, 146, 147, 154, Monte Bello, zemljiško gospostvo pri Trstu (slov. Bombelj) (I) E 86, 302 155, 171, 173, 174, 176–179, 188–199, 201–204, 208, 211, 212, 216, Monte Major → Učka 218, 219, 224 Monte Reale, knez N., iz Palerma, veleposlanik sicilsko-neapeljskega kralja Mittrowsky, Joseph Anton Franz (?), poročnik, sin Johanna Nepomuka in na Dunaju (A) E 299 nečak Ernsta Benjamina E 522, 523, 531, 533 Monte Santo → Sveta Gora, Montesanto Mittrowsky, Maria Theresia, roj. Jokai, žena Ernsta Benjamina E 174, 176, Montesanto ( Monte Santo), grof Giuseppe di Silva y Menez markiz de 178–180, 182, 184, 186–190, 192, 193, 199, 201, 202, 204, 208, 215, Villasor, predsednik Italijanskega dvornega sveta na Dunaju (A) E 219 32, 64, 281 Mittrowsky, Maximilian Joseph, podpolkovnik v Senju, polkovnik v Montesquieu, Charles-Louis, filozof, pravnik U 29, 30, 84 Karlovcu, brat Ernsta Benjamina E 176, 182, 188, 326–328, 353– Montil, N., generalni davčni zakupnik ( fermièr general) v Toskani (I) E 61 355, 358, 381, 399, 419, 420, 430, 431, 434, 465, 466, 483 Montrichier ( Montrichier, Montrichir), grofje Mittrowsky, N., der junge, volontaire v avstrijski armadi E 201, 208, 485, Montrichier, Maria Anna Benigna, por. Cobenzl E 82 491–493, 497, 505 Montrichier, N., praporščak E 212 Mlaka ( Kherndorf), vas na Kočevskem, cerkev sv. Jakoba E 356 Mor → Mohr Mockriz → Mokrice Moravan, gospostvo na Moravskem E 277 Modena (Alt Modena), avstrijski kirasirski regiment E 652 Moravče ( Maraitsch, Märäitsch, Marautsch), župnija na vzhodnem Modena, mesto v Italiji (I) E 408 Gorenjskem E 292, 331, 332, 336, 337, 351, 369, 370, 386, 387, Modena, univerza ( collegium) E 434, 652 408 → tudi Erberg Ferdinand Benedikt Gabrijel, Wernegg Andrej Modena, vojvodina E 92, 237 Ferdinand Modena, grof Giorgio, kanonik v Čedadu E 295 Moravško ( Maraitscher), območje okoli Moravč E 334 Modena, vojvoda Ercole III. Rinaldo, der junge E 494 Moravska ( Mahren, Mähren), dežela (CZ) U 18, 73 / E 45, 50, 91, 116, Modena, vojvoda Francesco Maria III., der alte E 81, 157, 295, 494 121, 128, 155, 173, 179, 220, 258, 347, 399, 460, 523, 579, 691, 695, Modershaim ( Modershaim, Madershaim, Madersohn, Maderson), pl. 726 Modershaim, Ana, klarisa, opatinja v Ljubljani E 299 Mordax zum Portendorf ( Mordax, Mordaxt), baroni Modershaim, Marija Karolina E 177 Mordax zum Portendorf, Ernest Jožef Aleksander, z Impoljcem sin Modershaim, Peter Maksimilijan, župnik v Šmartinu pri Kranju E 177, Ferdinanda Ernesta E 134, 172, 177, 178, 206, 212, 213, 250, 344, 682, 713 415, 416, 452, 462, 469, 478, 484, 490, 503 Modestus ( Modestus, Modesti), pl. Valentin, dr., odvetnik v Ljubljani U Mordax zum Portendorf, Franc Anton, z Boštanja, bratranec Ernesta Jožefa 108 / E 146, 178, 179, 181, 189, 194, 195, 203, 212, 228, 247, 249, E 689, 774 250, 264, 278, 284, 292, 313, 320, 322, 328, 345, 357, 358, 362, 365, Mordax zum Portendorf, Jožef ( Sepperle), sin Ernesta Jožefa E 683–689 387, 389, 392–394, 398, 400, 408, 414, 424, 432, 437, 454, 470, 505, Mordax zum Portendorf, Marija Cecilija, roj. Hallerstein, žena Ernesta 531, 539, 555, 644, 668, 672, 703, 704, 706, 710–713, 716, 742 Jožefa, sestra Vajkarda in Helene Hallerstein E 177–179, 222, 223, Modruš ( Modrussa), kraj pri Ogulinu (HR) E 355, 816 344, 415, 452, 478, 480, 555, 577–580, 645–649, 665, 683–689 Moebus, N., kirurg na Dunaju (A) E 40 Mordax zum Portendorf, Terezija ( Thereßl), hči Ernesta Jožefa E 683–689 Mogainer, Urban, čevljar v Ljubljani E 192 Morea → Peloponez Möhr ( Möhr, Mähr), Friedrich ali Johann, jezuit na Dunaju (A) in v Morelli pl. Schönfeld ( Morelli, Morell) Ljubljani E 259, 263, 274 Morelli pl. Schönfeld, Ellena E 82 Mohr ( Mohr, Mor), Marko, upravitelj jezuitskega gospostva Pleterje E 662, Morelli pl. Schönfeld, Giacomo Carlo, der junge, deželni svetnik v Gorici 663, 751, 759, 802 (I) E 477, 521, 799 Mohr, N., iz Nove Fundlandije (Kanada) E 48 Morelli pl. Schönfeld, Leopold, jezuit na Dunaju (A) E 383 Moisé, Peter, frančiškan, gvardijan na Sveti Gori pri Gorici E 81 Morelli pl. Schönfeld, Peter Anton, blagajnik v Gradiški (I) E 82, 148, 512 Mokrice ( Mockriz), grad na Dolenjskem E 753 Moro, N., duhovnik in učitelj v San Vito al Tagliamento (Furlanija, I) E Molck → Moltke 186 Moldavija ( Moldau), kneževina E 102, 103 Morosina, »otok« ( insula) na območju izliva reke Soče (Gradiška, I) E 309 Moline → Bey denen Mühlen Moschau → Ma’štov Molitoris ( Molidoris), Urban Franz, z Dunaja (A), kancler viteškega reda Moschina → Možina Zlatega runa E 102 Möschnach → Mošnje Mollart ( Molard), grof Johann Nepomuk Ernst (?), der junge, z Dunaja Moscon, baroni E 648 (A) E 93 Moscon, Franc Anton, deželnostanovski vojaški komisar v Ljubljani U 109 Möllersdorf ( Mehllerstorff), vas pri Traiskirchnu pri Dunaju (A) E 131 / E 176, 259, 274, 422, 423, 486, 577, 579, 580, 583, 604, 609 Molodein → Philipi Moscon, Frančiška Terezija, roj. Roden pl. Hirzenau, žena Franca Antona E Moltke ( Molck), baroni 184, 262, 422, 423, 486, 578, 579 Moltke Franz, poročnik, stotnik E 315, 317, 384, 385 Moscon, Jožefa, roj. Röringer pl. Rörenberg E 469, 690 Moltke, Maria Philippine, generalova hči E 103 Moscon, N., Frl. E 465 Moltke, Philipp Ludwig, general-feldmaršal E 103, 166 Moscon, Wolfgang Vajkard, pokojni sin Franca Antona E 578 Moltke, avstrijski pehotni regiment št. 13 E 299, 305, 306, 320, 325, Moser, Johan Martin, upravitelj zemljiškega gospostva Senožeče E 743 367–369, 350, 392, 403, 421, 427, 432, 469, 474, 535, 737, 753 Moser, Matevž Baltazar, deželnostanovski trobentač v Ljubljani E 136, 145, Monaldi, Francesco Agostino, dr. teologije, kanonik na Reki (HR) E 162, 688, 731, 732 193–196, 198 Mosina → Možina Monari, pl. Neufeld Moskva ( Moscau) v Rusiji Monari, pl. Neufeld, Anton, duhovnik in ekonom pri Johannu Seifridu Moskva, dežela E 339 Herbersteinu v Ljubljani, brat Giovannija Battiste E 472, 484, 649, Moskva, mesto U 24, 79 / E 130, 271 730, 757 Mossa → Moš Monari, pl. Neufeld, Giovanni Battista, mitninski prejemnik v Ogleju (I), Mossam, N., jezuit, magister na Dunaju (A) E 540 150 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Moš ( Mossa), vas zahodno od Gorice (I) E 84, 361 jane E 415 Mošenik ( Muschenik), potok v Zasavju E 235 Naglič ( Naglitsch), Leonhard, meščan v Kranju E 829 Mošnje ( Meschnah, Möschnach) pri Radovljici Namias, Giacinto, Jud iz Trsta (I) E 62, 64, 65, 67 Mošnje, vas E 690, 777 Namur, mesto v Avstrijski Nizozemski E 3, 162 Mošnje, župnija E 693, 722 → tudi Erlach Tomaž Nandl, Nändl → Klee Marija Ana Motta di Livenza ( Motta), vas zahodno od Portogruara (Benečija, I) E 14 Nane Donà, vitez N., iz Benetk E 309 Motter, August Christian Martin, spodnjeavstrijski manufakturni nadzor- Nanerle → Raigersfeld Marija Ana nik E 586, 587, 592 Napoleon Bonaparte, francoski cesar U 33, 87 Mozanella, rečica pri Cervignanu (Furlanija, I) E 69 Nart Savski ( Nard), kraj in pristanišče na Savi, vzhodno od Zagreba (HR) Možina ( Moschina, Mosina), samotna kmetija zahodno od Vrhnike E 135 E 333, 551 Mrak ( Mrack), Jakob, pokojni podprejemnik v Ljubljani E 745 Nastran, Nästran → Muhovec Matevž Mrazin, kraj zahodno od Zagreba (HR) E 368 Natali, grof Petrus, iz Dubrovnika (HR) E 271 Muchoviz, Müchoviz, Muchouka → Muhovec Natischa → Nadiža Muckenberg, baroni Navetschan ( Nauetschan), Sophia (?), z Dunaja (A), žena fabrikanta Muckenberg, Anton, podporočnik, poročnik E 610, 628 Giovannija Micheleja E 91 Muckenberg, Johann Nepomuk, stotnik-poročnik, stotnik E 443, 629 Neapelj ( Neapel, Neapl, Naples), prestolnica sicilsko-neapeljskega kraljestva Muehr → Mura (I) E 5–9, 160, 258, 322, 353, 430, 441, 482, 549, 679, 786, 790 Muggia ( Muja), pristaniško mesto pri Trstu (slov. Milje) E 66 Neapelj-Sicilija ( Sicilien), kraljevina E 232 Mühlbacher → Millbacher Neapelj-Sicilija, dvor E 321 Mühlburg ( Mühlburg, Muhlburg, Mülburg, Michlburg, Michelburg, Neapelj-Sicilija, don Karel V. (Sicilski), VII. (Neapeljski) E 160, 441 Mihlburg), pl. Neapelj-Sicilija, Marija Amalija, žena Karla V. (VII) E 392, 410, 411, 430 Mühlburg, Anton Joseph, vojni komisar, svetnik deželnih Reprezentanc v Neckar ( Necker), reka v zahodni Nemčiji E 306 → tudi Rottenburg am Ljubljani in Celovcu (A) E 261, 263, 266, 271, 273–275, 277, 282, Neckar 285, 288, 290, 294, 295, 300–302, 313, 315, 317, 324, 325, 335, 342, Neckermann, Johann, navigacijski nadzornik na Savi v župniji Šmartno pri 346, 349, 355, 357, 361, 362, 366, 370–373, 375–377, 381, 388, 389, Litiji E 806 400, 401, 403, 404, 410, 414, 416, 419, 421, 422, 425, 428, 476, 525, Nefzern, baron Jakob Benedict, svetnik Direktorija in publicis et cameralibus 678 na Dunaju (A) E 551 Mühlburg, Josepha, Antonova žena E 301, 422, 424, 428 Negri grof Orsera, Casparo, iz Benetk, škof v Poreču (Istra, HR) E 305 Muhovec ( Muchouka), Mina, dojilja pri Raigersfeldu E 744 Nemčija ( Teütschland, Römisches Reich, Reich, Germany) U 46, 72 / E 7, 74, Muhovec ( Muchoviz, Müchoviz), Matevž (vulgo Nastran), kamnosek v 49, 97, 104, 116, 271, 311, 312, 346, 811 Otočah pri Radovljici E 293, 306, 329, 348, 424, 433 Německý Brod ( Teütschbrod), mesto na vzhodnem Češkem (Havličkův Muja → Muggia Brod) E 627 Mulen, Johannes, pisatelj U 45 Nemizhoffen ( Nemizhoffen, Nemezhoffen, Nemezhoff, Nemezhof), pl. E 208, Mulič ( Mulich, Mullitsch) 246, 331, 458, 486, 597, 642, 651, 680, 728, 745, 746 Mulič, Frančiška Felicita (?), hči Marije Uršule, dominikanka v Velesovem Nemizhofen, Marija Johana Ksaverija, roj. Zergollern, žena Janeza Krstnika E 313 E 172, 224, 226, 228, 316, 318, 450, 451, 476, 477, 481, 495, 490, Mulič, Jurij, jezuit v Zagrebu (HR) E 139 509, 521, 536, 540, 567, 569, 573, 580, 584, 588, 683, 687, 690, 770 Mulič, Marija Uršula, vdova, roj. Križaj E 313 Nemizhoffen, Franc Anton (Franzl), der junge sin Franca Ksaverja E 226, Müller, Giacomo, trgovec v Trstu (I) E 59, 62, 64, 66, 67, 218 238, 270, 300, 310, 415, 477, 481, 493, 502, 515, 519, 528, 531, 536, Müllner, Alfons, zgodovinar U 48 540, 568, 584, 690, 730 Mülzer, Margareta, iz Krakova pri Ljubljani E 724 Nemizhoffen, Franc Ksaver, mittlerer, z Vipavskega Križa (Sv. Križ) E 193, München, prestonica Bavarske (D) E 3, 7, 372, 726 226, 343, 346 Munckendorf, Munkendorff, Münckendorf, Münckendorff → Mekinje Nemizhoffen, Jakob Janez, der alte, brat Franca Ksaverja in Janeza Krstnika Mune, vas v Čičariji (HR) E 619 E 414, 477, 498 Mura ( Muehr), reka na Štajerskem (A, SLO) E 98 Nemizhoffen, Janez Krstnik, glavni rudarski sodnik, ekspeditor in svetnik Murano, naselje na otočku pri Benetkah (I) E 390 Reprezentance v Ljubljani U 107 / E 113, 131, 136, 139, 141, 145, Mürzhofen ( Merzhoffen), vas pri Kapfenbergu na Štajerskem (A) E 54, 88, 163, 167, 171, 172, 179–181, 183, 189, 191, 195, 197–200, 203, 204, 131, 147 206, 208–212, 215–219, 221–228, 230, 232, 238, 240, 241, 243, 245, Mürzzuschlag ( Meerzuschlag, Merzuschlag), mesto na Gornjem Štajerskem 248, 249, 251–259, 261–264, 266, 267, 269–272, 274–279, 281, 283, (A) E 54, 88, 131, 147 285–287, 289, 291, 292, 294, 297, 298, 305, 308, 310–314, 317, Muscettola ( Muschetula), grof Giuseppe vojvoda Spezzano, iz Neaplja (I) 318, 321, 329, 335, 336, 341–343, 346, 351–353, 358, 359, 361, 362, E 100 364–366, 369, 371–374, 376–379, 382–384, 386–388, 391, 393, 396, Muschenik → Mošenik 398, 402, 404, 408, 412, 414, 419–421, 423, 424, 427, 428, 432, Muschl, Anton Jožef, župnik v Sori E 735 → Sora 434, 435, 437–440, 442, 446, 448, 455–457, 459–462, 470, 471, 473, Musoco, N., pater, misijonar v Gorici (I) E 79 478, 480, 481, 484, 485, 487–492, 495, 498–500, 502, 512, 515–517, Mussich, Giovanni, ladjar na Reki (HR) E 333 519–521, 526–528, 530–534, 536, 540, 541, 548, 552, 556, 557, 569, Mussolini, kraj blizu Lepantskega zaliva E 333 572–574, 576, 580, 584, 588, 590, 593, 596, 598, 600, 606, 608, 612, Mygind, pl. Franz Paul, svetnik in tajnik Univerzalne Bankalitete na Du-616, 621, 625, 626, 628, 632–634, 642, 643, 653, 654, 656, 658, 660, naju (A) E 55 663, 664, 666, 667, 670, 672, 674, 676, 678–680, 688, 689, 697, 701, 702, 705, 710, 711, 714–716, 719, 722, 728, 742, 746, 749, 752, 760, 770, 781, 785, 788–790, 796, 808, 809 N Nemizhoffen, Marija Ana ( Mariandl), hči Franca Ksaverja E 690 Na Logu → Log pri Brezovici Nemizhoffen, Marija Ana, roj. Rasp, žena Franca Ksaverja, vdova E 192, Na Lozitschi → Ločica 343, 363, 365, 409, 413, 414, 472, 474, 624, 685, 690 Na Toplize → Toplice pri Zagorju ob Savi Nemizhoffen, Vincenc Ferrer, sin Franca Ksaverja E 800, 801 Na Vehaschu, Na Vecaschu → Veharše Neoacquista → Ilirik Na Velikem Verhu → Veliki Vrh Nerfort, N., stotnik E 362, 389 Nabrežina ( Labresina), vas pri Trstu (I) E 17 Nerva Trajanus, rimski cesar E 462 Nad Pisda → Mitale Nesselrode ( Nesselrodt), grofica Maria Josepha, roj. Auersperg, vdova E Nádasdy ( Naydasdy), avstrijski huzarski regiment št. 2 (11) E 306 405, 622 Nadiža ( Natischa), reka na Goriškem E 71 Nesstelthall → Koprivnik Nagelhaim, pl. Marija Frančiška Terezija, roj. Aichelburg, vdova iz Ljubl-Netherlands → Nizozemska | 151 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Neu Marcktl, Neu Marcktel, Neu Märcktl, Neumarcktl, Neümarcktl, tudi Prevodnik Tomaž Neümarckl → Tržič na Gorenjskem Novaco → Novaki Pazinski Neü Winckl → Novi Kot Novak ( Novack), Jožef, dr. fizik v Ljubljani E 710 Neuberg, pl. N., komerčni uradnik na Dunaju (A) E 28 Novak ( Novack), N., podložnik zemljiškega gospostva Prem E 248 Neüdegg, Neüdeg → Mirna Novak ( Novack, Novakischen), pl. Neudorff → Wiener Neudorf Novak, Andrej, revizijski knjigovodja Bankalne administracije in Neuhaus ( Neuhaus, Neuhauß, Neühauß), baroni in grofje U 51, 95, 109 Reprezentance v Ljubljani U 107 / E 206, 217, 224, 225, 227, 243, Neuhaus, Ana Katarina, baronica, roj. Valvasor, žena in vdova Vida Jožefa E 252, 256, 262, 312, 315, 321, 322, 324, 376, 379, 390, 401, 403, 424, 719, 786, 811, 813 428, 430, 434, 438, 453, 479, 481, 485, 489, 490, 493, 505, 537, 585, Neuhaus, Felicita, grofica, roj. Orzon, Leonardova žena E 75, 82 597, 604, 627, 746 Neuhaus, Janez Gašper ( Gasparo), grof, prisednik Deželnega sodišča v Novak, Franc de Paula, višji mitninski prejemnik v Ljubljani E 709, 730, Gorici, sin Nikolaja Antona (I) E 409 746 Neuhaus, Janez Jožef Ferdinand, baron, dr. teol., kanonik v Ljubljani E Novak, Janez Jurij, dr., odvetnik v Ljubljani E 265, 294, 382, 391, 394, 140, 305, 728 517, 545, 571, 597, 626, 669, 682, 693, 699, 701, 703, 705, 712, 713, Neuhaus, Leonard, grof, iz Gorice (I), dvorni svetnik, sin Nikolaja Antona 723, 728, 792 E 75, 76, 82 Novak, Jožef, kandidat za praporščaka, sin Franca de Paula E 730 Neuhaus, Marija Felicita, baronica, por. Lichtenberg, hči Vida Jožefa E 509 Novaki Pazinski ( Novaco), vas v Istri (HR) E 304 Neuhaus, Vid Jožef, baron E 139 Novaretto ( Novarete), kraj v Piemontu (I) E 157 Neunkirchen ( Neukirch, Neukirchen), mesto pri Dunajskem Novem mestu Novelli, grofje E 54, 88, 131, 147, 170 Novelli, Baldo Antonio, iz San Giorgio di Nogaro (Furlanija, I) E 69, 70, Neüstadtl, Neüstädl → Novo mesto 200, 296, 491, 492, 502, 503, 511 Neüstein, Neu Stain → Impoljca Novelli, Domenico Maria, Baldov sin E 70 Neydorff → Wiener Neudorf Novelli, N., Baldov brat E 200 Neyß → Nysa Novi Grad na Krasu ( Castell Novo, Castell Novo, Castell Nuovo, Castel Neystadt → Dunajsko Novo mesto Nuovo, Castelnuovo), zemljiško gospostvo E 163, 417, 431, 433, 669 Nica ( Nice), mesto in pristanišče na Azurni obali (F) E 256 Novi Grad v Peščeniku ( Weixlbach), grad pri Višnji gori E 710 Nicoletti, pl. Novi Kot ( Neü Winckl), vas na Kočevskem E 356 Nicoletti, Janez Jožef, upravitelj kobilarne v Lipici E 59, 87, 185, 262 Novi Vinodolski ( Novi), mesto pri Crikvenici (HR) E 52, 462 Nicoletti, Karel Ferdinand, der junge E 387, 388, 666 Novo mesto ( Neüstadtl, Neüstädl, Rudolphswerth), mesto na Dolenjskem E Nieder Osterreich → Avstrija Spodnja 258, 292, 296, 313, 344, 338, 350, 352, 364, 367, 368, 379, 382, 405, Niederbacher, Joseph Niklas, kontrolor Bankalne administracije, 414, 443, 457, 459–461, 479, 499, 519, 533, 546, 552, 570, 577, 606, Raigersfeldov tajnik v Ljubljani U 107 / E 303, 305, 389, 392, 396, 610, 611, 618, 624, 626, 631, 638, 652, 653, 659, 661, 662, 671, 707, 397, 425, 429, 455, 481, 493, 534, 537, 554, 611, 654, 659, 700, 719 723, 741, 742, 748, 750, 757, 758, 776, 790, 795, 800, 827 Niederdorf ( Niederdorff), kraj pri Innichenu (Južna Tirolska, I) E 116 Novo mesto, frančiškanska šola E 312, 457, 707 Niederkorn, N., frančiškan, vojaški kurat E 695 Novo mesto, mestni sodnik → Polc Franc Ignacij Niederland, Niederlande → Avstrijska Nizozemska Novo mesto, prošt → Erberg Anton Gothard Nierenberger → Nürnberger Nugent de Valdisotto ( Valdisatto, Valdisott, Valdisot, Valedisotto), grof Nierlich, pl. Michael (?) E 33, 34, 91, 98, 101, 107, 116, 126, 149, 150, 166 Nierlich, N., »vladni kancler« v Šleziji E 724 Nure ( Nura), reka pri Piacenzi (Lombardija, I) E 157 Nierlich, N., roj. Rottenburg E 724 Nürnberg ( Nüremberg, Nürenberg, Nieremberg), mesto (D) E 3, 123, 682, Nieuport, pristanišče v Avstrijski Nizozemski E 3, 128 685 Nigraise, otok ob obali Burme (Mjanmar) E 89 Nürnberger ( Nierenberger), Anton, mestni sodnik v Višnji gori E 201, 203 Nikel Nussdorf ( Nusßdorff), vas pri Dunaju (A) E 19, 20 Nikel, Anton, papirničar v Žužemberku U 42 / E 133, 174 Nussdorfer ( Nusßdorffer), Ferdinand, jezuitski novic na Dunaju (A) E 316 Nikel, Dizma, papirničar v Žužemberku, Niklov sin U 42 Nuvolone ( Nuvolone, Nuvollone, Nouvolone), Christoforo, kapitan iz San Nikolaj ( Nicoley), Jožef, z Jesenic E 545 Rema v Liguriji (I) E 195, 204, 256, 297, 299 Nil ( Nilo, Nillo), reka v Afriki E 255, 256, 558 Nysa ( Neyß), mesto v Zgornji Šleziji (PL) E 724 Nimptsch, grof Christoph Ferdinand E 45, 117 Niš ( Nissa), mesto v Srbiji E 63 Nitolinsky, N., z Dunaja E 147 O Nitsch, Joseph, jezuit, rektor v Ljubljani E 460 Ober Alben → Planina Nizozemska (Netherlands) U 13, 69 Ober Crain, Ober Crein → Gorenjska Noč ( Notsch), Valentin, iz Tržiča E 323 Ober Grasß → Trava Nogaro ( Nogaro), vas južno od San Giorgia di Nogaro (Furlanija, I) E 68, Ober Leskoviz → Zgornji Leskovec 69 Ober Möttnig → Zgornji Motnik Nogarona ( Nogarona, Nogarina), Dionisio, podjetnik v Trstu (I) E 41, 45, Ober Oesterreich, Ober Östereich, Ober Osterreich → Avstrija, Gornja 116 Ober Perau → Zgornje Perovo Noghero, N., poročnik E 86 Ober Schiscka, Ober Schischka → Šiška Zgornja Nord, Janez Jurij, mestni sindik/pisar v Kranju E 610 Oberbeck, N., proviantni uradnik v Ljubljani E 794 Norden, Frederik Ludvig, inženir in risar v službi grofa Roux d‘Esnevala Oberburg → Gornji Grad E 255 Oberburg bey H. (St.) Xaveri → Radmirje Nostitz ( Nostiz), grofje Oberburg, baroni Nostitz, Franz Wenzel, iz Prage (?) E 405 Oberburg, Franc Ksaver, der junge, kadet v dunajski kadetnici (A), sin Nostitz, Maria Anna, roj. Fuchs E 119, 120, 122 Jožefe Antonije E 554 Nostitz, Maria Johanna (?), vdova E 151 Oberburg, Jožefa Antonija, roj. Lazarini, žena Antona z Zemona E 394 Notranjska ( Iner Crain, Inner Crain, Inner Carniola), deželna četrt na Oberer pl. Oberland ( Oberer), Johann Caspar, s Sedmograškega, tajnik pri Kranjskem U 10, 25, 26, 79, 80 / E 296, 379, 413, 642, 659, 707, Raigersfeldu, kanclist v Ljubljani E 417, 467, 502, 513, 546, 562, 723, 783, 821 564, 566, 567, 569, 570, 574, 575, 579, 581, 583–585, 588, 589, 591, Nova Fundlandija ( Terre Neuve), otok ob Labradorju (Kanada) E 48 → 593, 595, 597, 598, 600, 602–607, 610, 616, 618, 619, 621–623, 626, Mohr 627, 632–635, 637, 640, 642, 643, 647 Nova Vas ( Villa Nova), pri Belaju v Istri (HR) E 304 Obergorjach, Ober Gerjach, Ober Gayrach, Ober Girjach → Zgornje Gorje Nova vas na Blokah ( Oblack), župnija E 462, 500, 501, 468, 618, 659 → Oberlaybach, Ober Laybach → Vrhnika 152 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Oberstein → Zgornji Kamnik Onek ( Hocheneg), vas na Kočevskem E 356 Obersteiner, Gernot Peter, zgodovinar U 50 Ontagnano, vas pri Palmanovi (Furlanija, I) E 14 Obersteiner, Sebastijan, trgovec, prisednik Merkantilnega sodišča v Ljubl-Opčine ( Obchena ), vas nad Trstom (I) E 17 jani E 485 Oplenič ( Oplenitsch), Adam Henrik, der alte, dr., pravnik v Ljubljani E 249 Oblack → Nova vas na Blokah Oppersdorf ( Opperstorf, Oppertorff, Opperstorff), grofje E 52, 130, 167 Oblak pl. Wolkensperg ( Oblack von Wolckensperg, Wolckensperg, Oppersdorf, Anna Theresia E 91, 100 → tudi Troyer pl. Troyenstein Anna Wolkensperg, Oblack, Oblag), baroni U 108 Theresia Oblak pl. Wolkensperg, Franc Anton, der alte, s Puštala E 132, 133, 143, Oppersdorf, Helene Eleonore, roj. Krawar-Tworkau E 27, 37, 38, 52, 54, 173, 175, 176, 226, 235, 400, 447, 480, 508, 511, 519, 544, 666, 556, 100, 103, 152 570, 587, 606, 632, 633 Oppersdorf, Johann Rudolf E 27, 40, 49, 50, 54, 91, 96, 100, 104, 105, Oblak pl. Wolkensperg, Franc Rudolf, der junge, sin Franca Antona, svetnik 112, 152 Deželnega sodišča v Ljubljani E 92, 137, 182, 186, 213, 225, 277, Orbitello ( Orbitello), mesto v Toskani (I) E 18 290, 291, 336–338, 397, 405, 412, 413, 447, 461, 466, 472, 485, 498, Orebich, Anton E 114, 115 507, 609, 632, 650 O‘Reilly ( Oreli, Orelli), pl. Oblak pl. Wolkensperg, Janez Anton, brat Franca Antona, iz Puštala E 400, O‘Reilly, Jacob, nadporočnik E 270, 272, 273 447 O‘Reilly, Marija Suzana, roj. Widerkhern, Jacobova žena E 272 → tudi Oblak pl. Wolkensperg, Marija Suzana, roj. Schweiger pl. Lerchenfeld, Widerkhern Marija Suzana žena Franca Antona E 143, 144, 302, 345 Orlando, pl. Oblak pl. Wolkensperg, Marija Viktorija ( Victorl), roj. Thurn-Valsassina, Orlando, Antonio Giacomo (Jacobo), trgovec in uradnik Orientalne družbe žena Franca Rudolfa E 498 na Reki (HR) E 4–7 Obračer, Franc Serafin, mestni sodnik v Krškem E 462, 488 Orlando, Francesco Xaverio, jezuit na Dunaju (A) E 434 Obrern → Gorenje Orlando, Franz Xaver, sodnik in uradnik tržaške Intendance na Reki (HR) Obreza ( Obresa) E 296, 297 Obreza, Franc Hieronim, dr., zdravnik v Ljubljani U 8 / E 314, 678 d‘Ormea-Roasio ( Ormea), markiz Carlo Vinzenzo Ferrero, minister v Obreza, Anton, kaplan v Spodnji Idriji E 135 Piemontu (I) E 115 Ocizla ( Otsisla), soseska ( Comun) pri Kozini E 268 Orsera → Vrsar, Negri Casparo Ockerschnick, pl. N., vdova, na Dunaju (?) E 166 Orsi, Kajetan, jezuit, rektor v Gorici (I) E 342 Ödenburg → Sopron Orsini grofje Rosenberg ( Rosenberg) Odolina ( Dolina), zemljiško gospostvo pri Materiji E 541, 779 Orsini grof Rosenberg, Philipp Joseph, s Koroške, politik, gospodarski O‘Donell ( O‘Danel), grof Karl, polkovnik E 427 teoretik U 14, 70 / E 167, 234 O‘Doud ( O‘Doud, O‘Doude, O‘Dout, Odout, O‘Dowd), pl. Theodor, po-Orsini grof Rosenberg, Vinzenz Ferrer, der junge, sin Philippa Josepha E 95 ročnik, nadporočnik, stotnik E 443, 512, 531, 533, 539, 541, 557, Orşova ( Orsova), otok ( Insul) na Donavi (RO) E 550 563, 565, 568, 569, 573, 577, 582–584, 587, 590, 597, 598, 601, 603, Ortenburg, grofje na Koroškem E 310 606, 609, 612, 623, 625–627, 629, 607 Orth → Konca vas Oedt ( Oedt, Öed, Oed, Oedischen), grofje E 90 Ortnek ( Orteneg), zemljiško gospostvo na Kočevskem E 776 Oedt, Johann Christoph Heinrich, avstrijski vicekancler E 114, 115, 130, Orzon ( Orzon, Orzonischen), grofje E 181, 205 147, 148, 170, 261 Orzon, Antonio E 83 Oeffelbauer, Partenius, frančiškan in nabožni pisec na Dunaju (A) E 41 Orzon, Felicita, por. Neuhaus E 75, 82 Oglej ( Aquilea, Aquileja, Aquileischen, Aquileia) v Furlaniji (I) Orzon, Henrik Janez, deželni vicedom v Ljubljani U 21, 76 / E 91, 125, Oglej, mesto U 20, 37, 75, 80, 90 / E 15, 67, 68, 70, 71, 74, 75, 77, 79, 132–134, 139, 141, 142, 144, 171, 172, 175–177, 179, 180, 185, 188, 81, 83, 85, 89, 92, 164, 195, 213, 240, 244, 286, 291, 321, 322, 325, 190, 193, 196, 197, 205, 256, 281, 282, 285, 286, 291, 298, 366 365, 368, 369, 374, 384, 387, 388, 431, 437, 439, 440, 782 Orzon, Marija Cecilija, por. Gallenberg → Gallenberg Marija Cecilija Oglej, akvadukt ( aquæ ductus) E 74 Orzon, Marija Jožefa, roj. Zollner pl. Marsenberg, žena Henrika Janeza E Oglej, kapitelj E 71–74, 309, 439 87, 142, 171, 172, 174, 177, 179, 181, 184, 186, 187, 195, 198, 205, Oglej, kapiteljska župnija E 71–74 212, 213, 215, 216, 813 Oglej, mestna župnija E 71, 73, 74 Orzon, Marija Konstanca U 109 Oglej, mestno obzidje ( altrömische Maur) E 74 Osal → Ozalj Oglej, Padoana, fiumera E 71 Osellin, N., vdova, iz Ljubljane ali Reke (HR) E 307 Oglej, patriarhat E 309 Osiach, Ossiach → Osoje Oglej, sv. Anton, polja pri cerkvi E 368 Osijek ( Esseck, Esseg), mesto v Slavoniji (HR) E 139, 262 Oglej, sv. Benedikt, samostan E 72 Osilnica ( Ossivniz), vas in župnija ob Kolpi E 206, 356 → tudi Mihič Franc Oglej, sv. Hermagora in Fortunat, stolnica E 71 Andrej Oglej, sv. Janez Evangelist, župnijska cerkev E 71 Osilnica, Rožnovenska kapela E 356 Oglej, sv. Štefan, cerkev pred mestom E 74 Osilnica, župnijska cerkev sv. Petra E 356 Oglej, špital E 74 Osmez, Anton Matthäus, dr., odvetnik v Gradcu (A) E 179 Oglej, špitalska vrata E 71 Osoje ( Osiach, Ossiach), benediktinski samostan na Koroškem (A) E 525 Oglej, viceglavar → Baronio pl. Rosenthall Franz Joseph Osoje, prelat → Roman Zusner Oglej, župnija → Cuciati Antonio Ostein, grofje E 121 Ogrska ( Hungarn, Ungarn, Vngarn, Hungary), kraljevina U 13, 15, 20, 69, Ostende, pristanišče v Avstrijski Nizozemski E 3, 51, 128, 162, 335, 592 70, 74 / E 38, 48, 63, 75, 163, 244, 307, 332, 376, 790, 791, 811, Osterberg ( Alt Osterberg), grad pri Dolu E 234 815 Österreich → Avstrija, Avstrija Gornja, Spodnja, Prednja, Nižja, Notranja, Ogulin, mesto v Hrvaški vojni krajini (HR) E 92 Nizozemska O‘Kelly of Gallagh ( O‘Kelli), grof Wilhelm, generalmajor E 427 Österreicher (Österreicher, Osterreicher), Wolfgang Friedrich Pandolfo, Olbersdorf, mesto v Šleziji (Saška, D) E 760 trgovec v Trstu (I) E 57–59, 63, 67, 76, 86, 89, 122, 137, 187, 209, Olomouc ( Olmuz, Olmüz), mesto na Moravskem (CZ) E 44, 101, 353, 227, 275, 282, 282, 295, 359, 363, 365, 369, 397, 545, 575, 589, 653, 541, 662, 720 654, 659, 660, 671, 708, 715, 717, 797, 819, 829 Olomouc, stolni kapitelj E 99 Ost-Indien → Indija Vzhodna Olomouc, škof → Troyer pl. Troyenstein Ferdinand Julius Otočac ( Ottotschaz), naselje v Liki (HR) E 645, 753 Oman, Matevž (?), iz Zapuž pri Radovljici E 683 Otočac, avstrijski krajišniški pehotni regiment št. 61 E 765 Oman, trgovci v Kranju E 342 Otoče ( Ottocka, Ottok, Tozze), vas pri Radovljici E 228, 290, 433 Oman, Nikolaj, iz Kranja E 695 Otočec ( Wördl, Wordl, Wärdl, Werdl), grad in zemljiško gospostvo na L‘Omelina → Lomelina Dolenjskem E 433, 487, 593, 635, 636, 683, 744, 774, 814, 827 | 153 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Otočec, mitnica E 432 Papler, Justo Filippo, kanonik, dekan v Trstu (I) E 59 Ottocar → Traungau Otokar Pappelardo y Castro ( Papalardo), Ignatio, general E 47, 90, 92, 110, 127, Otsisla → Ocizla 154 Otto pl. Ottheimb ( Otto, Ottischen), baroni E 210 Paradeiser ( Paradeiser, Paradaiser, Paradeyser), grofje Otto pl. Ottheimb, Jakob Krištof Janez, kanonik v Ljubljani E 180, 229, Paradeiser, Ernest Engelbert, s Hmeljnika. sin Janeza Lovrenca E 417 430 Paradeiser, Franc, sin Janeza Adolfa Hanibala, kadet v polku E 418 Otto pl. Ottheimb, Janez Jožef, zakupnik zemljiškega gospostva Ig E 174, Paradeiser, Lovrenc Kajetan, sin Maksimilijana Rudolfa, kandidat za kadeta 175, 210, 215, 413, 423 na Dunaju E 674 Otto pl. Ottheimb, Marija Ana, roj. Raab, žena Janeza Jožefa, vdova E 176, Paradeiser, Maksimilijan Rudolf Kajetan, z Neuhofa pri Novem mestu in 178, 192, 229, 299, 424, 692, 719, 813 Gracarjevega turna E 577 Otto pl. Rosenbüchel ( Otto von Rosenbüchel) Paradeiser, Marija Alojzija Ana, roj. Valvasor, žena Ernesta Engelberta E Otto pl. Rosenbüchel, Krištof, mož Sibile E 686, 707, 797 180 Otto pl. Rosenbüchel, Sibila, roj. Schwab-Lichtenberg, žena Krištofa E 686 Paradeiser, Marija Ksaverija Katarina, roj. Dienersperg, 2. žena Oxford ( Oxfort), mesto v jugovzhodni Angliji (GB) E 3 Maksimilijana Rudolfa, 2. poročena Erberg E 461, 577, 665 Ozalj ( Osal, Ozail), kraj v zaledju Bakarja (HR) E 408 Paradeiser, Marija Terezija, roj. Petazzi, sestra Benvenuta Petazzija, žena Ozalj, zemljiško gospostvo E 225, 328, 354 Janeza Adolfa Hanibala s Poganic E 334 Paradeiser, Peter Jožef, sin Maksimilijana Rudolfa, kandidat za kadeta na Dunaju E 674 P Paradiso Pace pl. Friedensberg ( Pace), grof Karl Maria, iz Gorice (I) E 683 Paradiso, Franz Xaver, župnik v Dolu pri Ljubljani E 238, 250, 323, 337, Pachta, grof Franz Joseph, svetnik češke Reprezentance v Pragi (CZ) E 261 349, 357, 390, 402, 468, 530, 592, 617 Pack → Šmartno ob Paki Paradiso, Justo, dr., iz Trsta (I) E 545 Packisch pl. Festenberg ( Packesch, Paketsch) U 107 Paragvaj ( Paraguay), »jezuitska država« v Južni Ameriki E 13, 149 Packisch pl. Festenberg, Henrik Aleksander E 144 Parcar ( Parcar, Parca, Parker), Francesco, dvorni kaplan, mansionar v Packisch pl. Festenberg, Marija Ana E 229, 579 Gorici (I) E 429, 435, 440 Pad ( Pò, Poo), reka v severni Italiji E 18, 157, 328 Parenzo → Poreč Padova ( Padua), mesto v Benečiji (I) U 36, 90 / E 4, 14, 81, 196, 200, 741, Parhamer, Ignaz, jezuit, dvorni spovednik na Dunaju (A) E 814 748, 773 Pariz ( Paris), prestolnica kraljevine Francije E 3, 126, 129, 311, 342, 385, Padovansko ( Paduanischen), območje Pada v Benečiji (I) E 66 446, 592, 593, 620, 622, 646, 786, 799 Paduani, Carlo, duhovnik E 49, 50 Parma, mesto in vojvodina v severni Italiji E 95, 237, 809 Pag ( Pago), otok v Kvarnerju (HR) E 333, 282, 428 Partenius → Oeffelbauer Pagliani, pl. Donatus, stotnik E 346 Partenstein → Bartenstein Paglovec ( Pagloviz), Franc Mihael, vikar v Šmartnu v Tuhinju E 585 Pasconi, Feredico Lorenzo, zgodovinar, frančiškan Gasparo na Sveti Gori Pahner, pl. Anton Joseph (?), dr., iz Gradca (A) E 30 pri Gorici E 194 Paicard → Weikhard Ignaz Pasqualato, Roco, kanonik v Trstu (I) E 59, 362, 587 Paillet, Pallet, Palliet → Baillet Päss → Paz Paim → Beym Passara Palaviz, Joseph (?), iz Gorice (I) E 75 Passara, Michelle, kapitan v Trstu (I) E 350 Palermo, mesto in pristanišče na Siciliji (I) E 5, 6, 9, 190 Passara, N., duhovnik na Dunaju (A) E 151 Palestina, princ N., maronit (iz Libanona?) E 665 Passau, mesto na Bavarskem (D) E 3, 7, 100, 102, 260, 374, 422, 541, 638, Pálffy ( palfische Freüle, Palphin), grofje 656, 662 Pálffy, Maria Theresia, por. Cobenzl E 181 Pasßberg, Päsßberg → Paz Pálffy, Maria Theresia, por. Erdődy E 49 Patachich ( Patachich, Pataschiz, Pataschich, Pataschitsch), baroni in grofje Paliér, N., stotnik E 522 Patachich, Aleksander Anton, svetnik Ogrske dvorne pisarne na Dunaju Pallard, Jean-Jacques, juvelir v Ženevi (CH) E 97 (A), poslanec v Belgiji E 3, 35–39, 43, 107, 111, 119 Pallas, pl. Johann, nadporočnik E 583–585, 587, 588, 591, 593–597 Patachich, Beatrice, por. Castelli, Aleksandrova hči E 697 Pallavicini ( Pallavicini, Palavicini), grof/markiz Gian Luca, general, admiral Patachich, Maria Katharina, roj. Freinfeld, Aleksandrova žena E 34, 39, avstrijske pomorske flote E 18, 115, 151–153, 237, 332, 531 110, 111, 679 Pallavicini, avstrijski pehotni regiment št. 15 E 427, 642. 643, 649, 650, Pathiani → Batthyány 737 Patras ( Patrasso), pristanišče na severozahodu Peloponeza (GR) E 10 Palm, baroni E 166 Patrassa → Petras Palm, Karl Joseph, svetnik Nižjeavstrijske vlade na Dunaju (A) E 38, 45, Patuna, Patana → Batuna 130, 166, 167 Patutsca, N., der junge, z Dunaja (A) E 160 Palm, Maria Theresia E 45, 115, 120 Paul, kapucin v Ljubljani E 694 Palmanova ( Palma), mesto v Furlaniji (I) E 69, 79, 362 Paul, služabnik pri Raigersfeldu E 397 Palovčič ( Pallauziz), Anton, dijak v Ljubljani E 250 Pauli, Giovanni, kapitan v Trstu (I) E 11, 26 Palphin → Pálffy Paulini ( Paulini, Polini, Pollini) Pamer, Anton, jezuit na Dunaju (A) E 106 Paulini, Janez Zlatoust (Krizostom), dr., zdravnik v Ljubljani U 108 / E Panataleon → Trst: San Pantaleone 136, 146, 294, 336, 576, 613, 632, 677, 694, 685, 726, 751, 755, 788, Pancer ( Panzer, Panzera) 793, 804, 808 Pancer, Jožef, duhovnik, kandidat za beneficij v Kamniku E 414, 581 Paulini, Marija Elizabeta, roj. Posarelli, žena Janeza Zlatousta E 612 Pancer, Pavel (?), pisar ( Strassenschreiber) v Ljubljani E 598 Paumgartner, Wolfgang, jezuit, magister v Ljubljani E 52, 183 Pančevo ( Panzova), mesto v Srbiji E 550 Paungarten ( Paungarten, Paumgarten, Baumgarten), baroni E 273, 314, Panigalli, Ludovico, jezuit na Dunaju (A) E 2 337, 340, 496, 555, 603, 692, 699, 732, 784, 816 Panovec ( Panaviz, Panäviz), gozd pri Gorici E 75, 77, 79, 81, 83, 268, 300 Paungarten, Augustin Leopold ( Leopoldl, Poldl) E 732, 769, 776, 802, 816 Pantera detta Panda, kanal pri Ogleju (I) E 71 Paungarten, Franz Johann, študent v Salzburgu, sin Maximiliana Antona Papa, pl. Johann Christoph, direktor Rektifikacijske komisije na Dunaju E 707 (A) E 588, 594, 595 Paungarten, Judith ( Juditl), hči Maximiliana Antona E 395, 414, 442, 529, Papafava, grofica Andriana (?) E 777 676, 707, 770, 786, 802 Papen ( Papen, Pappen), pl. Anton Albert, stotnik E 492, 494, 496, 503 Paungarten, Maria Anna, roj. Prang, žena Maximiliana Antona E 261, 529, Papeži ( Papesch) ob Kolpi, cerkev sv. Mihaela E 356 655, 676, 731, 732, 770, 786, 816 Papler ( Papler, Päpler), Martin, župnik v Kranjski Gori E 539, 572, 799 Paungarten, Maximilian Anton, oskrbnik gospostva ( Hauptman) v Škofji 154 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Loki E 264, 283, 285, 424, 527, 529, 676, 699, 731, 732, 770, 786, Pernegg, baron N. E 54 816 Pernegg an der Mur, vas pri Brucku na Štajerskem (A) E 55 Paungarten, Michael ( Micherle), dijak v Ljubljani, sin Maximiliana Antona Perpet Fovis, grad južno od San Giorgio di Nogaro (Furlanija, I) E 69 E 660, 669, 670, 691, 704, 732, 768, 769, 776, 802, 816, 828 Perr → tudi Bär pl. Bärenthal, Peer Pavese, gospostvo Pavia (Lombardija, I) E 157 Perr ( Perr, Peer) Pavia, mesto v severni Italiji E 278, 441 Perr, Franc Matevž, župan, podjetnik v Ljubljani U 109 / E 55, 57, 66, 81, Pavlič ( Paulitsch), Jernej, iz Kranja E 829 83, 84, 87, 133, 134, 136, 140, 142, 143, 145, 146, 176–178, 181, Pavlin, Vojko, zgodovinar U 55 187, 190, 194, 199, 205, 206, 209, 213, 217, 231, 245, 255, 261, 262, Payrsperg, Payersperg → Auersperg Marija Antonija 265–267, 269, 270, 274, 275, 277, 279, 280, 282, 284, 294, 297, 300, Paz ( Päss, Pasßberg, Päsßberg), kraj pri Cerovljah v Istri (HR) E 304, 530, 313, 315, 334, 343, 361, 390, 391, 409, 416, 418, 432, 460, 463, 466, 736 508, 537, 555, 558, 560, 563, 572, 575, 645, 648 Pazin ( Mitterburg, Pisino) v Istri (HR) Perr, Marija Ana, por. Werth, hči Franca Matevža E 313, 314 Pazin, grofija/gospostvo E 209, 246, 249, 287, 299, 303, 304, 306, 322, Perr, N., dvorni svetnik v Würzburgu (D) E 160 488, 491, 626, 628, 696, 697, 713, 768 Perr, N., tajnik pri grofici Kuefstein na Dunaju (A) E 98, 100 Pazin, mesto E 136, 140, 142, 194, 296, 304, 324, 419, 543, 544, 545, 554, Persky ( Persky, Perski, Perschki, Perschky, Perscky, Perskhy, Perscki) 562, 568, 702, 705, 707, 714, 779 Persky, Marija Terezija, roj. Maček, žena Mathiasa E 476, 792 Pecka → Peggau Persky, Mathias, arhitekt ( Baumeister) v Ljubljani U 27, 81 / E 172–174, Pécs ( Finfkürchen), mesto na Ogrskem (H) E 119, 335 180, 186, 187, 192, 194, 201, 203, 216–218, 222, 229, 231, 234, 238, Peč ( Petsch), vas Peci pri Sovodnju (Savogna) pri Gorici (I) E 79 245, 247, 248, 257, 262, 263, 273, 300, 326, 370, 389, 397, 418, 432, Pedena → Pičen (Pićan) 464, 467, 476, 477, 483, 490, 498, 505, 508, 519, 533, 544, 562, 564, Peer ( Peer, Perr) 572, 575, 582, 623, 627, 635, 663, 669, 671, 676, 678, 693, 694, 696, Peer, Fortunat, kanclist, Karlov brat, uradnik v knjigovodstvu Reprezen- 698, 719, 757, 781, 787, 789, 791–794 tance v Ljubljani U 109 / E 110, 113, 121, 257, 258, 260, 315, 362, Perteole ( Berteule), vas severovzhodno od Cervignana (I) E 74 418, 617, 618, 624, 634, 645, 649–652, 657, 660, 665, 674, 676, 708, Pertusati, grof Carlo, minister v Milanu (I) E 115 715, 742, 743, 778 Perulli, grof N., iz San Maura di Saline pri Veroni (I) E 333 Peer, Janez Krstnik (?), jung, giovine E 178, 213 Pesaro, mesto v Cerkveni državi (I) E 7, 339 Peer, Janez, pokojni podprejemnik E 210 Pesjak, Luiza, roj. Crobath, pesnica in pisateljica U 8 Peer, Karel, dr. teol., Fortunatov brat, ljubljanski škofijski generalni vikar, Pesler, pl. Peter Anton, prisednik Deželnega sodišča v Gorici (I) E 409 kanonik, mestni župnik v Ljubljani U 107 / E 140, 182, 232, 249, Pestaluzzi, Ludwig, jezuit, rektor v Celovcu (A) E 418 305, 313, 350, 373, 425, 431, 451, 493, 498, 510, 718, 778, 779 Pestrigalli, N., aretiranec v Ljubljani E 506 Peer, Marija Terezija, vdova Gregorja Jožefa E 477, 488 Petazzi ( Petazzi, Petazi, Petaz), grofje E 207 Peer pl. Pernburg ( Peer von Pernburg, Peer von Peernburg, Peer von Pettazi, Adelm (?), »s Švarceneka«, Benvenutov sin E 543 Perrburg, Peer) Petazzi, Ana Terezija (?), roj. Schärffenberg, hči Marie Maximiliane, žena Peer pl. Pernburg, Elizabeta, por. Erberg E 726, 813 Janeza Ferdinanda Petazzija E 314 Peer pl. Pernburg, Janez Adam (baron Flödnig) E 726 Petazzi, Anton Alojz ( Luigi), iz Gorice (I) E 76 Peer pl. Pernburg, Janez E 726 Petazzi, Benvenuto ( Wenvenut, Benvenut) Sigmund, Peggau ( Becka, Bencka, Pecka) pri Frohnleitnu na Štajerskem (A) E 55, 88, »Generalfeldzugmeister« E 209, 211, 232, 285, 314, 538, 556, 559, 131, 147, 170 618, 658, 660 Pegu → Bagu Petazzi, Germanik, podpolkovnik, Benvenutov brat E 230, 306 Pelegrini, Pietro, kanonik v Ogleju (I) E 71 Petazzi, Giovanni (?), bivši deželnoknežji namestnik v Pazinu (HR) E 140, Peloponez ( Morea), polotok v Grčiji E 10, 11 144, 145, 175–177, 179, 180 Penco → Benko Petazzi, Janez Ferdinand, iz Gorice (I), sin Antona Alojza E 76 Penitsch ( Penitsch, Pönitsch), grof Ferdinand Domenic, tajnik Ministerialne Petazzi, Karel Sigmund, ribniški nadduhovnik, gorenjski arhidiakon, stolni bankalne deputacije, komerčni svetnik E 37, 130, 148, 167, 406 dekan in prošt v Ljubljani, Benvenutov brat U 108 / E 133, 144, Pepeu, Štefan, jezuit, prokurator v Ljubljani E 198, 201, 266, 271, 272, 175, 200, 202, 211, 224, 305, 314, 326, 334, 335, 337, 352, 353, 387, 287, 299, 744 398, 435, 437, 440, 461, 478, 486, 490, 496, 513, 523, 573, 762, 769, Per Galetu sa Sidam → Gale 782 Per Matausche → Matavš Petazzi, Leopold Jožef Hanibal, gorenjski arhidiakon, škof v Trstu (I), Percinico, oseba ali kraj E 391 Benvenutov brat E 64, 133, 304–306, 326, 330, 334–336, 515, 556, Perdizi, pl. Franz Anton, dr., pravnik, gastald v Gorici (I) E 364, 519 653 Perego ( Perego, Perrego), pl. Carl, stotnik U 107 / E 528, 531, 532, 534, Petazzi, Maria Leopoldina, roj. Heussenstamm, vdova Schärffenberg, 537, 539, 540, 557, 609, 610, 627, 628, 655–657, 659–661, 663, 665, Germanikova žena E 207, 539, 676, 694 667, 669–671, 675 Petazzi, Maria Maximiliana, roj. Heussenstamm, 1. Benvenutova žena, Perelli, chevalier Giuseppe, polkovnik, poveljnik avstrijske vojne mornarice vdova Schärffenberg, dvorna dama Marije Terezije na Dunaju (A) E v Trstu (I) U 19, 74 / E 30–32, 34 121, 314 Pergamon ( Pergamen), antična škofija v Mali Aziji E 303, 305 → tudi Petazzi, Marija Walburga, roj. Clary-Aldringen, 2. Benvenutova žena E 658 Attems Karel Mihael Peterlin, Matija, lončar iz Šmartnega pod Šmarno goro E 313 Perger, N., Frau, iz Zagreba (HR) E 596 Peterman ( Peterman, Petermann, Petterman), pl. Periello ( Periello, Perriello), Giuseppe, fabrikant v Fari, zakupnik davka na Peterman, Janez Matija, upravitelj gospostva Nemškega viteškega reda v tobak v Avstrijskem Primorju in na Kranjskem, član mestnega sveta Ljubljani E 189, 191, 242, 266, 321, 463, 493, 494, 674, 810, 811 v Gorici (I) E 75, 76, 78, 79, 105, 294, 295 Peterman, Marija Ana (?), žena Janeza Jurija E 723 Perizhoffen ( Perizhoffen, Perizhofen, Perizhof, Perizhoff), pl. Peterman, Peter Pavel (?), študent v Trstu, sin Marije Ane (I) E 723, 724 Perizhoffen, Engelberg, jezuit, magister v Ljubljani E 227, 472 Peterman, Sigmund Jožef, dr., zdravnik v Ljubljani, der junge (?) E 505, Perizhoffen, Karel Seifrid, registrator in tajnik Reprezentance, računski 572, 678 podkomisar in svetnik deželne komisije za varnost v Ljubljani U Peterson, N., poveljnik sardinskega ladjevja v Savoni (I) E 237 107, 108 / E 83, 84, 134, 143, 145, 146, 183, 250, 261, 315, 701 Petit, pl. Isaac, poveljnik v Roveretu (I), polkovnik E 427 Perizhoffen, Marija Frančiška, žena Karla Seifrida E 315, 493 Petras ( Petrassa, Patrassa), pl. N., madame, iz Trsta (I) E 554, 555 Perlas de Vilana markizi de Rialp ( Perlas) E 228 Petrič ( Petritsch), Jakob, kmet v Bistri pri Vrhniki E 387 Perlas de Vilana, Franz de Paula, der junge E 354 Petris, Franciscus Xaverius, jezuit, rektor v Gorici (I) E 78, 81, 83, 85, 136, Perlas de Vilana, Ramon (Raimund), der alte, posestnik v Kvarnerju (HR) 225 E 328, 354, 408 Petrossi, Karl Joseph, usnjarski fabrikant na Dunaju (A) E 149 Pernegg ( Perneg) Petrovaradin ( Peterwardein, Petrwardein), mesto in trdnjava pri Novem | 155 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Sadu (SRB) E 251, 263, 260 Piligraz, Pilligraz, Pilligraz, Pilligräz → Polhov Gradec: graščina Petrovič ( Petrovich, Petrovitsch), Janez ( Johannes, Johanes, Jean), iz Ponovič, Pillarini ( Pillarini, Pilarini), pl. služabnik pri Raigersfeldu E 209, 233, 239 Pillarini, Ana Marija, roj. Standler, vdova Dreinick, s Hošperka E 410, Petrovo Brdo ( Petrou uerda), gozd in kraj v Baški grapi E 84 577, 694, 804 → Dreinick Ana Marija Petsch → Peč (Peci) Pillarini, Valentin, upravitelj zemljiških gospostev Predjama in Hošperk E Pettau, Petau → Ptuj 333, 334, 357, 404, 408, 410, 414, 416, 423, 428, 592, 687 Petteneg ( Petteneg, Pettenegg), pl., baroni E 289, 784, 785 Pinget, grof Joseph, kanonik v Neaplju (I) E 786 Petteneg, Franc Anton, poročnik, der junge E 245, 251 Pingizer, Joseph E 55, 633 Petteneg, Kajetan Baltazar, deželni pojezdni komisar, svetnik Deželnega Pinguente → Buzet sodišča v Ljubljani U 107 / E 176, 192, 198, 224, 290, 292, 329, Pini, N., nadporočnik, stotnik E 497, 523, 524, 761 331, 376, 392, 425, 496, 501, 508, 519, 520, 571, 727, 736, 744, 783, Pino pl. Friedenthal 784, 813 Pino pl. Friedenthal, Johann Anton, državni administrator v Šleziji E 45, Petteneg, Marija Ana Elizabeta, roj. Petteneg, z Dunaja, žena Kajetana 46, 48 Baltazarja U 107 / E 727, 736, 744, 783, 784 Pino pl. Friedenthal, N., sin Johanna Antona E 45 Petteneg, Marija Ana, roj. Wisenthall, die alte, mati Kajetana Baltazarja idr. Piombino, vojvodinja Eleonora Boncompagni E 339 E 251, 299, 316, 367 Piran ( Pirano), mesto v Istri E 11, 142 Petteneg, Marija Ana, sestra Kajetana Baltazarja E 784 Pirckenfeld → Birckenfeld, Bülow pl. Birckenfeld Petteneg, Sofija Julijana, sestra Kajetana Baltazarja E 784 Pirinello ( Pirinello, Pirinelo), Domenico, podjetnik v Trstu (I) E 58, 86, Petterman, Marija Ana U 108 228 Petzenstein, zemljiško gospostvo Peci na Goriškem (I) U 50 Pirschl ( Pirschl, Pierschl, Spirzl) Pevma ( Piuma), vas in dvorec pri Gorici (I) E 496, 497 Pirschl, Gottfrid Franz, registrator Reprezentance v Ljubljani E 267, 438, Peykardt → Weikhard Ignaz 537, 570, 630, 661 Peykart → Weickard Karel Pirschl, N., Gottfridova hči E 630 Pez, Johan (?), padar, kirurg v Škofji Loki E 719 Pisa, mesto v Toskani (I) E 4, 153 Pezdirc ( Pesdirz, Pesderz, Pißdirz), Gašper, dr., odvetnik v Ljubljani E 137, Pisecker ( Pisecker, Pissecker, Pißecker, Püssecker), pl. 517, 627 Pisecker, Johann Christian (Christoph), nadporočnik, stotnik E 494, 505, Pfalz → Ljubljana škofijski palatinat 719, 722, 726, 750–752, 756, 758 Pfanelter, N., vojni komisar v Bruslju (B) E 596 Pisecker, N., Johannova žena E 791 Pfannberg ( Pfanberg), kraj na Štajerskem (A) E 55 Pisino → Pazin, mesto Pfeffershoffen ( Pfeffershoffen, Pfefershoffen), baroni Pisoli, Primož ( Primas), pritlikavec pri Erbergih E 314 Pfeffershoffen, Maria Josepha, Frl. E 47, 94, 96, 97, 99, 100, 107, 116, Pißdirz → Pezdirc 120, 130, 152, 154, 160 Pistrich ( Pistrich, Pistricht), Edler Pfeffershoffen, Maria Josepha, roj. Hilleprand pl. Prandau, vdova E 47, 96, Pistrich, Franz Anton, svetnik Notranjeavstrijske dvorne komore v Gradcu 103, 109, 113–116, 121–123, 130, 150, 152, 155, 160 in Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) U 18 / E 19, 26, 29–34, Pfeiffer, Gottfried, frančiškanski provincial E 655 36, 38, 43, 49, 55, 56, 102, 120, 122, 129, 148, 150, 152, 153, 156, Philippi ( Philipi), grofica Maria Rebecca, roj. Molodein, dvorna dama 159, 160, 165, 168, 173, 293 cesarice vdove Eleonore na Dunaju (A) E 90 Pistrich, Maria Theresia, roj. Eder E 28 Philipussi → Filipusi Pittermann, Pitermann → Bittermann Piacenza, mesto v Lombardiji (I) E 90, 91, 157, 237 Pittoni ( Pittoni, Pitoni), baroni iz Gradiške Pianese, grofje iz Gorice (I) Pittoni, Daniele, jezuit v Gorici (I) in Ljubljani E 76, 100, 348 Pianese, Clara, roj. Attems E 430 Pittoni, Joseph Anton, podjetnik E 55, 251, 266, 345, 458, 693, 696, 711, Pianese, Joseph E 83, 84, 258, 430, 701, 777 712, 768 Piasasky, N., generalova žena E 103 Pittoni, Peter Anton (?), der junge, sin Josepha Antona U 108 / E 464 Piazoll ( Piazoll, Piazol), Joseph, jezuit v Ljubljani E 690, 695, 717 Pittreich, Marian, prelat v cisterci Rein (Štajerska, A) E 406 Piber → Biber Piuma → Pevma Picardi ( Picardi, Picardo), pl. Aldrado Antonio, kanonik v Trstu (I) E 58, Pivk ( Piug quondam Walcich), kmetija vzhodno od Idrije E 135 59, 62–65, 67, 199, 304–306 Pivka ( Piuca), reka, most zahodno od Postojne E 87 Piccardi ( Picardo), Ludwig, župan v Gradcu (A) E 816 Pizzighettone ( Pizigetone), mesto pri Cremoni v Lombardiji (I) E 723 Pichl, Albert ( Albert, Alberth), slikar in kipar v Ljubljani E 451, 454, 459, Plabutsch, dvorec na istoimenskem hribu zahodno od Gradca (A) E 57, 88 460, 465, 470, 473, 476, 478, 521 Planais, kraj južno od San Giorgia di Nogaro (Furlanija, I) E 69 Pichler, grofje Planer → Blochner Pichler, Johann Ignaz, iz Šlezije, študent na Dunaju (A) E 4 Planina ( Planina, Alben, Ober Alben), vas pri Uncu na Notranjskem E 14, Pichler, N., vdova z Dunaja (A) E 166 87, 312, 330, 360, 423, 482, 485, 626 Picinelli, Pietro, davčni nakladnik v Gradcu (A) E 55 Platiša ( Platischa), Andrej Gottfried, dr., pravnik na Dunaju (A) E 157 Pickler ( Bickler), grofje Platz ( Plaz, plazische), avstrijski pehotni regiment št. 43 E 104, 121, 229 Pickler, Carolina Christiana, roj. Löwenstein-Wertheim E 94 Plavc ( Plauz), Janez, iz Železnikov E 393 Pickler, Christian Wilhelm, cesarski dvorni svetnik in svetnik Ogrske Plenčič ( Plenschiz), Marko Anton, dr., zdravnik na Dunaju (A) E 157 komore E 94 Pleterje ( Pleterjach), jezuitsko gospostvo (nekdanja kartuzija) na Dolenj-Pičen ( Pedena), hrv. Pićan, škofija v Istri (HR) E 246, 291, 304–306, 512, skem E 638, 662, 751, 759, 802 539, 540, 704, 705 Plieml → Bliembl Piedimonte → Podgora Plohner → Blochner Piemont ( Piemont, Piemonte), vojvodina (I) E 163, 237 Pò, Poo → Pad Pierschl → Pirschl Pobrežje ( Freyenthurn), grad ob Kolpi E 391 Piganišče → Betschena Gora Pöck, Simon, lončar v Ljubljani E 575 Pilati, baron, Leopold, duhovnik na Dunaju (A) E 35, 106 Pod Planina, skalovje v Zasavju E 236, 550 Pilbach ( Pilbach, Pilpach), pl. Podboršt ( Bad Worsta), zaselek pri Črnučah pri Ljubljani E 143 Pilbach, Franc Anton, nakladniški prejemnik v Kompolju pri Sevnici E Podbrezje ( Birckendorff), vas in župnija pri Naklem pri Kranju E 222 → 578, 581, 595 tudi Belič Mihael Pilbach, Karel, cistercijan, župnik v Šmarju pri Škofljici E 494 Podgora ( Podgorou), gozd pri Planini pri Uncu E 330 Pilgram Podgora pri Gorici ( Piedimonte), dvorec pri Gorici (I) U 49, 50, 94, 95 / E Pilgram, Franz Joseph, glavni prejemnik v Ljubljani U 109 80, 85 Pilgram, Johann Georg, trgovec v Ljubljani E 611 Podgorje, vas in soseska pod Slavnikom E 268 156 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Podkraj ( Praard) pri Colu, protipisar → Gracher Janez Krstnik Pompeji ( Pompejana), antično mesto pri Neaplju U 9, 36 / E 160 Podpeč ( Podpetsch, Potbetsch, Potpetsch, Pottbetsch, Pottpetsch), poštna Ponente, zahodni del Ligurskega zaliva (I) E 232 postaja, danes del Lukovice pri Domžalah E 57, 87, 131, 147, 171, Pongracz Szent-Miklóssi ( Semiclosch), grof N. U 55 / E 167 237, 444, 634, 700 Pönitsch → Penitsch Podpeč ( Potpetsch), vas na Ljubljanskem barju E 135 Ponoviče ( Ponovich, Ponovitsch), zemljiško gospostvo pri Litiji E 209, 235 Podsmreka ( Smreck) na Dolenjskem, dvorec E 294, 473, 501, 613, 689, Ponte di Lago Scuro, mostišče na reki Pad pri Ferrari (I) E 61 735, 804, 805, 807, 809, 810, 821, 822 Ponte di Mezzo Miglio, mostišče na reki Ausi pri Cervignanu (Furlanija, Podstatzky ( Podstatzky, Potstazky), grofje I) E 74 Podstatzky, Alois Ernst, svetnik Reprezentance v Brnu (CZ), cesarski Popo, nekdanji oglejski patriarh E 71 veleposlanik v Münchnu E 526, 588, 589, 591, 592, 594, 595, 682, Popp, Edler Joseph, svetnik Notranjeavstrijske dvorne komore na Dunaju 718, 720, 726 (A) E 29 Podstatzky, Franz Joseph, podpolkovnik E 720 Poreč ( Parenzo), mesto v Istri (HR) E 305 Podstatzky, Franz Karl, generalmajor E 719, 720, 732 Porenje (Rheinland) U 13 Podstatzky, Josepha, roj. Arco, žena Aloisa Ernsta E 720 Porezen ( Borsna), hrib in gozd nad Baško grapo E 84 Podstatzky, Leopold Anton, kanonik v Salzburgu in Olomoucu (Moravska, Port, Franz Carl, poštni uradnik na Dunaju (A), Raigersfeldov sosed E 113 CZ) E 720 Porta, Giulio Cesare, iz Trsta (I) E 66, 102 Podstatzky, Maria Amalia, por. Bubna → Bubna Maria Amalia Porter, James, angleški podjetnik in poslanec na Dunaju (A) E 26, 28, 29, Podstatzky, Theodora, roj. Imbsen, žena Franza Karla E 720 32, 33, 38, 106, 107 Pogačnik ( Pogatschnig, Pogatschnick), pl. Portia ( Portia, Porzia), knezi Pogačnik, Franc Ignacij, dr., pravnik, tajnik v deželnem glavarstvu E 145, Portia, Alphons Gabriel E 360, 362, 366–368, 370, 406, 571, 575, 623 395 Portia, Hanibal Alphons E 485 Pogačnik, Lovrenc, jezuit v Ljubljani E 286, 324, 391, 499, 504, 608–610, Portia, Johann Anton E 111, 117 621, 623, 625, 734 Portia, Theresia (?), Frl. E 170 Pogačnik, Ludvik Feliks, okrožni uradnik, kanclist v deželni Reprezentanci Portner, baroni v Ljubljani E 252, 271, 339, 360, 438, 505, 537, 541 Portner, Karl, častnik v Hrvaški vojni krajini E 39, 130, 252 Pogonik ( Poganik), grad pri Litiji E 235 Portner, Katarina Barbara, por. Gall → Gall Katarina Barbara Pohlen → Poljska: kralj, kraljevina Porto di Buso, pristanišče pri Ogleju (Furlanija, I) E 67, 68 Pöhm → Böhm Porto di Goro, pristanišče na severnem Jadranu, vzhodno od Ferrare (I) → Poil, markiz N. E 94 Goro Pokupsko ( Pokicsko), kraj vzhodno od Karlovca (HR) E 368 Porto di Lignano, pristanišče zahodno od Gradeža(Furlanija, I) E 67, 68 Polak ( Polack), Jožef, upravitelj škofijskega palatinata v Ljubljani E 244, Porto di Morgo, pristanišče na otočku zahodno od Gradeža (Furlanija, I) 266, 312, 385, 453, 481 E 68 Polane → Ljubljana, Poljane E 1 Porto di Primera, pristanišče zahodno od Gradeža (Furlanija, I) E 67 Polc ( Polz), meščani v Novem mesta Porto Ré, Porto Re, Porto Ré e → Kraljevica Polc, Franc Ignacij, mestni sodnik v Novem mestu E 414, 546, 741, 742, Porto Specie → La Spezia 748, 750, 757 Portogruaro ( Portogruero), mesto v Benečiji (I) E 223 Polc, Franc, duhovnik, sodnikov sin E 741, 742 Portogruaro, opatija San Stefano E 440 Polc ( Polz), pl. E 770, 802 Portugalska ( Portugal, Portugall), kraljevina U 10, 14, 41, 69 / E 7, 46, Polc, Evzebij Avguštin, inšpektorjev najmlajši ( kleiner) sin, dijak v Ljubl-153, 163, 200, 250, 270, 305, 319, 653, 733, 749, 765, 771 jani E 669 Porzia → Portia Polc, Marija Antonija Frančiška, inšpektorjeva pokojna hči E 429 Posarelli ( Posarelli, Possareli), baroni E 226 Polc, Marija Elizabeta, inšpektorjeva žena E 676 Posarelli, Anton Bernard ( Bernardin), iz Volčjega potoka, prisednik Polc, Wolf Ferdinand, upravitelj in inšpektor posesti knezov Auersperg v Deželne pravde, sin Janeza Jožefa E 238, 317, 532 Ljubljani U 110 / E 423, 425, 429, 505, 530, 564, 568, 660, 661, Posarelli, Anton Franc Jožef, iz Dupelj, poverjenik Deželnih stanov v 669, 670, 676, 684, 731, 816 Ljubljani, sin Franca Jožefa E 132, 141, 175, 178, 187, 192, 197, Polhov Gradec ( Billichgrätz, Piligraz, Pilligraz, Pilligraz, Pilligräz), graščina 200, 202, 221, 224, 227, 228, 250, 273, 446, 501, 568, 605 zahodno od Ljubljane E 622, 623, 701, 705, 816 Posarelli, Beckerle ( Berherle), Frl. E 652, 658, 659, 694, 699, 701 Poli, Giovanni Battista, tajnik grofa Sigismonda Attemsa v Gorici E 84 Posarelli, Franc (?), jezuit v Trstu (I) E 350 Polini, Pollini → Paulini Posarelli, Frančiška Ksaverija, roj. Billichgräz, žena Antona Bernarda E 531 Poljane ( Polland) ob Kolpi, trg in mitnica E 405 Posarelli, Marija Renata Amalija, Frl. , hči Antona Franca E 141, 258, 395 Poljane ( Pölland), vas in župnija pri Škofji Loki E 429, 582, 713 Posarelli, Vajkard Jožef, sin Antona Jožefa E 187 Polje ( Maria-Feld), vas z božjepotno cerkvijo pri Ljubljani E 234, 243, 699 Posavic ( Possaviz) Poljska ( Pohlen, Pollen) Posavic, Janez Jožef, župnik v Železnikih E 537, 543, 785 Poljska, kralj Avgust III. E 81 Posavic, Wolfgang Jožef, dr., odvetnik v Ljubljani E 504, 560, 627, 747, Poljska, kraljevina E 81, 110, 432, 536 778 Poll, Ana Marija, žena višjega mitninskega prejemnika v Idriji E 190 Postojna ( Adelsperg, Adlsperg), trg na Notranjskem U 13, 69 / E 2, 57, 87, Pöllan, Edler Joseph Sigmund, poštni upravitelj v Gradcu (A) E 406 255, 272, 274, 275, 282, 294, 300, 303, 330, 345, 350, 394, 439, 444, Pollaner → Ljubljana: Poljane 495, 497, 500, 501, 519, 532, 533, 560, 606, 626, 642, 649, 665, 666, Pollen → Poljska: kralj, kraljevina 671, 688, 690, 691, 699, 707, 708, 710, 718, 764, 793, 795, 809, 814 Pollmeyer, Raigersfeldovi sosedi na Dunaju (A) E 154 Postojna, »grofija« E 303 Polz ( Polzen), pl. Ludwig, tajnik Notranjeavstrijske dvorne komore v Postojna, gospostvo E 253, 330, 709 Gradcu (A) E 131, 132 Postojna, Sagerjeva ustanova ( Stifftung) E 701 Polz, N., graver na Dunaju (A) E 154 Postojnska jama (Postojna Cave) U 36, 90 Polzela ( Hällenstein), komenda Malteškega reda na Štajerskem E 408 Potbetsch, Potpetsch, Pottbetsch, Pottpetsch → Podpeč pri Lukovici, Podpeč Pomall, pl. Franz Gottfrid, knjigovodja v Univerzalni kameralni likvidaturi na Ljubljanskem Barju na Dunaju (A) E 130 Potočnik ( Pototschnig), Alojz, rudniški podsodnik v Kropi E 389 Pompadour ( Monpadour), markizi Potstatsky → Podstatzky Pompadour, Charles-Guillaume Le Normant, finančnik francoskega kralja Pötteneg → Pettenegg Ludvika XV. E 156 Pötting, grofje Pompadour, Jeanne Antoinette Poisson, metresa francoskega kralja Pötting, Franz Karl, der alte, tajni svetnik cesarja Karla VI., gradiščan Ludvika XV. E 156 ( Burggraf) v Lienzu, sodni prisednik na Dunaju (A) E 39–43, 50, Pompeati, grof Franz, vojni komisar E 201, 202, 212 104–113, 115–124, 126–128, 130, 147–154, 156–161, 163–165, 167, | 157 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 170 Prolli, Pietro, pokojen E 319, 336 Pötting, Karl, praporščak, sin Franza Karla E 43, 104 Prošek ( Prosecco), vas pri Trstu (I) E 17 Povir, vas in župnija na Krasu E 653 → tudi Zulinni Antonio Provansa ( Provence), pokrajina v južni Franciji E 109 Pozzi de ( Poz), N., uradnik na Dunaju (A) E 163, 165 Prózsków ( Proskau), grofje E 720 Požarevac ( Possarowiz), mesto v Srbiji E 63 Pruckner ( Prücknern), pl. Rudolf Nepomuk, kandidat za vojako kadetnico Praard → Podkraj na Dunaju (A) E 674 Prabalt, Præwald, Præwaldt, Præwalt, Präwalt → Razdrto Prunerstein, Edler Joseph, svetnik Notranjeavstrijske dvorne komore v Praga ( Prag), češka prestolnica U 20, 45 / E 3, 27, 104, 152, 314, 335, 405, Gradcu (A) E 30 434, 435, 437, 571, 588, 625, 638, 640, 656, 726, 728–732, 742, 745, Prusija ( Preüssen, Prussia), kraljevina U 25, 79 / E 191, 798 747, 748, 778, 793, 795 Prusija, kralj → Hohenzollern Friderik Viljem I., Hohenzollern Friderik II. Praga, gostišče Beym Goldenen Creüz E 794 Prusnik ( Pruschnig, Preuschnig, Prischnig), zaselek in navigacijska postaja ob Praitenau → Zalog pri Podpeči Savi pri Zagorju U 25, 36, 90 / E 633, 675, 700, 772, 778, 809 Prandau → Hilleprand pl. Prandau Prušnikar ( Pruschnikar, Pruschnickar), Janže E 235, 236, 656, 666 Prang ( Prang, Brang), grofica Henrietta, Frl. , iz Celja E 338, 352, 367, Prvačina ( Brevacina), vas in župnija na Goriškem E 409 → tudi Troyer 339, 341, 345, 350, 352, 353, 367, 371, 373–377, 383, 384, 387, 389, Hieronimus 391, 395, 398, 408, 409, 413, 418, 423–425, 431, 447, 461 Ptuj ( Pettau, Petau), mesto na Štajerskem E 282, 292, 294, 308, 310, 311, Prapeschek, potok pri Zagorju ob Savi E 236 543, 544 Praster ( Praster, Presterle), Luka, iz Kranja, vojaški rekrut E 664 Puchberg ( Buchberg), pl. Johann Anton Niklas, tajnik v Ministerialni Praunizer, Prainzer → Braunizer bankalni deputaciji na Dunaju (A) E 155, 166, 167 Preckerfeld → Breckerfeld Puchenthall ( Puchenthall, Puechenthall, Buchenthall), pl. Preddvor ( Höfflein, Höflein), vas in župnija pri Kranju E 532, 414, 543, 755, Puchenthall, Anton Dizma, der junge, sin Janeza Antona E 804 777 → tudi Rabič Franc Puchenthall, Janez Anton, dr., pravnik, tajnik v Consessus in causis summi Predjama ( Luegg, Lueg) pri Postojni, zemljiško gospostvo in grad U 13, 36, principis et commisorum v Ljubljani E 146, 190, 191, 198, 201, 215, 69, 80, 90 / E 4, 120, 333, 334, 410, 414, 423 246, 255, 431, 432, 439, 442, 494, 582, 780, 781 Pregl, Carl, dr., mestni svetnik v Gorici (I) E 84, 229, 477, 478 Puchenthall, Janez Krištof, dr. U 107 Preinfalk, Miha, zgodovinar U 10, 50, 55 Puchenthall, Laurentin, avguštinski prior v Ljubljani E 390, 404, 580, 581, Preis ( Preis, Preiß, Preisß, Preyß, Preysß), baron Johann Franz, major E 422, 606, 679, 779 423, 425, 451, 458, 461, 491, 514, 515, 522, 523, 537, 539, 562, 570, Puchenthall, Marija Ana Justina, žena Janeza Antona E 494 628, 629, 663 Puchfinck → Buchfing Preisinger, Michael Niklas, akcesist, kanclist Reprezentance v Ljubljani E Puchner ( Puchner, Buchner), pl. 490, 592 Puchner, Johann Franz Anton, vojni komisar v Ljubljani E 562, 563, Prem ( Premb, Brem, Brenn) na Notranjskem 571–573, 581, 585, 587, 588, 596, 601, 615, 617, 618, 623, 624, 627, Prem, zemljiško gospostvo E 248 629, 641, 642, 652, 659–661, 664, 667, 678, 679, 682, 683, 685, 686, Prem, mitnina E 320 690, 704, 707, 718, 719, 721, 723, 736, 745, 756, 757, 759–761, 772, Prem, vas E 33, 432, 669, 695, 798 778, 783, 788, 808, 816 Preserje ( Pressarje, Presserje), vas na Ljubljanskem Barju pod Krimom E Puchner, N., komisarjeva žena E 572, 573 428, 429 Pudinesa (Pudisin), rečica severno od Marana na severnem Jadranu (I) E 69 Prespurg, Pressburg → Bratislava Puditschnig → Bitežnik Prešeren pl. Heldenfeld ( Preschern) Puebla Prešeren pl. Heldenfeld, Franc Ksaver, dr., pravnik v Ljubljani, sin Janeza Puebla, avstrijski pehotni regiment št. 26 E 427, 582, 591, 593 Krstnika iz Ljubljane E 381 Puebla, grof Antonio, general E 785 Prešeren pl. Heldenfeld, Janez Krstnik, dr., jezuit, profesor v Gradcu (A) Pugel ( Bugl), Filip Jakob, kanonik v Novem mestu E 631 E 2 Punta di Buso, otok v gradeški laguni (Furlanija, I) E 67, 68 Prešeren pl. Heldenfeld, Marija Lavrencija, roj. Batai, žena Janeza Krstnika Puquoy → Buquoy pl. Longueval iz Ljubljane, vdova Schluderbach E 753 Purckhart → Burckhart Prešnica ( Preschniza), pogorje južno od Kozine E 268 Purg ( Purck, Burg), pl. Anton Ignaz, dr., odvetnik, adjunkt deželnega Pretlach, baron Johann Franz, cesarski veleposlanik v Moskvi (RUS) E 130 tajnika v Ljubljani E 508, 781 Preuner, Preüner → Breuner Purgstall ( Purgstall, Burgstal, Burgstall, Burgstahl), grofje Preuschnig → Prusnik Purgstall, Janez Vencelj, sin Venclja Karla E 82, 130, 143, 251, 268, 375, Preüssen → Prusija 423, 431 Preußing → Schmerzing: regiment Purgstall, Leopold U 109 Prevodnik ( Prævodnig, Prevodnig), Tomaž, župnik na Blokah E 644, 659, Purgstall, Vencelj Karel, der alte, goriški deželni glavar E 54, 58, 74, 82, 722 464 Preyß, Preysß → Preis Puricelli, Giovanni Battista, Milančan, v Šleziji E 659, 660 Prezel, Prezl → Brecelj Pusch, Joseph Ignaz, tajnik Intendance v Trstu (I) E 59, 66, 77, 79, 81, Prezren ( Presdren), hrib in gozd pri Lokvah v Trnovskem gozdu E 301 132, 145, 189 Prié, Prie → Turinetti de Priero e di Pancalieri Püssecker → Pisecker Primas → Pisoli Primož Primic, Janez Nepomuk, pravnik U 8 Prinčič ( Printschitsch), pl. Andrej, upravitelj glavarstva Bovec E 492 Q Prinzendorf an der Zaya ( Prinzendorff), zemljiško gospostvo v Spodnji Qualiza, pl. E 382 Avstriji, severovzhodno od Dunaja (A) E 307 Qualiza, Marija Ana, klarisa Klara, opatinja v Ljubljani E 773 Prischnig → Prusnik Qualiza, Marija Frančiška U 109 Prittwitz ( Pretwiz, Prettwiz), pl. Johann Ernst, polkovnik, general E 18, Quertini, Vicenzo, kapitan z otoka Pag (HR) E 382, 428 441 Quiex ( Quix), pl. Franz Theodor, svetnik Ministerialne bankalne deputacije Priuli, cavaliere Michele, nekdanji beneški general v Palmanovi in mejni na Dunaju (A) E 240, 241, 399, 410, 435, 440, 441 komisar v Furlaniji (I) E 79 Quirini, Angelo Maria, kardinal E 536 Prolich → Brolih Quisca → Kojsko Prolli, pl., bankirji in podjetniki iz Antwerpna (B) Prolli, Charles (?), Pietrov naslednik E 519, 716 Prolli, N., Charlesova žena E 716 R Prolli, N., Pietrova vdova E 319 Raab ( Raab), grofje 158 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Raab, Carl, brat Giovannija Giorgija (?) E 574 Franca Henrika U 9, 31–33, 38, 41, 46–49, 86, 92, 94 / E 38, 95 in Raab, Giovanni Giorgio, s Krasa E 279, 386, 574 passim do 831 Raab pl. Ravenheim ( Raab, Rab) Raigersfeld, Franc Gotthard, sin Franca Henrika U 31 / E 14, 681, 774 Raab pl. Ravenheim, Franz Xaver Anton, svetnik Intendance v Trstu (I), Raigersfeld, Franc Henrik Jožef, uslužbenec Orientalne družbe na brat Nikolausa Rudolpha U 107 / E 741, 812–814 Reki (HR) in v Trstu (I), asistent Intendance za Avstrijsko Raab pl. Ravenheim, Joseph Wilhelm, duhovnik E 446 Primorje v Trstu, svetnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju Raab pl. Ravenheim, Nikolaus Rudolph, vladni in konsezni svetnik v in Notranjeavstrijske dvorne komore v Gradcu (A), svetnik Ljubljani, brat Franza Xaverja U 107 / E 39, 40, 64, 133, 138, 141, Reprezentance v Ljubljani U 7–107 / E 1–831 145, 174, 191, 192, 197, 210, 217, 218, 238, 241, 243, 254, 262, 268, Raigersfeld, Franc Jožef Janez, sin Franca Henrika U 31 / E 667, 745, 763, 276, 31, 353, 425, 438, 508, 513, 526, 537, 573, 595, 719, 804, 805, 828 813, 824 Raigersfeld, Frančiška Jožefa, sestra Franca Henrika E 1, 704, 761, 794 Raan → Brežice Raigersfeld, Harriet Elizabeth, Jeffreyeva hči U 33 Rabata, grofje Raigersfeld, Henrik Anton ( Hainerle, Heinerle, Heinrichl), sin Franca Rabata, Antonio I., pokojen, nekdanji deželni glavar v Gradiški (I) E 79 Henrika U 31, 32, 35, 46, 86, 89 / E 138 in passim do 670 Rabata, Antonio II. Francesco, pokojen, tajni svetnik, nekdanji predsednik Raigersfeld, Ignac Kajetan Jožef ( Nazl, Nazerle, Ignatius), sin Franca Intendance v Trstu, deželni glavar Goriške in Gradiške (I), sin Henrika U 31 / E 370, 371, 387, 399, 400, 666, 703, 762, 793 Giovannija Baptiste U 19, 73 / E 75, 83 Raigersfeld, Janez Luka ( Johan Lucas, Jean Luc, Janaut), jezuit, sin Franca Rabata, Antonio III. Giovanni, nekdanji komisar na Goriškem E 58, 75, Henrika U 31–34, 38, 45, 46, 48, 49, 87, 92, 94 / E 95 in passim 82, 85, 396, 410, 616 do 831 Rabata, Julia (?), roj. Thurn, Michaelova žena E 701 Raigersfeld, Janez Nepomuk Lotar ( Janeaut, Janot, Jean, Johann, Joannes, Rabata, Juliana, roj. Thurn-Valsassina, hči Giovannija Philippa E 701 Hanßl), prisednik Deželne pravde v Ljubljani, poročnik, stotnik, sin Rabata, Maria Clara Cecilia, roj. Rindsmaul, vdova po Antoniu II. Franca Henrika U 30–32, 46, 84, 86 / E 14 in passim do 728 Francescu E 75, 85 Raigersfeld, Janez Sebastijan (Boštjan Rakovec), vodja Deželnega Rabata, Michele, junger, študent na Collegium Theresianum na Dunaju in v knjigovodstva v Ljubljani, oče Franca Henrika U 7, 13, 23, 30, 49, Salzburgu (A), sin Antonia III. E 590, 701 68, 69, 84 / E 1, 3, 4, 13–16, 22, 750, 778 Rabata, Silvia, roj. Rabata, žena Antonia III. E 410 Raigersfeld, Johana Antonija, por. Kuschlan, sestra Franca Henrika E 1, Rabensberg ( Rabensperg), pl. Venancij, špitalski mojster v Ljubljani E 196, 12, 666, 689, 781 → tudi Kuschlan Johana Antonija 204, 210, 462, 469, 536, 553, 558, 565, 566, 572, 770 Raigersfeld, John Jeffrey, Raigersfeldov vnuk in sin Janeza Luke U 33, 49, Rabenstein, zemljiško gospostvo pri St. Pöltnu v Spodnji Avstriji (A) E 87, 94 222 Raigersfeld, Jožefa Karolina (Charlotte) Walburga ( Peperle, Pegerle, Rabič ( Rabitsch), Franc, župnik v Preddvoru E 543 Josepha), hči Franca Henrika U 31 / E 44, 148, 186, 661, 687, 758, Rad, Hanibal Christoph, iz Spittala na Koroškem (A), lakaj pri 779 Raigersfeldu E 324 Raigersfeld, Jurij Sigismund ( Georg Sigmund), kapucin pater Ludvik, brat Radeče ( Ratschach), trg ob Savi E 263, 333, 368, 550, 551 Franca Henrika U 30, 69, 84 / E 1, 2, 5, 655, 691, 706, 751, 782, Radevčič ( Radieucich, Radieucic, Radeucich, Radeuich), pl. 796 Radevčič, Hieronim ( Girolamo), der alte, prisednik Deželnega sodišča v Raigersfeld, Maksimilijan Franc Benjamin ( Max, Maxl), praporščak, Gorici (I) E 77, 80, 83, 85, 91, 93, 94 poročnik, poročnik-stotnik, sin Franca Henrika U 23, 31, 32, 38, 45, Radevčič, Janez Krstnik ali Ludvik E 58, 77, 93–96, 98–100, 103, 110, 112, 46, 48, 49, 85, 86, 92, 94, 94 / E 287 in passim do 831 113, 116–121, 123, 124, 130, 149, 152, 179, 181 Raigersfeld, Marija Alojzija ( Aloysia, Loisl, Loißl), hči Franca Henrika U 31 Radgona ( Rackerspurg), mesto Radkersburg ob Muri (A) E 624 / E 290, 302, 692, 704, 783, 795 Radič ( Raditsch), pl. Raigersfeld, Marija Ana ( Mariandl, Mantscherle, Nanerle), roj. Erberg, Radič, Franc Ludvik, dr., pravnik, mestni sindik in pisar v Ljubljani U 107 žena Franca Henrika U 7–90 / E 13–831 → tudi Erberg Marija Ana / E 136, 139, 172, 176, 177, 184, 190–194, 196, 198, 200, 203, 205, Raigersfeld, Marija Ana Renata Notburga, hči Franca Henrika U 31 / E 218, 223–225, 243, 245, 246, 248, 250, 265, 266, 274, 294, 300, 317, 662, 758, 798 320, 340, 361, 376, 381, 382, 386, 389, 393–395, 400–402, 417, 421, Raigersfeld, Marija Antonija Izabela, hči Franca Henrika U 31 / E 674, 434, 471, 474, 481, 482, 493, 497, 498, 515, 516, 519–521, 525, 526, 696, 768, 787 533, 541, 560, 572, 587, 593, 622, 623, 636, 649, 707, 708, 793 Raigersfeld, Marija Izabela, roj. Sarger pl. Sargfeld, mati Franca Henrika U Radič, Leopold Krištof, dr., pravnik, der junge, tajnik Deželnih stanov v 13, 68, 69 / E 1, 3, 13, 778 Ljubljani E 203, 238, 259, 265, 306, 464, 526, 531, 563, 568 Raigersfeld, Marija Julijana, hči Franca Henrika U 31 / E 15, 725, 755 Radič, Marija Ana Margareta, roj. Purger, pokojna žena Franca Ludvika Raigersfeld, Marija Katarina ( Catherle, Maximiliana), klarisa/opatica E 526 Marija Maksimilijana v Škofji Loki, sestra Franca Henrika U 13 / E Radmirje pri Gornjem Gradu, cerkev sv. Frančiška Ksaverija ( zu Oberburg 1, 2, 87, 313, 341, 435, 466, 507, 679, 693, 784 bey H. (St.) Xaveri) E 137, 182, 238, 309, 312, 396, 410, 412, 436, Raigersfeld, Marija Katarina, hči Franca Henrika U 31 / E 691, 698, 788 466, 581 Raigersfeld, Marija Terezija, vd. Haller pl. Hallerstein, žena Maksimilijana Radomlja ( Radombla), potok vzhodno od Domžal E 706, 714 Franca U 32, 86 Radovič ( Radoviz), Jurij Anton, mestni sodnik v Škofji Loki E 509, 561, Raigersfeld, Mary, Jeffreyeva žena U 49 623 Raigersfeld, Mihael ( Micherle, Michael) Gottlieb ( Amadeus) Nepomuk, sin Radovljica ( Radtmansdorf, Radtmanstorff, Rattmanstorff, Ratmanstorff, Franca Henrika U 23, 31, 33, 38, 46, 48, 85, 87, 92–94 / E 148 in Rattmanstorf, Rattmansdorf), mesto na Gorenjskem E 192, 228, 232, passim do 831 277, 279, 290, 293, 322, 328, 370, 423, 424, 428, 446, 447, 551, 683, Raigersfeld, Wolfgang Karel Cyrus, sin Franca Henrika U 31 / E 728, 739, 685, 784 815, 824 Radovljica, gospostvo E 675 Raka ( Arch), vas in dvorec na Dolenjskem E 193, 269, 355, 479, 480, 503, Radovljica, mestni sodnik → Fruhberger Franc Anton, Lukan Anton 585, 615, 618, 626, 635, 743, 774, 792 Radt, N., srebrar na Dunaju (A) E 44, 52, 161 Rakovec ( Rakovez), predniki Janeza Sebastijana Raigersfelda Ragusa → Dubrovnik, Dubrovniška republika Rakovec, Boštjan → Raigersfeld Janez Sebastijan Rahmschwag → Ramschwag Rakovec, Janez Avguštin, magister, nekdanji duhovni pomočnik v Škofji Raich → Reich Loki (?) E 736 Raigersfeld, pl. in baroni Rakovec, Jurij (Urban) U 13, 68 Raigersfeld, Ana Cecilija, por. Učan E 1 → tudi Učan Ana Cecilija Rakovec, Marina U 13, 68 Raigersfeld, Anton Sebastijan, sin Franca Henrika U 31 / E 13, 696, 787 Rakovnik ( Croissenbach, Kroysenbach, Kroyssenbach, Kroissendorff), dvorec pri Raigersfeld, Elizabeth, roj. Steward, Jeffreyeva hči U 33, 87 Šentrupertu na Dolenjskem E 198, 376, 517, 610, 710 Raigersfeld, Franc Borgia Karel ( Franciscus, François, Franzl), jezuit, sin Rakovnik ( Graissenegg, Greusseneg), dvorec pri Ljubljani E 324, 325 | 159 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Rampelli, baroni v Istri (HR) E 304 Rauber, Janez Jakob ( Hanß Jakob), s Kota pri Mirni, sin Jurija Sigmunda, Ramschüssel ( Ramschisßl, Rämschisßl, Ramschusßl, Raumschisßl, Räum-mož Marije Frančiške Antonije E 764, 765, 827 schisßl), pl. Rauber, Janez Nepomuk Kozma Damijan, dijak v Ljubljani, korporal (?), Ramschüssel, Gregor Valentin, notar, solicitator v Ljubljani E 416, 429, sin Karla Bernarda E 397, 490, 574, 575 501, 515, 693, 694, 754 Rauber, Jožef Franc, praporščak, podporočnik, poročnik, brat Karla Ramschüssel, Sibila, por. Erberg E 686, 778 Bernarda E 593, 601, 651, 751, 752, 757, 758, 761 Ramschwag ( Rahmschwag), baron Franz Christoph Joseph, tajni dvorni Rauber, Jožef, sin Janeza Jakoba, kandidat za vojaško kadetnico na Dunaju svetnik na Dunaju E 156 (A) E 674 Ran → Brežice Rauber, Karel Bernard ( Carl), s Kravjeka E 174, 442, 444, 490, 571, Ranfelshoffen ( Ranfelshoffen, Ranffelshoffen, Ränftshoffen, Ränfflshoffen), 575–583, 587–591, 594–597, 602, 604, 606, 622, 624, 625, 630–632, baron Franc Bernard, župnik v Vipavi E 682, 686, 771 707, 746, 747, 760, 811, 816 Ranhoff, pl. N., Frau, z Dunaja (A) E 37, 38 Rauber, Leopoldina Marija, Frl. , družabnica Marije Cecilije Gallenberg v Ranilovič ( Renilovich), Franc Jakob, predsednik Merkantilnega sodišča, Ljubljani, hči Jurija Sigmunda E 653, 769 mestni komornik v Ljubljani U 108 / E 206, 213, 265, 308, 610, Rauber, Marija Frančiška Antonija, roj. Auersperg, žena Janeza Jakoba E 662 764 Rann → Ljubljana: Breg Rauber, Marija Frančiška Jožefa, roj. Lichtenberg, žena Karla Bernarda E Rappoltenkirchen ( Rapoldenkirchen), dvorec zahodno od Dunaja v Spodnji 444, 811 Avstriji (A) E 100 Rauber, N., gdč. U 109 Rapulus → Repulus Rauber, Rok Bernard Franc Jernej, sin Karla Bernarda, kandidat za vojaško Rasp, grofje E 174, 692, 707, 802 kadetnico na Dunaju (A), kadet E 442, 444, 538, 541 Rasp, Anton Rihard (?), sin Janeza Ludvika, vojaški inženir (stotnik?) E Rauchenberg, pl. 103 Rauchenberg, Bartholomäus Xaver, lastnik gostilne v Gorici (I) E 76 Rasp, Ignacij Leopold, sin Janeza Adama, jezuit v Gorici (I), Ljubljani, na Rauchenberg, Karl Sigismund Franz, sin Bartholomäusa Xaverja E 76 Dunaju, v Celovcu (A), Passau (Bavarska, D) E 358, 361, 362, 383, Raunach → Ravne 404, 438, 439, 491, 519, 564, 645, 741, 754, 755 Raunach ( Raunach, Raunoch, Raunech), baroni E 405 Rasp, Janez Adam, s Krumperka, sin Janeza Ludvika, deželni poverjenik, Raunach, Eleonora, Frl. , hči Marije Maksimilijane E 177, 355, 373, 396, prisednik Deželnega sodišča v Ljubljani E 131, 132, 144, 146, 178 461, 582 Rasp, Janez Avguštin, sin Janeza Adama, študent na Dunaju (A) in v Sieni Raunach, Franc Anton, der junge, študent na Collegium Theresianum na (I), E 144, 228, 343, 344, 346, 396, 453, 461, 480, 518, 543, 625, Dunaju (A), vojak in dezerter E 535 655, 705, 706, 760 Raunach, Janez Ernest, župnik v Dolini pri Trstu (I), svak Marije Rasp, Marija Ana, hči Janeza Adama E 183 Maksimilijane E 205 Rasp, Rozalija Terezija, roj. Peer pl. Pernburg, grofica, žena Janeza Ludvika Raunach, Marija Maksimiljana Eleonora, roj. Rossetti, vdova U 110 / E E 136 33, 132, 144, 177, 205, 211, 244, 337, 352, 373–375, 396, 461, 582, Rasp, pl. 716 Rasp, Ferdinand Ernest, blinde, s Podsmreke, sin Janeza Jakoba E 134, 179, Rauscher, Janez Jurij, iz Kranja E 829 199, 202, 253, 262, 263, 291, 294 Ravena, mesto v Cerkveni državi (I) E 339 Rasp, Janez Nepomuk, kadet, podporočnik, sin Ferdinanda Ernesta E 367, Ravne ( Raunach), grad pri Pivki E 238, 376, 535, 696, 705, 712 379, 389, 390, 382, 394, 453, 469, 474, 529 Razdrto ( Prabalt, Præwald, Præwaldt, Præwalt, Präwalt), kraj pri Postojni Rasp, Lovrenc Avgust, poročnik, stotnik, polkovnik, sin Ferdinanda E 14, 57, 87, 218, 241, 267, 323, 332, 337, 344, 626, 735, 751, 776 Ernesta E 216–218, 222, 225, 239, 240, 246, 248––251, 263, 297, Rdeče morje ( Mari Rubro) E 255 301, 307, 311, 312, 318–320, 341, 342, 361, 383, 385, 386, 391, 392, Ré, N, Englander E 587 395, 804, 806 Reali Rasp, Marija Ana, por. Lichtenberg, hči Janeza Ludvika E 179 Reali, N. der junge E 134 Rasp, Marija Ana, roj. Fürnpfeil-Pfeilheimb, grofica, žena Janeza Adama E Reali, N., iz Trsta (I) E 59 133, 171, 179, 213, 249, 344, 485, 616, 691, 769 Rebentisch ( Reventisch), baron Achatz Franz Xaver (?), der junge E 75, 76 Rasp, Marija Jožefa ( Josephe), roj. Erberg, teta Marije Ane Raigersfeld, žena Rechbach ( Rechbach, Rhebach) , baroni Ferdinanda Ernesta E 212, 217, 251, 294, 319, 354, 386, 408, 469, Rechbach, Konstancija, roj. Barbo pl. Waxenstein E 141 473, 474, 501, 566, 613, 689, 735, 804, 805, 807, 809, 810, 816, 829 Rechbach, Maximilian, polkovnik E 417 Rasp, Marija Jožefa ( Sefferle, Seferle, Josepha), hči Ferdinanda Ernesta E Reclusi, N., pater teatinec na Dunaju (A) E 116 393, 394, 435, 444, 447, 472, 735, 771, 772, 785, 821, 822 Regal, grofica Maria Elisabetha, roj. Trautson E 43 Rasp, Pavel Aleksander, vojak, sin Ferdinanda Ernesta E 120, 124, 127, 128 Regensburg ( Regenspurg), mesto na Bavarskem (D) U 49 / E 3, 7, 351, 574 Rasp, Peter Bernard, stotnik, sin Ferdinanda Ernesta E 419, 468, 469 Regensburg, prošt → Lamberg Anton Jožef Rasp, Tomaž Jožef, cistercijan pater Marijan v Stični, sin Ferdinanda Er-Reiberich, pl. Georg Anton, stotnik E 354, 381 nesta E 485, 645 (Aleksander!), 683 Reich → Nemčija Rastello → Gorica: Raštel Reich ( Reich, Raich), iz Kamnika Rastern ( Rastern, Raster, Rastner), pl. E 574 Reich, Janez Krstnik Sigmund, duhovnik, upravitelj dvornega (cesarskega) Rastern, Jožef Leopold, der junge, sin Leopolda Zaharije, adjunkt in knji- špitala v Ljubljani, beneficiat v Kamniku, Nikolajev sin U 106 / E govodja Deželnih stanov v Ljubljani E 203, 405, 459, 528, 535, 618, 247, 369, 726 642, 653, 698, 803, 810 Reich, Nikolaj, der alte E 415 Rastern, Leopold Zaharija, (vice)knjigovodja Deželnih stanov v Ljubljani E Reich, Nikolaj Adam, dr., pravnik, mestni pisar v Kamniku, Nikolajev sin 22, 193, 203, 220, 340, 341, 346, 404, 426, 473, 483, 484, 514 E 47, 174, 190, 200, 215, 247, 326 Rastern, Marija Ana, vdova Leopolda Zaharije, roj. Mayerhoffen E 627 Reichard ( Reichard, Raichart), pl. Ferdinand, proviantni upravitelj v Rastern, Marija Ignac, s Češenika, sin Leopolda Zaharije E 704–707, 767 Ljubljani E 657, 670, 675, 676, 711 Rastern, Mihael Evstahij, duhovnik, prosilec za župnijo Moravče, sin Reifniz, Reiffniz → Ribnica Leopolda Zaharije E 123, 229, 336 Rein, cistercijanski samostan pri Gradcu (A) E 406 → tudi Pitreich Marian Rastern, Sigmund, sin Leopolda Zaharije E 459 Reinhard, pl. Franz, polkovnik E 427 Ratschach → Radeče Reinperg pl. Wisenfeld ( Wisenfeldt, Wiesenfeld), Joseph, hlevar grofov Rattgeb, pl. N., z Dunaja (A) E 94 Lambergov E 344 Rattmanstorff, Ratmanstorff, Rattmanstorf, Rattmansdorf → Radovljica Reisig ( Reising), grofje Rauber, baroni Reisig, Antonija Frančiška, hči Rudolfa Feliksa E 273 Rauber, Ignacij Leopold, der junge, dijak v Ljubljani, sin Karla Bernarda Reisig, Marija Johana, hči Rudolfa Feliksa E 273 E 760 Reisig, Rudolf Feliks, iz Celja E 273 160 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Reja ( Reya, Reiya, Rea, Rhea, Ré), pl. Ljubljani E 262, 398, 400, 401, 403, 405, 414, 420 Reja, Anton Ludvik, der alte, trgovec, mestni svetnik v Ljubljani U 108 / E Riedl, Jožef, iz Trsta (I) E 60 245, 265, 375, 501, 563, 559, 700, 701, 705 Riedl, Marija Ana, žena Janeza Pavla E 405, 414, 416, 420 Reja, Jakob, der junge, sin Antona Ludvika, tajnik pri Raigersfeldu, Riedl, Marija Frančiška, hči Janeza Pavla E 405 praporščak E 558, 707, 719, 720, 723 Rieg → Kočevska Reka Reja, Marija Julijana, žena Sebastijana Silvestra E 517 Riemer, Adam (?), der alte, krojač v Ljubljani, najemnik pri Raigersfeldu Reja, Sebastijan Silvester, trgovec, vdovec, brat Antona Ludvika U 108 / E 257 E 517 Rijeka → Reka Reka ( Fiume), mesto (Rijeka) in pristanišče v Kvarnerju (HR) U 13, Rim ( Rom), mesto (I) E 4, 5, 67, 93, 94, 110, 157, 175, 179, 233, 234, 15–17, 19, 20, 28, 71, 72, 82 / E 4–7, 15, 16, 29, 31–35, 58, 60, 62, 240, 254, 258, 303, 306, 308, 318, 335, 337, 372, 377, 388, 396, 433, 76, 77, 81, 85, 86, 104, 117, 125, 141, 177, 185, 186, 192–196, 198, 465, 482, 536, 605, 661, 668, 683, 684, 706, 714, 754, 763, 777, 786, 208, 222, 224, 232, 240, 244, 245, 247, 253, 264, 275, 284, 285, 296, 790, 791, 796 297, 307, 318, 329, 331–333, 336, 341, 342, 343, 345, 353, 357, 358, Rim, cerkev sv. Štefana E 440 360, 364–366, 371, 374, 381, 391–393, 395, 401, 413–415, 417, 428, Rim, Collegium Apolinaris E 507, 714 437, 441, 443, 458, 461, 462, 468, 471, 478, 487, 502, 511, 524, 564, Rim, Collegium Germanicum E 340, 707, 777 569, 570, 572, 575, 577–579, 584–589, 392, 597, 600, 601, 603, 607, Rim, Collegium Romanum E 617 611, 621, 624, 626, 627, 630, 635, 639, 641, 651, 654, 656, 657, 667, Rima, Thomas, uslužbenec trgovske družbe v Trstu (I) E 319, 592 668, 673, 693, 696, 699, 714, 716, 733, 737, 747, 748, 750, 778, 779, Rimini, mesto v Cerkveni državi (I) E 335, 339 794, 795, 800, 801 Rinck pl. Waldenstein ( Ring), baroni Reka, avguštinski samostan E 248 Rinck pl. Waldenstein, Georg Joseph Wilhelm, knezoškof v Baslu (CH) Reka, glavar → Gerlicy Johann Felix, Hohenwart Franc Karel E 156 Reka, grad E 329 Rinck pl. Waldenstein, Ignaz Balthasar, knezoškofov brat E 156 Reka, jezuitski kolegij E 761 Rindsmaul, grofje iz Gradca E 120 Reka, mestno obzidje E 366 Rindsmaul, Dismas Maximilian Pantaleon, der schwedische stotnik, komtur Reka, namestnik → Denaro Pietro Felice Nemškega viteškega reda v Metliki, Črnomlju in Veliki Nedelji E Reka, rafinerija sladkorja E 640, 714 105, 106, 118–121, 256, 299, 384 Reka, sodnik → Calli Andrea, Orlando Franz Xaver, Zanchi Giuseppe Rio della Plata, reka v Južni Ameriki E 163 Reka, vojašnice E 332, 342 Riser Rekštanj ( Ruckenstein), grad pri Boštanju E 432, 434 Riser, Aleksander, zvonolivar v Ljubljani E 200, 360, 366, 417 Ren ( Rein), reka (CH, D, F, NL) E 380 Riser, Rok (?), duhovnik, Aleksandrov sin E 417 Rendl, Caspar, gradbeni mojster na Reki (HR) E 196 Risnik ( Ristnig), dolina pri Divači E 87 Reni, baronica Barbara U 109 Risterle vel Kisterle, N., solni prejemnik v Osijeku (HR) E 262 Renilovich → Ranilovič Rizl ( Rizl, Rizel), Ignaz, jezuit, profesor v Ljubljani E 315, 341, 365, 380 Renke ( Renko), vas v Zasavju E 633 Rizzi de ( Rizzi, Ricci) Renke, slap ob Savi E 235 Rizzi, Giovani Pietro, iz Firenc E 357 Renner, Friedrich Conrad, poročnik-inženir v Petrovaradinu (SRB) E 251, Rizzi, Giuseppe Pasquale, svetnik Intendance v Trstu (I) E 58, 59, 62, 357, 253, 259, 260, 262, 263 433, 626, 627, 741 Reno, reka v Toskani (I) E 630 Rizzi, Pietro Francesco (?), grof, vojaški poveljnik E 114 Repulus ( Rapulus) Rizzi, Marianne, roj. Grošelj, Pasqualova žena E 621, 622, 626, 627 Repulus, Georg, rudniški uradnik v Idriji E 139, 146 Rječina ( Fiumera), izliv reke Reke v morje (HR) E 100 Repulus, Regina, Georgova žena E 139 Robba ( Roba), Francesco, kipar in gradbeni mojster v Ljubljani U 108 / E Rerenberg → Meusriemebl Margareta 145, 146, 292, 404, 564 Reschauer ( Reschauer, Ressaver), baroni Robida ( Robida, Rubida) Reschauer, Anna, roj. Coronini E 77 Robida, Baltazar, der junge, sin Jožefa E 540 Reschauer, Ludovico, prisednik Deželnega sodišča v Gorici (I) E 409 Robida, Franc, dijak v Ljubljani E 636 Rešič ( Reschitsch, Ressez) Robida, Jožef, mestni sodnik v Ljubljani U 108 / E 184, 208, 266, 588 Rešič, Jožef, deželni trobentač v Ljubljani E 540, 736 Robida, Marija Ana, roj. Toman pl. Gurkfeld, vdova, Jožefova žena E 778 Rešič, Jožefa, roj. Muschl, Jožefova žena E 735 Robles, grofje Rettelstein → Röthelstein Robles, Ferdinand (?), z Dunaja (A) E 26 Retter, Johann Christoph, dr., kirurg na Dunaju (A) E 35 Robles, N., Ferdinandova (?) žena E 26 Reus ( Reuß), grof Heinrich (?) E 100 Roborden, baron N., iz Westfalije (D) E 48 Revc ( Reus), Lovrenc Tobija, dr., nadduhovnik (arhidiakon) in župnik v Rocci, Giovanni Giacomo, trgovec, Raigersfeldov sodelavec v Ribnici E 221 solnopreskrbovalni družbi E 35–38, 59, 63, 86, 233, 242 Reventisch → Rebentisch Rocen ( Ruzing), dvorec pod Šmarno goro pri Ljubljani E 617, 620, 789 Reyser, C., stotnik-inženir v Zagrebu (HR) E 551 Rodella ( Rodelli), Gasparo, dr., odvetnik v Gorici (I) E 181, 365 Rhebach → Rechbach Rodola, gozd zahodno od Cervignana (Furlanija, I) E 69 Rheinland → Porenje Rogati Hrib ( Hornberg), vas na Kočevskem, cerkev sv. Udalrika E 356 Ribče ( Fischern), zemljiško gospostvo pri Litiji E 235 Roglovich zum Rosenhof ( Roglovich), pl. Cristoforo, iz Gorice, pokojen E Ribjek pri Osilnici, kapela sv. Egidija E 356 75 Ribnica ( Reifniz, Reiffniz), trg na Dolenjskem E 539, 566, 639 Rollemann, pl. Ferdinand Gottfried, tajnik Avstrijske dvorne pisarne na Ribnica, župnik, arhidiakon, nadduhovnik → Petazzi Karel Sigmund, Revc Dunaju (A) E 16, 24, 43, 129, 130, 148 Tobija, Semič Janez Gašper, Bajc Janez Jakob Rolling ( Rolinger), Johann Peter, uradnik v mestnem knjigovodstvu na Richecourt-Ney ( Richecourt), grof Emmanuel, iz Firenc (I) E 131 Dunaju (A) E 158 Richler, pl. Reichard Heinrich, nadporočnik, stotnik E 573, 625, 626, 660, Rom, Roma → Rim 662, 663, 748, 750, 752, 756, 757, 759, 760, 762, 765, 767, 776, 781, Romaggini, N., duhovnik na Dunaju (A) E 110, 111 786 Romano ( Romano, Romani), pl. Richtern, pl. N., z Dunaja (?) E 44 Romano, Francesca E 399 Ricord, N., nadporočnik E 799 Romano, Ludovico Felice, kanonik v Ogleju (I) E 71, 77 Rieberer, Mathias, jezuit v Ljubljani E 674 Romano, Philipp Arsenio, dr., pravnik, fiskal v Gorici, cesarski vikar v Riedl Ogleju (I) E 212, 286 Riedl, Franc, sin Janeza Pavla, kandidat za kanclista v Ljubljani E 262 Romanov, Ana Ivanovna ( Anna Ivanouna), carica ( Kaiserin), hči Ivana V., Riedl, Janez Pavel, der alte, deželni rektifikacijski podkomisar/aktuar v nečakinja Petra I. E 401 | 161 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Romans d‘Isonzo, kraj v Gradiški (I) E 79–82, 369 Ruessenstein, Franc Baltazar, der alte, podpolkovnik U 109 / E 265, 616 Ronciglione, mesto v Cerkveni državi pri Viterbu (I) E 339 Ruessenstein, Janez Jožef Anton, der junge, sin Henrika Konrada, brat Ropousche, zaselek pri Zagorju ob Savi E 236 Jožefa Henrika E 198, 442, 518, 596 Röringer pl. Rerenberg ( Röringer) E 690 → tudi Meusriemebl Margareta, Ruessenstein, Jožef Anton, sin Janeza Jožefa Antona, kandidat za kadetnico Moscon Jožefa na Dunaju (A) E 442 Röringer pl. Rerenberg, Tomaž E 695, 808 Ruessenstein, Jožef Henrik, s Strmola, stotnik, sin Henrika Konrada, brat Röringer, Lukrecija, roj. Rossetti, Tomaževa žena E 695, 808 Janeza Jožefa Antona U 108 / E 342, 343, 361, 433, 474, 505, 538 Rosalia, uršulinka v Ljubljani E 145 Ruess/Ruessenstein ( Rusß oder Russenstein), Sigmund Rudolf, iz Kranja, Rosenbach → Rožnik arme, vdovec, naslovni praporščak U 109 / E 388, 596, 711–713, Rosenberg → Orsini-Rosenberg 719, 720, 722, 723, 726, 732, 753, 758, 765, 775 Rosenfeld → Czekel pl. Rosenfeld, Rosman pl. Rosenfeld Rügen, otok v Baltskem morju (D) E 753 Rosengarten, N., iz Trsta (?) E 132 Rugge, Paul Joseph, profesor na Dunaju (A) U 33 Roser, N., iz Kamnika, učitelj pri knezih Liechtenstein na Dunaju (A) E Rupa ( Ruppa), vas (HR) južno od Ilirske Bistrice, mitnica E 560, 734, 735 129 Rupa ( Ruppa), vas pri Mirnu pri Gorici (I), most E 79 Rösler ( Rößler, Rösßler), pl. Philipp Friedrich, poročnik, stotnik E 338, Rupa, zemljiško gospostvo pri Mirnu E 79 493, 536, 556, 629, 750, 774 Rus ( Rusß), Janez, meščan v Kranju E 829 Rosman pl. Rosenfeld ( Roßmann, Rosenfeld), Janez Krstnik, podprejemnik Rusija ( Russland), carstvo E 401 knjigovodstva Deželnih stanov v Ljubljani, upravitelj urada general- Rusija → Romanov Ana Ivanovna nega prejemnika E 208, 500, 671, 680, 695, 697, 700, 701, 710, 775, Rusß oder Russenstein → Ruess/Ruessenstein Sigmund Rudolf 776, 783, 811 Ruzing → Rocen Rosmini, pl. Bonfilius, tajnik deželnega glavarstva v Gorici (I) E 85 Rzikowsky pl. Dobrzitz ( Rzichnowsky), baron Johann Wilhelm, general-Roßbreiterin → Goršek Katarina major E 427 Rossetti ( Rossetti, Rosseti), baroni Rossetti, Janez Karel Leopold, der junge, sin Janeza Marka Antona E 216, 247, 267, 362, 395, 706, 772 S Rossetti, Lukrecija, por. Roringer → Röringer Lukrecija S. Giovanni di Duino → Štivan Rossetti, Marija Ana Jožefa, roj. Thurn-Valsassina, žena Janeza Marka Säal → Zala Antona U 109 / E 174, 177 Sabaria → Szombathely Rossetti, Marija Ana, Frl. , hči Janeza Marka Antona E 413 Sabatsch → Šabac Rossi, N., iz Benetk (I), v službi poljskega kralja E 81 Sachs, N., korektor Johanna Christopha Gottscheda v Leipzigu (D) E 665 Roßman, Roßmann, Rosmann, Rosman → Rozman Sachsen → Saška Rost, baron Johann Franz Dyonis, kanonik v Churu (Švica) E 147 Sachsenfeld → Žalec Rothal ( Rottall, Rothall), grofje Sachsenfeld, pl. Joseph, podporočnik E 505 Rothal, Josepha, por. Auersperg E 425, 622 Sachsen-Hildburghausen ( Sachsen Hildburgshausen, Hildburgshaüsen, Rothal, Maria Josepha, roj. Sternberg, mati Johanne Franziske Lamberg E Hildeburgshausen), knezi 692, 725 Sachsen-Hildburghausen, Anna Victoria, roj. Savojska, žena Josepha Röthelstein ( Rettelstein), vas pri Frohnleitnu na Štajerskem (A) E 55, 88, Friedricha, nečakinja Evgena Savojskega E 437 131, 147, 170 Sachsen-Hildburghausen, Joseph Friedrich, general-feldmaršal, poveljnik Rottari, grof Pietro Antonio (?), slikar, na Dunaju (A) E 40 Notranje Avstrije in Vojne krajine (generalata Karlovac in Varaždin, Rottenburg am Neckar, mesto v vojvodini Württemberg (D) E 306, 312 Morska krajina) E 48, 49, 55, 57, 60, 63, 87, 99, 104, 105, 109, 120, Rottenmann ( Rottenmann, Rottenman), mesto na Štajerskem (A) U 17, 193, 220, 318, 559 72 / E 165 Sachsen-Hildburghausen, avstrijski pehotni regiment št. 8 E 176, 303, 427 Rottenthurn → Dunaj: Rottenthurn Sacile, gozd pri Carlinu v Gradiški (I) E 68, 69 Rotterdam, pristanišče v Republiki Nizozemski E 3 Saciletto, vas severovzhodno od Cervignana (I) E 74 Rouen, mesto v Normandiji (F) E 372 Saffran ( Saffran, Safran), Edler Roven, Lucas, pisar v Gorici (I) E 81 Saffran, Franz Anton, svetnik in referendar Avstrijske dvorne komore na Rovere, baron Ferdinando Antonio, na Dunaju E 29 Dunaju (A) U 18 / E 43, 46, 55, 56, 120, 137, 162, 168, 284, 410 Rovereto ( Roveredo), mesto in trdnjava v Trentinu (I) E 427 Saffran, Maria Francisca, hči Franza Antona E 137, 415 Rozman ( Roßman, Roßmann, Rosmann, Rosman) Sagar → Žagar Rozman, Ana Felicita, roj. Bosio, iz Novega mesta E 618 Sagor, Sägor, Sagorje → Zagorje ob Savi Rozman, Andrej, iz Novega mesta, mož Ane Felicite E 610, 611 Sagrad → Zagrad Rozman, Franc, duhovnik, hišni učitelj ( Hofmeister) pri grofu Veteraniju Sahlgren, Nicolas, direktor švedske Vzhodnoindijske družbe v Göteborgu E 67, 91–93, 95–100, 102, 105, 107, 112, 115, 120–122, 124, 130, (Švedska) E 415 151, 363 Saint Ivani → Szent-Iványi Rozman, Marko, jermenar, najemnik pri Raigersfeldu U 107 / E 398 Saint-Hubert ( St. Huber), mesto v Valoniji (B) E 128 Rozman, N., čevljarski mojster v Ljubljani E 416 Saint-Malo ( S. Malo, St. Malo), pristanišče v Bretanji (F) E 5, 706, 796 Rožnik ( Rosenbach), grič pri Ljubljani, cerkev Marijinega Obiskanja E 144 Saint-Odile ( Santodil, de St. Odile), baron Mathieu Dominique Charels Rubida → Robida Poirot dela Blandinier, aka »Poireau«, cesarjev tajnik na Dunaju (A) Rubije ( Rubia), vas in most pri Sovodnjah (Savogna) pri Gorici (I) E 79 E 159, 346 Ruck, Franz, jezuit v Gorici (I) E 76 Salach → Zalog pri Ljubljani Ruckenstein → Rekštanj Salamanca, grof Francesco Antonio, prisednik Deželnega sodišča v Gradiški Ruda, vas med Gorico in Oglejem (I) E 70, 80, 420 (I) E 74, 132, 194, 185, 310, 311 Rudnik ( Rudnig), vas pri Ljubljani E 483, 600, 601 Salankement → Stari Slankamen Rudolph, Gottlieb, podporočnik E 282 Salar → Zalar Rudolphswerth → Novo mesto Salburg ( Salburg, Saleburg, Salleburg, Sallaburg, Salaburg), grofje Rues, Anton, vikar v Šentvidu nad Ljubljano E 584 Salburg, Christoph Ludwig, der junge E 104, 109 Ruessenstein ( Ruessenstein, Russenstein), baroni E 403 Salburg, Franz Ludwig, general, vrhovni vojni komisar E 161, 285, 373, Ruessenstein, Ana Marija Antonija, roj. Wisenthall, žena Janeza Jožefa 399, 410 Antona E 442 Salcan → Solkan Ruessenstein, Ana Marija Kordula Beatrice, roj. Cilli (Tirolska), vdova Salenau → Sollenau Henrika Konrada, mati Janeza Jožefa Antona in Jožefa Henrika E Salerno ( Selerno), pristanišče v Kampanji (I) E 6 216, 343, 415 Salisburgo → Salzburg 162 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Salitschnick, Franc Anton, uradnik Reprezentance v Ljubljani E 199 Sarger pl. Sargfeld, Marija Izabela, por. Raigersfeld, Raigersfeldova mati Sallacher pl. Sallenstein ( Sallenstein), pl. Franc Ksaver, dr., zdravnik v E 13, 655, 703–704, 732, 741, 751, 784, 825 → tudi Raigersfeld Novem mestu E 678 Marija Izabela Salm, avstrijski pehotni regiment št. 14 E 427 Sarger pl. Sargfeld, Marija Suzana, roj. Lukančič-Hertenfels, Salm, knez Nikolaus Leopold, veliki vojvoda Hessna, vojvoda Raigersfeldova babica po materini strani E 13, 703, 784, 794 Hoogstraatna, tajni dvorni svetnik, general-feldmaršal E 721 Sartori pl. Ehrenbichl, baroni Saloch → Zalog pri Ljubljani Sartori pl. Ehrenbichl, Anton, direktor rudnika v Idriji E 710 Salonichio → Solun Sartori pl. Ehrenbichl, Franz Sigmund Xaver, svetnik Notranjeavstrijske Salvamonda, gozd zahodno od Cervignana (Furlanija, I) E 69 dvorne komore v Gradcu (A) E 16, 29, 56, 65, 76, 165, 284, 710 Salvay ( Salvay, Salvai), baroni E 765 Sartori pl. Ehrenbichl, Karl Adam, deželnostanovski tajnik v Gradcu (A) Salvay, Joseph Franz Anton Xaver, (I) iz Trsta E 178, 180, 202, 219, 251, E 57 253, 268, 296, 310, 329, 344, 346, 390, 401, 416, 431, 433–435, 466, Sartori pl. Ehrenbichl, Maria Clara, roj. Bär pl. Bärenthal, žena Johanna 486–489, 504, 515, 516, 533–535, 543, 553, 565, 568, 574, 576, 580, Josefa E 57 583, 591, 616, 618, 627, 643, 651, 666, 669, 670, 682, 765 Sartori, Johann Joseph E 56 Salvay, Maria Elisabetha ( Liserle), roj. Du Valles, 2. žena Josepha Franza E Saška ( Sachsen), volilna kneževina (D) E 121, 153, 405, 822 765 → Du Valles Maria Elisabetha Satler, N., trgovec na Dunaju (A) E 112 Salvay, Maria Theresia, 1. žena Josepha Franza E 202, 219, 253, 424, 435 Sau, Michel, sodelavec v knjigovodstvu v Ljubljani (?) E 426, 462 Salzburg ( Salzburg, Salisburgo), mesto (A) E 7, 93, 95, 101, 108, 110, 112, Sauer ( Saur), grof Franc Jožef, iz Celja E 274 195, 260, 285, 307, 374, 419, 431, 437, 438, 507, 541, 545, 574, 590, Sauer (Saur), Janez Anton, krojaški mojster v Ljubljani E 791 707, 709, 720, 805 Sauershaimb, N., feldmaršal E 155 Salzburg, knez in nadškof → Dietrichstein Andreas Jakob, Schrattenbach Saurau, grofje Sigismund III. Christoph Saurau, Joseph Gottfried, kanonik v Salzburgu, sin Marie Corbiniana E Samassa, Janez (?), zvonarski mojster v Ljubljani E 395, 583 93–95, 100, 101, 103, 106, 107, 110, 152, 156, 805 Samič ( Samitsch), Ana Marija, kuharica pri Raigersfeldu E 831 Saurau, Maria Clara ( Clarel), dvorna dama Marije Terezije na Dunaju, hči Samobor ( Samobor, Samabor), južno do Zagreba (HR) Marie Corbiniana (A) E 121 Samobor, mesto E 131, 255, 368 Saurau, Maria Corbinian, (bivši) kranjski deželni glavar, notranjeavstrijski Samobor, zemljiško gospostvo E 160 državni namestnik ( Staathalter) E 25, 122, 128, 220, 308, 310, 327, Samos, osmanski otok v Egeju (GR), vino E 342, 422, 661, 662, 668, 695 362, 384, 416, 475, 648 San Danielle del Friuli ( St. Daniel, St. Daniele), mesto v Furlaniji (I) E 305, Saurau, Sigmund (Sigerle), der junge, sin Marie Corbiniana (I) E 432, 433, 656 436, 442 San Dorligo della Valle → Dolina pri Trstu Saurschik → Završek San Floriano del Collio → Števerjan Saurschnig, Saurischnick, Saurschnick → Završnik San Gervasio ( St. Gervasio), vas zahodno od San Giorgio di Nogaro Sauscheck → Zimšek (Furlanija, I) E 68 Saustein → Boštanj San Giorgio di Nogaro ( St. Giorgio di Noghera, Nogaro), mesto pri Sava ( Sau, Sau-Strom, Sau-Fluß), reka U 23, 25, 28, 36, 79, 83, 90 / E 98, Cervignanu (Furlanija, I) U 36, 90 / E 15, 67, 68, 491, 543 153, 191, 198, 205, 209, 234–237, 252, 253, 332, 350, 352, 367, 368, San Mauro di Saline ( St. Mauro), kraj pri Veroni (I) E 333 377, 418, 425, 517, 533, 548, 549, 551–554, 558, 576, 580, 581, 589, San Nicolo ( St. Nicolo), Domenico E 50 591, 599, 601, 633, 635, 639, 640, 646, 649, 659, 663, 675, 681, 686, San Nicolò di Levata ( St. Nicolo di Levata), komenda Malteškega reda 764, 767, 772, 778, 809 (hospital) pri Cervignanu (I) E 80, 420 Sava, most v Črnučah ( Sau-Brucke, Saw-Brucke) E 133, 181, 185, 187, San Pier d‘Isonzo → Špeter 211, 217, 218, 223, 229, 245, 265, 418, 431, 442, 447, 461, 567, 585, San Remo ( St. Remo), pristanišče v Liguriji (I) E 195, 256 633, 660, 788 San Vito al Tagliamento ( St. Veith in Friaul), mesto v Furlaniji (I) E 186 Sava, mostna mitnica v Črnučah → Zupančič Janez Mihael Saneti, Sanetti → Zanetti Sava ( Sava) pri Jesenicah, rudnik ( Bergwerg) in fužine ( Hamerwerck) E 141, Sanetti, iz Benetk 284, 318, 335, 336, 339, 377, 396, 640, 662, 705, 708, 711, 712, 714, Sanetti, Domenico, brat Zuaneja E 390 725, 752, 817, 823 Sanetti, Zuane, brat Domenica E 390 Sava pri Litiji, cerkev sv. Nikolaja ( Hl. Nicolaus) E 235 Sanguigno ( Sanguineo, Sanguigno), Francesco, dr., nekdanji Raigersfeldov Savacieri, N., Frl. , na Dunaju (A) E 100 kaplan v Trstu (I), kanonik v Mantovi (I) E 505, 511, 534, 554, 568, Savinja ( Sann, San, Sänn), reka E 368 572 Savinja, most pri Šempetru v Savinjski dolini ( Sann-Brucke, San-Brucke) E Sann, San, Sänn → Savinja 57, 88, 131, 147, 171 Sann-Brucke, San-Brucke → Savinja, most pri Šempetru Savojski, princ Evgen ( Eugenium), habsburški vojskovodja E 437 Santo Domingo ( St. Domenico, St. Dominique), pristanišče na otoku Savona, pristanišče v Liguriji (I) E 237 Hispaniola (Karibi) E 89, 334 Savorgnano ( Savorgnani), pl. N., na Dunaju (A) E 70 Santodil → Saint-Odile Savoye → Savojski Evgen, Sardinija Carlo Emanuele, Sardinija Victor Santorini, otok (Thera) v Egeju (GR), vino (muškat) E 588, 601, 604, 617, Amadeus, Sachsen-Hildburghausen Anna Victoria 750, 753 Sawakin, Suakin ( Suaquen), pristanišče ob Rdečem morju (Sudan) E 255 Sanuti, Johann Stephan (?), dr., z Dunaja (A) E 2 Saxen-Gotha ( Sax-Gotha), avstrijski pehotni regiment št. 30 E 427 Saquemile, N., komornik princa Karla Lotarinškega E 112 Sazenhoffen, grof Franz Sigmund, deželni komtur Nemškega viteškega reda Sarburg, Andrej, kositrar v Ljubljani, Raigersfeldov najemnik U 107 / E (Frankovska, D) E 106, 121 398 Sazer Craiß → Žatecký Sardinija ( Sardinien), kraljevina E 628 Sazfeld, Anton, tajnik Johanna Seifrida Herbersteina v Ljubljani E 185, Sardinija, Anna Canalis, markiza di Spigno, roj. Cumiana ( Cumina), vdova 233, 234, 245, 250, 254, 257, 260, 261, 284, 286, 288, 289, 291, 298, San Sebastiano E 157 301, 308, 315–317, 320, 321, 328, 331, 332, 338, 341, 484, 503 Sardinija, Carlo Emanuele Savojski III./I., kralj E 62, 256 Sbubna → Bubna Sardinija, Victor Amadeus II., sicilski kralj, savojski vojvoda E 157 Scalis → Škale Sarger pl. Sargfeld ( Sarger von Sargfeld, Sorger von Sorgfeld) → tudi Scarlichi, grofje Lukančič, Raigersfeld Scarlichi, Charlotte Rozalija, roj. Grimschitsch, žena Maxa Antona E 478 Sarger pl. Sargfeld, Janez Ludvik, Raigersfeldov ded po materini strani E Scarlichi, Max Anton, vdovec, z Zgornjega Motnika E 406, 468, 475, 478, 13, 655, 703, 732, 751, 784, 818 506 Sarger pl. Sargfeld, Janez Pavel, Raigersfeldov praded po materini strani E Scarpin → Škerpin pl. Oberfeld 706, 796 Schaffer, Ignacij, kartuzijan, upravitelj kartuzije v Bistri E 383 | 163 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Schaffer, N., služabnik pri Raigersfeldu E 544 Dominika E 140 Schaffgotsch, grofje Schigan, Schigon → Žigon Schaffgotsch, Ernst Wilhelm, predsednik Reprezentance v Gradcu (A), sin Schiller pl. Schildenfeld ( Schiller, Schildenfeld) Johanna Ernsta Antona E 311 Schiller pl. Schildenfeld, Anton Leopold, dr., odvetnik v Ljubljani, brat Schaffgotsch, Johann Anton Gothard, predsednik Vrhovnega šlezijskega Janeza Krstnika in Maksimilijana Mihaela E 206, 208, 211, 213, urada v Wrocławu (PL) E 287 230, 300 Schaffgotsch, Johann Ernst Anton, tajni dvorni svetnik, vrhovni češki Schiller pl. Schildenfeld, Janez Krstnik, mitničar in poštni mojster na »grajski grof« ( Burggraf) E 97 Planini pri Uncu, brat Antona Leopolda in Maksimilijana Mihaela Schaffgotsch, Maria Maximiliana, roj. Götz, žena Ernsta Wilhelma E 311 E 330, 360 Schaffgotsch, Philipp Gotthard, knezoškof v Wrocławu (PL), sin Johanna Schiller pl. Schildenfeld, Maksimilijan Mihael, poštni mojster v Logatcu, Antona Gotharda E 661 brat Janeza Krstnika in Antona Leopolda E 336, 605 Schagar → Žagar Schilling, Janez Jakob, dr. teol., generalni vikar, kanonik v Ljubljani U 107 Schalckendorf → Šalka vas / E 133, 192, 215, 219, 305 Schärffenberg, grofje Schindl, baronica N., na Dunaju (A) E 94 Schärffenberg, Maria Leopoldina, roj. »Keglevich« (recte: Heussenstamm), Schirnding ( Schürnding), baron Franz Joseph, s Češke, aretiran v Ljubljani mati Marije Ane Elizabete E 207, 539, 360, 676, 694 → tudi Petazzi E 465 Maria Leopoldina Schisca, Schiscka, Schiska → Šiška Spodnja Schärffenberg, Marija Ana Elizabeta, por. Gall E 207 → Gall Marija Ana Schitka → Žitko Elizabeta Schitkar → Žitkar Scheberle, Janez Krstnik, krojač v Ljubljani E 182, 190 Schitterer → Schreitter Scheiner, pl. N., višji knjigovodja v Ljubljani E 189–191 Schiviz → Šivic Scheittenberger ( Scheittenberger, Scheitteberger, Scheüttenberger), N., trgovec Schladming ( Schläming), rudnik na Gornjem Štajerskem (A) E 158 v Trstu (I) E 308, 329, 392 Schlangenburgisches Bad → Dobrna Schell pl. Schellenburg, Jakob, pokojni trgovec v Ljubljani E 98–101, 205 Schlebnig → Žlebnik Schell, Johann, trgovec z Grabna na Dunaju (A) E 152 Schlegel ( Schlegel, Schlegl), Jacob, poročnik E 660, 661 Scheller, N., Frl. , z Dunaja (A) E 523, 525, 526 Schleiniz → Slivnica Schelodnig → Želodnik Schlesien → Šlezija Schemburg, Schenburg → Schönburg Schlesinger zu Clagenfurt → Frankenberg (?) Schemerle → Šemerle Schlesinger, Andreas (?), vojaški prostovoljec ( volontaire) s Češke E 536, Schemiz → Šemič Gašper 537 Schemniz → Banská Štiavnica Schlesinger, Marx, Jud, bankir na Dunaju (A) E 147 Schenau → Schönau pri Ljubljani, Schönau an der Triesting Schleswig-Holstein ( Holstein, Hollstein), vojvodinja Eleonora Josepha, Schenborn → Schönborn por. Gonzaga E 39–42, 44, 48–54, 90, 92–94, 96–124, 126–130, Schenmann, N., trgovec iz Frankfurta E 256 148–170, 315–318, 320, 321, 323–326, 328, 329, 331, 332, 336–347, Schepf, Peter, iz Čabra (HR) E 146, 200 357–371, 374–377, 382, 388, 389, 401, 414, 657, 684, 710 → Scherbich, Matthia, ladjar na Reki (HR) E 333 Gonzaga Eleonora Josepha Scherffenberg → Svibno Schletterer Schernbichl, Schernbichel → Češenik Schletterer, Johann, auersperški gozdar E 336, 476 Scherzer, baroni Schletterer, Rosalia, roj. Bastl, Johannova vdova E 476 Scherzer, Anna, roj. Löwenthall, žena Leopolda Eugena E 434, 522, 523, Schley, pl. Theodor, stotnik E 639, 640, 812 525, 534, 536, 537, 556 Schlick, grofje Scherzer, Leopold Eugen, generalmajor, polkovni poveljnik v Gospiču in Schlick, Christian Adam (?), poročnik E 93, 364, 374 Karlovcu E 202, 363, 364, 381, 384, 432, 434, 465, 466, 494, 497, Schlick, Franz Heinrich, tajni dvorni svetnik na Dunaju (A) E 99, 230, 310 505, 518, 523 Schluderbach, pl. Scherzer, N., Frl. , hči Leopolda Eugena E 434, 523, 525, 536, 537 Schluderbach, Janez Anton, ekspeditor, aktuar, registraturni adjunkt Schesgani Hrast, kraj na območju gozda Panovec pri Gorici E 75 Reprezentance v Ljubljani U 109 / E 211, 216, 228, 239, 246, 247, Scheuchenstuel, Josef Anselm, pravnik U 8 258, 259, 261, 265, 268, 271, 278, 305, 312–314, 317, 320, 324, 328, Schiavuzi, Francesco, kanonik v Trstu (I) E 59 340–342, 346, 359, 377, 384, 391, 392, 403, 414, 419, 425, 459, 507, Schickmayr, Franz Xaver, jezuit, profesor v Ljubljani E 387, 457, 460, 513 515, 536, 537, 560, 565, 567, 569, 571, 572, 580, 581, 583, 589, 601, Schiffrer ( Schifferer, Schiffrer, Schiffer), pl., iz Kranja 609, 611, 618, 622, 624, 631, 632, 634, 637–639, 642, 651, 666, 688, Schiffrer, Frančiška Ksaverija ( Fränzl), por. Freydanck E 755 714, 719, 737, 745, 753, 768, 788, 792, 793 Schiffrer, N., der alte Geistlicher v Škofji Loki E 692 Schluderbach, vdova → Prešeren pl. Heldenfeld Marija Lavrencija Schiffrer, Wolfgang Karel, kanonik v Ljubljani, Vetter Andreja Petra E 692, Schlutitzky, pl. 711, 749, 755, 794, 798, 806, 830 Schlutitzky, Joseph Anton, stotnik, generalni avditor-poročnik karlovškega Schiffrer pl. Schifferstein ( Schifferstein, Schifferstain) generalata (HR) E 384 Schiffrer pl. Schifferstein, Andrej Peter, der junge, adjunkt, akcesist, Schlutitzky, Marija Ana, roj. Janežič E 384 → Janežič Marija Ana kanclist Reprezentance in Komerčnega konseza v Ljubljani U 108 / Schmackers ( Smacker, Smackers), baron Heinrich, poročnik E 534, 537, E 40, 43, 46, 94, 109, 113, 115–117, 121, 124, 130, 133, 180, 182, 553, 557, 574, 628 187, 274, 291, 340, 380, 388, 389, 394, 424, 425, 431, 433, 434, 436, Schmartin spod Schmarne Gore → Šmartno pod Šmarno goro 438, 446, 448, 455, 456, 460, 461, 465, 468–470, 490, 495, 508, 524, Schmelniz → Smolník 530, 534, 536–539, 548, 554–556, 559, 560, 563–566, 568, 570, 571, Schmerling, baron Leopold, bivši regent v Mantovi, z Dunaja (A) E 92 576, 579, 581–585, 590, 594, 595, 597, 598, 602, 604–606, 609–612, Schmerzing ( gewest Preußing), avstrijski kirasirski regiment št. 7 (20) E 427 614, 615, 617, 619–622, 624–627, 629, 630, 634, 635, 640, 649, 650, Schmettau, grof Samuel, general-inženir E 7, 153 670, 693–700, 703, 711, 714, 716, 719, 724, 731–733, 745, 747–750, Schmidlin, baron Franz Christoph, svetnik Avstrijske dvorne komore na 753–755, 758, 764, 766–769, 772, 775, 779, 783, 787, 789, 794, 798, Dunaju (A) E 114 799, 802–804, 807, 808, 812, 817, 818, 823, 826, 829 Schmidt ( Schmidt, Schmitt), Johann Georg, gradbeni mojster v Ljubljani E Schiffrer pl. Schifferstein, Franc Dominik, dr., odvetnik v Ljubljani, der 143, 183, 189, 197, 426, 467, 473, 532, 819 alte, mož Marije Monike E 139 Schmidt, Friedrich, podjetnik v Amsterdamu (NL) E 143 Schiffrer pl. Schifferstein, Marija Ana, hči Franca Dominika E 192 Schmidt, Jakob, srebrar v Ljubljani E 565 Schiffrer pl. Schifferstein, Marija Monika Helena, roj. Marotti, žena Franca Schmidt, Jožef, registraturni adjunkt in pisar v Ljubljani E 224 Dominika E 179, 766 Schmidt, Jurij Jakob Kristijan, lekarnar v Ljubljani E 193, 808 Schiffrer pl. Schifferstein, Uršula, roj. Wallich pl. Wallensperg, mati Franca Schmidt, pl. Johann Heinrich, agent na Dunaju (A) E 795 164 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Schmidthoffen ( Schmidthoffen, Schmitthoffen), baroni E 288 Schubert ( Schubert, Schuberth), pl. Schmidthoffen, Ana Marija, sestra Franca Antona E 353 Schubert, Christian, direktor Orientalne družbe na Dunaju (A) U 14, 69 / Schmidthoffen, Franc Anton, Raigersfeldov sošolec ( Collega), prisednik E 7, 9, 10, 33, 36, 98, 100, 110, 121, 128, 153 Ograjnega sodišča, svetnik v Komerčnem konsezu v Ljubljani U 109 Schubert, Johann Christian, der junge, Christianov sin E 247 / E 3, 132, 178, 181, 183–185, 189, 192, 193, 196, 197, 207, 208, Schumann, Kristijan, jermenar v Ljubljani E 292 215, 216, 218, 219, 223, 224, 226, 228, 231, 248, 253, 256, 268, 278, Schumberg → Šumber 287, 295, 335, 357, 359, 360, 362, 371, 372, 374, 375, 434, 451, 781, Schürnding → Schirnding 787 Schwab, Joseph, juvelir na Dunaju (A) E 96, 97 Schmidthoffen, Franc Jakob, der alte, prisednik Ograjnega sodišča v Schwab grofje Lichtenberg → tudi Lichtenberg Ljubljani E 404, 422 Schwab grof Lichtenberg, Franc Ksaver, študent, sin Leopolda Livija E 753 Schmidthoffen, Marija Ana, roj. Auspersky, die alte, žena Franca Jakoba E Schwab grof Lichtenberg, Leopold Livij, direktor rektifikacijske komisije, 353 svetnik Deželnega sodišča, svetnik Komerčnega konseza v Ljubljani Schmitner ( Schmitner, Schmintner, Schmidtner), Franz Leopold, grafik na E 137, 143, 189, 198, 209, 214, 215, 221, 224, 258, 263, 276, 277, Dunaju (A) U 29, 83 / E 150, 152, 156, 407 292, 297, 300, 353, 596, 710, 718 Schmitt, Joseph Christian, slikar na Dunaju (A) E 744 Schwab grof Lichtenberg, Suzana, roj. Gall, žena Wolfa Maksimilijana E Schmöllniz → Smolník 686 Schmuderer, Joseph Heinrich Anton, svetnik Avstrijske dvorne komore na Schwab grof Lichtenberg, Wolf Maksimilijan, Suzanin mož E 686 Dunaju (A) E 38, 167 Schwaben → Švabska Schmuz Schwandes ( Schwandes, Swandes), baroni Schmuz, Jožef, mitninski prejemnik v Vipavi E 270, 394 Schwandes, Friedrich (Leopold), stotnik E 752, 753, 765 Schmuz, Matija, dr., zdravnik v Ljubljani E 539, 678, 769 Schwandes, N., z Rügna (D), stotnikova žena E 753 Schmuz, N., duhovnik na Dunaju (A) E 393 Schwandtner ( Schwandtner, Schwantner), baroni Schmuz, Pavel, deželni tobentač v Ljubljani E 247 Schwandtner, Joachim Georg, dr., pravnik, svetnik in referendar Schneckenbühl → Zapuže Ministerialne bankalne deputacije ter Avstrijske dvorne komore Schneeberg → Snežnik na Dunaju (A) U 18, 19, 73, 74 / E 19, 20, 24–35, 36–38, 42, 44, Schonamille ( Sconamville, Scomenville), baron Marie-François, guverner 56, 91, 98, 102, 111, 118, 130, 148–150, 152, 154–158, 160, 162, Vzhodnoindijske družbe v Banquibasarju (Indija) E 51, 335, 358 165–168, 173, 240 Schönau ( Schönau, Schenau), dvorec pri Ljubljani E 188, 418 Schwandtner, Maria Theresia, žena Joachima Georga E 404 Schönau an der Triesting, jezero ( Schenauer See) južno od Dunaja (A) E Schwarz, baron Joseph, stotnik E 643–645 131 Schwarzenau, baronica Catharina Dorothea (?), Frl. E 46, 100 Schönborn ( Schenborn), grofje Schwarzenbach → Črni potok Schönborn, Eugen Franz Erwein, študent v Leidnu (NL), sin Marie Schwarzenberg, knezi Theresie E 163 Schwarzenberg, Joseph Adam E 155 Schönborn, Friedrich Karl, pokojni škof v Bambergu in Würzburgu (D) Schwarzenberg, Maria Theresia, roj. Liechtenstein E 119 državni vicekancler (Reichsvizekanzler) E 106 Schwarzeneg → Švarcenek Schönborn, Maria Theresia, roj. Montfort, vdova po Anselmu Franzu E Schwarzer ( Schwarzer, Schwarz), baroni 163 Schwarzer, Christoph Rudolph (?), podpolkovnik E 211, 230, 231, 239, Schönbrunn → Dunaj Schönbrunn 243, 271 Schönburg ( Schemburg, Schenburg), grof Albrecht Karl Friedrich E 39, 40, Schwarzer, N., žena Christopha Rudolpha E 211, 231 45, 48, 54, 92, 93, 97, 103, 121, 156, 167 Schwaz, mesto na Tirolskem (A) E 237 Schottland → Škotska Schwechat ( Schwechat, Schwächat) pri Dunaju (A), fabrika U 24 / E 49, 56 Schottwien ( Schottwienn), trg pri Gloggnitzu v Spodnji Avstriji (A) E 54, Schweden → Švedska 88, 131, 147, 170 Schwedisch-Pommern ( Schwedisch-Pomern), zahodni del vojvodstva Schram pl. Otterfeld, baroni Pomorjansko (Pommern/Pomorze, D, PL) E 753 Schram pl. Otterfeld, Julijana Apolonija Regina, roj. Mordax E 501, 506, Schweditsch → Švedič 774 → Barbo pl. Waxenstein, Thurn-Valsassina Schweiger pl. Lerchenfeld U 108 Schram pl. Otterfeld, Marija Cecilija → Taufferer Marija Cecilija Schweiger pl. Lerchenfeld ( Schweiger, Schweiger von Lerchenfeld) E 183, Schrattenbach ( Schrattenbach, Schrottenbach), grofje 208, 209, 267, 268, 284, 288, 345, 398, 433, 458, 459, 465, 466, 519, Schrattenbach, Franz Ferdinand E 156 520, 522, 527, 624, 625, 647, 782, 789, 796 Schrattenbach, Jožefa Antonija Charlotte, roj. Gallenberg, žena Josepha Schweiger pl. Lerchenfeld, Ana Marija Jožefa, Frl. , hči Franca Karla E 617, Christopha U 109 / E 131–134, 136, 140, 143, 172, 175, 177, 179, 619 182, 183, 185, 192, 198, 202, 204, 205, 207, 209, 211, 213, 215, Schweiger pl. Lerchenfeld, Franc Jožef, dijak v Ljubljani, študent na 217–219, 226, 233, 234, 237, 240, 243–248, 251, 252, 256, 257, 260, Collegium Theresianum na Dunaju (A) sin Franca Karla E 602, 613, 261, 268, 274, 280, 281, 283, 284, 286, 289–291, 296–299, 301, 302, 636, 638, 645, 648 304, 305–310, 314, 315, 318, 320, 321, 323, 326, 328, 329, 332, 336, Schweiger pl. Lerchenfeld, Franc Karel, deželnostanovski poverjenik, 338, 339, 345, 350, 352, 353, 357–359, 363, 367, 369–371, 373–376, svetnik Bankalne administracije v Ljubljani E 136, 146, 173, 176, 384, 386–389, 391, 395, 398, 400, 401, 403, 405, 407, 408, 413, 418, 178, 179, 181, 182, 186, 187, 189, 191, 195–197, 200–204, 206, 207, 419, 421–425, 431, 436, 447, 486, 611, 612, 719, 813, 814 211, 213, 215, 217, 221, 224, 229, 234, 244–247, 253, 255, 256, 262, Schrattenbach, Maria Elisabetha, roj. Nostitz, žena Franza Ferdinanda E 263, 266, 273, 285, 287, 315, 316, 325, 326, 329, 332, 335, 337, 156 342, 361, 364, 365, 373, 395, 399, 402, 403, 414, 418, 422, 426, Schrattenbach, Sigismund III. Christoph, knez in nadškof v Salzburgu (A) 431–433, 458, 461, 482, 487, 488, 516, 524, 525, 535, 584, 585, 593, E 472 602, 609–611, 613, 623, 632, 635, 636, 645, 648, 671, 679, 683, 694, Schreffl → Schröffel pl. Mannsperg 697–699, 702, 727, 730, 744, 752, 781, 808, 814–819, 824, 827 Schreitter ( Schitterer), Johann Franz, kontrolor Vojaške blagajne v Celovcu Schweiger pl. Lerchenfeld, Helena (?), Frl. , sestra Franca Karla E 461 (A) E 465 Schweiger pl. Lerchenfeld, Marija Ana, Frl. , hči Franca Karla E 617, 619 Schrey ( Schrey, Schreü) Schweiger pl. Lerchenfeld, Marija Antonija Jožefa ( Tonerle), por. Schrey, Blaž, davčni nakladnik v Ljubljani E 133, 281, 391, 512, 694 Hallerstein, hči Franca Karla E 585 → tudi Haller pl. Hallerstein Schrey, Anton, Blažev sin E 391 Schweiger pl. Lerchenfeld, Marija Frančiška Alojzija, Frl. , hči Franca Karla Schröder, Jakob, blagajnik Intendance v Trstu (I) E 400, 433, 456 E 617, 619 Schröffel pl. Mannsperg ( Schreffl), Franz Anton, solni uradnik v Bratislavi Schweiger pl. Lerchenfeld, Marija Frančiška, roj. Thurn-Valsassina, žena (SLK) E 167 Franca Karla, hči Maksimilijana Antona Thurn-Valsassina E 177, Schrottenthurn, zemljiško gospostvo pri Kranju U 13, 68 179, 182, 184, 185, 187, 199, 204, 216, 222, 239, 266–268, 316, 337, | 165 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 343, 373, 395, 422, 461, 615, 617, 619, 631 dolfa E 618, 619, 632, 777, 779, 780, 803, 804, 807, 809, 811, 814, Schweiniz, kraj na Saškem (D) E 136 815 Schweiz → Švica Semiclosch → Pongracz Szent-Miklóssi Schweizhardt, pl. Johann Bartholomäus (?), Raigersfeldov sobodajalec na Semič, Janez Gašper, župnik in arhidiakon v Ribnici E 566 Dunaju (A) E 2 Semmering ( Semering), pogorje in cestni prelaz med Spodnjo Avstrijo in Schwizen, N., iz Ljubljane U 110 Štajersko (A) E 54, 88, 147, 170 Scio → Chios Senčur, župnija na Gorenjskem ( Sinschurska fara) E 346 Sckull → Škulj Senegaglia, N., Jud, iz Trsta (I) E 331 Sclavonien → Slavonija Senigallia ( Senogaglia, Sinigaglia), pristanišče v Cerkveni državi (I) E 47, Scofou, iz Trsta (I) 339, 385 Scofou, Biasio E 418 Senj ( Zeng, Zengh), mesto pod Velebitom (HR) E 49, 108, 109, 143, 194, Scofou, Giacomo, Biasijev sin E 418 232, 245, 275, 285, 287, 296, 318, 321, 326, 333, 358, 376, 381, 405, Scopoli ( Scopuli), Giovanni Antonio, dr., rudniški zdravnik v Idriji E 766 419, 424, 428, 462, 468, 585, 753, 761, 816 Scorcola ( Scorcula), severno predmestje Trsta (I) E 17 Senj, generalni vikar → Ciolich Jurij Wolfgang Scrini, N., deželni vizitacijski podkomisar na Kranjskem E 203 Senj, škof → Ciolich Jurij Wolfgang Scussa, Antonio, notar v Gorici U 8 Senožeče ( Senosetsch, Senosetsche, Senosez), trg in vas pri Razdrtem na Sdoba → Isonzato Notranjskem E 87, 423, 626 Sdusch → Zduša Senožeče, zemljiško gospostvo E 695, 743 Secheaux de Degouy, Desiderius, dr., generalni direktor špitalov v cesarski Senožeče, mitnica E 320, 432 vojski, zdravnik v Kranju E 192 Sentini, metresa grofa Kaunitza, plesalka na Dunaju (A) E 773 Seckendorf ( Seckendorf, Seckendorff), baroni, grofje Sepiane → Šapjane Seckendorf-Aberdar, Karl Ludwig, major, podpolkovnik, polkovnik E 207, Sepich, Nicolò, kanonik v Bakarju (HR) E 355 213, 251, 277, 286, 638, 665 Septimius Sever ( Sever), rimski cesar E 462 Seckendorf-Gudent, Friedrich Heinrich, general E 63 Ser, N., miniaturist iz Ženeve (CH) E 156 Sedlišek, Marija Ana ( Ana Miedel), iz Novega mesta, por. Sobic, sobarica Serbelloni ( Serbellon, Servellon, Servelloni), grofje ( Zimmermensch) pri Raigersfeldu E 625, 626 → Sobic Marija Ana Serbelloni, Fabrizio, iz Milana, monsignor, papeški nuncij na Dunaju (A) Sedmograška ( Siebenburg Siebenburgen, Siebenbürgen), dežela na Ogrskem E E 98 30, 89, 90, 110, 129, 164, 227, 233, 417, 725, 775 Serbelloni, N., iz Španije, kandidat za predsednika Italijanskega sveta na Seegenreich, Joseph ( Seperle, Sepperle), z Dunaja, Raigersfeldov varovanec Dunaju (A) E 281 v Ljubljani E 401, 444, 481, 482, 484, 486, 517, 577, 696, 697, 699, Serbelloni, avstrijski kirasirski regiment št. 5 (12) E 427 700, 722, 794, 795 Serclas → t‘Serclaes Seethall ( Seethall, Seentall, Setall, Settall, Setal, Zetall), pl. t‘Serclaes van Tilly ( Serclas) Seethall, Ana Jožefa, roj. Čečker, Leopoldova žena, hči Marij Klare t‘Serclaes, Elisabetha Johanna, roj. van Swieten, žena Josepha Hyacintha, Konstance Čečker E 407 hči Gerarda van Swietna E 528, 536 Seethall, Franc Anton, sin Franca Leopolda, iz Save pri Litiji, kandidat za t‘Serclaes, Joseph Hyacinth, podpolkovnik, generalov adjutant E 528 tajnika pri Raigersfeldu E 323, 396 Serény pl. Kis-Serény ( Sere), Franziska (?), vdova po generalu Antonu Seethall, Franc Leopold, der alte, navigacijski uradnik na reki Savi E 447, Amandu E 105 752, 764, 767, 772, 778, 781, 809 Seriman ( Seriman, Serimann), grof Paul Anton, stotnik, major, podpol-Seethall, Leopold, der junge, sin Franca Leopolda, praporščak, poročnik, kovnik E 515, 528, 531, 534, 537, 539–541, 571, 573, 585, 594, 609, nadporočnik, stotnik v Karlovcu (HR) E 229, 282, 337, 349, 393, 617, 620, 627–629, 662, 663, 736 407, 410, 422, 553 Serini ( Serini, Serin, Zerin), Marko ( Marx) Anton, mestni svetnik v Segalla ( Segalla, Segolla) Ljubljani, rektifikacijski podkomisar v Ljubljani E 139, 202, 204, Segalla, Domenico, svilar v Gorici (I) E 241, 260 210, 285, 286 Segalla, Giuseppe Antonio E 657, 683 Sermide ( Sermede), kraj vzhodno od Mantove ob reki Pad (I) E 328 Segorje, Segurje → Zagorje Servellone → Thurn-Valsassina Constanza Seidl, N., kirurg v Gradcu (A) E 746, 747 Servola → Škedenj Seilern-Aspang ( Seilern, Seillern, Seiler, Seiller), grofje Sesljan ( Sistiana) pri Devinu pri Trstu (I), kaplanija E 405 Seilern-Aspang, Aloisia, hči Johanna Friedricha II. E 167 Seuschie → Zelše Seilern-Aspang, Ana Maria, roj. Lengheim, žena Johanna Friedricha II. E Sever → Septimius Sever 165, 167 Sevnica ( Liechtenwaldt, Liechtenwalt), grad ob Savi E 243, 249, 314, 324 Seilern-Aspang, Charlotte, roj. Solms-Sonnenwalde, žena Christiana Sevnica, trg E 333, 580, 593 Augusta E 167 Sevnica, zemljiško gospostvo E 160, 249 Seilern-Aspang, Christian August, cesarski dvorni svetnik na Dunaju, sin Seyer → Sorško polje Johanna Friedricha II. (A) E 167 Seyrach → Žiri Seilern-Aspang, Johann Friedrich II., 2. avstrijski dvorni kancler na Sferza, N., iz Trsta (I) E 539 Dunaju (A) E 30, 37, 105, 130, 147–149, 154, 165–167, 171, 198 Sgavez, Antonio, kanonik v Bakarju (HR) E 355 Seilern-Aspang, Luisa Theresia, hči Johanna Friedricha II. E 167 Siberau, baron Wolfgang Andrej Konrad, mitničar v Ljubljani E 281, 488, Seilern-Aspang, Maria Rosina, por. Auersperg, hči Johanna Friedricha II. 609, 722 E 119, 120, 123, 127 → tudi Auersperg Maria Rosina Sibirija ( Siberien), ruski teritorij v Aziji E 339 Seilern-Aspang, Philipp Jacob, kanonik v Zagrebu (HR), sin Johanna Sicilija ( Sicilien), otok (I) E 5, 10, 306 → tudi Neapelj-Sicilija kraljevina Friedricha II. E 150 Sicilijanec ( Siculus), vzdevek nekega Dunajčana E 26 Seisenberg, Seisenburg → Žužemberk Sid America → Amerika, Južna Seitner, pl. Johann Leopold, tajnik Bankalne administracije v Ljubljani, Siebenburg Siebenburgen, Siebenbürgen → Sedmograška višji prejemnik v Trstu (I) E 317, 377, 460, 648, 649, 670 Siena, mesto v Toskani (I) E 4, 80, 344 Seitz ( Seiz), Primož ali Matija, iz Zgornje Šiške pri Ljubljani E 273, 540 Siena, Collegium E 343 Selb, baronica Maria Ana, z Dunaja (A) E 41, 107, 109–113, 117–124, Silbereinläser → Häger Jakob 126, 155, 156, 163, 167 Silberschneider, Ferdinand, rektifikacijski pisar v Ljubljani E 414 Selle → Željne Silli ( Silli, Sili, Silla, Syli) Selo ( Sela), zemljiško gospostvo in dvorec pri Radohovi vasi na Dolenj-Silli, Georg, stotnik E 534, 536–538, 584, 587, 594 skem E 637 Silli, N., Stefanova žena E 623 Selodnig → Želodnik Silli, Stefano, glavni navigacijski nadzornik na Kranjskem E 198, 199, 201, Semenič ( Semenitsch), pl. Marija Katarina (Caterle), die alte Frl. , hči Ru-202, 208, 234, 235, 238, 239, 245, 252, 253, 255, 299, 332, 350, 352, 166 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 393, 517, 519, 521, 532, 533, 543, 545, 546, 548–555, 557, 558, 560, E 140, 261 586, 588, 589, 591, 592, 595, 598–605, 607, 619, 623, 644, 649, 675, Smreck → Podsmreka 748, 754, 772, 812 Smreker ( Smreker, Smrecker, Smrekher), pl. Silva-Tarouca de Menezes, grofje Tellez ( Tarouca) Smreker, Janez Gregor, dr., pravnik, odvetnik, aktuar Deželnih stanov v Silva-Tarouca de Menezes, Emanuel, predsednik Nizozemskega sveta, Ljubljani E 196–198, 203, 282, 431, 499, 525, 754 Dvorni gradbeni direktor, kraljičin zaupnik E 50–52, 96, 100, 110, Smreker, Marija Ana, die alte E 616 163, 165, 169, 281, 399 Smuk ( Smuk, Smuck), Pekiza ( Beckiza), iz Trsta (I) E 350, 351 Silva-Tarouca de Menezes, Johanna Amalia, roj. Schleswig-Holstein, Smust, N., dona, iz Trsta (I) E 264 Emanuelova žena E 44, 49, 102, 110, 124, 154, 162, 163 Smyrne → Izmir Silva-Tarouca de Menezes, Maria Theresia Teles, Emanuelova hči E 110, Snežnik ( Schneeberg), grad na Notranjskem E 225, 312, 394, 700 150, 162 Snežnik, zemljiško gospostvo E 388 Simandel, Jakob, mestni pisar/sindik v Krškem E 589, 600, 601, 610, 645, Sobeck ( Sobeck, Zobeck), grof Felix, predsednik Reprezentance na 646, 814 Koroškem E 365, 476, 522–527, 631, 678, 682, 771, 772 Simon, služabnik pri Raigersfeldu E 206, 209 Sobic ( Sobiz) Simoneti, iz Kranja Sobic, Jacob Christoph, knjigovez v Trstu (I) E 625, 626 Simoneti, Agnes, Jožefova žena E 741 Sobic, Marija Ana, roj. Sedlišek, sobarica pri Raigersfeldu E 659 → Sedli-Simoneti, Jožef, organist E 741 šek Marija Ana Simonetti ( Simonetti, Simoneti), Valentin, trgovec v Ljubljani E 279, 280, Socerb ( St. Servolo) pri Trstu (I) 418, 620, 812 Socerb, mitnica E 431, 433 Sincère (Sincere) Socerb, vas E 268, 361, 391, 392 Sincère, baron Claudius, polkovnik E 104, 107, 130, 156 Socerb, zemljiško gospostvo E 163, 417, 669 Sincère, avstrijski pehotni regiment št. 54 E 427 Socher, Albert ali Anton ali Franz Xaver, jezuit na Dunaju (A) E 252 Sinn, Seifrid Hieronim, trgovec, mestni svetnik v Ljubljani E 531 Soča ( Isonz, Isonz-Fluß, Lisonz), reka E 74–82, 85, 89, 300, 309, 340, 342, Sinschurska fara → Šenčur župnija 362, 420, 780 Sinzendorf ( Sinzendorf, Sinzendorff), grofje Soča, most, zahodno od Gorice ( Isonzo-Bruck, Lisonz-Brucke) E 74, 76, Sinzendorf, Joseph Bernhard (?), duhovnik E 94 79, 369 Sinzendorf, Maria Josepha, roj. Sinzendorf ( Holländerin) E 96, 147 Soderini, Marco, iz Trsta (I) E 58, 59, 66 Sinzendorf, Philipp Joseph, chevalier, komtur malteškega reda, tajni dvorni Sodražica ( Sodrasiza, Sodraschiza, Sodratschiza), vas na vzhodnem robu svetnik E 433, 435, 440, 441 Blok E 355, 360, 362, 363 Sinzendorf, Philipp Ludwig Wenzel, 1. avstrijski dvorni kancler na Dunaju Söhnlein, Margaretha, z Dunaja (A) E 215 (A) E 15, 16, 28, 30, 37 Sola, N., trgovec iz Benetk (I) E 339 Sinzendorf, Philipp Ludwig, knezoškof v Wrocławu (PL), kardinal E 110 Solar, Danijel, iz Kranja, trgovec v Gorici (I) E 217 Sinzendorf, Sigmund Rudolf, vrhovni dvorni mojster na Dunaju (A) E 115, à Sole, Franz, der alte, podpolkovnik, v Gradcu (A) E 689 274, 311 à Sole, Franz, nadporočnik, Franzov sin, bratranec stotnika Johanna Carla Sirgern → Žurge E 618 (napačno: Obristleüthnant), 689 Sirija ( Syrie, Syrien), provinca v Osmanskem cesarstvu E 729, 737 à Sole, Johan Georg, stotnik E 492, 493 Sisak ( Sisseck, Sisseg, Siczeck, Siszeck, Sziszek), mesto, pristanišče in trdnjava à Sole, Johann Carl, der neue stotnik, bratranec nadporočnika Franza E ob sotočju Save in Kolpe (HR) E 333, 364, 367, 368, 551, 813 618, 628, 629 Siscka → Šiška à Sole, pl. Sistiana → Sesljan Solkan ( Salcan), trg pri Gorici E 194 Sittich, Sittig → Stična Solkan, hospital E 81 Sittinger, Joseph, s Koroške, lakaj pri Raigersfeldu E 681 Sollenau ( Salenau, Solenau), kraj severno od Dunajskega Novega mesta (A) Siviz, Sivez → Šivic E 131, 170 Skander ( Skander, Sckander), Jurij E 662, 742 Solonati, Joseph, iz Parme, upravitelj knezov Liechtensteinov E 95 Skrabar → Škrabar Solun ( Salonichio, Thesalonichis), pristanišče v Grčiji (Thessaloniki) E 91, Slaper ( Slapper), Jožef, prevoznik v Ljubljani E 750 339, 385 Slatna ( Slateneg), dvorec pri Šmartnem pri Litiji E 742 Sonneg, Sonegg → Ig: grad in zemljiško gospostvo Slatna, rudnik E 237 Sonnenfels pl. Joseph, dr., politolog, profesor na Dunaju (A) U 33, 87 Slavonija ( Sclavonien), dežela/kraljevina (HR) E 165, 363 Sopron (Ödenburg), mesto na Ogrskem (H) E 27 Sliber → Šliber Sora ( Zeyer), vas pri Medvodah E 735 → Muschl Anton Jožef Slivnica ( Schleiniz), grad pri Mariboru E 57 Sorgenti, reka vzhodno od Cervignana (I) E 80 Slovenj Gradec ( Windisch Graz, Windisch Gräz, Windischgräz), mesto na Sorger von Sorgfeld → Sarger pl. Sargfeld Štajerskem E 711, 778, 800, 801 Soro, grof Johann Sebastian, generalmajor, poveljnik v Timişoari (RO) E Slovenj Gradec, cerkev sv. Andreja apostola E 680 427 Slovenska Bistrica ( Feistriz), mesto na Štajerskem E 57, 131, 147, 171 Sorško polje ( Seyer), območje med Kranjem in Škofjo Loko E 334 Slovenska vas ( Windischdorf) pri Kočevju E 356 Soteska ( Einöed, Einöedt), grad na Dolenjskem E 343, 344 Slovenske Konjice ( Gonoviz), trg na Štajerskem E 57, 88, 131, 147, 171 Spagnoleta, vzdevek (?) gospe iz Trsta (I) E 86 Slunj ( Sluin), trg in grad nad reko Korano (HR) Spanger ( Spänger), pl. N., duhovnik v Gradiški (I) E 213 Slunj, županija ( commitat) E 630 Spanien, Spänien → Španija Slunj, avstrijski kraišniški pehotni regiment št. 63 E 761, 799 Sparoviz → Šparovec Smacker, Smackers → Schmackers Spatt, Henrik Filip, lekarnar v Ljubljani E 189, 191, 259 Smith pl. Balroc ( Smit), baron Robert, stotnik, major, podpolkovnik E Spaur, grofje 407, 425, 454, 617, 627, 628, 663, 686 Spaur, Leopold Maria Joseph, knezoškof v Brixnu/Bressanone (I) E 155, Smlednik ( Flednig, Flödnig), vas na Gorenjskem E 577 351 Smlednik, brod ( Flednicische Überfahrt) E 426 Spaur, N., gospa, z Dunaja (A) E 52 Smlednik, graščina E 586, 793 Spengler, Johan David, trgovec s steklom v Linzu (A) E 166, 182, 224, 225 Smlednik, zemljiško gospostvo E 671, 756, 761, 819, 825 Spercus Smlednik, župnik → Lenčič Franc Spercus, Ignacij, tržni preglednik v Ljubljani U 108 / E 246, 254, 270, Smole ( Smole, Smolè), Jožef Tomaž, akcesist deželnostanovskega knjigovod-330, 336, 395, 404, 496, 514, 537 stva v Ljubljani (kandidat za Raigersfeldovega tajnika?) E 490, 499, Spercus, Rozalija, Ignacijeva žena E 254, 270, 330, 406 502, 503, 596, 768 Spielberg, grad na Štajerskem (A) E 252 Smolník ( Schmelniz, Schmöllniz), rudarsko mesto na vzhodnem Slovaškem Spies ( Spieß), N., čevljar na Dunaju (A) E 149 | 167 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Spigno → Sardinija: markiza di Spigno Standler ( Standler, Ständler), pl., s Kranjske Spindler ( Spindler, Spindl), iz Ljubljane Standler, Janez Jakob, 2. mož Raigersfeldove prababice, roj. Lukančič- Spindler, Franc Jožef E 582, 587, 589, 591, 594 Hertenfels E 2, 704, 784 Spindler, Margareta, Franc-Jožefova mati E 593 Standler, Janez Nepomuk, frančiškan Kerubin, gvardijan v Senju (HR) E Spindler, Marija Frančiška, Franc-Jožefova žena E 588, 589 194 Spingaroli, pl. Antonio Domenico, svetnik deželnega glavarstva v Gorici Standler, N., kandidat za štipendijo Dolničarjeve ustanove E 812 (I) E 795 Standler ( Standler, Ständler), pl. ( wiennerische) E 39, 112, 116, 124, 298 Spirsch ( Spirsch, Spiers, Spiersch), pl. Balthasar, dvorni svetnik na Dunaju Standler, Johann Friedrich, tajnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) (A) E 132, 263, 264, 393, 398, 403, 444, 446, 452, 459, 463, 528, E 24, 26, 31, 32, 41, 48, 53, 97, 98, 102, 104, 108, 115, 130, 147, 529, 531, 534, 537, 539, 548, 549, 569 149, 169 Spirzl → Pirschl Standler, Johann Nepomuceni, akcesist Avstrijske dvorne komore na Spiš ( Zipserland), pokrajina na Slovaškem E 202 Dunaju (A) E 26, 32, 53, 89, 98, 102, 108, 115, 124, 130 Spittal ( Spittal, Spitall), mesto na Koroškem (A) E 324, 370, 597, 582, 592, Stangen-Wald → Štanga 623, 695 Stanhob → Chesterfield Spodnji Log ( Loch, Loga oder Lack), vasica pri Litiji ob Savi E 235, 633 Stankhovanskhi, pl. Johann, poročnik E 282 Sporeno, Antonio, jezuit v Trstu (I) E 136 Stappel ( Stapel), baron Heinrich, generalmajor E 427 Sprecher → Hagenbach Stär → Šter Luka Spubna → Bubna Stara Cerkev ( Altenkirchen), vas pri Kočevju (del vasi z imenom Mitterdorf), Sredozemlje ( Mediterraneo) ali Mediteran (Mediterraneam), območje U 33, cerkev Blažene Device Marije ( Kirche Beatæ Mariæ Virginis) E 356 87, 91 / E 256 Stara Loka ( Alten Lack) pri Škofji Loki Sremska Mitrovica ( Mittrowiz, Mittroviz), antično mesto Sirmium (SRB) Stara Loka, dvorec U 51 / E 293, 434, 519 E 262 Stara Loka, župnija → Berčič Gašper, Kalin Franc Leopold Srobotnik, vas ob Kolpi, cerkev sv. Ane E 356 Starckmann, Joseph, kirurg v Ljubljani E 666 St. Agata → Dolsko Starhemberg ( Starhemberg, Starhenberg, Starchenberg, Starenberg), grofje St. Anna → Podpeč na Ljubljanskem barju Starhemberg, Emanuel Michael, general E 569 St. Bartelme → Šentjernej, Šentjernejsko polje Starhemberg, Gundakar Thomas, predsednik Tajne finančne konference in St. Bequin, Caesar, z Malte E 725 Ministerialne bankalne deputacije, podpredsednik Avstrijske dvorne St. Craiz, St. Craüz, St. Creüz → Križ, Vipavski Križ (Sv. Križ) komore na Dunaju (A) U 19, 73 / E 19, 24, 26–28, 30–38, 42, 150, St. Daniel, St. Daniele → San Daniele, Štanjel 167 St. Domenico, St. Dominique → Santo Domingo Starhemberg, Inocenza Maria Ignatia, roj. Auersperg, žena Johanna St. Florian → Števerjan Guidobalda E 249, 256–258, 260 → tudi Auersperg Inocenza Maria St. Georgius → Izlake Ignatia St. Giovanni di Duino → Štivan Starhemberg, Johann Guidobald, stotnik, naslovni polkovnik, der junge, St. Helena, St. Hellena → Dolsko brat Emanuela Michaela E 240, 249, 427 St. Huber → Saint-Hubert Starhemberg, Johann Louis, generalmajor E 427 St. Ivanez → Svet Ivan Starhemberg, Maria Josepha, roj. Jörger, 2. žena Gundakarja Thomasa E St. Jacob → Galicija 47 St. Johanes → Štivan Starhemberg, avstrijski pehotni regiment št. 24 E 427, 828 St. Lambrecht ( St. Lamprecht), benediktinski samostan na Gornjem Stari Farkašić ( Ferckassich, Ferkassich, Forkassich), kraj pri Petrinji (HR) E Štajerskem (A) E 240 368, 369 St. Marain, St. Märien → Šmarje pri Škofljici Stari grad ( Bad Starm Gradam), hrib nad Podgradom ob sotočju Save in St. Margareta → Loke pri Zagorju Ljubljanice E 234 St. Märten, St. Merten → Šmartin pri Kranju Stari Kot ( Alt Winckl) na Kočevskem, cerkev sv. Frančiška Ksaverija E 356 St. Merten bey Littey, St. Mirten → Šmartno pri Litiji Stari Slankamen ( Salankement), trdnjava in vas ob izlivu reke Tise v Dona-St. Michael a. Zollfeld ( St. Michael in Zohlfeld), vas severno od Celovca (A) vo (SRB) E 550 E 681 Steckel, N., dr., zdravnik na Dunaju (A) E 96 St. Mochor → Sv. Mohor Steckholzer, N., agent na Dunaju (A) E 161, 168, 170, 171 St. Nicolò di Levata → San Nicolò di Levata Steffan, Joseph → Štěpán Josef Antonín St. Nicolo → San Nicolo Domenico Stehr → Šter Jožef St. Odile → Saint-Odile Stein → Kamen, Kamnik St. Osbald → Šentožbolt Stein am Anger → Szombathely St. Peter → Komenda Stein ( Stein, Stain), pl. St. Petersburg, prestolnica Rusije E 710 Stein, Caspar Leopold, poročnik, nadporočnik E 640, 690, 698, 705, 707, St. Pierre → Castel de Saint-Pierre 717–719, 722, 723, 727–731 St. Pietro → Špeter Stein, Charlotte Philippine, roj. Ursel (?) E 698, 707, 717, 719, 749 St. Pietro d’Orio, cerkev severno od Gradeža (Furlanija, I) E 67 Steinbacher Schwall, slap nad Savo v Zasavju E 235 St. Pölten ( St. Pelten), mesto v Spodnji Avstriji (A) E 3, 322 Steinberg → Kalec St. Servolo → Socerb Steinberg ( Steinberg, Stainberg, Stemberg), pl. E 135, 759 St. Stefano → Portogruaro: opatija San Stefano Steinberg, Anton, der junge, der verhayratete, rudarski podsodnik v Ljublja-St. Sulpice, obalni kraj vzhodno od Nice (F) E 256 ni U 107, 108 / E 122, 124, 140, 261, 301, 382, 401, 405, 432, 437, St. Veit an der Glan → Šentvid na Koroškem 438, 447, 476, 500, 519, 57, 634, 635, 637, 811 St. Veith → Šentvid nad Ljubljano, Šentvid na Koroškem, San Vito al Steinberg, Barbara, die junge, Antonova žena E 301, 353, 364, 438, 526 Tagliamento Steinberg, Franc Anton, der alte, direktor rudnika v Idriji, upokojenec v St. Xaveri → Radmirje Ljubljani U 109 / E 76, 89, 90, 94, 96, 98, 99, 105–107, 112, 114, Staabsregiment, avstrijski pehotni regiment E 745, 748, 756, 759, 760, 765, 121, 123, 126, 129, 130, 134, 171–173, 181, 182, 196, 204, 210, 219, 781, 786 227, 228, 234, 239, 243, 247, 261, 301, 331, 345, 374, 405, 416, 418, Stadler, N., iz Kemptna (D) E 432 421, 422, 425, 426, 430, 435, 438, 439, 443, 444, 475, 478, 481, 487, Staglieno, Camillo, dr., pravnik v Trstu (I) E 59, 62, 64, 69, 71 488, 492, 495, 509–511, 516, 518, 519, 524, 534, 536, 537, 561, 562, Stain → Kamnik, Stein 573, 591, 640, 670, 673, 681–683, 719, 774, 786 Stampach ( Stambach), avstrijski kirasirski regiment št. 4 (10) E 427 Steinberg, Franc, duhovnik na Dunaju, sin Franca Antona E 124, 495, 573, Stämpl, Anton, iz Kočevja, štukater v Radmirju E 694 607, 631, 651, 667, 671, 704 Standinger, N., pater na Dunaju (A) E 107 Steinberg, Jožef Karel, stotnik, der mittlere, sin Franca Antona E 239, 405, 168 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN 516 Strassoldo, Francesco Pietro (Franciscus Petrus Paulus Eneas), sin Giu- Steinberg, Karel, praporščak E 630 seppeja Antonia, kandidat za vojaško akademijo v Dunajskem No- Steiner Brucke → Zidani most vem mestu (A) E 433, 455 Steinfels, pl. Anton, tajnik Reprezentance v Ljubljani E 181, 196, 197, Strassoldo, Francesco, deželni upravitelj v Gradiški (I) E 366 200–204, 206–208, 213, 221, 227, 229, 234, 238 Strassoldo, Francesca, roj. Portia, Giuseppeja Antonia E 445 Steinhoffen ( Steinhoffen, Stainhoffen), pl. Strassoldo, Gasparo Lucrezio (Casparo, Casparus Lucretius), iz Villanove Steinhoffen, Franc Ernest, solicitator v Ljubljani E 44, 179 pri Gorici (I) E 213, 214, 216, 443, 445, 454 Steinhoffen, Franc Jožef, dr., zdravnik v Ljubljani U 110 / E 678 Strassoldo, Giovanni Felice (Joannes Felix), sin Gaspara Lucrezia, kandidat Steinhoffen, Margareta U 110 za vojaško kadetnico na Dunaju (A) E 443, 445 Steinpichl, Steinpichel → Kamna Gorica Strassoldo, Giulio (Julius) E 58, 69, 74–79, 81, 82, 85, 194, 195, 305, 306, Stella, grof Niklas, tajni dvorni svetnik, svetnik Direktorija in publicis et 433, 454 cameralibus na Dunaju (A) E 121 Strassoldo, Giulio Francesco (Julius Franciscus), sin Gaspara Lucrezia, Stelzig ( Stelzig, Stelzick, Stölzig) kandidat za vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu (A) E Stelzig, Elisabetha (?), vdova E 263, 275, 282 445, 454 Stelzig, Johann Ferdinand, kanclist Reprezentance v Ljubljani E 262 Strassoldo, Giuseppe Antonio (Josephus Antonius) E 443, 445 Stepana Vass → Štepanja vas Strassoldo, Isabella, roj. Rabata, žena Carla Antonia E 445 Stermahl, Stermohl → Strmol Strassoldo, Jožef Matija Vinzenz Anton, sin Franca Ksaverja E 466 Sternthall ( Sternthal, Sterntall, Sterndhal), baroni E 170 Strassoldo, Leopold E 75 Sternthall, Johann Gottfried, general, Raigersfeldov sosed na Dunaju (A) Strassoldo, Leopoldo Lorenzo (Leopoldus Laurentius Bartholomeus), sin E 113 Giuseppeja Antonia, kandidat za vojaško akademijo v Dunajskem Sternthall, N., Frau E 46, 114 Novem mestu (A) E 433 Steüermarck, Steüermark, Steyermackt, Steüer, Steyer → Štajerska Strassoldo, Maria Anna, roj. Strassoldo, hči Marzia, žena Gaspara Lucrezia Stibeneg, Leopold, lakaj pri Raigersfeldu E 681 E 82, 213, 445 Stiber Strassoldo, Maria Josepha, roj. Waldstein ( Wallenstein), žena Franca Ksa-Stiber, Joseph, podporočnik E 761 verja Jožefa E 409, 515, 742, 743, 827 Stiber, N., roj. Coradini E 761 Strassoldo, Marzio, pokojni glavar v Trstu (I) E 82, 445 Stična ( Sittich, Sittig) na Dolenjskem Strassoldo, N., Giulijeva žena E 195, 213 Stična, arhidiakonat (konzistorij) E 230, 234, 408, 446, 448, 475 Strassoldo, N., kandidat za vojaško kadetnico v Dunajskem Novem mestu Stična, cistercijanski samostan E 272, 387, 435, 564, 823, 824 (A) E 442 Stična, prelat → Kovačič Viljem Strassoldo, N., oče Philippa E 85 Stična, prior → Kalin Maksimilijan Strassoldo, N., sestra Franca Ksaverja, dama v plemiški ustanovi v Pragi Stična, vas E 246, 478, 568, 598, 604 (CZ) E 742, 743, 756 Stirck → Stürgkh Strassoldo, Nicolò (Nicolas) E 76, 82, 84, 85, 198, 331, 374, 407 Stirun Turba → Limburg-Stirum Strassoldo, Nicolò Federico (Nicolaus Fridericus Ignatius Josephus Anto- Stockerau, trg v Spodnji Avstriji (A) E 675 nius), sin Flaminija, kandidat za vojaško akademijo v Dunajskem Stöcklein, Joseph, jezuit, prevajalec, pisec E 717 Novem mestu (A) E 443, 445 Stolberg-Gutern ( Stollberg), princ Gustav Adolf, generalmajor E 209, 427 Strassoldo, Philippo (Philip, Philipp), prisednik Deželnega sodišča v Gorici Storff, Conrad Ignaz, kanclist notranjeavstrijskega Tajnega dvornega sveta v (I) E 74, 76, 78, 79, 82, 83, 85, 305, 409 Gradcu (A) E 177 Strassoldo, Pietro E 77 Storžek ( Storseg), Gašper, dr., pravnik na Dunaju (A) E 157 Strassoldo, Riccardo ( Rizardo) E 78 Straccis → Stražišče pri Gorici Strassoldo-Graffemberg, grofje U 51, 95 Stracka ( Stracka, Strackan), baron Franz Matthias, svetnik Češke komore Strassoldo-Graffemberg, Ksaverina, roj. Attems, hči Sigismonda Attemsa, in knjigovodja Ministerialne bankalne deputacije na Dunaju (A) E mena Riccarda U 51 93, 239 Stražišče ( Strasich, Strasisch), vas pri Kranju U 13, 68 / E 247, 255, 269, Strahl, Karel, graščak v Stari Loki, zbiratelj U 51 296 Stramberger ( Stramberger, Strämberger Stramperger, Strämperger, Strom-Stražišče ( Strasiz an dem Lisonz, Strasich, Strassich, Wartenberg, perger), Janez Mihael, solicitator, kurator cesarskega špitala v Ljubl-Wertenberg), vas in graščina (Straccis) pri Gorici (I) E 74, 76, 78, 80, jani E 133, 261, 329, 572, 606, 613, 695 82–84, 371, 387 Strasbourg ( Straßburg, Strasspurg), mesto v Alzaciji (F) E 3, 24, 97 Stražišče, zemljiško gospostvo pri Gorici E 324 Strasiz, Strasich, Strassich → Stražišče pri Gorici Streisß → Strüss Strassburger, N., uslužbenec pri podjetniku Weitenhüllerju v Ljubljani E Strmica ( Stermeriza), vas v severnem Posočju E 301 632 Strmol ( Stermahl, Stermohl), zemljiško gospostvo in dvorec pri Cerkljah na Strasser pl. Neydegg, baron Felix, stotnik E 424, 493, 497, 522, 525, 526, Gorenjskem E 403, 413, 433, 538 532, 540, 541, 585, 594, 596, 627, 663 Stroblhoff → Bokalce Strassoldo ( Strassoldo, Strasoldo), grofje E 409, 422 Stromperger → Stramberger Strassoldo, Anna, roj. Terzi, žena Nicolòja E 76, 331 Struckl → Štrukl Strassoldo, Bartolomeo Domenico (Bartholomeus Dominicus Michael Struppi Josephus Antonius), sin Flaminija, kandidat za vojaško akademijo v Struppi, Janez Jurij, steklarski mojster v Ljubljani E 138, 224, 279, 364, Dunajskem Novem mestu (A) E 443, 445 389 Strassoldo, Beluta, roj. Rabata, žena Carla Antonia E 433 Struppi, Jernej, trgovec v Kranju E 706, 711, 727, 777, 798, 802 Strassoldo, Camillo Antonio (Camilus Antonius Vincentius Fererius Fran- Struppi, Jožef, študent na Dunaju, Uršulin sin E 496, 637 ciscus de Paula), sin Carla Antonia, kandidat za kadetnico na Dunaju Struppi, Uršula Marija, iz Ljubljane, žena Janeza Jurija E 496, 637 (A) E 445 Strüss ( Strüsß, Streisß), Franc, zakupnik zemljiškega gospostva Gamberk E Strassoldo, Carlo Antonio (Antonius) E 281, 433, 445 658, 668 Strassoldo, Catharina, roj. Montanari, Flaminijeva žena E 443, 445 Stubenberg, grofje Strassoldo, Ferdinand, general, poveljnik v Gradiški (I) E 78, 82, 84 Stubenberg, Anna, hči Johanna Georga E 55 Strassoldo, Flaminio (Flaminius) E 443, 445 Stubenberg, Antonia, hči sin Johanna E 55 Strassoldo, Franc Ksaver Jožef, deželnostanovski poverjenik v Ljubljani E Stubenberg, Eleonore, hči Johanna Georga E 55 231, 233, 234, 237, 238, 240, 243, 245, 246, 248, 250, 251, 268, 273, Stubenberg, Franciscus Seraphinus, sin Johanna E 55 283, 284, 291, 292, 305, 308, 309, 324, 334, 338, 352, 367, 374, 377, Stubenberg, Johann Georg VII. (Jerg), na Auf der Wieden (A) E 55, 56, 387, 395, 396, 402, 409, 421, 422, 464, 466, 488, 505, 508, 509, 515, 131 581, 587, 591, 607, 617, 737, 645, 756, 827 Stubenberg, Johann, iz Kapfenberga (A), notranjeavstrijski tajni svetnik, | 169 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN mož Marie Antoniette E 54, 55 92, 105, 437–439 Stubenberg, Karl, sin Johanna Georga, kadet (?) E 55, 418 (?) Swieten, Johannes Gerard, Gerardov sin E 92, 105 Stubenberg, Maria Antoniette, roj. Purgstall, Johannova žena E 54 Swieten, Maria Lambertina Elisabetha Theresia, roj. ter Beek van Coesfelt, Stubenberg, Maria Cäcilia, roj. Breuner, žena Johanna Georga E 55 Gerardova žena E 41, 42, 46, 52, 92–94, 99, 100, 108, 116, 118, 120, Stubenberg, Maria Josepha, hči Johanna Georga E 55 122, 130, 151, 161 Stubenberg, Maria Juliana, hči Johanna Georga E 55 Syli → Silli Stubenberg, Maria Walburga, hči Johanna Georga E 55 Syrien → Sirija Stubenberg, N. E 373 Szent-Iványi ( Saint Ivani), grof Ladislaus, polkovnik E 427 Stubenberg, Regina, hči Johanna Georga E 55 Sziszek → Sisak Stubenberg, Sigismundus, sin Johanna E 55 Szombathely ( Szambat-Hely, Sabaria, Stein am Anger), mesto na Ogrskem Stubenberg, Wenceslaus (Wenzell), dijak, sin Johanna E 55 (H), samostan E 157 Stubenberg, Wolfgang, dijak, sin Johanna Georga E 55 Stubnik → Stupnik Studenice ( Studeniz) na Štajerskem, samostan dominikank E 117 Š Stuller, Valentin, podjetnik v Kropi E 394 Šabac ( Sabatsch), mesto v Srbiji E 63 Stupan pl. Ehrenstein ( Stuppan), Anton Maria, dvorni svetnik in Šalka vas ( Schalckendorf) pri Kočevju, cerkev sv. Lenarta in Roka E 356 referendar Direktorija in publicis et cameralibus, svetnik Ministerialne Šapjane ( Sepiane), mitnica južno od Ilirske Bistrice (danes HR) E 734 bankalne deputacije na Dunaju (A) E 131, 205, 206, 211, 212, 219, Šega ( Schega), Jernej (Bartholomäus), iz Novega mesta, graver ( famose 224, 225, 241, 279, 410, 412, 435, 440, 441, 569 Betschirstecher) na Dunaju (A) E 150, 154, 157, 162, 313 Stupnik ( Stubnik), vas jugozahodno od Zagreba (HR) E 368 Šega ( Schega), čolnarji na Savi Stürgkh ( Sturck, Stürck, Stirck), grof Franz Anton, prisednik Deželnega Šega, N., čolnar na Savi, der junge, pokojen E 656, 659 sodišča v Ljubljani, Raigersfeldov najemnik E 615, 620, 818, 821, Šega, N., der alte E 656, 658, 659 823–827, 830 Šemerle ( Schemerle, Schemerlin), iz Ljubljane Stuttgart ( Stuttgard, Studgard), glavno mesto vojvodine Württemberg (D) Šemerle, Anton E 496, 513–516, 531, 582 E 592 Šemerle, Marija Katarina, Antonova žena E 561 Styria → Štajerska Šemič ( Schemiz), Gašper, župnik v Ihanu E 557 Suaquen → Sawakin Šentjernej na Dolenjskem ( St. Bartelme), župnija E 488 Suardi, grofje Šentjernejsko polje ( St. Bartelme-Feld) E 334 Suardi, Angelica, roj. Edling, Pietrova žena E 445 Šentožbolt ( St. Osbald), vas pri Trojanah E 57, 88, 131, 147, 171, 236, 634 Suardi, Giulio Filipo (Ludovicus Julius), Pietrov sin E 444–446 Šentvid ( St. Veith), vas nad Ljubljano E 293, 353, 641, 650 Suardi, Pietro ( Petrus), deželnostanovski poverjenik v Gorici (I) E 443, 444 Šentvid ( St. Veith), mesto na Koroškem (St. Veit an der Glan, A) E 206, Suardi, Rudolphus Philipus, Pietrov sin, kandidat za vojaško akademijo v 726 Dunajskem Novem mestu (A) E 443, 445 Šentvid, mestni sodnik → Wertenpreis Johann Paul Subanz → Zupanc Šentvid, vikar → Rues Anton Suberti, Vido, iz Gradeža (I) E 68 Šimac, Miha, zgodovinar U 55 Suchen → Draga Šiška, Spodnja ( Schisca, Schiscka, Schiska, Siscka), vas pri Ljubljani E 187, Sumatinger, Joachim, jezuit v Ljubljani E 251, 256, 317 197–199, 205, 233, 265, 272, 273, 275, 374, 419, 540, 577 Sumerecker pl. Lichtenthal ( Liechtenthall) Šiška, Spodnja, dvorec Leopolds-Ruhe E 155, 401, 404–406, 414, 583, Sumerecker pl. Lichtenthal, Jožef Ksaver E 235, 611 592, 722 Sumerecker pl. Lichtenthal, Marija Ana Katarina, roj. Wazenberg, žena Šiška, Zgornja ( Ober Schiscka, Ober Schischka), vas pri Ljubljani E 641 Jožefa Ksaverja E 257, 258, 723 Šiška, Zgornja, cerkev sv. Marjete E 188 Sumerecker pl. Lichtenthal, Viljem Frančišek, župnik v Vačah E 695, 700, Šivic ( Schiviz, Siviz, Sivez) 706 Šivic, Filip, aktuar Cestnega direktorija v Ljubljani, kandidat za pisarja pri Supan, Suppan, Suppé → Zupan Raigersfeldu E 142, 189, 282 Supantschitsch → Zupančič Šivic, Janez Jožef, zakupnik na Socerbu in Novem Gradu E 163 Suppe → Zupe Šivic, Janez Krstnik (?), iz Vipave, jezuitski kandidat E 431, 439 Susanich, Nicolò, iz Senja (HR), tobačni zakupnik E 232 Šivic, N., nekdanji upravitelj pri grofu Brigidu, zakupnik mesnega davka v Susedgrad ( Susseck, Susset), grad in pristanišče na Savi, zahodno od Zagreba Trstu (I) E 308 (HR) E 333, 551 Škale ( Scalis), župnija pri Velenju na Štajerskem → tudi Kraskovič Janez sv. Janez Nepomuk ( Hl. Nepomuceni), svetnik E 238 Jurij Sv. Križ → Vipavski Križ Škedenj ( Servola), vas pri Trstu (I) E 64 Sv. Mohor, hrib in cerkev pri Trojanah E 236 Škerpin pl. Oberfeld ( Scarpin, Scarplin) sv. Peter Regalat ( H. Petrus Regalat), frančiškan, svetnik E 134 Škerpin pl. Oberfeld, Janez Andrej, kanonik v Ljubljani, pokojen, brat Sveta dežela ( Gelobte Land, Terra Sancta), regija na Bližnjem vzhodu E Jurija Friderika E 140 790, 798 Škerpin pl. Oberfeld, Janez Henrik, frančiškan (pater Robert) v Ljubljani, Sveta gora ( Monte Santo), hrib z romarskim svetiščem nad Solkanom E 81, brat Jurija Friderika, gvardijan E 100, 104–106, 133, 146, 196, 200, 194, 381 227, 229, 237, 382 Sveta Trojica v Slovenskih goricah ( Hl. Dreyfaltigkeit), avguštinski Škerpin pl. Oberfeld, Jurij Friderik, frančiškan (pater Sigmund) v samostan E 224 Ljubljani, teolog, provincial na Kranjskem, brat Janeza Andreja in Sveti Ivan ( St. Ivanez), vas pri Buzetu v Istri (HR) E 304 Janeza Henrika E 100, 104–106, 133, 146, 177, 184, 185, 193, 194, Svibno ( Scherffenberg), župnik → Čebulj Filip Jakob 200, 209, 224, 233, 312 Svilocossi ( Suilocossi, Suilocosse, Suilokosch) pl. Jurcovich, Pietro Francesco, Škofja Loka ( Lack, Laack, Lagk), mesto na Gorenjskem E 78, 117, 136, nadduhovnik na Reki, kandidat za beneficij v Kamniku (HR) E 374, 138, 177, 185, 188, 208, 216, 255, 293, 300, 313, 337, 340, 361, 363, 478, 651, 667, 671, 704 372, 379, 391, 401, 412, 428, 432, 507, 525, 527, 555, 559, 560, 570, Svolenik ( Suolenick, Suolenig), Lovrenc, kaplan v Kranjski Gori E 512, 571 581, 583, 586, 603, 618, 623, 626, 630, 649, 658, 663, 676, 678, 685, Swandes → Schwandes 689, 692, 707, 714, 719, 731, 732, 735, 736, 758, 768, 770, 784, 786, Swieten van ( Van/van Swieten, Van/van Swietten, Vanswieten), pl., baroni 787, 799, 802, 816, 826, 827 Swieten, Elisabetha Johanna → t‘Serclaes Elisabetha Johanna Škofja Loka, cerkev sv. Jakoba E 401, 692 Swieten, Gerard, dr., dvorni zdravnik, direktor Dvorne knjižnice, Škofja Loka, glavar → Halden, Paungarten predsednik zdravstvenega sveta na Dunaju (A) U 29, 83 / E 92, 118, Škofja Loka, gospostvo E 328 149, 164, 168, 201, 266, 540 Škofja Loka, grad ( Castell) E 692 Swieten, Gottfried Bernard, študent na Dunaju, Gerardov sin U 29, 83 / E Škofja Loka, kamnosek E 355 170 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Škofja Loka, kapucini, samostan E 401 Tacco, Carlo Antonio, der ältere E 78–82, 176, 183, 306, 400, 459, 461, Škofja Loka, klarise, samostan, opatica E 2, 87, 293, 313, 337, 435, 466, 465, 476, 492, 500, 622 507, 527, 555, 641, 661, 662, 676, 679, 692, 693, 714, 717, 722, 724, Tacco, Francesco Andrea, brat Carla Antonia E 82, 305, 457 767, 778, 784, 789, 801, 826 → tudi Raigersfeld Marija Katarina Tacco, Josepha, roj. Coloredo, žena Carla Antonia E 82 (Marija Maksimilijana) Tacco, Maria Elena Lucina, hči Carla Antonia E 82 Škofja Loka, klarise, samostanska sprejemnica ( parlatorium) E 692 Tacco, Maria Theresia Rosalia Camilla, hči Carla Antonia E 82 Škofja Loka, mestni sodnik → Feichtinger Jožef Anton, Radovič Jurij Tacco, N., gospa E 59 Anton Tacco, N., sestra Carla Antonia E 82 Škofja Loka, Puštal ( Burgstall, Burgstahl) E 388, 391, 394, 400 Tacco, Terentia Theresia, roj. Neuhaus, žena Francesca Andree E 82 Škofja Loka, Raspova hiša E 692 Taglio (Vecchio) delli Boschi di St. Giorgio, kanal med Cervignanom in Škofja Loka, župnija E 429 San Giorgio di Nogaro (I) E 68 Škofja Loka, župnik → tudi Berčič Gašper Taglio Nuovo, kanal med Cervignanom in San Giorgio di Nogaro (I) E Škofljica ( zum Geweichten Brunn), vas pri Ljubljani E 320, 324, 325, 434, 68, 60 436, 494 Tainer, Johann Joseph (?), kanonik na Dunaju (A) E 30 Škotska ( Schottland), kraljevina E 157 Tajo ( Tagi), reka skozi Lizbono (P) E 9 Škrabar ( Skrabar), N., aretiranec v Ljubljani E 264 Talmann ( Tallman), baron Leopold (?) E 49 Škulj ( Sckull), Janez Jurij, iz Ljubljane E 474 Tamasniza → Tomašnica Šlezija ( Schlesien), dežela (PL, D, CZ) E 119, 153, 191, 287, 399, 407, 659, Tanau → Donava 702, 724 Tanhauser, Teophilus, jezuit, provincial na Dunaju (A) E 254 Šlezija, Avstrijska E 45, 48, 343, 347, 515, 760 Tapogliano ( Tapojan), vas severovzhodno od Cervignana (I) E 74 Šliber ( Sliber), Matija, mestni oskrbnik v Ljubljani E 601, 775 Tarouca, Torouca → Silva-Tarouca de Menezes Šmarje ( St. Marain, St. Märien) pri Škofljici, vas in župnija E 228, 231, Tartarija ( Tartarey), ozemlje srednje Azije E 51 237, 238, 245, 246, 272, 494, 498, 530 → tudi Učan Frančišek Tassara, Giovanni Battista, iz Genove, podjetnik, senešal v Trstu (I) E 193 Ksaverij, Pilbach Karel Tauber, Tomaž, iz Škofje Loke, služabnik pri Raigersfeldu E 78 Šmarna gora ( Schmarna Gora, Callenberg), hrib nad Ljubljano E 316 Taufferer ( Taufferer, Tauffrer, Taufrer), baroni (»stari«) E 492, 548, 607, 616 Šmartin pri Kranju ( St. Märten, St. Merten), kraj in župnija pri Kranju E Taufferer, Anton Nepomuk, der junge, sin Maksimilijana Antona, gorenjski 682, 713 → Modershaim Peter Maksimilijan okrožni glavar ( Craißhaubtman) v Ljubljani E 138, 141, 172, 175, Šmartno pod Šmarno goro ( Schmartin spod Schmarne Gore, Unter 187, 198, 202, 242–244, 246, 247, 248, 251–253, 265, 267, 272, 274, Callenberg), vas E 313, 316 275, 277–279, 285, 287, 289, 295–297, 300, 313, 319, 325, 329, 340, Šmartno pri Litiji ( St. Merten bey Littey, St. Mirten), župnija E 235, 806 342, 343, 346, 353, 354, 357, 359, 361, 362, 364, 374, 380–382, 390, Šmartno ob Paki ( Pack), župnija E 408 394, 395, 399–401, 408, 410, 413, 416, 417, 419, 423, 425, 438, 442, Šorn, Jože, zgodovinar U 10 447, 453, 455, 456, 461, 464–466, 477, 482, 486, 489, 492, 501, 506, Španija ( Spanien, Spänien), kraljevina E 9, 46, 129, 153, 163, 247, 256, 509, 516, 518, 528, 533, 562, 563, 572, 578, 584, 589, 591–595, 281, 319, 335, 464 598, 602, 605, 609, 617, 621, 623, 624, 629, 630, 634, 636–638, 653, Španija, Filip V., kralj E 94 658, 660, 664, 665, 667, 668, 671, 672, 674, 675, 677–681, 683, Šparovec ( Sparoviz) 685, 687, 689, 694, 695, 697, 703, 705–707, 710, 725, 735, 739, 742, Šparovec Marija, služkinja pri ljubljanskem županu Perru E 645 746, 756–758, 760, 767–770, 774, 782, 785–787, 789, 792, 795, 796, Šparovec, Jožef, zakupnik mostnine v Višnji gori E 645 798–800, 802–804, 808, 809, 815, 817–819, 823, 825, 826, 831 Špeter ( St. Pietro), vas ob Soči pri Villesseju (San Pier d‘Isonzo, I) E 420 Taufferer, Anton Viljem Jožef, sin Antona Nepomuka E 653 Šrajbarski turn ( Thurn am/an Hardt, Thurn am Harth), grad na Taufferer, Henrik Jožef, sin Antona Nepomuka E 506 Dolenjskem E 214, 499, 783 Taufferer, Herbard Janez ( Herwarth, Heribertus), stotnik, brat Štajerska ( Steüermarck, Steüermark, Steyermackt, Steüer, Steyer, Styria), Maksimilijana Antona E 261, 271, 291, 294, 299, 315, 361, 575, 601 vojvodina (A, SLO) U 17, 72 / E 4, 30, 55, 88, 98, 118, 195, 236, Taufferer, Inocenc Anton, jezuit, magister na Dunaju (A) in v Ljubljani, 252, 282, 294, 361, 396, 405, 407, 410, 418, 421, 422, 430, 433, 440, sin Maksimilijana Antona E 172, 181, 194, 724, 734, 809, 829 484, 497, 498, 537, 627, 637, 690, 716, 811, 827 Taufferer, Jakob Ignacij, dijak v Ljubljani, avguštinec (pater Frančišek Štajerska, deželni glavar → Breuner Karl Adam, Kuenburg Franz Ludwig Saleški) v Vorauu na Štajerskem (A), sin Maksimilijana Antona (A) Štajerska, deželni namestnik → Attems Thaddeus Cajetan, Herberstein E 397, 497, 445, 801, 808, 809, 831 Johann Ernst I. Taufferer, Janez Vajkard, cistercijan (pater Aleksander) in opat (»prelat«) v Štajerska, Gornja ( Ober Steüer) E 158, 240 Kostanjevici, brat Maksimilijana Antona E 198, 714 Štanga ( Stangen-Wald), gozd pod Krimom pri Ljubljani E 485 Taufferer, Jurij Jožef, cistercijan pater Frančišek Ksaverij v Stični, sin Štanjel ( St. Daniel, St. Daniele), grad in vas na Krasu E 242, 305, 656 Maksimilijana Antona E 303, 617, 646, 808, 809 Štěpán, Josef Antonín ( Joseph Steffan), pianist na Dunaju (A) E 109 Taufferer, Maksimilijan ( Max) Anton, der alte, deželnostanovski poverjenik Štepanja vas ( Stepana Vass) pri Ljubljani E 231, 272 in predsednik v Ljubljani U 108 / E 131, 133, 136, 175, 179, 187, Šter ( Stehr), Jožef, iz Kamnika E 806 197, 211, 214, 217, 228, 240, 241, 246, 247, 250, 253, 266, 277, 280, Šter ( Stär), Luka, lakaj pri Raigersfeldu E 781, 815, 831 287, 308, 331, 336, 338, 346, 350, 352, 353, 361, 363, 387, 418, 423, Števerjan ( St. Florian), vas v Brdih (San Floriano del Collio, I) E 82, 83 425, 445, 453, 456, 463, 476, 480, 492, 496, 497, 507, 524, 528, 529, Števerjan, dvorec in zemljiško gospostvo baronov Tacco E 81 549, 558, 568, 572, 585, 590, 601, 623, 631, 638, 658, 739 Štivan ( St. Giovanni di Duino, St. Johanes), vas pri Devinu (San Giovanni al Taufferer, Marija Ana, Frl., hči Maksimilijana Antona E 601, 774, 784, Timavo, I) E 15, 85, 86 808, 809 Štrukl ( Struckl), Terezija, pokojna svečarka v Ljubljani E 477 Taufferer, Marija Ana, hči Antona Nepomuka E 802 Štuhec, Marko, zgodovinar U 10 Taufferer, Marija Cecilija, roj. Schram-Otterfeld, žena Antona Nepomuka Šumber ( Schumberg), grad nad Rašo v Istri (HR) E 304 E 213, 256–258, 272, 292, 312, 323, 329, 346, 353, 361, 395, 407, Švabska ( Schwaben), dežela (D) E 96, 283, 303, 331, 351 424, 442, 461, 501, 506, 528, 562, 578, 653, 686, 769, 770, 774, 785, Švarcenek ( Schwarzeneg), grad pri Podgradu E 249, 543 802, 826 → Schram pl. Otterfeld Marija Cecilija Švedič ( Schweditsch), N., slepi duhovnik v Trstu (I) E 652 Taufferer, Marija Julijana, hči Antona Nepomuka E 774 Švedska ( Schweden), kraljevina E 339, 385 Taufferer, Marija Katarina Cecilija, roj. Fürnpfeil-Pfeilheimb, žena Švica ( Schweiz), prisežna zveza E 98, 319 Maksimilijana Antona E 179, 187, 216, 240, 250, 251, 324, 372, 373, 386, 528, 562, 616, 631, 695, 739 Taufferer, Marija Notburga ( Notwurga), hči Maksimilijana Antona E 809 T Taufferer, Sigfrid Janez, sin Antona Nepomuka E 329 Taaffe ( Taaffe, Taf, Taff), milord grof Nikolaus, general E 97, 98, 118 Tavčar ( Tauschar), Jurij, z Otoka pri Radovljici E 228 Tacco ( Tacco, Taccò, Taz), baroni Taz → Tacco | 171 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Tedeschi, Joseph, jezuit, rektor v Gorici (I) in na Reki (HR) E 76, 224 480, 615 Teharje ( Tüechern), župnija pri Celju E 408 Thurn-Valsassina, Giovanni Philippo (Pfilipp), z Devina (I) E 258, 701 Teiffenbach → Teuffenbach Thurn-Valsassina, Giuseppe (Joseph), s Pevme in Gorice (I), brat Temeswar, Temesswar, Temesbar → Timişoara Giovannija Battiste E 75, 76, 480, 496–502, 504, 505, 507, 508, 510, Tendl, N., stotnik-inženir v Karlovcu (HR) E 812 512, 538, 539, 541, 542, 544, 545, 547, 548, 553, 555, 556, 561, 565, Tenedos ( Tenedo), otok Bozcaada v Egeju (TR), vino E 275, 292, 304, 305 566, 568, 570, 573, 574, 576, 580, 595, 604, 615, 616, 622, 634 Ter ( Torre, Tore, Tore Nova, Torre Vechia), reka med Cervignanom in Thurn-Valsassina, Guido Ernestus Antonius Josephus Germanus, sin Lui-Gradiško (I) E 74, 80, 84 gija Antonia, kandidat za vojaško akademijo v Dunajskem Novem Terbouscheza, Trebouscheza → Trboveljščica mestu (A) E 294, 295, 445 Terjac, Terjak oder Aursperg → Turjak Thurn-Valsassina, Julijana Apolonija Regina, roj. Mordax, vdova, 3. žena Terra Sancta → Sveta dežela Franca Sigfrida Antona, 3. por. Barbo pl. Waxenstein E 132, 172, Terre Neuve → Nova Fundlandija, Mohr 174, 176, 178, 184, 187, 205–207, 209, 210, 213, 214, 240, 253, 257, Terzi, baroni 258, 260, 267, 276, 292, 300, 311, 312, 317, 334, 341, 353, 361, 362, Terzi, Antonio (?), jezuit v Ljubljani E 341, 361, 430, 437 395, 396, 406, 407, 415, 424, 442, 452, 461, 486 → tudi Barbo pl. Terzi, Carlo, iz Gorice (I) E 295, 296 Waxenstein, Schram-Otterfeld Terzi, Franciscus Xaverius, župnik v Krminu/Cormonsu (I) E 142 Thurn-Valsassina, Katarina Marija Ana, sestra Marije Frančiške Schweiger Terzi, Giulio Federico E 331 pl. Lerchenfeld E 187 Terzi, Joseph, general E 94 Thurn-Valsassina, Luigi Antonio ( Antonio, Antonius), iz Gorice (I) E 74, Terzi, Martin, z Reke, dr., poročnik, bivši glavar v Pazinu, prisednik 76, 77, 81–85, 177, 294, 295, 443, 445 Merkantilnega sodišča na Reki (HR) E 64, 134, 142, 209, 303, 304, Thurn-Valsassina, Marcelo, iz Gradiške (I) E 486 307, 322, 345, 346, 747, 750, 757, 779 Thurn-Valsassina, Maria Anna, roj. Aschau (vdova Gaisruck), 2. žena Terzi, N., roj. Giuliani, Martinova žena E 64 Sigmunda Paula E 428 Terzi, Ottavio, prisednik Deželnega sodišča v Gorici (I) E 409 Thurn-Valsassina, Maria Anna, roj. Strassoldo, žena Luigia Antonia E 82, Terzo d‘Aquileia ( Terzo), vas južno od Cervignana (Gradiška, I) E 74 445 Terzo, reka pri Ogleju (I) E 71 Thurn-Valsassina, Maria Constanza, roj. Serbelloni, žena Giovannija Tesnica ( Indeneng), zaselek severno od Frankolovega pri Vojniku E 88 Philippa E 258 Testaferata ( Testa Ferrata), baron Pietro Giacomo, malteški komendator v Thurn-Valsassina, Marija Viktorija Jožefa, por. Wolkensberg, hči Sigmunda Komendi pri Kamniku, škof E 782 Pavla E 461, 498 Teuffenbach ( Teiffenbach), baron Joseph, podpolkovnik E 536, 537 Thurn-Valsassina, Maximilian Anton E 697 Teütschbrod → Německý Brod Thurn-Valsassina, Paul Turismondo (Turismund), brat Giovannija Philippa Teutschenfeld, N., trgovec na Dunaju (A) E 152 E 266, 366, 407, 431, 432, 464, 465, 489, 595 Teütschland → Nemčija Thurn-Valsassina, Polixena Elisabetha, roj. Rabata, 1. žena Sigmunda Pavla Textor, pl. Paul, stotnik E 421 E 133, 224 Teyß → Tisa Thurn-Valsassina, Raimondo Giuseppe, der junge, dedič Devina (I) E 258, Thallberg, Thalberg, Tallberg → Dolničar pl. Thallberg 638 Thallheim ( Thallheim, Thalhaimb), Nicolas, teatinec, prior na Kahlenbergu Thurn-Valsassina, Sigmund Pavel, iz Radovljice, sin Franca Sigfrida Antona pri Dunaju (A), pater na Ogrskem E 111, 307 E 156, 157, 165, 167, 224, 259, 428, 446 Thanenreicher → Jelovšek Thurn-Valsassina, Victoria Josepha, roj. Czernin, 2. žena Franca Sigfrida Tharangambadi ( Tranquebar), mesto na vzhodnoindijski obali E 430 Antona E 428 Thelys, N., iz Kopra, uradni prevajalec ( Interpret) E 63 Thurn-Villalta, Germanico, brat Lucia Antonia E 82, 85 Thera → Santorini Thurn-Villalta, Lucio Antonio E 70 Thesalonichis → Solun Tian, Antonio, kanonik v Bakarju (HR) E 355 Thiery ( Thiery, Thieri, Tieri, Tiry, Dieri, Dyeri), vitez Alexander, poročnik-Tiberius, rimski cesar E 215 inženir E 231, 239, 245, 273, 278, 330, 332, 455, 371 Tibet, kraljevina v Aziji E 5, 706, 796 Thoman → Toman, Toman pl. Gurkfeld Ticker → Dicker Thöning, Peter, poročnik pri stotniku Josephu Schwarzu E 644, 645 Tiel, reka vzhodno od Cervignana (I) E 79, 80, 362 Thron, cavagliere Andrea, beneški veleposlanik na Dunaju (A) E 310 Tienen, mesto Tirlemont v Avstrijski Nizozemski E 3 Thulmein → Tolmin Tieri, Tiry → Thiery Thun, Antoni, »francoski«, iz Pariza in Neaplja E 156, 381 Tiffer Badt → Laško toplice Thun-Hohenstein ( Thun, Thunn), grofje Tillier, baron Joseph Maximilian, polkovnik E 806, 808 Thun-Hohenstein, Johann Joseph Anton (?) E 148, 149, 151, 154, 166 Timişoara ( Temeswar, Temesswar, Temesbar), mesto in trdnjava v Banatu Thun-Hohenstein, Joseph I. Maria, škof v Krki na Koroškem (A) E 41 (RO) E 89, 164, 215, 427, 550, 551, 639, 640, 812 Thun-Hohenstein, Ludwig Anton, podpolkovnik, poveljnik na Reki (HR) Tina, iz Gorice (I) E 84 E 329, 358, 381 Tinjan ( Antignana), vas zahodno od Pazina v Istri (HR) E 300 Thun-Hohenstein, Maria Anna Antonia, roj. Leichtenstein, 2. por. Tirlemont → Tienen Liechtenstein E 156 Tirnau → Ljubljana Trnovo Thun-Hohenstein, Peter Michael (?), duhovnik na Dunaju (A) E 156 Tirolska ( Tyroll), grofija (A, I) U 17, 72, 73 / E 97, 98, 104, 108, 147, 176, Thürgarten → Fužine živalski vrt 237, 309, 576, 580, 705, 827 Thürheim ( Thürhaim, Türhaim), grofje Tisa ( Teys), reka v Banatu (RO) E 550 Thürheim, Elisabetha, roj. Bogotsnak, generalova žena E 240 Tišel ( Tischelka), Urša, kuhinjska dekla pri Raigersfeldu E 831 Thürheim, Franz Ludwig, avstrijski general E 239–241, 275, 296 Tivolski grad → Ljubljana: Podturn Thurn am Hardt → Šrajbarski turn Todtenbeschauer → Eisel Jožef Thurn, Thurn und Thurnau, Thurn und Turnau → Turn na Ljubljanici, Tolamini → Drašković Suzana Turn pod Novim Gradom, Ljubljana: Trnovo Tollberg → Dolberg Thurn-Valsassina ( Thurn, de la Torre, della Torre), grofje Tolmin ( Tolmino, Thulmein, Tulmein, Tulmin, Tullmein), trg v zgornjem Thurn-Valsassina, Ana Marija U 110 Posočju E 79, 81, 631 Thurn-Valsassina, Andrej Ludvik, iz Celja E 397 Tolmin, gospostvo E 75, 254, 675 Thurn-Valsassina, Eugenius Franz, sin Maximiliana Augustina E 396 Tomac ( Tomaz), Simon, služabnik pri Raigersfeldu E 631 Thurn-Valsassina, Frančiška, roj. Lodron, žena Andreja Ludvika E 397 Tomaj ( Tomai, Tomey) na Krasu, župnija E 624, 653, 715 → tudi Hlapše Thurn-Valsassina, Franzl, sin Maximiliana Augustina E 395 Franc Pavel Thurn-Valsassina, Friedrich Ludwig, brat Giovannija Philippa E 305, 306 Toman pl. Gurkfeld ( Thoman) Thurn-Valsassina, Giovanni Battista, z Devina (I), brat Giuseppeja E 83, Toman pl. Gurkfeld, Frančiška, roj. Lukančič-Hertenfels E 778 172 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Toman pl. Gurkfeld, Janez Krstnik, iz Kamne Gorice E 778 Trava ( Ober Grasß), vas na Kočevskem, cerkev sv. Lovrenca E 356 Toman pl. Gurkfeld, Rozalija, klarisa v Škofji Loki E 778 Trboveljščica ( Terbouscheza, Trebouscheza), potok skozi Trbovlje E 236 Toman ( Thoman) Trebes ( Trebes, Treves), Janez Krstnik, špitalski uslužbenec ( Betverwahrer, Toman, Janez Jurij, trgovec v Trstu (I) E 281, 515 Bethadmodiationsofficier) v Ljubljani E 324, 480–483, 489, 491, 493, Toman, Sebastijan, duhovnik v Ljubljani E 250 589, 591, 664 Toman, Tomaž, iz Kamne Gorice E 393 Trenck, baron Franz, polkovnik E 102, 107, 310 Tomanek, N., iz Strasbourga (F) E 97 Trenck, avstrijski pandurski regiment E 106 Tomasich ( Tomasich, Tomsich), Iseppo, ladjar na Reki (HR) E 192, 333 Trento → Trient Tomašnica ( Tamasniza), vas zahodno od Karlovca (HR) E 368 Trevano Tomaz → Zalar Simon Trevano, Joseph, trgovec na Dunaju (A) E 336 Tomicich, N., iz Voloske pri Opatiji (HR) E 333 Trevano, N., iz Gradiške (I) E 71 Tomišelj ( Tomischl), vas pri Igu E 436 Treves, N., Jud, senešal v Trstu (I) E 66 Tomišelj, »knežji graben« ( Fürstliche Graben) E 436 Treviso, mesto v Benečiji (I) E 66, 419 Tomšič ( Tombschitsch) pl. Thenau, Franc Karel, aktuar, mestni svetnik v Trezzi ( Trezzi, Trezi), iz Trsta (I) Ljubljani E 243, 651, 655, 656, 665 Trezzi, Casparo, solni, gozdarski in računski direktor v Trstu in Gorici (I) Toplice ( Na Toplize), kraj pri Zagorju ob Savi E 236 E 63, 66, 67, 77, 79, 81, 174, 195, 196, 211, 212, 216, 281, 290, 293, Töpliz → Dolenjske toplice 392, 515 Topolovac ( Topolowiz), naselje v Banatu (SRB) E 550 Trezzi, N., Casparova žena (?) E 86, 200, 453, 454, 469, 470, 515, 518, 520, Toporiš ( Toporischa), Miha, usnjar v Tržiču E 323 521 Tore Nova, Tore, Torre → Ter Tribuša ( Tribussa), vas na Idrijskem E 301 Torino ( Turin), prestolnica Sardinskega kraljestva (Piemont, I) E 87, 385, Tribuzzi ( tribuzische Kinder), Paolo, pokojni trgovec iz Trsta (I) E 173 437 Tricarico, Francesco, jezuit v Gradcu (A), Ljubljani in Passau (D) E 590, Torino, akademija E 197 596, 604, 612, 623, 639–641, 647 Torre → Thurn-Valsassina, Mamuca della Torre Triebl, Carl, rektifikacijski kalkulant v Ljubljani E 760 Torre Vechia → Ter Trient, mesto (Trento) na Tirolskem (I) E 576 Torre Versa → Torrente Versa Trier, mesto v Porenju (D) E 106, 255 Torre Triest → Trst Torre, Janez Krstnik, duhovnik, upravitelj cesarskega špitala v Ljubljani E Triofi, N., trgovec v Anconi (I) E 339 322, 344 Tripolitanija ( Tripoli), kneževina v Magrebu E 61, 630, 639 Torre, N., der junge iz Gorice (I) E 207, 208, 212, 214 Trnovo ( Dornegg), trg, danes del Ilirske Bistrice E 423 Torre, N., dr. iz Gorice (I) E 186, 207, 208, 212, 214, 234 Trojane ( Trajanerberg, Trajaner Berg, Troyaner Berg), naselje in cestni Torrente Versa ( Torre Versa), kanal zahodno od Gorice (I) E 84 prelaz med Kranjsko in Štajersko U 36 / E 57, 236, 406, 634, 797 Torres, viskonti, grofje Tromar → Dromard Torres, Emmanuel Carlos, general, iz Gorice (I) E 79, 80, 82, 83, 296 Tropea ( Troppea), mesto v Kalabriji (I) E 6 Torres, Francesca, roj. grofica Orzon, generalova žena E 82, 296 Tropper, Janez Nepomuk, frančiškan v Ljubljani, provincial E 529 Tortonese, regija v vzhodnem Piemontu (I) E 157 Troyer Tosat → Doxat de Démoret Troyer, Francesco Antonio, dr., zdravnik v Gorici (I) E 376, 489 Toskana ( Toscana, Toscane), veliko vojvodstvo (I) E 29, 61, 159, 163, 164, Troyer, Hieronimus, duhovnik v Gorici (I), župnik v Prvačini E 141, 149, 247 409 Toskana, veliki vojvoda → Habsburg-Lotaringija Franc I. Štefan Troyer pl. Troyenstein ( Troyer), grofje Tosquez, Silvestro, duhovnik, agent na Dunaju (A) E 36 Troyer pl. Troyenstein, Anna Theresia, roj. Oppersdorf, žena Christopha Toulon, N., Franzos E 536 Evarista E 103 → Oppersdorf Anna Theresia Tournai ( Tournai, Tournay) mesto v Avstrijski Nizozemski E 3, 684 Troyer pl. Troyenstein, Christoph Evarist E 50, 91 Toussaint, baroni Troyer pl. Troyenstein, Ferdinand Julius, škof v Olomoucu (Moravska), Toussaint, Franz Joseph, tajnik vojvode/cesarja Franca I. Štefana E 24, kardinal E 99, 720 28–30, 33, 35, 36, 38, 51, 89, 157, 240, 247, 253, 256, 346, 399 Trsat ( Tarsat, Tersat, Terssat) nad Reko (HR) Toussaint, Franz, duhovnik v Rimu, opat v Szombathelyju (H), bratranec Trsat, frančiškani, samostan (HR) E 100 Franza Josepha E 157 Trsat, župnik → Zandonati Giuseppe Tozze → Otoče pri Radovljici Trst ( Triest), pristaniško mesto (Trieste) na zgornjem Jadranu (I) U 7–10, Trabant, N., iz Ljubljane (?) E 699 14–25, 27, 28, 31, 33–36, 41–45, 47, 53, 68–76, 78, 79, 81, 82, Traiskirchen ( Traßkirchen, Trasßkirchen), trg v Spodnji Avstriji (A) E 54, 84–90, 93 / E 4 in passim 88, 131, 147, 170 Trst, arzenal E 6 Trajanerberg, Trajaner Berg → Trojane Trst, casino della sanita al Riborgo E 65 Tranquebar → Tharangambadi Trst, cerkev sv. Marije Magdalene E 87 Tranquilli, pl. Joannes Baptista, der junge, iz Pazina (HR) E 487, 501, 505, Trst, cerkev sv. Petra E 66 702, 705, 707, 750, 754, 757, 779 Trst, Dogana E 153, 329, 433 Transilvanija ( Transilvanica), ogrska dežela (RO) E 114 Trst, Dunajska vrata ( Wienner Thor) E 400 Trapani, mesto na Siciliji (I) E 61, 232, 333 Trst, fiskalova hiša E 64 Trassinetti, N., trgovec v Genovi (I) E 4 Trst, grad ( Castell) E 11, 12, 57–60, 62–67, 75, 86 Traun-Abensberg, grof Otto Ferdinand, general E 109 Trst, jezuiti, kolegij E 58 Traungau, Otokar ( Ottocar), štajerski mejni grof (IV.), vojvoda (I.) E 378 Trst, kapucini, samostan E 52, 67 Traunsee, jezero v Gornji Avstriji (A) E 98 Trst, lazaret E 153, 218 Traurenberg → Žalostna gora Trst, marina E 25, 26, 31, 32 Trautson, ( Trautson, Trautsohn, Trautsonn), grofje in knezi Trst, mestno obzidje ( Stadtmaur) E 65 Trautson, Johann Joseph, nadškof na Dunaju E 318 Trst, »nova vrata« ( neues Thor) E 65 Trautson, Johann Wilhelm, vrhovni dvorni mojster na Dunaju (A) E 128, Trst, novi fontik ( neuer fondaco) E 65 161 Trst, »novo predmestje« ( neue Vorstadt) E 58 Trautson, Maria Karolina, roj. Hager E 119, 240 Trst, pomol ( molo) E 62, 433, 456 Trautson, Veitl, kanonik v Passau (D) E 39, 102, 113 Trst, predsednik Intendance → Gallenberg Wolf Vajkard, Rabata Antonio Trauttmansdorf ( Trautmansdorff), grofje II. Francesco, Gallenberg Wolf Sigmund, Herberstein Janez Trauttmansdorf, Franz Adam (?), der junge E 144 Seifrid, Flachenfeld Christoph Lorenz, Wiesenhütten Franz Xaver, Trauttmansdorf, Franziska Josepha (?), iz Češke E 39, 103 Hamilton Niklas | 173 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Trst, pristanišče ( Porto) E 65, 67 Učan, Ana Margareta ( Ana Retl) E 719 Trst, rafinerija sladkorja ( Zuckerrafinerie) E 319, 329, 334 Učan, Anton Ferdinand, sin Franca Sigmunda E 3 Trst, Riborgo ( porta del Riborgo) E 400 Učan, Ferdinand, duhovnik E 188 Trst, San Pantaleone ( Panataleon) E 86 Učan, Ferdinand, zakupnik gospostev Ig in Smlednik E 709, 736, 756, 768, Trst, Santi Martiri, nekdanji samostan in Raigersfeldovo posestvo na Bel 819, 820, 825 Poggio U 16, 27, 71, 81 / E 122, 135, 138, 244, 262, 264, 266, 267, Učan, Franc Adam, sin Franca Sigmunda E 5 274, 275, 298, 301–303, 305, 317, 323, 325, 334, 343, 346, 347, 349, Učan, Franc Anton Matija, dr., pravnik, notranjeavstrijski vladni svetnik, 504, 714, 819 konsezni svetnik pri deželnih Reprezentancah v Ljubljani in Gradcu, Trst, sodnik → Fin Giulio Giuseppe, Marenzi Antonio Rudolfo brat Franca Sigmunda, Frančiška Ksaverija in Marije Elizabete Trst, soline E 65 Goršek (A) U 107 / E 29, 30, 57, 88, 170, 181, 185, 187, 188, 192, Trst, studenec na trgu ( Brunn auf dem Plaz) E 372, 456 194, 196–198, 203, 201, 204, 205, 207, 209, 210, 215, 225, 229, 230, Trst, »Terezijansko mesto« ( Theresiæ-Stadt) E 714 233, 237, 238, 245, 246, 253, 439, 441, 442, 454, 455, 649, 659, 735, Trst, viceglavar → Marenzi Gabriele 762, 821 Tržič ( Neu Marcktl, Neu Marcktel, Neu Märcktl, Neumarcktl, Neümarcktl, Učan, Franc Sigmund, dr., pravnik, odvetnik Ograjnega sodišča v Ljubljani, Neümarckl), trg na Gorenjskem E 133, 239, 272, 323, 379, 397, pisar Deželnega sodišča, višji deželnostanovski tajnik, Raigersfeldov 405–407, 570, 623, 629, 641, 657, 658, 662, 686, 687, 706 svak U 7, 13, 69 / E 1, 5, 713, 731, 821 Tržič → Monfalcone Učan, Frančišek Ksaverij, cistercijan v Stični, župnik v Šmarju pri Škofljici, Tschadesch → Čadež brat Franca Sigmunda E 181, 230, 238, 272 Tschaky → Csáky Učan, Janez Nepomuk Baltazar, sin Franca Sigmunda E 2 Tscharmann, Tscharman → Čarman Učan, Johana Kordula, roj. Globotschnig, Ferdinandova žena, hči Josepha Tschastala → Cestala Georga Globotschniga E 736, 756, 768, 785, 792 Tschatschitsch → Čačič Učan, Marija Ana ( Mariandl) Magdalena, hči Franca Sigmunda E 4 Tscherne Vurch → Črni vrh Učan, Marija Ana ( Mariandl), hči Franca Sigmunda, por. Widerkhern U Tschernehmbl, Tschernembl, Tscherneml → Črnomelj 109 / E 57, 133, 135, 137–146, 173, 174, 176, 181, 184, 185, 187, Tschernical → Črni Kal 188, 480–482, 485, 487, 499, 501, 503, 508, 506, 515, 516, 530, 534, Tschernutsch → Črnuče 540, 541, 559, 560, 562, 566, 569–571, 576, 579, 581, 588, 592, 594, Tschetschker → Čečker 597, 598, 605, 606, 608–612, 615, 616, 619, 622, 623, 626, 631, 632, Tschitsch → Čič 635, 637, 638, 641, 650, 658, 670, 696, 700, 706, 715, 727, 728, 731, Tschop → Čop 736, 741, 746, 768, 773, 782, 786, 793, 806, 807, 816, 817, 824, 826 Tschoppe → Čope → tudi Widerkhern Marija Ana Tschuber → Čabar Učan, Marija Ana Frančiška, hči Franca Sigmunda E 2, 3 Tschuck → Čuk Učan, Marija Cecilija, por. Buset, hči Franca Sigmunda E 6, 87 → tudi Tucker → Dicker Buset Marija Cecilija Tudorovich, pl. Učan, Marija Julija, hči Franca Sigmunda E 2 Tudorovich, Nicolò Andrea, nadduhovnik na Reki (HR) E 35, 36, 414 Učka ( Monte Major), hrib v Istri (HR) E 304 Tudorovich, Nikolaus (?), kadet E 392 Udbina ( Udbine), grad v Liki (HR) E 617 Tüechern → Teharje Udine → Videm Tuffstein → Tuštanj Uhris ( Uhris, Uhriß, Uhrys, Uhrie, Uhrye, Uri), pl. Johann Andreas, svetnik Tuhinj ( Tuchein), župnik → Paglovec Franc Mihael Reprezentance in vojni komisar v Ljubljani U 110 / E 431–434, 437, Tulmein, Tulmin, Tullmein → Tolmin 439, 446, 463, 470, 495, 497, 500, 506, 521, 525, 526, 548, 552, 553, Turčija, Turki ( Türcken, Tyrckey, Turkey), osmansko cesarstvo U 15, 24, 556, 565, 622 70, 79 / E 38, 326, 385, 392, 428, 550 Uipalanka → Vipalanka Turin → Torino Ukassovich → Vukassovich Turinetti de Priero e di Pancalieri markizi Prie ( Prié, Prie) E 304 Ulach → Vlah Turinetti de Priero e di Pancalieri, Ercole, zakupnik gospostva Pazin v Istri Ulčer ( Ultscher), Marija Elizabeta, iz Ljubljane E 257 (HR) III. E 704 Ulefeld ( Ulefeld, Ulfeld, Ullefeld), grof Anton Corfiz, državni kancler, Turinetti de Priero e di Pancalieri, Giovanni Antonio, cesarski veleposlanik vrhovni dvorni mojster na Dunaju (A) E 97, 112, 116, 281, 318, 446 v Benetkah (I) in zakupnik gospostva Pazin v Istri (HR) E 117, 163, Ulm, mesto v Württembergu (D) E 303 304, 322, 390 Umbrija ( Umbria), pokrajina (I) E 339 Turjak ( Terjac, Terjak oder Aursperg), vas in grad južno od Ljubljane E 269, Umek, Ema, zgodovinarka U 9, 10, 43, 47, 51, 95 350, 354 Umnik ( Umnig), Lovrenc Jakob, trgovec, prisednik Merkantilnega sodišča Turn ( Thurn) pod Novim Gradom, graščina pri Preddvoru E 796 v Ljubljani E 300, 434, 812 Turn ( Thurn) pri Podpeči, graščina na Dolenjskem E 198, 201, 221, 222, Unec ( Maunz, Unz) na Notranjskem 238, 245, 247, 265, 332, 721 Unec, reka E 327, 330, 343 Turn na Ljubljanici ( Thurn, Thurn und Thurnau, Thurn und Turnau), Unec, vas E 330, 332 dvorec in zemljiško gospostvo, Codellijev dvorec v Ljubljani (Kodel-Ungarn → Ogrska jevo) E 282, 331, 428, 479 Unkrechtsberg, pl. Franz Bernhard, svetnik Ministerialne bankalne Tusculan, dvorec Maffei pri Šempetru pri Gorici E 81, 82 deputacije na Dunaju (A) E 240, 410 Tuštanj ( Tuffstein), grad pri Moravčah E 391, 686, 778 Unruhe ( Unruhe, Vnruhe), baron Ferdinand Johann, polkovnik E 421–423, Tybein → Devin 425, 434, 437, 441, 442, 451, 461, 489, 491, 492, 495, 505, 507, 517, Tyrckey → Turčija 523, 528, 529, 539, 600, 629 Tyrnan ( Tyrnan, Tirnan), Jean Baptiste, sosed/sostanovalec Raigersfelda na Unter Callenberg → Šmartno pod Šmarno goro Dunaju (A) E 98–121, 126, 128, 306, 402, 436 Unter Crain → Dolenjska Tyrnan → Tirnan Unter dem Thurn, unter dem Thurn → Ljubljana: Podturn Tyroll → Tirolska Unter Erkenstein → Gomila Unter Idria → Idrija Spodnja Unter Kupchina → Donja Kupčina U Unter Traaburg → Dravograd Učak ( Utschac, Utschach), vas in hrib pri Trojanah E 88, 634 Unter Zirou → Dolenje Cerovo Učan ( Utschan, Vtschan), pl. Untercrainisches Baad → Dolenjske Toplice Učan, Ana Cecilija, roj. Raigersfeld, žena Franca Sigmunda U 13 / E 1–6, Uppar ( Upal), Bernard Ignacij, duhovnik v Ljubljani E 238 713, 731, 735, 817 → tudi Raigersfeld Ana Cecilija Urbani ( Urbani, Vrbani), Maurizio, iz Trsta (I) E 65, 67, 185, 189 174 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Urbas ( Urbas, Vrbas), Jurij, s Planine na Notranjskem, špediter, podjetnik Vanswieten → Swieten v Trstu (I) E 64, 136, 330, 343, 482 Varaždin ( Warasdin), mesto v Slavoniji (HR) E 245, 363, 446, 559, 598, Ursini grofje Blagay ( Blagey, Wlagay) U 108 697 Ursini grofica Blagay, Cecilija Suzana, die alte, roj. Teuffenbach, žena Vasconseglios ( Vasconseglios, Vasconselhos), N., iz Portugalske E 105 Sigmunda Antona E 217, 416, 781 Vasquez y de la Puente ( Vasquez), grof Johann Jakob, general E 8, 9, 55, 91 Ursini grofica Blagay, Cecilija Suzana, roj. Neuhaus, žena Janeza Vautsche → Vevče Nepomuka E 781 Vechi, Francesco, duhovnik v Gradiški (I) E 507, 508, 638 Ursini grof Blagay, Franc Anton, duhovnik, sin Vajkarda Leopolda E 714 Veharše ( Na Vehaschu, Na Vecaschu) , zaselek pri Medvedjem Brdu nad Ursini grof Blagay, Janez Nepomuk, der junge, sin Sigmunda Antona E Logatcem E 135 377, 398, 707 Veigl Ursini grofica Blagay, Marija Konstanca, hči Sigmunda Antona E 416, 781 Veigl, Franz Xaver, jezuit, magister na Dunaju (A) E 113 Ursini grof Blagay, Sigmund Anton, der alte, sin Franca Adama E 185, Veigl, Jakob, namestnik dvornega knjigovodje na Dunaju (A) E 16 186, 360, 494, 496, 498, 501, 502, 529, 530, 533, 564 Veistriz → Bohinjska Bistrica, Kamniška Bistrica, Ilirska Bistrica Uskockenberg → Žumberk Veldes → Bled Ustia, Tommaso Francesco, der alte, dr., pravnik v Trstu (I) E 362, 397 Velesovo ( Michelstätten, Michelstädten) pri Cerkljah na Gorenjskem, Utik ( Wittich), gozd pri vasi Grič pri Bokalcah pri Ljubljani E 485 samostan dominikank E 240, 313, 338, 340, 429, 504, 676 Utschac, Utschach → Učak Velika Nedelja ( Groß Sonntag, Groß Sontag) na Štajerskem, komenda Utschan → Učan Nemškega viteškega reda E 228, 359, 384 Uttenhoffen, baron Seifrid Christian, major E 667 Velika Nedelja, nadžupnik → Fürenberg Uu Kumen, pečina nad Savo pri Prusniku E 235 Veliki Prosek ( Groß Prosecko), gozd v Trenti E 301 Uulpatti → Vulpatti Veliki Vrh ( Na Velikem Verhu), hrib južno od Idrije E 135 Vellens → Wellens Veller → Weller V Venedig, Venedisc, Venezia, Venice → Benetke V‘ Logu, studenec pri Završju nad Savo E 235 Venino ( Venino, Venin), Johann Nepomuk, trgovec v Trstu (I) E 437, 712 V‘ Loquach → Loke pri Zagorju Veprinac ( Veprinaz), mesto pri Opatiji (HR) E 304 V Zideh ( Vsedech), hrib in vas pri Trojanah E 88 Verbousko → Vrbovsko Vače ( Watsch), trg pri Litiji E 695, 706 Verd ( Vird, s’ Virda), vas pri Vrhniki E 252, 261, 357, 383 Vače, župnik → Sumerecker pl. Lichtenthal Viljem Frančišek Veriti, Giacomo, kanonik v Ogleju (I) E 72 Valaschin → Violaschin Verk, N., iz Samobora (HR) E 131 Valdisotto, Valedisotto, Valdisatto, Valdisot, Valdisott → Nugent de Valdisotto Vermatti pl. Vermersfeld ( Vermatti, Vermati, Varmati, Wremsfeld) E 690, Valencia ( Valenzia), mesto in pristanišče (E) E 33 777 Valentiani, baron Franz Andreas, polkovnik E 427 Vermatti pl. Vermersfeld, Alojzija Marija Ana, roj. Florjančič-Grienfeld E Valle 353, 808 Valle, Bartolo, perlaro iz Benetk E 390, 391 Vermatti pl. Vermersfeld, Janez Anton, dr., deželnostanovski tajnik E 22 Valle, N., roj. Conziani, iz Vidma (Udine, Furlanija, I), Bartolova žena E Vermatti pl. Vermersfeld, Jožef Anton, dr., pravnik, rektifikacijski komisar, 391 deželnostanovski svetnik Deželnega sodišča v Ljubljani E 196, 201, Valusi 217, 219, 224, 253, 263, 270, 398, 413, 431, 438, 612, 613, 703 Valusi, Janez Krstnik, pokojni knjigovez in mestni sodnik v Ljubljani E Vermatti pl. Vermersfeld, Marija Anton Jožef, der junge, rhetor E 700 136 Vermatti pl. Vermersfeld, Marija Jožef Sigmund, krumpe, logicus E 798 Valusi, Marija Agnes, hči Janeza Krstnika E 136 → tudi Kavčič Marija Verneda, pl. Agnes Verneda, Antonio, stotnik-inženir (arhitekt) v Gorici (I) E 76–81, 222, 300 Valvasor ( Valvasor, Valuasor), baroni E 172, 178, 192, 193, 210, 213, 249, Verneda, N., duhovnik E 152, 160 250, 253, 284, 299, 316, 318–320, 334, 352, 369, 421, 422, 425, 432 Vernek, grad pri Kresnicah ob Savi E 235 Valvasor, Bontsche E 387 Verniz, Jožef Anton, dr., odvetnik v Ljubljani E 291, 541 Valvasor, Franc Anton Ksaver, z Medije E 90, 91, 190, 296, 297 Verona, mesto v Benečiji (I) E 4 Valvasor, Frančiška Jožefa, roj. Wirth, žena Jurija Seifrida E 633, 764 Verona, nadškofija E 310 Valvasor, Jurij Seifrid, deželnostanovski mitničar na Ježici pri Ljubljani, sin Versailles, kraljeva rezidenca pri Parizu (F) E 628 Jurija Maksimilijana U 108 / E 486, 487, 633, 764 Verssoviz → Wrschowetz-Sekerka Valvasor, Karel Jožef Leopold, sin Karla Jožefa E 307 Verzoni, markiz Nicoló, z Dunaja (A) E 49, 100, 107, 124, 126, 130, 165, Valvasor, Karel Jožef, »vdovec«, z Belneka in iz Ljubljane, prisednik, 169, 279, 342 Ograjnega sodišča, svetnik deželne komisije za varnost v Ljubljani, Vespasian, rimski cesar E 585 sin Janeza Karla U 110 / E 52, 53, 88–90, 119, 122, 123, 131, 136, Veterani, grof Giulio, general E 67, 92, 107 139, 140, 132, 144, 171, 172, 175, 182, 188, 192, 194, 207, 208, 210, Vetsche → Vevče 212, 218, 221, 229, 240, 241, 243, 248, 251, 261, 277, 297, 309, 312, Veurne ( Vuerne), mesto v Avstrijski Nizozemski E 3 320, 322, 326–328, 338, 341, 361, 362, 373, 387, 395, 447, 485, 504, Vevče ( Vautsche, Vetsche, Voutschach), vas vzhodno od Ljubljane E 243, 699, 633, 692 700 Valvasor, Marija Ana Johana, hči Karla Jožefa E 433, 434 Vevče, cerkev sv. Marije v Polju E 699 Valvasor, Marija Ana, Frl. , »starejša« sestra Karla Jožefa E 338, 373, 387, Vezzi, Leonardo, kanonik v Ogleju (I) E 71 557 Vicentino, Giuseppe, mitničar v Zagradu (Sagrado) pri Gradiški (I) E 81, Valvasor, Marija Antonija, roj. Gabelhofen, žena Karla Jožefa E 136, 143, 83 175, 176, 180, 182, 192, 207, 218, 223, 251, 268, 307, 338, 341, 373, Vicenza, mesto v Benečiji (I) E 4 375, 433, 434, 437, 485, 499, 503 Victoria, nuna v samostanu lavretink na Dunaju (A) E 98 Valvasor, Marija Filipina Rosina, hči Karla Jožefa E 175 Vič ( Waitsch), dvorec pri Ljubljani E 521 Valvasor, Marija Frančiška Jožefa ( Sefferle), Frl. , sestra Karla Jožefa E 198, Vida e Vitali, trgovska družba v Ferarri E 134 212, 215, 219, 229, 251, 256, 268, 302, 304, 306, 309, 322, 328, 334, Vidali → Vitali 345, 350, 352, 373, 387, 389, 395, 401, 405, 461, 557 Videm ( Udine), mesto v Furlaniji (I) E 76, 122, 310, 391, 400 Valvasor, Wolfgang Jožef, jezuit, brat Karla Jožefa E 183, 418, 465 Vidin ( Widin), mesto ob Donavi v severozahodni Bolgariji E 63 Vanini ( Vanini, Vanino), Janez Krstnik, trgovec, najemnik pri Raigersfeldu Vidmayr, Jožef Ignacij, dr., protomedik v Ljubljani U 38, 108 / E 510, 589, U 107 / E 387, 672 596, 651, 661, 663, 665, 667, 677, 689, 691, 694, 710, 726, 737, 754, Vanossi, Anton, jezuit na Dunaju (A) E 358 757, 764, 770, 789, 802, 807, 811, 812, 821 Vansoy → Fanzoi Vienna, Vienne, Vienna → Dunaj | 175 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Vieste ( Viesti), obalno mesto v kraljevini Neapelj-Sicilija (Apulija, I) E 786 Voller, Anton, knjigovez, najemnik pri Raigersfeldu U 107 / E 398, 677, Vigevanasco, regija v Lombardiji (I) E 157 831 Vilinger, Leopold Caspar, tajnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) Vorau ( Forau), avguštinski samostan na Štajerskem (A) E 492 E 159 Voutschach → Vevče Villa Franca → Villefranche-sur-Mer Vransko ( Franz, Fränz), trg na Štajerskem E 131, 147, 171, 441, 523 Villa Nova → Nova Vas pri Belaju Vrbani → Urbani Villa Vicentina, vas vzhodno od Cervignana (I) E 420 Vrbas → Urbas Villach → Beljak Vrbovsko ( Verbousko), naselje v Gorskem Kotarju (HR) E 332, 639 Villanova ( Vilanova), graščina pri Gorici (I) E 213, 214, 216 Vrhnika ( Oberlaybach, Ober Laybach), trg zahodno od Ljubljane E 57, 87, Villari, baroni 241, 244, 260, 272, 273, 333, 358, 379, 405, 423, 429, 437, 438, 558, Villari, Catharina, roj. Marenzi, žena Nicolausa E 445 603, 626, 642, 794, 795 Villari, Dominik Franz, iz Gradiške (I), cesarski mizni mojster ( Truchsess) Vrhnika, Dolge njive ( Doleine Nive) U 10 / E 358 na Dunaju (A) E 95, 439 Vrhovo ( Freyhof) v Gorjancih, zemljiško gospostvo E 736, 747, 778 Villari, Nicolaus E 445 Vrsar ( Orsera), mesto v Istri (HR) E 305 Villari, Rudolphus Friedericus Xaverius, der junge, sin Nicolausa E 443, 445 Vsedech → V Zideh Villefranche-sur-Mer ( Villa Franca), savojsko pristanišče vzhodno od Nice Vtschan → Učan (F) E 256 Vuerne → Veurne Villesse ( Villesse, Villes, Villess), kraj pri Gradiški (I) E 15, 79, 80, 369, 420 Vukassovich ( Ukassovich, Ukasovich), pl. Vinica ( Weiniz), trg v Beli krajini E 353 Vukassovich, N., iz Senja, častnik E 478 Vinji vrh ( Vinuvurch), gozd pri Begunjah pri Cerknici E 207 Vukassovich, Peter, iz Senja, bivši stotnik v Udbini (HR) E 358, 424, 462 Vinodol, območje v zaledju Crikvenice/Kvarnerja (HR) E 100 Vulpatti ( Uulpatti), grof N., iz Trevisa (Benečija, I) E 419 Vintar, Lenard, kmet z Laporja pri Turjaku E 269, 350, 354 Viola, vas jugovzhodno od Ogleja (I) E 74 Violaschin ( Violaschin, Violasckin, Valaschin, Valasco) W Violaschin, N., hčerka E 58, 59, 64, 66, 67, 86, 167 Waarenbeschauer → Spercus Violaschin, N., iz Trsta (I) E 58, 59, 64, 66, 67, 86, 167 Wagatay → Bogataj Vipalanka ( Uipalanka), izginula utrdba »Stara Palanka« ob Donavi, danes Wagensberg ( Wagensperg), grof Sigmund Rudolf E 7 Banatska Palanka (SRB) E 550 Wagenseil, Georg Christoph, dvorni skladatelj na Dunaju (A) E 109 Vipava ( Wippach, Wipach), trg E 14, 190, 270, 291, 336, 347, 393, 394, Wagner 404, 431, 434, 456, 498, 535, 539, 570, 604, 636, 779, 783, 816 Wagner, Anton Franc Ksaver, lekarnar v Ljubljani E 515, 545, 546, 595– Vipava, reka E 79 597, 711, 797, 807 Vipava, župnija E 771 Wagner, Franc, duhovnik na Dunaju (A) E 47 Vipava, župnik E 682 → tudi Ranfelshoffen Franc Bernard Wagner, Jakob Ignacij, dr., zdravnik na Dunaju (A) in v Ljubljani E 138, Vipavski Križ ali Sv. Križ na Vipavskem ( H. Craüz, H. Creiz, H. Creüz, 157, 188, 194, 234 Hl. Kreüz, St. Craiz, St. Craüz, St. Creüz), dvorec E 310–312, 314, Wagner, Rozalija, vdova, iz Ljubljane, mati Jakoba Ignacija E 138, 139 322, 343, 346, 351, 363, 365, 379, 383, 413, 414, 442, 446, 447, 472, Waigand, N., vojni komisar v Monsu (Avstrijska Nizozemska) E 596 474, 493, 498, 536, 540, 584, 642, 685, 690, 697, 809 Waitsch → Vič Vipavski Križ, samostan E 429 Walachen → Vlahi Vipavsko ( Wippacherischen), območje E 317 Walch, Ernest, vratar v deželnostanovski hiši v Ljubljani E 134, 201, 341, Vird, s’ Virda → Verd 468 Virmond ( Vitrimont), grofica Theresia, dvorna dama kraljice Marije Walcich → Pivk Terezije na Dunaju (A) E 162 Waldeck-Pyrmont ( Waldeck), knez Karl August Friedrich, feldmaršal (tudi Vistosi, Giovanni Antonio, iz Benetk E 390 avstrijski pehotni regiment št. 35) E 807, 810 Višnja gora ( Weixburg, Weixlburg, Weixelberg, Wexlburg), mesto na Do-Walland ( Walland, Waland), Primož Felicijan, mestni oskrbnik v Ljubljani lenjskem E 201, 366, 369, 419, 555, 588, 631, 645, 672, 791 E 252, 266, 276, 582 Višnja gora, mestni pisar/sindik → Gallinger Franc Ksaver Wallensperg, pl. Jožef Mihael E 408, 470, 690, 693 Višnja gora, mestni sodnik → Nürnberger Anton Wallenstein → Strassoldo Maria Josepha Višnja gora, mitnica E 405 Wallenstein, grof Andreas, stotnik, polkovnik E 117, 401 Vitali ( Vitali, Vidali), cavaliere Giuseppe Maria, pristaniški kapitan v Trstu Wallis ( Wallis, Walis) (I) E 58, 59, 62, 64, 66, 86, 246 Wallis, avstrijski pehotni regiment št. 11 E 342, 387, 418, 754 Vitnich, pl. Francesco Xaverio, jezuit v Ljubljani E 34, 132, 136–139, 171, Wallis, grof Franz Wenzel, general E 354 187, 202, 697 Walter, N., z Dunaja, bivši lakaj (A) E 105, 116, 117 Vitorio, Giuseppe, kanonik v Ogleju (I) E 71 Wangenheim ( Wangenhaim), pl. Vitrimont → Virmond Wangenheim, Georg August, naslovni polkovnik (regiment Brettlach) E Vlah ( Vlach, Ulach), Jurij, glavar v Kastavu pri Reki (HR) E 187, 188, 192, 427 193, 216, 303, 304, 306, 590, 601, 602, 604 Wangenheim, Ludwig Ferdinand, polkovnik (regiment Starhemberg) E Vlahi ( Walachen), etnična skupnost v Hrvaški vojni krajini E 326, 482, 559 427 Vngarn → Ogrska Wanner, pl. Johann Heinrich, svetnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju Vnruhe → Unruhe (A) E 29 Vocativo, Steffano, iz Dubrovnika (HR), medaljer na Dunaju (A) E 126 Warasdin → Varaždin Vodice ( Vodize), vaška soseska v Čičariji (HR) E 268 Wärdl → Otočec Vodlav ( Vadlou), Jurij, mestni sodnik v Kamniku E 298 Wareit → Bayreuth Vodnik, Hugo, frančiškan, lektor v Ljubljani E 457, 514 Warel, Matevž (?), študent (teologije?), učitelj pri Raigersfeldu E 598 Vogemonte ( Vogemont), pl. Lotario, teoretik rečne plovbe E 98 Warnus, Jožef, iz Ljubljane E 206 Voghtern ( Vogter), baron Emanuel Lorenz, general E 627, 628 Warren ( Warren, Waren, Warain, Warein, Barren, Baren, Barrain, Vogl, Johann Niclas, agent na Dunaju (A) E 39, 321, 326, 344 Barain), pl. Vogl, Jožef Nepomuk, mitničar v Celju E 293, 314 Warren, Eduardo, polkovnik E 625 Vogl, Maria Sopfia, roj. Schwachheim, vdova po vojnem komisarju Voglu, Warren, Hyacint, podporočnik, poročnik, sin Eduarda E 533–536, 539, iz Ljubljane E 293, 294 544, 559, 584, 596–599, 601, 602, 604, 605, 608, 610, 611, 613, 615, Vogtberg, pl. Johann Seifrid, poštni upravitelj v Gorici (I) E 77, 392 617, 625–627, 708 Vojnik ( Hochen-Egg), trg na Štajerskem E 88 Warren, Johann Patrick, nadporočnik, sin Eduarda E 601, 602, 604, 605 Volčji Potok ( Wolffsbichl), dvorec pri Kamniku E 405 Wartenberg → Stražišče pri Gorici 176 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Wasner, baron Ignaz Johann, iz Celovca (A), upokojeni habsburški Wernegg ( Werneg, Wernek), baroni veleposlanik, z Dunaja (A) E 234 Wernegg, Andrej Ferdinand, župnik v Moravčah E 250, 331 Wassail → Bosljiva Loka Wernegg, Janez Ignac E 489 Wassermann pl. Zuchelli ( Zuchelli), Anton, iz Gradiške (I), pokojen E 70 Wernegg, Jurij Sigmund (?), pokojen E 155 Watsch → Vače Wernegg, Marija Julijana, roj. Buset, žena Janeza Ignaca E 489 Weber ( Weber, Wöber, Beber), pl. Wernegg, Suzana Margareta (?), vdova, žena Jurija Sigmunda E 155 Weber, Franc Anton Ignac, dr., protomedik v Ljubljani U 108 / E 191, Wertenberg → Stražišče pri Gorici 323, 449, 501, 502, 510, 532, 544, 547, 558, 570, 573, 574, 576, 577, Wertenpreis ( Wertenpreiß, Werthenpreiß), pl. 580, 582, 585, 595, 596, 604, 619, 622, 625, 632, 634 Wertenpreis, Jakob Alfonz, der alte, dr., pravnik v Ljubljani E 138, 146, Weber, Marija Ana (?), roj. Germek E 49 186, 248, 253, 336, 449, 494, 654, 655, 726 Weber, Peter Anton, dr., pravnik, svetnik Deželnega sodišča v Ljubljani Wertenpreis, Johann Paul, mestni sodnik v Šentvidu na Koroškem (A), E 570, 573, 654, 658, 689, 710–713, 715, 719, 755, 757, 781, 784, nečak Jakoba Alfonza E 726 817, 823 Wertenthall de ( Wertenthall, Werthentall, Wertentall) E 776 Weber, Salezija, nuna v Mekinjah, hči Franca Antona E 323 Wertenthall, Frančiška Terezija, madame, roj. Verguz, vdova po Sigfridu Weickard ( Beykart, Peykart), Franc Karel, lekarnar v Ljubljani U 109 / E Bonaventuri U 107 / E 12, 87, 136, 173, 175, 178, 182, 188, 189, 553 191, 192, 204, 216, 266, 343, 373, 424, 434, 456, 467, 513, 548, 554, Weidinger, Jožef, iz Ljubljane E 139, 140 559, 570, 574, 576, 584, 590, 596, 604, 607, 610, 625, 666, 681, 695, Weigl, Igor, umetnostni zgodovinar U 10 699, 769, 708, 728, 744, 761, 781, 786, 791, 802, 804, 808, 813 Weigl, Leonhard, lakaj pri Raigersfeldu E 387 Wertenthall, Sigfrid Bonaventura E 12, 13 Weiher → Weyer Werth de ( de Werth, de Werch) Weikhard ( Paicard, Peykard), Ignaz, jezuit, vzgojitelj nadvojvode Jožefa II. Werth, Franc Lotar, dr., z Dunaja, odvetnik v Ljubljani, vicedom knezov E 13, 130 Portia v Spittalu, sin Gabrijela Abrahama (A) E 133, 141, 143, 163, Weinacht ( Waynacht), pl. 173, 174, 176, 178, 266, 310, 313–315, 340, 375, 388, 405–407, 483, Weinacht, Frančiška U 108 582, 584, 586, 597 Weinacht, Karel Anton (?), pokojen, revizor v Ljubljani E 743 Werth, Gabrijel Abraham, der alte, iz Ljubljane, nadzornik posesti knezov Weinacht, Karolina Antonija (?), Karlova vdova E 743 Auersperg U 109 / E 134, 140–142, 145, 163, 174, 183, 186, 189, Weinacht, Marija Ana, vdova po Francu Henriku (?), roj. Grošelj E 422 → 194, 208, 266, 314, 315, 332, 362, 363, 388, 405, 413, 558, 581 tudi Weller Marija Ana Werth, Henrik Franc Ferdinand, študent, duhovnik-novomašnik, sin Weinacht, Paul, der junge, študent teologije, duhovnik, pomožni uradnik v Gabrijela Abrahama, beneficiator v Spittalu na Koroškem (A) E 39, mestnem knjigovodstvu na Dunaju (A) E 37, 39 40, 238, 239, 250, 251, 270, 274, 275, 278, 294, 310, 311, 313, 314, Weinacht, pl. 322, 323, 331, 340, 356, 379, 492, 580, 592, 760 Weinhoff → Bajnof Werth, Hieronim Julij Ignac, 2. sin Gabrijela Abrahama E 388 Weiniz → Vinica Werth, Marija Ana Elizabeta, roj. Perr, žena Franca Lotarja E 313, 314 Weissenfels → Bela peč Werth, Marija Ana, roj. Perr, žena Gabrijela Abrahama E 133, 178 Weisser Schwall → Beli slap West-Indien → Indija Zahodna Weitenhüller ( Weitenhiller, Weittenhiller, Weiteinhieller, Weitenhüller, Weyer ( Weiher) pri Frohnleitnu na Štajerskem (A), grad in zemljiško Weittenhüller) gospostvo E 55 Weitenhüller, Jožef Friderik, veletrgovec, podjetnik, fabrikant, svetnik Wezl ( Wezl, Wezel), N., iz Trsta (I) E 58, 66, 67 Merkantilnega sodišča v Ljubljani U 108 / E 98, 161, 168, 170, 171, Wichtelich pl. Wichtenstein ( Wichtolich, Wichtolitsch, Wichtenstein) 180, 182, 192, 193, 210, 212, 218, 223, 254, 284, 294, 319, 328, 335, Wichtelich pl. Wichtenstein, Franc Krištof, gozdarski mojster in blagajnik 341, 344, 346, 347, 349, 362, 379, 394, 422, 424, 497, 517–519, 522, v Gorici (I) E 75–77, 79, 81, 118, 120–122, 199, 212, 216, 223, 232, 524, 526, 536, 537, 544, 581, 591, 604, 618, 629, 632, 635, 640, 667, 252, 254–256, 258, 259, 262, 263, 265, 266–270, 283–286, 291, 673, 730, 757, 780, 762, 799, 800, 802, 804, 805, 812, 830 299–301, 308, 400, 413, 482, 503, 508, 533, 622, 623, 625 Weitenhüller, Jožef Gašper, der junge, sin Jožefa Friderika E 182 Wichtelich pl. Wichtenstein, Sigmund, der junge, sin Franca Krištofa E Weitenhüller, Marija Veronika, žena Jožefa Friderika E 190 282, 291, 292, 332, 346, 359, 366, 370, 386, 414, 533 Weixelberg, Weixburg, Weixlburg, Wexlburg → Višnja gora Widerkhern ( Widerkhern, Widercker, Widerker, Widerkher, Wiederkher, Weixlbach → Novi Grad v Peščeniku Wiederkhern) pl. Widerspach E 470 Welitsch → Belič Widerkhern, Anton Medard, der junge, der altere, sin Avguština Ludvika Wellens ( Vellens), Jean Antoine, poslovnež v Bruslju E 592, 716 U 7 / E 87, 138, 144, 173, 182, 188, 212, 219–221, 227–230, 234, Weller ( Weller, Veller) 252, 253, 255, 264, 266, 277, 325, 408, 448, 454, 455, 467, 470, 474, Weller, Marija Ana, roj. Grošelj, vdova Weinacht, 3. por. Weller E 621, 475, 477, 545, 555, 603, 607, 609, 617, 620–622, 626, 627, 648, 652, 622, 631, 632 → tudi Weinacht Marija Ana 656, 657, 671, 672, 674, 675, 679, 688–691, 705–707, 714, 741, 743, Weller, N., angleški kapitan E 422 744, 751–753, 770, 771, 773–775, 777, 786, 791, 795, 797, 800, 801, Welner, N., carinski nadzornik ( Gütterbestätter) na Dunaju (A) E 30, 39 816–819, 821, 827, 828 Welsch, grofica N., roj. Rothal E 113 Widerkhern, Avguštin Ludvik Ignac, kadet v regimentu, sin Avguština Wenger ( Wenger, Benger), pl. Ludvika E 342, 421, 432, 651, 655–657, 665–667, 669, 671 Wenger, Anton Ksaver, kandidat za vojaško akademijo v Dunajskem No- Widerkhern, Avguštin Ludvik, der alte U 7, 107 / E 131, 133, 136, vem mestu (A), nadporočnik, sin Franca Jožefa E 443, 445, 759, 760 139–146, 172–176, 178, 182, 186–188, 190, 192, 201, 206, 210, 216, Wenger, Franc Jožef, Herbersteinov tajnik, tajnik Reprezentance v Ljubl- 219, 222, 228, 231, 232, 234, 245, 250, 252, 258, 261, 268, 270, 272, jani U 108 / E 39, 145, 197, 256, 258, 259, 264, 265, 266, 301, 370, 275, 279, 291, 294, 298, 307, 313, 316, 323–325, 330, 333, 338, 344, 386, 387, 443, 445, 521, 522 349, 353, 359, 361–363, 366, 368–370, 373–377, 379–381, 384–387, Wenger, Karel, kalkulacijski pisar Reprezentance v Ljubljani, sin Franca 390–392, 394, 397, 400, 403, 408, 413–415, 417, 423–425, 428, 429, Jožefa E 438, 443 431, 433, 434, 436–439, 442–444, 447, 448, 453, 456, 457, 459, 461, Wenger, Marija Barbara, roj. Pleyer, žena Franca Jožefa E 445, 522, 525, 465, 466, 469, 473, 474, 492, 496, 501, 503, 505, 531, 537, 539, 557, 526, 528 565, 575, 584, 602, 617 Wenser, pl. Widerkhern, Filip Neri ( Philipus), študent v Rimu, sin Avguština Ludvika Wenser, N., gospa, z Dunaja (A) E 166 E 602, 652, 655, 707, 714, 777, 791 Wenser, N., sin, z Dunaja (A) E 166 Widerkhern, Janez Henrik Alojz, vojak, poročnik, nadporočnik, sin Wenzl, N., beneficiator v Novem mestu E 80 Avguština Ludvika E 270, 609, 616, 620, 626, 627 Werch → Werth Widerkhern, Leopold Sigmund, kandidat za vojaško akademijo v Dunaj- Werdl → Otočec skem Novem mestu (A), sin Avguština Ludvika E 424, 443, 445, Werdnick, Andrej, poštni administrator v Ljubljani E 510 447 | 177 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Widerkhern, Marija Ana ( Mariandl, Märiandl), roj. Učan, žena Antona Wippach, Wipach → Vipava Medarda E 208, 217, 230, 285, 454, 455, 474, 475, 477 → tudi Wirck ( Wirck, Wirckh) Učan Marija Ana Wirck, Matija, kmet E 420, 484, 486, 493–497 Widerkhern, Marija Suzana ( Sandl), por. O‘Reilly, hči Avguština Ludvika Wirck, N., Matijev sin E 495 E 188, 192, 270 → tudi O‘Reilly Marija Suzana Wirtembergischen → Württemberg Widerkhern, Marija Terezija, roj. Lukančič pl. Hertenfels, žena sin Wirtsburg → Würzburg Avguština Ludvika E 12 Wisas, Blaž, kapelnik v Ljubljani E 510 Widin → Vidin Wischiach → Bišijak Widmann ( Widmann, Widman), baroni Wisenfeld → Wiesenfeld Widmann, Johann Anton, dvorni svetnik Češke dvorne pisarne na Dunaju Wisenfeld, N., glavar ( Haubtman) v četrti Favoriten na Dunaju (A) E 50 (A) E 22 Wisenthall, pl. Maksimilijana U 109 Widmann, Leopold, častnik E 24 Wittich → Utik Widmann, Lucia Maria, roj. Gögger-Löwenegg E 29, 36, 41, 47, 96, 111, Wlagay → Ursini-Blagay 112, 114, 120, 130, 151, 166, 170, 815 Wläßl, iz Ljubljane E 623 Wied, avstrijski pehotni regiment št. 28 E 557, 561 Wnorowsky, pl. Wieden, dvorec v Kapfenbergu (Štajerska, A) E 131 Wnorowsky, Hanserle, stotnikov sin E 672, 721 Wieland, Jurij Kristijan, padar ( Bader) na Vrhniki E 405, 645 Wnorowsky, Johann Michael, stotnik, major E 656, 670–674, 679, 686, Wien, Wienn → Dunaj 721, 722 Wiener Neudorf ( Neudorff, Neydorff), vas pri Dunaju (A) E 88, 131, 147, Wnorowsky, N., stotnikova žena E 670–672, 679, 686, 721–723 150, 170 Wobbiz → Wollwiz Wienner Neüstadt, Neystadt → Dunajsko Novo mesto Wöber → Weber Wiermb → Wrbna Wöbern ( Weber), Edler Augustin Thomas, svetnik Dvornega vojnega sveta Wiesenfeld ( Wiesenfeld, Wisenfeld), pl. Franc Julij, deželni vojaški tajnik v na Dunaju (A) E 28, 240 Ljubljani E 93, 96, 111–113, 173, 178 Wobserin, Wobesserin → Bobser Wiesenhütten ( Wiesenhütten, Wisenhütten, Wisenhit, Wisenhitten), baroni Wochein → Bohinj Wiesenhütten, Franz Xaver, iz Frankfurta (D), svetnik Avstrijske dvorne Wolbiz → Wollwiz komore na Dunaju, notranjeavstrijski generalni rudarski komisar v Wolckerstorff → Wolffersdorff Gradcu (A), predsednik Intendance v Trstu (I) E 42, 45, 46, 61, 151, Wolf, Anton, jezuit, magister na Dunaju (A) E 52 152, 154, 156, 166, 167, 177, 228, 229, 231, 244, 246, 247, 256, 261, Wolf, Franc Ferdinand, mestni sodnik v Kamniku E 326 262, 279 Wolf, Jožef Ferdinand, dr., odvetnik, tajnik Deželnega sodišča v Ljubljani Wiesenhütten, Maria Elisabetha, roj. Bartenstein E 46 U 110 / E 428, 485, 560, 580 Wigele ( Wigele, Wigeli), Johann, lakaj pri Raigersfeldu, podjetnik in frizer Wolfenbüttl → Braunschweig-Wolfenbüttel v Benetkah (I) E 344, 815 Wolf-Erberin → Erberg Marija Ana Cecilija Wilczek ( Wiltzeg, Wilscheck, Wilscheg, Wilscheg), grofje Wolffersdorff ( Wolckerstorff), baron Johann Raichard, polkovnik E 230, Wilczek, Johann Balthasar, tajni svetnik, general-feldmaršalporočnik, 249, 251, 256 vrhovni vojni komisar, predsednik Reprezentance na Koroškem, Wolffsbichl → Volčji Potok svetnik Direktorija in publicis et cameralibus na Dunaju (A) E 156, Wolfgangus Daniel Carolus, sin ostrogarja v Ljubljani (?) E 197 311, 410, 559 Wolfram, N., žena Philippa Theodorja E 674, 713 Wilczek, Maria Antonia, roj. Kottulinsky E 151, 311 Wolfram, Philipp Theodor, regimentni tajnik in avditor E 674 Wildeneck, Wildeneg, Wildenegg → Belnek Wolfram, pl. Wildenheim ( Wildenheim, Wildenheimb), baron Johann E 42–44 Wollgemuth, Johann Benedict, tajnik/protokolist v Avstrijski dvorni Wildenstein ( Wildenstein, Wildenstain), grofje E 179, 181, 193, 198, 205, pisarni na Dunaju (A) E 154 224, 311, 367, 392, 419 Wollwiz ( Wollwiz, Wolwiz, Wolbiz), pl. E 403, 404, 433, 810 Wildenstein, Ana Marija Kajetana, Frl. , por. Barbo pl. Waxenstein, sestra Wollwiz, Jožef, nadduhovnik na Gorenjskem, kanonik v Ljubljani E 787 Kajetana Avguština E 131, 133, 134, 136, 140, 141, 143, 172, 174, Wollwiz, Julijana U 110 182, 183, 185, 192, 198, 375 (sic!) → tudi Barbo pl. Waxenstein Wollwiz, Marija Felicita ( Felizl) Charlotte, Frl. , hči Lovrenca Danijela E Ana Marija Kajetana 226, 425, 485, 771, 772 Wildenstein, Kajetan Avguštin, komtur Nemškega viteškega reda v Wollwiz, Marija Karolina ( Charlotte), roj. Schmidthoffen, vdova Franca Ljubljani, sin Johanna Christopha E 131–134, 136–138, 140, 144, Antona E 353 172, 173, 176, 179, 182, 183, 185, 192, 193, 195, 202, 203, 205, Wollwiz, Marija Suzana Antonija, Frl. , hči Lovrenca Danijela E 774 207, 209, 217, 219, 222, 223, 230, 231, 233, 234, 237–241, 243–246, Wollwiz, Martin Jožef, nadduhovnik na Gorenjskem, kanonik v Ljubljani, 250–252, 256, 257, 260, 262–264, 266–270, 272–274, 277–284, pokojen E 231 286–288, 291, 296–302, 304–307, 309–315, 317, 319–324, 326–329, Wollwiz, Suzana Felicita Antonija, roj. Schmidthoffen, vdova Lovrenca 332, 334–348, 350–352, 354–357, 360–368, 370, 371, 373–378, 383, Danijela U 109 E 226, 375, 508, 781 384, 386, 387, 389, 391, 394–406, 408–410, 412, 413, 415–426, Wördl, Wordl, Wärdl → Otočec 428–433, 439, 460–464, 480, 492, 494, 499, 507, 548, 549, 651, 678, Wrbna pl. Freudenthal ( Wurm, Würmb, Wiermb), grofje 719, 745, 811, 814 Wrbna pl. Freudenthal, Eugen Wenzel, posinovljenec Rudolfa Choteka, der Wildon, trg na Štajerskem (A) E 57, 88, 131, 147, 170, 218 junge E 245, 435, 440, 441 Wildoner, pl. Matthias Laurentius, dr., pravnik, prokurator Wrbna pl. Freudenthal, Maria Aloisia Stephana, roj. Kinsky, žena Rudolfa Notranjeavstrijske dvorne komore v Gradcu (A) E 163 Choteka E 435 → Chotek, Kinsky Willson, N., angleški kapitan, poveljnik ladjevja v Trstu (I) E 62 Wrbna pl. Freudenthal, N., »neki« E 239 Wimmer ( Wimer), Paul, jezuit, profesor v Gorici (I) E 498, 586 Wremsfeld → Vermatti pl. Vermersfeld Winckelsberg ( Winckelsperg), pl. Johann Michael Adam (?) E 163, 165 Wrocław ( Breslau, Breßlau), mesto v pruski Šleziji (PL) E 18, 110, 287, Windisch Graz, Windisch Gräz, Windischgräz → Slovenj Gradec 655 Windischdorf → Slovenska vas Wrocław , knezoškof → Sinzendorf Philipp Ludwig, Schaffgotsch Philipp Windischgrätz, grofje Gotthard Windischgrätz, Leopold Karl, der junge, sin Leopolda Viktorina E 33 Wrolich, Miha, kmet E 708 Windischgrätz, Leopold Viktorin Johann, der alte, spodnjeavstrijski Wrschowetz-Sekerka ( Verssoviz), grofje Staathalter E 33, 37, 112, 115, 310 Wrschowetz-Sekerka, Josepha, roj. Hartig E 405 Windischgrätz, Maria Ernestina, roj. Strassoldo E 85 Wrschowetz-Sekerka, Karl Felix, apelacijski svetnik na Dunaju (A) E 405 Windischgrätz, N., roj. Schärffenberg E 37 Wunsch, pl. Johann Jakob, pruski general E 822 Winerberg, Wiennerberg → Dunajski gozd Wurm, Würmb → Wrbna 178 | INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Wurmbrand pl. Stuppach ( Wurmbrand, Burmbrand), (»stari«) grofje E 96, Zanetti ( Zanetti, Zaneti, Saneti, Sanetti), pl. U 109 101, 103, 106, 107, 110–114, 116–122, 124, 128–130, 147–150, 152, Zanetti, Janez Jožef, dr. protomedik na Kranjskem, der alte E 191, 201, 379 154–157, 159, 160, 162, 163, 165, 167–169 Zanetti, Karel Jožef, dr., zdravnik, der junge, junior E 186, 187, 190, 191, Wurmbrand pl. Stuppach, Charlotte, roj. Saufré-Caraille, žena Kasimira 209, 239, 338, 678 Heinricha E 40, 41, 44, 48, 49, 52, 103, 106, 113, 115, 116, 147, Zanetti, Marija Ana Frančiška, hči Karla Jožefa E 296 153, 154, 162, 163 Zanetti, Marija Ana, die junge, roj. Gasparini, žena Karla Jožefa E 296, 429, Wurmbrand pl. Stuppach, Heinrich Anton, der junge, »običajni« , general, 430 sin Kasimira Heinricha E 99–101, 109, 111–113, 118, 126, 149, 150, Zanetti, Marija Sigmund, sin Karla Jožefa E 429 152, 154 Zanini, Salvator, trgovec v Trstu (I) E 539, 540, 543, 546 Wurmbrand pl. Stuppach, Joseph, iz Gradca (A), sin Franza Karla (A) E Zapuže ( Schneckenbühl, Schneckenbichl), graščina pri Mirni na Dolenjskem 297, 300, 305, 308, 315–317, 329–331, 334, 340, 341 E 516, 524, 544, 558 Wurmbrand pl. Stuppach, Kasimir Heinrich, alte General E 41, 95–97, Zauner, pl. Joseph Ernst, deputacijski svetnik, vojni komisar na 103–105, 109, 111–113, 115, 117, 119–124, 126, 128, 147, 153, Sedmograškem (RO) E 218, 219, 224–229, 231, 233 157–160, 162, 163, 168 Završek ( Saurschik), Jurij, kmet iz Loga ob Savi E 235 Wurmbrand pl. Stuppach, Maria Anna Cäcillia, roj. Auersperg, žena Završje, cerkev sv. Mihaela pri Logu v Zasavju ( Hl. Michaeli-Kirche) E 235 Johanna Josepha E 99, 100 Završnik ( Saurschnig, Saurischnick, Saurschnick), Urban Ferdinand, deželni Wurmbrand pl. Stuppach, Maria Cäcillia, dvorna dama Marije Terezije na solicitator v Ljubljani E 142, 314, 339 Dunaju (A), hči Maximiliana Rudolfa E 121 Zduša ( Sdusch), dvorec pri Mekinjah E 404, 423, 432, 448 Württemberg ( Wirtembergischen), vojvodina (D) E 158, 230 Zebej → Cebej Würzburg ( Wirtsburg), mesto na Bavarskem (D) E 3, 639 Zebrine, N., madame, z Dunaja (A) E 122 Würzburg, škof → Ingelheim Anselm Franz Zebull → Čebulj Würzburg, baron Carl, polkovnik E 427 Zedlitz, baron Anton, podpolkovnik v regimentu Kolowrat E 46 Wurzen, vas na Koroškem (A) E 336 Zefalonia, Zephalonia → Kefalonija Wuseth, Wusett, Wuseti → Buset Zehrer, N., zidar v Schönbrunnu pri Dunaju (A) E 389, 404 Zeigwarth → Fromlacher Joseph Zeisl ( Zeißl, Zeisel), Johann Baptist Florian (?), risar na Dunaju (A) E 91, Y 147 Ypres, mesto v Avstrijski Nizozemski E 3 Zellina ( Zelina), vas zahodno od San Giorgia di Nogaro (Furlanija, I) E 68 Zelše ( Seuschie), vas pri Cerknici na Notranjskem E 419 Zeneda → Cèneda Z Zeng, Zengh → Senj Zabukovec, Valentin, mestni sodnik v Ložu E 546, 558 Zephalonia → Kefalonija Zagorje ob Savi ( Segorje, Segurje, Sagorje, Sagor, Sägor), vas in premogokop Zepitsch → Čepić ob Savi v Zasavju U 25, 28, 82 / E 235, 236, 393, 441, 550, 551, Zergoll → Cergol 572, 589, 590, 592, 593, 595, 599, 600, 603, 605, 607, 619, 635, 637 Zergollern ( Zergollern, Zergoll), pl. E 139, 316, 509, 615, 676, 771, 776, Zagorje, župnik → Brenk Mihael 778 Zagrad ( Sagrado, Sagrad), vas pri Gradiški (I) E 15, 81, 83, 85 Zergollern, Janez Seifrid, Raigersfeldov sosed v Ljubljani U 108 / E 140, Zagrad, mitničar → Vicentino Giuseppe 246, 253, 267, 315, 351, 373, 488, 595, 655, 666, 784, 802, 826, 828 Zagreb ( Agram), prestolnica kraljevine Hrvaške E 136, 182, 333, 382, 551, Zergollern, Jožef Ignacij, pokojni župnik v Krškem E 782 579, 596, 598, 639 Zergollern, Marija Lucija Ksaverija, roj. Widerkher, žena Janeza Seifrida E Zajčje Polje ( Hasenfeld) na Kočevskem, podružnica sv. Andreja in Valentina 260, 272, 374, 571, 642, 668, 683, 728, 752, 755, 769, 828 E 356 Zergollern, Marija Terezija Frančiška, Frl. , hči Janeza Seifrida E 467, 676, Zala ( Säal), zaselek pri Godoviču pri Logatcu E 135 769, 828 Zalar ( Salar), Simon Tomaz, hlapec pri Raigersfeldu E 470, 631 Zergollern, Seifrid Kajetan Aleksander, kandidat za Schellenburgovo usta-Zalog (Praitenau), ledinsko ime ob Ljubljanici pri Podpeči E 428 novo ( Collegium Theresianum) na Dunaju (A), sin Janeza Seifrida E Zalog ( Salach, Saloch), vas in rečno pristanišče vzhodno od Ljubljane E 467, 613, 638 234, 368, 393, 551, 580, 589, 599, 600, 603, 633, 635, 646 Zerin → Serini Zanchi pl. Cato e Linckenberg ( Zanchi, Zancki, Zanchy, Zancky) Zermagna → Zrmanja Zanchi pl. Cato e Linckenberg, Antonius Josephus, kandidat za vojaško Zerni Verch nächst Görz → Črni Vrh akademijo v Dunajskem Novem mestu (A), sin Giuseppeja Antonia Zernia, N., iz Trsta (I) E 211, 607–610, 647–649 E 443, 445 Zerniz, Giovanni (?), iz Gorice (I) E 268 Zanchi pl. Cato e Linckenberg, Carlo Antonio, župnik v Košani, bratranec Zerniza → Črniče Giuseppeja Antonia E 660 Zerouglie → Cerovlje Zanchi pl. Cato e Linckenberg, Giacomo, z Reke (HR) E 29, 31–33, 35, Zervignan, Zervinian → Cervignano 36, 694 Zetall → Seethall Zanchi pl. Cato e Linckenberg, Giuseppe Antonio (Joseph), sodnik na Zetl ( Zettl, Zettel, Zötl), Johann Friedrich, rektifikacijski knjigovodja v Reki (HR) E 140, 146, 177, 193, 213, 215, 216, 223, 224, 240, 296, Ljubljani U 108 / E 189, 190, 193, 197, 200, 210, 219, 227, 263, 297, 307, 360, 364–367, 373–375, 392, 443–445, 471, 530, 532, 654, 275, 284 656, 657, 659, 660, 663, 665, 666, 668, 696, 697, 5999–701, 703, Zetlacher, Paul, jezuit, provincial na Dunaju (A) E 605 704, 706–708, 710, 711, 714–716, 733, 778, 780–787, 789, 790, 792, Zetschker → Čečker 794, 796–798, 800, 801, 805 Zetto → Cetto pl. Kronstorf Zanchi pl. Cato e Linckenberg, Michelina, roj. Ferizioli, žena Giuseppeja Zeyer → Sora Antonia E 445 Zeyrach → Žiri Zanchi pl. Cato e Linckenberg, N., ladjar na Reki (HR) E 333 Zgornje Gorje ( Obergorjach, Ober Gerjach, Ober Gayrach, Ober Girjach) pri Zanchi pl. Cato e Linckenberg, N., študent prava na Dunaju (A), sin Bledu, župnija E 228, 229, 541 Giacoma E 694 Zgornje Gorje, župnik → Kopajnik Klemen Zandonati, pl. Zgornje Perovo ( Ober Perau) pri Kamniku, zemljiško gospostvo E 658 Zandonati, Antonio, komisar v Senju (HR) E 109, 143 Zgornji Kamnik ( Oberstein), zemljiško gospostvo E 397, 418 Zandonati, Giuseppe, župnik na Trsatu pri Reki (HR), Antonijev brat E Zgornji Leskovec ( Ober Leskoviz; Lescouz, Leskoviz), zaselek jugovzhodno 143 od Spodnje Idrije E 135 Zandonati, Victoria, bivša dvorna služabnica na Dunaju (A), Antonijeva Zgornji Motnik ( Ober Möttnig), grad v Tuhinjski dolini E 468, 478 žena E 143 Zicogna → Cicogna | 179 INDEKS OSEBNIH IN KRAJEVNIH IMEN Ziegler, Feliks Erazem, kanclist in koncipist pri Raigersfeldu v deželni Ljubljani E 134, 139, 183, 186, 189, 634, 789 Reprezentanci v Ljubljani U 108 / E 134, 146, 210, 228, 243, 255, Zulinni, Antonio, župnik v Povirju na Krasu E 635 262, 263, 266, 267, 269–272, 275, 279, 280, 282, 283, 285, 286, 296, Zumiel ( Zumello), rečni kanal južno od San Giorgio di Nogaro (Furlanija, 300, 313, 315, 317, 324, 330, 332, 339, 340, 348, 349, 360, 361, 366, I) E 69 374, 375, 377, 378, 380–383, 391–394, 418, 420, 433, 438, 447, 452, Zuorni Grad oder Zermagna → Zrmanja 455–458, 460, 462, 467, 474, 476, 477, 485–488, 493–502, 505, 508, Zupan ( Supan, Suppan, Suppé), Jožef Anton, dr., zdravnik v Ljubljani E 510, 513, 516, 518, 520, 521, 526, 528, 531, 533, 535, 536, 538, 573, 591, 677, 769 539, 544, 547, 553, 557, 558, 563–566, 569–575, 577, 579, 581, 583, Zupanc ( Subanz), N., sobarica pri Amaliji Bubna v Ljubljani in Kranju E 585–592, 594–596, 598, 600, 601, 604–609, 612, 615–620, 622–625, 717 628, 630–635, 641, 646, 647, 649, 650, 653–656, 659, 661, 668, 670, Zupančič ( Supantschitsch), Jožef, meščan in barvar v Višnji gori E 627 672, 682, 687, 690, 693, 695, 696, 699–701, 705, 710–713, 715, 719, Zupančič ( Supantschitsch), Peter Adam, generalni vikar goriškega nadškofa 722, 725, 730, 734, 735, 744, 749, 754, 756–762, 765, 769, 773, 775, Attemsa v Gorici (I) E 429, 435, 440 779, 780, 782–784, 789, 794, 795, 808, 811, 816–818, 821, 823, 831 Zupančič ( Suppantzitz), Janez Mihael, mitninski prejemnik na savskem Zierheim ( Zierheim, Zierhaim, Zirhaim), baron Franc Adam, navigacijski mostu ( Sau-Brucke) v Črnučah E 431 inšpektor na Savi E 287, 397, 431, 519, 553, 554, 557, 558, 561, Zupe ( Suppe), Peter, akcesist Reprezentance v Ljubljani E 266, 291, 304 572, 587–589, 593, 606, 611, 623, 632, 633, 653, 644, 649, 656, 661, Zusner, Roman, opat (prelat) v samostanu v Osojah na Koroškem (A) E 675, 699, 700, 749, 764, 767, 772 525 Zierkniz, Zirckniz → Cerknica Zwischen Wässern, Zwischenwässern → Medvode Zimaroli → Brentano Cimarolli Zwischlern → Cvišlerji Zimerman, baron N., z Dunaja (A) E 28, 33, 38 Zimšek ( Sauscheck), kmetija ob Savi pri Zagorju E 633 Zinzendorf, grof Johann Karl Christian Heinrich, guverner v Trstu (I) U Ž 8, 43 Žagar ( Sagar, Schagar) Ziolich → Ciolich Jurij Wolfgang Žagar, Valentin Jožef, dijak v Ljubljani, Valentinov sin E 498 Zipserland → Spiš Žagar, Valentin, bivši mitninski prejemnik v Kamniku E 133, 253, 204, Zircklach → Cerkno 264, 498 Zircknizer See, Zirknizer See → Cerkniško jezero Žalec ( Sachsenfeld), trg na Štajerskem E 88, 408 Zischefsky ( Zischefsky, Zicefsky), Ludwig, rektifikacijski aktuar v Ljubljani Žalec, komisar → Kisler Janez Adam E 754 Žalec, komisariat E 408 Zivitz, N., iz Trsta (I) Žalostna gora ( Traurenberg) hrib in romarska cerkev pri Podpeči na Ljubl-Znaim → Znojmo janskem barju E 428 Znojmo ( Znaim), mesto na Češkem E 306 Železniki ( Eisnern, Eißnern, Eüsnern), trg v Selški dolini E 322, 392, 393, Zobeck → Sobeck 398, 428, 432, 509, 543, 785 Zobelsperg → Čušperk Železniki, fužine E 393 Zois pl. Edelstein ( Zois, Zoiß, Zois von Edlstein), baroni Železniki, rudarski podsodnik → Kraiter Janez Jurij Zois, Filip Anton Ksaver, sin Michelangela iz 2. zakona E 346 Železniki, župnija E 247, 250, 269 Zois, Franc Ksaver Avguštin, študent v Bologni (I), sin Michelangela iz 1. Železniki, župnik → Kraskovič Janez Dominik, Posavic Janez Jožef zakona E 377, 385, 386, 537 Željne ( Selle) pri Kočevju, cerkev sv. Vida in Lovrenca E 356 Zois, Katarina Johana, roj. Kappus pl. Pichelstein, 2. žena Michelangela E Želodnik ( Schelodnig, Selodnig), soseska pri Lukovici v Črnem grabnu E 294, 346, 351, 374, 421 706, 707 Zois, Michelangelo ( Michel Angelo) E 251, 262, 267, 269, 270, 276, 279, Ženeva ( Geneura, Genevra), mesto v Švici (Genève, Genf, Ginevra) E 97, 280, 285, 286, 289, 293, 294, 298, 301, 307, 312, 313, 329, 330, 156 333, 336, 339, 371, 377, 379, 385, 386, 388, 389, 394, 395, 405–408, Žigon ( Schigon, Schigan) 414–416, 418, 431, 439, 441, 442, 453, 468, 470, 517, 519, 530, 537, Žigon, Franc Jožef, der alte, fužinar v Kamniku E 468 563, 565, 712, 721, 799, 806, 808 Žigon, Janez Krstnik, fužinar v Kamniku, sin Franca Jožefa E 365, 388, 742 Zois, Michelangelo Matija, študent v Bologni (I), sin Michelangela iz 1. Žiri ( Seyrach, Zeyrach), vas in župnija v Poljanski dolini E 429, 692 zakona E 377, 385 Žitkar ( Schitkar), Jakob, tesar v Ljubljani (?) E 160 Zois, Sigmund U 11, 48 Žitko ( Schitka), Andrej, župan v Bistri pri Vrhniki E 261, 387 Zollfeld, Zohlfeld → Gosposvetsko polje Žlebnik ( Schlebnig), N., z Broda na Kolpi (HR) E 185, 187 Zollner, pl. Žontar, Josip, zgodovinar U 10 Zollner, Anton, iz Metlike, regimentni avditor-poročnik E 752, 753 Žumberk ( Uskockenberg), pogorje na jugovzhodu Kranjske E 408, 736 Zollner, N., iz Senja (HR), Antonova žena E 753 Žurge ( Sirgern) pri Osilnici, cerkev sv. Duha ( St. Spiritus) E 356 Zorn pl. Mildenheim ( Zorn, Zohrn) E 525 Žužemberk ( Seisenberg, Seisenburg), trg na Dolenjskem E 133, 174, 220 Zorn pl. Mildenheim, Franc Matevž, praktikant v deželni Reprezentanci Žužemberk, mitnica E 405 v Ljubljani, adjunkt okrožnega glavarja v Postojni E 438, 495, 514, Žužemberk, papirničar ( Papiermacher) → Nikel Anton 516, 525, 533, 542, 629, 630, 633, 635, 636, 644, 645, 685, 728 Žužemberk, upravitelj zemljiškega gospostva ( Verwalter) → Fabiani de Zorn pl. Mildenheim, Marija Elizabeta Suzana, hči Franca Matevža E 498 Johann Zorn pl. Mildenheim, Marija Frančiška, por. Millbacher, sestra Franca Matevža E 516 Zorn pl. Mildenheim, Marija Suzana, roj. Mitterstiller, žena Franca Matevža E 498, 516, 764 Zorn pl. Mildenheim, Mihael U 108 Zorn, Jožef, bratranec Franca Matevža Zorn pl. Mildenheim, uradnik okrožnega glavarstva v Novem mestu E 677 Zorsi, pl. Giovanni Battista, stotnik-inženir E 81 Zötl → Zetl Zrmanja ( Zuorni Grad oder Zermagna), »grofija« v zadarskem zaledju (HR) E 318 Zuanna ( Zuana), baron Johann Baptist, svetnik Avstrijske dvorne komore na Dunaju (A) E 43 Zuchelli → Wassermann pl. Zuchelli Zuliani ( Giuliani, Juliani), Candido, arhitekt in mestni gradbeni mojster v 180 | Edicija dnevnikov Franca Henrika barona Raigersfelda (1697–1760), enega naj-vidnejših politikov in vplivnežev na Slovenskem tiste dobe, je redek zgodovinski vir za proučevanje politično-upravnih struktur habsburške države na slovenskem ozemlju v (pred)razsvetljenski dobi. Raigersfeld je bil v svojem času ena najzani-mivejših osebnosti: popotnik in turist, uradnik in podjetnik, svetovljan in tradicionalist, ljubeč družinski oče, zbiratelj starin in še mnogo drugega. Bil je priča pre-lomnih dogodkov v habsburški zgodovini, v dnevnikih pa je vsak dan popisoval tudi vsakdanje dogodke. Njegove zapise imamo lahko tudi za družabno-politič- ne anale ter vir za proučevanje plemiške kulture, materialnih in tehničnih novosti, karier, izobraževanja, zabave, umetnosti itd. v habsburških dednih deželah. Iz recenzije dr. Žige Omana 27 € ht t p : //z a lo z b a . z rc- s a z u . s i Document Outline _GoBack _Hlk105161005 _Hlk105163822 _Hlk105855061 _Hlk105772366 _Hlk103169046 _Hlk103174253 _Hlk103601918 _Hlk106693476 _Hlk104547864