
Št. 34 - leto XLVI - Celje, 27. VIII. '92
Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Kužna klica
hmeljarstva
Dr. Anton Četina se je z njo okužil že v rani mlado-
sti. Intervju na strani 7.
Življenje v betonski cevi
Franc Macuh iz Slovenskih Konjic spi v betonski cevi. Trgovina na smetišču, pralni stroj v Dravinji. Reportaža na strani 16.
Golob
gnezdi
v SKB
Zlobneži po trans-
ferju Janka Goloba
iz Ingrada v SKB
spet natolcujejo.
Stran 6.
IZ VSEBINE:
MOS 92
Največji sejem do-
slej. Stran 5.
Vitanje
Bodo zaprli pipo
Celjanom? Stran 3,
Reportaža
Salome - lepotica,
ki je v resnici mo-
ški. Stran 17.
Avtocesta
Krajani Vranskega
proti predvideni lo-
kaciji. Stran 3.
Atomsiie
Toplice
Kokoš namesto ne-
veste. Stran 11.
Kronika
v pasti držal zdrav-
nico. Stran 19.
Pasji dnevi končani,
škoda pa vedno večja
SaT^jKoliko je suša prizadela celjsko območje? Odgovori v vroči temi na strani 6.
2
Hvgiea na prepihu
Nova zakonodaja nudi presojo občinam
Dosedanji način delovanja lekarniške
dejavnosti pod okriljem Celjskih lekarn
Celje na območju občin Celje, Laško,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Slovenske
Konjice in Žalec temelji na stroko\Tiosti,
učinkovitosti, racionalnosti in ekono-
mičnosti. Se pa v posameznih občinah,
v času, ko jim nova zakonodaja ponuja
možnost, da ustanoNijo lastne ja\-ne za-
vode, porajajo dileme, predvsem pa
\'prašanja, kako nekatere pomanjkljivo-
sti, ki jih občutijo zlasti uporabniki le-
karniških storitev, odpraviti.
V posameznih občinah se bodo torej
jeseni odločali ali bo lekarniška dejav-
nost še naprej v okviru javnega zavoda
Celjske lekarne s sedežem v Celju ali pa
bi kazalo ustanoviti lasten, občinski za-
vod. Na osnovi razpisa za Program izva-
janja zdravstvenih storitev, ki ga je obja-
vil Zavod za zdravstveno zavarovanje
Slovenije, so Celjske lekarne predstavile
svoj program, ki ga je omenjeni Zavod
v celoti sprejel in dal pozitivno mnejne
v zvezi z ustanovitvijo javnega zavoda
Celjske lekarne.
Z dosedanjo organiziranostjo, pred-
vsem pa z lekarniško ponudbo, so v posa-
meznih občinah zadovoljni, zato je malo
verjetno, da se bodo odločili za ustanovi-
tev občinskih javnih zavodov ali nemara
celo mestnih, kot to dopušča nova zako-
nodaja. Nekaj nezadovoljstva z doseda-
njo lekarniško »operativo« se pojavlja le
v občinah Šentjur in Slovenske Konjice,
vendar si v Celjskih lekarnah prizadeva-
jo, da bi te pomanjkljivosti čimprej od-
pravili.
V občini Slovenske Konjice so nezado-
voljni, ker morajo v nočnem času po
zdravila v dežurno lekarno v Celju. Reši-
tev tega problema vidijo v Celjskih le-
karnah tako, da bi vzpostavili dežurni
depo v Zdravstvenem domu v Slovem-
skih Konjicah, kar pomeni, da bodo bol-
niki dobili zdravila takoj, ob nedeljah in
praznikih pa bo konjiška lekarna v do-
poldanskem času odprta dve uri.
Enako nezadovoljstvo izražajo tudi
Šentjurčani, za katere pa imajo v Celj-
skih lekarnah pripravljeno podobno or-
ganizacijsko rešitev. Tudi v Šentjurju bo
v Zdravstvenem domu občanom na voljo
dežurni depo, kjer bo mogoče dobiti
zdravila vedno in takoj.
M. A.
Dvajset posojil
za drobno
gospodarstvo
Komisija za dodelitev sredstev za pospeševanje
drobnega gospodarstva pri Izvršnem, svetu občine
Celje je obravnavala vloge prispele na razpis za dodeli-
tev sredstev občinskega proračuna v višini 15 milijo-
nov tolarjev. Na razpis so v predpisanem roku dobili
28 vlog in sicer 20 popolnih oziroma pogojno popolnih
in osem nepopolnih. Komisija je obravnavala samo
popolne vloge, sredstva pa je razdelila po ključu po 30
odstotkov za odpiranje novih enot in za nove programe
ter uslužnostne dejavnosti in 40 odstotkov za obstoječe
enote malega gospodarstva.
Tokrat so posojila dobili Prel d.o.o.. Vito Pušnik,
Rok Volfand, TOPČ-FIT, MIKO, Kos Milan, Brusilstvo
Feliks, Avtokleparstvo Razgoršek, Optika Rožič, Koz-
metika Marguč, OPREMA Celje, SCAN STUDIO,
Turnšek Janko, Marta, IDO Grafika, DINOCOLOR,
Les d.o.o., Jekamin, Pirš Feliks, Damjan, Ivan Vrabl,
Stanislav Kroflič in Lončarstvo Buser.
TV
Načrt za Novo Cerliev
Na zadnji seji Izvršnega
sveta občine Celje so obrav-
navali tudi spremembe in
dopolnitve programa pripra-
ve prostorskih izvedbenih
aktov za srednjeročno ob-
dobje ter sprejeli sklep o iz-
vedbi javnega natečaja za
ureditveni načrt Nove
Cerkve.
Tako bo Sklad stavbnih
zemljišč občine Celje razpi-
sal javni natečaj za urbani-
stično zasnovno rešitev ce-
lotnega ureditvenega ob-
močja naselja Nova Cerkev
in nanj povabil za izdelavo
urbanistične dokumentacije
registrirane firme iz občine
Celje Projektivo d.o.o. in
Planiranje d.o.o. iz Razvoj-
nega centra, Vizuro d.o.o. in
Constructo d.o.o. Roke in
pogoje bo določila sedem-
članska komisija, ki jo vodi
predsednik Sveta KS Nova
Cerkev Branko Zupanek,
v njej pa so še Silvester Dre-
venšek, Dunja Gorišek
Franc Kovačič, Branko Je-
zernik in namesto Jožeta Za-
ložnika Anatol Sazonov
Skrbnik natečaja je Tomaj
M. Jeglič.
Vse prispele elaborate bc
obravnaval Izvršni svet na
osnovi ocene komisije, zav-
zel stališče, katera rešitev jt
najuspešnejša in jo dal v jav-
no razpravo. Elaborati bode
razgrnjeni v Celju in KS No-
va Cerkev.	T. VRABL
Staro Velenje v novih oblačilih
v soboto so na uradni otvoritvi prenovljenega Starega Velenja krajani gostili tudi pomembne
goste. Mednje so popoldan prišli predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle
(drugi z leve), podpredsednik vlade Jože Pučnik (tretji z leve) in ministrica za delo Jožica Puhar
(četrta z leve), družbo pa jim je naredil tudi velenjski izvršnik Franjo Bartolac (prvi z desne).
BRANE PIANO
Regijsiia telcmovanja oračev
v Imenem pri Podčetrtku
so se'v soboto, 22. avgusta
pomerili najboljši orači celj-
ske regije.
Tekmovanje sta organizi-
rala Kmetijska svetovalna
služba in Aktiv mladih za-
družnikov iz Pristave. Pri-
javljene so bile štiri ekipe
moških in ena ekipa žensk.
Takšno tekmovanje omogoča
tudi zainteresiranim kme-
tom s tega območja, da si
ogledajo kvalitetno oranje.
Pogoji za oranje so bili za-
radi izredno suhe zemlje ote-
ženi. Tu so se torej izkazali
pravi orači. Zorati so morali
parcelo velikosti 20-50 m.
Nato pa so se pomerili še
v spretnostni vožnji. V disci-
plini oranje - moški je zma-
gal večkratni zmagovalec
s prejšnjih tekmovanj Franc
Rotnik iz AMZ Šaleška doli-
na — I. ekipa, drugi je bil
Franc Špital iz iste ekipe,
tretji pa Simon Menih iz
AMZ Šaleška dolina - II.
ekipa.
Med ženskami je zasedla 1.
mesto Kristina Poljanšek,
AMZ Šaleška dolina, 2. me-
sto pa Cvetka Kolar iz iste
ekipe.
V skupni razvrstitvi so se
upoštevali rezultati iz oranja
in spretnostne vožnje. Naj-
boljša je bila ekipa AMZ Ša-
leške doline I., druga je bila
ekipa AMZ Šaleške doline 11,
tretja pa ekipa domačine
AMZ Pristava.
Zmagovalci tega tekmova-
nja se bodo pomerili z zma-
govalci ostalih regij na dr-
žavnem traktorskem tekmo-
vanju, ki bo v Novem mestu.
DARKO SIMONČIČ
Srečanje
slepih Celja in
beguncev
v sredo, 19. avgusta je
bilo srečanje med člani or-
gamizacij Zveze slepih iz
Celja in slepimi begunci iz
Bih, ki so v begunskem ta-
borišču v Krškem. Prisotni
so bili predstavniki Zveze
društev slepih in slabovid-
nih Slovenije ter predsed-
nik loterijskega sveta Slo-
venije.
Prireditev so omogočih
Zavarovalnica Triglav Ce-
lje, LB Splošna banka Ce-
lje in celjski Cetis.
K.B.
imenovanja v svet zavoda
Izvršni svet občine Celje je kot ustanovitelj Javnega zavoda
Zdravstvenega doma Celje imenoval v svet zavoda tri člane. To
so vzgojiteljica iz Celja Marija Posinek, pravnik Aleksander
Cmok in politologinja Maja Krajnc iz Žalca.
_^
Še je čas za štipendije
Učenci srednjih šol lahko prošnje za pridobitev republiških
štipendij oddajo pri občinskih enotah Republiškega zavoda za
zaposlovanje še do 5. septembra, medtem ko je za študente rok
oddaje do 30. septembra. Pravico do republiške štipendije lahko
uveljavljajo tisti učenci in študentje, katerih dohodek na dru-
žinskega člana v letošnjem drugem trimesečju ni presegal 80
odstotkov zakonsko zajamčenega osebnega dohodka, to je
14.800 tolarjev bruto, če se šolajo v kraju stalnega bivališča. Za
tiste, ki se šolajo zunaj kraja stalnega bivališča, pa znaša cenzus
20.350 tolarjev bruto.	KSENIJA TURNŠEK
Sedem štipendij
v Šentjurju so za učence domače osnovne šole aprila ustano-
vili poseben sklad za pomoč učencem pri nadaljnjem šolanju
v srednji šoli.
S pomočjo podjetij, obrtnega združenja ter zasebnih podjet-
nikov in obrtnikov se je zbralo toliko denarja, da so lahko
razpisali prvih sedem štipendij. Prejeli so 20 vlog, bodoče
štipendiste med njimi pa bo izbrala neodvisna komisija, sestav-
ljena iz šolskega pedagoga in predstavnikov podjetij, ki sodelu-
jejo v skladu, ter centra za poklicno usmerjanje. Štipendija bo
znašala 3 tisoč tolarjev mesečno. Predstavniki sklada se bodo
septembra zbrali na svoji skupščini, kjer se bodo pogovarjali
tudi o nadaljnji politiki.
_BJ
Pokupljena kadrovska
stanovanja
Celjska občina je imela 102 kadrovski stanovanji, 70
pa so jih v zadnjem času kupili tisti, ki so v njih
stanovali. Podobno se lahko zgodi s še preostalimi 32
stanovanji, to pa pomeni, da bo občina ostala brez
kadrovskih stanovanj.
Za 70 prodanih stanovanj je občina dobila v prora-
čun 22 milijonov tolarjev, ta denar pa mora ostati
v stanovanjskem gospodarstvu in ga je treba v prihod-
nje namenjati za službena stanovanja, saj kadrovskih
ne bo več. Pri sliižbenih stanovanjih gre za kadre, ki jih
mesto na različnih področjih nujno potrebuje, poostrili
pa bodo tudi pogoje. Tako bo treba stanovanje ob
morebiti preselitvi v drug kraj in službo izprazniti in
vrniti. Pri celjskem Izvršnem svetu tudi razmišljajo
o dodatnih možnostih, kako bi motivirali strokov-
njake, da bi ostali v Celju. Rešitev ni samo v danem
stanovanju, ampak lahko tudi v ugodnem kreditu, par-
celi za zidanje hiše in podobnem, kar ga še bolj priveže
na kraj, kjer naj bi ustvarjal in seveda tudi živel.
T.VRABL
O zdravilišču na gradu
Pogovori o odprtosti Zdravilišča
v Rimskih Toplicah se še kar nadaljujejo.
Zadnji pogovor je bil na Gradu Tabor
v Laškem, udeležili pa so se ga namest-
nik obrambnega ministra Miran Bogataj
ter predstavniki občine Laško in KS
Rimske toplice Miloš Veršec, Janko De-
želak in Jaka Podpečan.
Za prevzem Zdravilišča v Rimskih to-
plicah je vedno več interesentov, med
katerimi so resni in takšni, ki želijo na
ugoden način priti do objekta, čimmanj
vložiti in v kratkem času veliko zaslužiti.
Seveda so takšne hitro prepoznali in za
njih v tej igri, ki že predolgo traja in
marsikomu sivi lase, ni prostora.
Dogovorili so se samo toliko, da bodo
v Rimskih Toplicah razvijali visoki turi-
zem, zato pa je treba objekt z okolico
primerno urediti. To pa zahteva velik
vložek denarja, ki pa ga vsak nima. V ožji
izbor so prišli trije ponudniki, menda so
vsi trije iz tujine. Tu se bo stvar nekoliko
zapletla in verjetno tudi zavlekla, saj ni
rešeno vprašanje lastništva objekta, ob
tem pa je bivši lastnik dr. Ulih že vložil
zahtevek za vračilo, čeprav je menda že
dobil plačano.
In kakšna je zdaj vloga Term d.d. La-
ško, s katero se je Ministrstvo za obram-
bo že strinjalo, da postane najemnik
zdravilišča in je poslalo v podpis osnutek
najemne pogodbe, na katero pa so imeli
delničarji nekaj pripomb? Po pogovorih
na gradu Tabor v Laškem je sklepati, da
Terme d.d. niso več v pravi igri. To pa
direktorja Term d.d. Romana Matka ne
moti in svoje delajo naprej, kot da se ni
nič zgodilo. Še več! Roman Matek je po-
vedal, da nima nič proti najemniku, ki bi
bil izven občine Laško, v njihovem inte-
resu je (to govori kot predsednik IS obči
ne Laško), da se zdravilišče čimpre
usposobi za delo in prične prinašati do-
biček.
Vseeno pa se po vseh teh pogovorih (t
se zdaj nadaljujejo v Ljubljani na Mini-
strstvu za obrambo z vsakim posamezni
kom, ki je zainteresiran za Rimske Topli
ce, navzoča pa sta lahko tudi predstavni-
ka občine in krajevne skupnosti) postav
Ija vprašanje, zakaj je prišlo do nenadne
ga preobrata? Vse je bilo vsaj navide!
dogovorjeno, zdaj pa iskanje novih po
nudnikov. Če gre za čiste igre s končnii*
uspehom je v redu, drugače pa bo š<
veliko jeze in slabe volje. Zlasti v Rim'
skih Toplicah, ki si kot bodoča občina o^
svojega paradnega konja veliko obetajo
Samo kdo in kako uspešno bo sed^
v sedlo?
TONE VfiABi
Št. 34 - 25. avgust 1992
3
Avtocesta ostala
gordljskl vozel
Krajani Vranskega se še vetina ne strinjajo s preilvlileno lokacijo
Lokacijski načrt a\i;oceste,
lii jo ob tako zaželenem gospo-
darskem, kulturnem in poli-
tičnem približevanju Slovenije
E\Topi še kako potrebujemo,
ostaja rakova rana v krajevni
skupnosti Vransko, nič druga-
če pa ni v ostalih krajih žalske
občine.
Prizadeti občani, ki bi mo-
rali za gradnjo avtoceste od-
stopiti svoja zemljišča, so se
zbrali na Vranskem že 14. no-
vembra lani. Postavili so 11
pogojev, ki jih je posebna ko-
misija izoblikovala in predlo-
žila Ministrstvu za varstvo
okolja in urejanje prostora
v Ljubljani. Gre za določila, ki
naj bi jih republiški organi in
odgovorni za ceste upoštevali
pri osnutku lokacijskega načr-
ta avtoceste Arja vas - Ločica.
Takrat je petinšestdeset priza-
detih krajanov med drugim
zahtevalo, da se del trase od
67. km naprej prestavi na že
prej predvideno severno vari-
anto.
Predvidena lokacija avtoce-
ste namreč v celoti posega
v najkvalitetnejša zemljišča
krajevne skupnosti Vransko,
s čimer se kfSjani ne strinjajo.
Zahteve, ki so bile na javni
razpravi v večini sprejete, so
v pismeni obliki posredovali
Ministrstvu za varstvo okolja
in urejanje prostora in Sekre-
tariatu za varstvo okolja in
urejanje prostora pri Skupšči-
ni občine Žalec.
V petek pa se je štiriinpetde-
set krajanov Vranskega, Loči-
ce, Brodov, Čepelj, Prekope in
Stopnika ponovno zbralo. To-
krat je bila zasedba zbora
malce drugačna, saj so poleg
predstavnikov iz občine v raz-
pravi sodelovali tudi odgovor-
ni strokovnjaki iz republike.
Razprava je bila zelo burna,
krajani so se z vprašanji, ali
bolje očitki, obračali pred-
vsem na gospoda Potočnika, ki
je v razpravi zagovarjal stališ-
ča Ministrstva za ceste. Po nje-
govem je predlog za gradnjo
avtoceste po viaduktu povsem
neprimeren, s tem je verjetno
mislil predvsem na finančno
neprimernost. Krajani so po-
stavili tudi vprašanje, zakaj se
avtocesta ne bi zgradila na že
obstoječi cesti. Ob tem so
mnogi resnično pozabili, da
nikoli niso bili zadovoljni, ker
gre sedanja cesta ravno skozi
njihova naselja. V jezi je mar-
sikdo prezrl dejstvo, da bi bilo
število nesreč in predvsem po-
nesrečenih bistveno večje, če
bi tudi avtocesto speljali skozi
naselje.
Vinko Debelak, sekretar Se-
kretariata za varstvo okolja in
urejanje prostora pri Skupšči-
ni občine Žalec, je krajanom
predstavil celoten postopek
nadomestitve zemljišč ali sta-
novanjskih poslopij, ki bi jih
izgubili v primeru gradnje av-
toceste. Poudaril pa je, da so
občani, ki so v zadnjem času
namenoma kupovali zemljiš-
ča, ki ležijo na predvideni trasi
avtoceste, do prodaje upravi-
čeni le po dejanski ceni. Vinko
Debelak je še povedal, da se na
občini zavedajo, v kako tež-
kem položaju so se znašli kra-
jani, saj smo ljudje pač samo
ljudje in je vsak prepričan, da
je njegova zemlja najboljša.
Po končani razpravi krajani
še vedno niso bili zadovoljni.
Predvsem so jih motili neargu-
mentirani odgovori, pa tudi to,
da predstavniki republike
pravzaprav niso bili priprav-
ljeni na pogovor; menijo, da so
se že odločili za za svojo vari-
anto in o kakšni drugi ne želijo
razmišljati. Tako se je zbor
Kaže, da bo sprejet lokacijski
načrt verjetno v največji meri
rezultat politične odločitve.
Skrajna pravna možnost, ki jo
lahko uporabijo republiški or-
gani, je razlastitev in zato bi
bila najboljša rešitev kompro-
mis, ki bi ga morali doseči kra-
jani in država Slovenija.
končal s sklepom, da se prisot-
ni z rezultati primerjalnih štu-
dij še vedno ne strinjajo, kot
vzrok pa navajajo poseganje
v kmetijska zemljišča.
PETRA DEŽNIKAR
SVET MED TEDN®M
Obtožnica
ali
priznanje?
Piše: Robert Gorjanc
Novi »Versailles?« Mi-
rovna konferenca v Londo-
nu po svoji strukturi in tu-
di vsebini gotovo ima vse
razsežnosti takšnega zgo-
dovinskega dogodka, če-
prav pa ne tudi po svojem
»obsegu«: londonska kon-
ferenca išče formulo za mir
v nekaterih delih nekdanje
Jugoslavije in za stabilno
ureditev na celotnem ob-
močju nekdanje države.
Vendar tudi na Balkanu in
formulo za preprečitev mo-
rebitnega ogrožanja evrop-
skega in svetovnega miru.
Londonska konferenca pa
pomeni še en velik in naj-
brž odločilen preizkus za
mednarodno skupnost:
preiskus v praksi, koliko
zares veljajo načela »nove
svetovne ureditve« (ne-
spremenljivost meja, nena-
grajevanje agresorja, spo-
štovanje človekovih pravic
in druga načela o priznanju
novih držav, sojenje odgo-
vornim za zločine proti člo-
veštvu itn).
»Kombinacija pritiska in
pogajanj«: to naj bi bila os-
novna strategija konferen-
ce, kot je dejal eden od go-
stiteljev, britanski zunanji
minister Douglas Hurd.
Kot pravi, naj bi bil pogla-
vitni cilj konference pred-
vsem »okrepitev izolacije
Srbije«. Seveda pa se mno-
gi akterji s takšnim »mini-
malnim« ciljem ne morejo
zadovoljiti. Sodelujoči so
zelo previdni, nihče ne pri-
čakuje preveč, še najmanj
pa AJija Izetbegovič, ki se
s Srbi sploh ne namerava
pogajati.
Prvi problem na konfe-
renci bo »doziranje priča-
kovanj« in uskladitev
dnevnega reda. Najpo-
membnejša točka bo goto-
vo mir. Vendar, za nekatere
akterje je to pogoj, za dru-
ge pa naj bi to bila posledi-
ca pogajanj. Medtem ko
Izetbegovič zahteva, da se
mora najprej prenehati
z obsteljevanjem Sarajeva
in drugih mest v Bosni in
Hercegovini, da bi se po-
tem^ pogovarjal o novi
ustavni ureditvi, Karadžič
zatrjuje, da se bo to takoj
končalo, ko se bodo dogo-
vorili o »novem enakoprav-
nem razmerju treh konsti-
tutivnih narodov«. Vsi ak-
terji pa so si bolj ali manj
na jasnem, da konferenca
ne bo dosegla, da bi se
brezpogojno ustavil ogenj.
Pa čeprav bi dokument vsi
podpisali, od Karadžiča in
Izetbegoviča do Majorja,
Eagelburgerja in Galija, to
ne bi imelo nobenega po-
mena. Če bi ga podpisali
»kar tako«, kot prejšnjih
40.
Seveda pa bi bil nekaj
drugega podpis s pogojeva-
njem od zunaj. Predvsem
Nemčija in Avstrija vztra-
jata pri tem, da je Srbijo
k takšnemu podpisu po-
trebno spraviti z grožnjo
vojaške intervencije. Nekaj
znamenj kaže, da se bodo
temu stališču vendarle
priključili tudi ZDA, Fran-
cija in Velika Britanija, če-
prav obtožnica morda ne
bo tako eksplicitna. Dokaz
za to ali se Srbijo resno mi-
sli postaviti na zatožno
klop in jo prisiliti, da se
podredi načelom demokra-
tičnega reševanja proble-
mov, bo sprejetje »ne-
oriurnberškega procesa«
proti vojnim zločincem za
genocid in druge zločine
proti človeštvu, sam status
predstavnikov Zvezne re-
publike Jugoslavije na
konferenci in način prizna-
nja nove države (po proce-
duri skozi katero so morale
vse nekdanje republike ali
po »kontinuiteti«). Seveda
je mogoče na konferenci
pričakovati tudi strujo za
»enakomerno porazdelje-
vanje krivde«, ki jo bo naj-
verjetneje zastopal sam ge-
neralni sekretar svetovne
organizacije Butros Gali.
Zakulisna diplomacija:
Drugo vprašanje pg je, kaj
bodo prinesla pogajanja za
zaveso. Ne gre verjeti, da bi
šlo brez trgovanja. Karad-
žič sicer to počne kar na-
glas. Nekaj osvojenega
ozemlja je pripravljen vr-
niti, »razveljavil« je podpi-
se Muslimanov in Hrvatov,
ki so v operaciji etničnega
čiščenja privolili, da pro-
stovoljno zapustijo Srbsko
republiko BIH, prepustijo
imetje in se ne vračajo več,
pripravljen je »pomagati«
pri vzpostavitvi varnostnih
con za begunce itn.- V za-
meno pa pričakuje, da bo
konferenca priznala konfe-
derativno Bosno in Herce-
govino v mejah, ki jih je
začrtala srbska agresija.
Nekaj podobnega glede
Hercegovine pričakuje tudi
Mate Boban, čeprav so Hr-
vati iz Herceg-Bosne naj-
večja neznanka s svojimi
zahtevami.
Nekaj znamenj je tudi,
da je nekoliko popustila
priznana oblast Bosne in
Hercegovine. Zadnje dni
vse bolj govorijo o Bosni in
Hercegovini z »več različ-
nimi regijami in razvito lo-
kalno samoupravo«. Mak-
simalističnih zahtev kljub
vsem maksimam o odloč-
nosti mednarodne skupno-
sti, da ne bo legalizirala
srbske agresije, o nespre-
menljivosti meja, kljub
mednarodnemu priznanju
itn ne bodo mogli uvelja-
viti.
Še najbolj realno je do-
met londonske konference
ocenil novi ameriški držav-
ni sekretar Lawrence
Eagelburger, ki je sicer Sr-
bijo odločno postavil na
zatožno klop in zatrjeval,
da osvojenih ozemelj ZDA
ne bodo priznale in da bo-
do z vidika obnašanja
v Bosni in Hercegovini, na
Kosovu, Sandžaku in
v Vojvodini gradili svoje
prihodnje odnose z Beogra-
dom. Dejal pa je tudi, da
obstaja »formula državne
ureditve v sedanjih mejah
Bosne in Hercegovine, ki
zagotavlja enakopravnost
vseh narodov in spoštova-
nje človekovih pravic«, to
pa je že zelo blizu Izetbego-
vičevi formulaciji o »BIH
različnih regij«.
BIH bo seveda glavna te-
ma, vendar bo konferenca
iskala globalno rešitev za
odnose v nekdanji Jugosla-
viji in bo v veliki meri tudi
spopad še nekaterih struj,
ki bi želele uveljaviti vsaj
še minimalno ohlape insti-
tucionalne povezave.
Vitanjčani bi zaprli pipo Celjanom
Dotok pitne vode Iz Vitanja Je ogrožen - Krajani terjajo v nadomestilo čistilno
napravo '
Prebivalci Vitanja so minuli
teden zagrozili, da bodo zaprli
dotok vitanjske pitne vode,
s katero se oskrbuje tudi velik
del celjskih gospodinjstev. Na-
čeli/ zob za zob bi se po vitanj-
ske reklo: čistilno napravo za
pitno vodo!
Ze več let si Vitanjačni za-
man prizadevajo, da bi jim
nekdo, sami pravzaprav niso
prepričani kdo, z^adil čistil-
no napravo, ki so jim jo v po-
godbi obljubili takrat, ko so
pristali na to, da se v Vitanju
naredi vodno zajetje, iz kate-
rega se bo z vitanjsko vodo na-
pajalo tudi Celje. Do kolektor-
ja so v minulih letih prišli, do
čistilne naprave pa ne.
V teh dneh, ko vlada v Slo-
veniji izjemna suša, se je moč-
no znižal vodostaj Hudinje, ki
teče skozi Vitanje, in v katero
je speljana kanalizacija, zato
se je smrad iz Hudinje močno
povečal. Le-tega, menijo Vi-
tanjčani, ne bi bilo, če ne bi
bilo vodnega zajetja, saj bi bil
v tem primeru vodostaj, suši
navkljub, višji. Ker se je smrad
torej povečal, so krajani to
priložnost izkoristili, da so po-
novno spomnili predstavnike
celjske Komunale ter celjske-
ga in konjiškega izvršnega
sveta na nujnost izgradnje či-
stilne naprave. Če tega ne bo-
do dosegli, so zagrozili, bodo
vodo Celjanom zaprli!
Sestanka, ki ga je sklical
svet KS Vitanje, predseduje
mu Jože Jakop, sta se udeležila
celjski in konjiški predsednik
vlade, direktor celjske Komu-
nale Jože Gabršček s sodelavci
in člani sveta KS Vitanje.
Izkazalo se je, da Območna
Vodno gospodarska skupnost,
ki naj bi se svojčas s tem uk-
varjala in s predstavniki kate-
re so krajani dobro sodelovali,
danes, v spremenjenih razme-
rah, ko je njeno delovanje de-
jansko prenešeno na republi-
ško raven, s tem nima več
opraviti. Zato so krajani v pe-
tek najprej zahtevali, naj jim
čistilno napravo zgradi celjska
Komunala, kasneje pa, da to
stori celjski izvršni svet s svo-
jimi sredstvi do prihodnjega
leta.
Mirko Kranjc je ogorčenim
krajanom pojasnil, da tega ne
bodo storili, saj gre za veliko
investicijo, obenem pa da iz-
vršni svet ni tisti, ki bi bil to
dolžan storiti. »Celje lahko
ima moralno obvezo do Vita-
nja, vendar ne v smislu očišče-
nja odpadnih voda. Odplake
navsezadnje niso nastale zato,
ker je Vitanje dalo vodo za Ce-
lje. To je kraj dolžan urediti
sam. Vendar pa je Celje pri-
pravljeno pri tem pomagati.
Kako velik bo naš prispevek,
je tvegano napovedovati. V te-
kočem občinskem proračunu
nimamo predvidenih sredstev
za vitanjsko čistilno napravo.«
Sestanek, ki je trajal skoraj
tri ure in kjer je razgrete glave
umirjal konjiški predsednik
vlade. Rudi Petan, je ves čas
visel na robu nesmiselnosti,
saj so krajani trmasto govorili
Ko je eden izmed krajanov po-
novno glasno zagrozil, da bodo
Vitanjčani vzeli Celjanom vo-
do, potem pa da se bo denar
hitro našel, je Mirko Kranjc
slikovito odvTnil: »Vode niste
izdelali na flajš mašino, zato je
ne morete kar tako zapreti.
Voda je javna dobrina, ki jo
daje ljubi bog. Zavedati se mo-
rate, da je podobnih proble-
mov s čistilnimi napravami
v Sloveniji na tisoče, obstajajo
pa tudi hujši, ki jih Slovenija
še ni sposobna rešiti. Zato se
ne moremo obnašati po načelu
nimamo črnega kruha, bomo
jedli pa potico!«
eno, predstavniki iz Celja pa
drugo. Ob zaključku, po šte-
vilnih dolgoveznih debatah, so
se končno sporazumeli, da bo-
do krajani zbrali vso razpolož-
ljivo dokumentacijo iz minulih
let, poiskali pogodbo, v kateri
naj bi bil predvidoma zapisan
investitor, na sestanek, ki so
ga sami sklicali, namreč s tem
niso prišli oboroženi, potem pa
se bodo s predstavniki obeh
izvršnih svetov ponovno sesta-
li. Septembra.
V primeru, da iz pogodbe ne
bi bilo razvidno, kdo naj bi bil
investitor, se bodo, kot je dejal
Mirko Kranjc, pogajali o reši-
tvi, ki bi zadovoljivo odpravila
problem Vitanjčanov. Po bese-
dah Jožeta Jakopa, predsedni-
ka sveta KS Vitanje, z izidom
sestanka Vitanjčani. niso bili
najbolj zadovoljni, kljub temu
pa se je strinjal, da vsaj do
dogovorjenega sestanka v sep-
tembru vode Celjanom še ne
bodo zaprli.
Vitanjčani pravijo, da se za-
vedajo, kaj bi pomenilo zaprt-
je vode za Celje, po drugi stra-
ni pa naivno menijo, da bi
v njihovem boju za čistilno na-
pravo kanček solidarnosti mo-
rali pokazati tudi Celjani, tako
kot so jo po njihovem mnenju
Vitanjčani, ko so, nejevoljni
sicer, pred leti pristali na vod-
no zajetje v svojem kraju.
NATAŠA GERKEŠ
Šentjur ne more čakati
Kaže, tJa sta se občinska vlada In PTT sporazumela
Po nesoglasjih med šent-
jursko vlado, ki se je odločila
spodbuditi razvoj telefonije
v občini, ter celjskim PTT
podjetjem je v petek le prišlo
do skupnega sestanka. De-
mografsko ogrožena šentjur-
ska občina se namreč po šte-
vilu telefonskih priključkov
na prebivalca uvršča na sam
rep slovenske lestvice.
Razen v Dramljah ni v ob-
čini na voljo nobene proste
telefonske številke, celo go-
spodarstveniki iz vodilnih
podjetij jih nimajo. In to
kljub temu, da je cena tele-
fonskega priključka v tej ob-
čini kar 5 tisoč mark, kar je
nekajkrat več kot v razvitih
občinah! Pogovori s poštarji
o razvoju telefonije doslej
niso naleteli na plodna tla,
tudi dogovarjanje, da bi PTT
podjetje naročilo novo vo-
zliščno centralo, ni bilo
uspešno.
Na svoji zadnji seji pa je
šentjurska vlada sklenila, da
nerazvita telefonija ne sme
več ovirati razvoja gospo-
darstva. Odločila se je od-
preti poseben žiro račun, na
katerem bi se zbirala sred-
stva za nakup vozliščne cen-
trale. Naložba bi bila mogo-
ča predvsem z denarno po-
močjo domačih podjetij.
Ko so za to izvedeli v PTT
podjetju, so zatrdili, da za
tako naložbo ni potrebne
pravne osnove, razen tega pa
naj bi se po nakupu centrale
pojavili še dodatni stroški, ki
naj bi bili previsoki tako za
Šentjurčane kot za PTT po-
djetje.
Nesoglasje so poskušali
odpraviti minuli petek na
skupnem sestanku. Pomoč-
nik direktorja celjskega PTT
podjetja Boris Kresnik po
sestanku ni želel dati po-
drobnejše izjave. Povedal je
le, da se pogovori nadalju-
jejo.
Izvedeli pa smo, da se za-
deva vendarle premika tudi
v dobro Šentjurčanov.
BRANE JERANKO
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 34 - 25. avgust 1992

Najslabše
je v Celju
Rezultati celjskega gospodarstva se
ne Izboljšujejo
Podatki periodičnih obračunov, ki jih je celjski
podružnici SDK letos predložilo 1295 pravnih oseb,
kažejo, da se razmere v gospodarstvu celjske regije ne
izboljšujejo.
288 jih je izkazalo izgubo v višini 5 milijard 588
milijonov tolarjev, kar je 670 odstotkov več kot v ena-
kem obdobju lani (za ilustracijo: cene na drobno so
v tem obdobju porasle za 282,9 odstotka). Izguba na
ravni podružnice je tri in pol krat večja od ustvarje-
nega dobička. To razmerje od občine do občine varira
- najslabše je v Celju, kjer so izgube kar šestkrat večje
od dobička, v občini Slovenske Konjice je razmerje 4,9,
v občini Šmarje 3,3 in občini Žalec 1,3. V Laškem in
Šentjurju je dobiček presegal izgubo. V pravnih ose-
bah, ki so poslovale z izgubo v prvem polletju letoš-
njega leta, je bilo zaposlenih 18.444 delavcev.
Upada tudi industrijska proizvodnja, rezultati zuna-
njetrgovinske menjave pa niso preveč vzpodbudni, saj
je izvoz porastel le v občinah Celje, Šmarje in Šentjur.
Posebno pereč je problem likvidnosti. V juliju je bilo
več kot 5 dni blokiranih 143 podjetij, v januarju letos
le 96. Znesek blokacij je trikrat večji od povprečnega
stanja sredstev na žiro računih. Po lanskoletnih krite-
rijih bi morala celjska podružnica SDK v stečaj prija-
viti 68 podjetij, ki zaposlujejo nekaj več kot 9 tisoč
delavcev. Če vemo, da je danes v Celju 7561 nezaposle-
nih, torej skoraj 8 odstotkov vseh na ravni republike,
lahko zaključimo, da je stanje v gospodarstvu vse prej
kot vzpodbudno.
PRIMOŽ ŠKERL
SIP Šempeter
z novim znakom
v Evropo
v torek je bila na kmetijsko
— živilskem sejmu v Gornji
Radgoni predstavitev novega
blagovnega znaka, s katerim
se bo podjetje SIP Šempeter
v prihodnje predstavljalo' tako
na domačem kot tujem trgu.
Direktor podjetja Rafael
Končina je povedal, da so se za
oblikovanje novega znaka od-
ločili iz več razlogov. Evropa,
ki je upodobljena na znaku, je
ena izmed junakinj antičnih
pripovedk, simbol lepote. In
tako kot ona, so lepi in vsem
nam potrebni tudi pridelki,
kakršna sta koruza in pšenica.
Pri spremembi pridelkov
v stanje uporabnosti pa so po-
trebni stroji, ki jih izdeluje
SIP. Tako naj bi znak pred-
stavljal predvsem dovršenost,
moč in kakovost strojev, ki po-
magajo človeku pri delu.
Radgonski sejem so za svojo
predstavitev izbrali zaradi
številnega obiska, saj so na
enem mestu zbrani strokov-
njaki, poslovni partnerji in
možni kupci. Novi znak naj bi
v prihodnje postal temelj za-
upanja v Sipove stroje.
Trenutno se namreč v SIP-u
soočajo s številnimi težavami,
ki so podobne kot v ostalih po-
djetjih. Pred vojno so prodaja-
li na Hrvaško, imeli so tudi
redne poslovne stike s Srbijo
in Makedonijo, sedaj pa so pri-
siljeni poiskati nova tržišča.
Žal se ob zelo nizki kupni moči
tudi naši kmetje le redko odlo-
čajo za investiranje v novo
opremo, zato se v podjetju za-
vedajo, da jih lahko iz seda-
njega položaja reši le tržišče
v Evropi, kamor bi izvažali.
In prav na tej poti naj bi
imel vsaj simbolno vlogo tudi
nov blagovni znak.
PETRA DEŽNIKAR
Živina gre v zakol
število pitane živine se v le-
tošnjem letu zmanjšuje. V dru-
gem četrtletju je bilo v Slove-
niji iz organizirane reje odda-
no 28 tisoč glav govedi. To pa
je osem odstotkov manj kot
v enakem obdobju lani. Pre-
težni del oddane živine je šel
v zakol in samo 12 odstotkov
v pitanje.
Obrtniki Iščejo Izhod
Kljub spremembam še nezadovoljni z obrestnimi merami
Trenutni položaj v obrtni-
štvu daje dokaj nejasno sliko,
zato ga je potrebno ocenjevati
s splošnih gospodarskih vidi-
kov. Število <)brtnikov in za-
poslenih v obrtništvu se sicer
povečuje, upoštevati pa mora-
mo še druge kriterije, kot na
primer število zaposlenih po
obratovalnicah, ki je v upada-
nju, kar daje vedeti, da je v tej
panogi nekaj narobe.
Priča smo bili mnogim pri-
merom zapiranja obratovalnic
in odpuščanja delavcev zaradi
izgube trgov in splošne nelik-
vidnosti v gospodarstvu, saj
male enote težko preživijo ne-
plačevanje ali predolge roke
plačila. Veliko enot je delovalo
kot proizvodna obrt in je bilo
vezanih na večje industrijske
obrate, ki so v tem času pro-
padli ali preprosto prekinili
sodelovanje. Nekaterim obrt-
nikom je uspela preorijentaci-
ja na konvertibilna tržišča,
mnoge pa ta naloga še čaka.
Obrtništvo se duši tudi
v previsokih obrestnih merah.
Dogovori med Obrtno Zborni-
co Slovenije in Zvezo obrtni-
kov na eni ter vlado in banka-
mi na drugi strani so v teku.
Ali lahko pričakujemo rešitev,
ki bi ustrezala vsem, ali je
možno določiti realno obrest-
no mero? O tem irha namestnik
sekretarja Obrtne Zbornice
Slovenije Pavel Sedovnik svo-
je stališče: »Decembrski in ja-
nuarski ukrepi vlade, ki je
s posebnim odlokom določila
višino obrestne mere (2,2%
v decembru in 1,2% v januarju
na dan), so pomenili preko 20
tisoč odstotne v prvem in pre-
ko 7 tisoč odstotne obrestne
mere na leto v drugem prime-
ru. Po podatkih Uprave za
družbene prihodke so obresti
ponekod znašale več kot celo-
ten promet obrtništva v istem
obdobju. Vlada je naš izračun
stalno izpodbijala, vendar smo
ji z angažiranjem zunanjih fi-
nančnih strokovnjakov uspeli
dokazati njeno napako. Nova
vlada je sprejela moratorij na
pobiranje zamudnih obresti,
ki bo trajal do konca septem-
bra. Sedanji zakon o zamudni
obrestni meri (R + 30% let. obr.
m.) se bi moral obračunati za
obdobje od decembra lani do
marca letos, ko so tudi nastale
največje težave, morebitni vi-
ški pa bi se obrtnikom šteli
v dobro ali se jim vrnili. O re-
alni obrestni meri smo precej
govorili, primer je zakon dr.
Toplaka, ki je naravnan po za-
hodnem vzoru, po mnenju
ekonomistov pa takšne mere
zaenkrat še ni možno uvesti.
Po naši oceni mora biti kazen-
ska obrestna mera vsekakor
višja od normalne, zatorej bi
sedanji zakon bil lahko spre-
jemljiv, vendar samo za dolo-
čeno obdobje.«
PRIMOŽ ŠKERL
GOSPODARSKI BAROMETER
Zmanjšana prodaja
Promet trgovine na drobno
se je v prvem tromesečju letos
v primerjavi z zadnjim trome-
sečjem lanskega leta povečal
za 19 odstotkov, promet trgo-
vine na debelo pa za 40 odstot-
kov. Če pa upoštevamo indeks
cen, se je fizični promet trgo-
vine na drobno v prvih treh
mesecih letos zmanjšal za 23
odstotkov, v trgovini na debe-
lo pa za 27 odstotkov.
Pomoč Sloveniji
Evropski parlament je spre-
jel predlog o dodelitvi pomoči
Sloveniji iz tako imenovanega
programa PHARE. Program je
namenjen pospešitvi razvoja
znanja v Evropi, hkrati pa tudi
njegov prenos v manj razvite
države. Sloveniji so tako odo-
brili 6,7 milijonov ekujev po-
moči. Čez približno teden dni
pa bo Slovenijo obiskala sku-
pina strokovnjakov, ki bo
z vsemi prejemniki pomoči
preverila in dopolnila cilje
predlaganih programov.
Krediti za maio
gospodarstvo
LHB banka iz Frankfurta
nudi devizne kredite za malo
gospodarstvo pri nabavi opre-
me v tujini. Kreditni pogoji so
12 odstotna obrestna mera, tri
do pet letni rok odplačevanja
in en odstotek za stroške po-
slovanja. Prijave sprejema do
konca avgusta Ministrstvo za
malo gospodarstvo v Ljub-
ljani.
inflacija v Avstriji
Po podatkih avstrijskega
Centralnega statističnega ura-
da pričakujejo, da bo inflacija
v Avstriji do konca letošnjega
leta znašala štiri odstotke.
Svetovna banica vabi
Svetovna banka je slovensfc
vladi sporočila, da naša po-
djetja lahko sodelujejo na nje-
nih natečajih, kljub temu da
Slovenija še ni članica te
ugledne mednarodne ustano-
ve. Slovenska podjetja so to
sicer lahko storila tudi v okvi-
ru bivše SFRJ. Po njenem raz-
padu pa je to sporočilo svoje-
vrsten izraz zaupanja elitne
druščine podjetij, ki sodelujejo
pod dežnikom Svetovne
banke.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	švedska posredniška fir-
ma z odličnimi zvezami in
kratkimi odzivnimi časi nudi
vse vrste proizvodov - pred-
vsem elektronike. Informacije:
CIZ GZS, tel. 061/150-122.
-	Italijansko podjetje Rubi-
netteria je zainteresirano za
prodajo sanitarnih armatur za
hotele, bolnice in ostale večje
objekte v Sloveniji. Iščejo tudi
ustreznega uvoznika. Infor-
macije: tel. in telefaks 0322/
835-975.
-	Podjetje Edison d.o.o. iz
Dobrove pri Novi Gorici nudi
v prodajo nov patent peskal-
nega stroja za notranje peska-
nje cevi. Prednosti stroja so 12
do 20-krat manjša tlorisna po-
vršina, do 40-krat manjša pot
abrazivnega sredstva, 50 od-
sotni prihranek energije, 3 do
5-krat daljša doba eksploata-
cije. Informacije: tel. in tele-
faks 065/45-077 (Aleksander
Gerbec).
Povpraševanje:
-	Podjetje Happy day d.o.o.
iz Pragerskega kupuje vse vr-
ste sadja in zelenjave. Infor-
macije: tel. in telefaks 062/
817-164 (Qemal Jashali).
-	Podjetje Elektrokeramik
Berlin GMBH išče zastopstvo
oziroma trgovskega zastopni-
ka za Slovenijo. Je srednje ve-
liko privatno podjetje, ki pro-
izvaja tehnično keramiko in
elektrokeramične sestavne de-
le za področja elektronike in
varovalne tehnike, gospodinj-
skih aparatov, električne ogre-
valne tehnike ter varovalne in
varilne tehnike. Informacije in
prospekti so na voljo pri GZS,
služba za EOT, Matevž Pirnat
tel. 061/150-122.
-	Podjetje TAM RTI Mari-
bor išče prostore lakirniške
zmogljivosti za lakiranje
manjših delov po postopku
»kataforeze«. Informacije: tel.
062/441-321 (Branko Maguša).
- Avstrijska firma Hanno-
Werk išče generalnega zastop-
nika za svoje proizvode (tes-
nilne mase, trakovi, samole-
pilni montažni trakovi, zvočno
izolacijski materiali ipd.). In-
formacije: tel. 22-35-892-270
in telefaks 22-35-890-20.
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 26. 8. 1992
Št.34 -^žs.avgf^^t
5
C!^ r™ ^ I C"
ImmMii	I g	Imm
NASONČNI STRANI ALP
OSMEREC BREZ KR-
MARJA - Poletna vročina je
nekoliko popustila, zato pa
ne popušča politična vročica.
Le še nekajkrat bomo šli spat
in že bo spet pred delegati
v slovenski skupščini volilna
zakonodaja, od njenega spre-
jema pa bo odvisno, kdaj naj
bi letos le šli na volišča.
Tri predčasne »kandidate
za predsednika republike« že
imamo, ko bo pravi čas in 'ko
bo sprejeta volilna zakono-
daja, bomo dobili vsaj še pet
predsedniških kandidatov.
Pučnikovi socialni demokra-
ti so napovedali svojega člo-
veka, ki bo kandidiral za šefa
države. Enako je Igor Bavčar
izjavil za demokrate (s pri-
pombo, da to velja za prvi
krog volitev predsednika re-
publike). Stranke centra
z rahlim in močnim odklo-
nom v levo računajo (za zdaj
še nimajo privolitve) na Mi-
lana Kučana in na njegovo
priljubljenost in zasluge za
osamosvojitev Slovenije.
Krščanski demokrati sko-
raj zagotovo ne bodo mogli
podpreti treh sedanjih »kan-
didatov«. Za dr. Stanka Bu-
serja (Slovenska ljudska
stranka) se ve, da je »pre-
stopnik«, torej se lahko zgo-
di, da bo jutri spet zamenjal
stranko, tako kot jo je od Ze-
lenih pobrisal k Ijudskostni-
kom. Odnos volilcev do ti-
stih, ki spreminjajo svoja po-
litična prepričanja, pa je
znan. Prav tako Peterletova
stranka ne more tvegati svo-
jega ugleda, da bi podprla
ljubitelja banan Vitomirja
Grosa. Dr. Alenki Žagar-
Slana pa ne govori v prid to,
da se že po tradiciji in zgledu
Cerkve krščanski demokrati
zmeraj oslanjajo na moške.
Znano je tudi, katere tri
stvari so za žensko najpri-
mernejše - po mnenju mno-
gih - in mednje ne sodi šefo-
vanje narodu. Torej bodo
morali tudi krščanski demo-
krati imeti svojega kandi-
data.
V tej pričakovani poplavi
kandidatov seveda ne bodo
mogli biti zgolj opazovalci
Drnovškovi liberalni demo-
krati, že zaradi prestiža ne.
Torej bomo v prvem krogu
predsedniških volitev (te bo-
do hkrati z volitvami 90 po-
slancev za državni zbor) po
napovedih imeli osem kandi-
datov. V takem primeru sko-
raj zagotovo v prvem krogu
nihče ne bo dobil zahtevane-
ga 50,1 odstotka glasov. Zato
naj bi med najuspešnejšima
kandidatoma prvega kroga
(šesterica odpade) odločil
drugi krog, podobno kot leta
1990.
ODKRIVANJE AMERIKE
I. - Vse hujši problem so
v Sloveniji begunci, ki jih je
zdaj že 75.000. med njimi več
kot devet desetin iz BiH.
V tej majhni deželi pod Alpa-
mi so tudi begunci postali,
zlasti za manjše stranke, pri-
ložnost za politične igre. Na-
mesto pomoči, kjer je možna,
se vrstijo očitki s skrajne
desnice, da gre za »uvoz so-
vražnikov, ki nas bodo spra-
vili na kolena«, za »vzgajanje
teroristov« (to naj bi bili
otroci begunk iz BiH, rojeni
v Sloveniji) in podobne ne-
umnosti. O beguncih so mo-
rali svoje reči tudi Pimatovi
narodnjaki. Po njihovem
mnenju je rešitev begunske-
ga problema v tem, da bi jih
vrnili na zaščitena območja
v BiH, v tako imenovane var-
nostne cone. To »odkritje
Amerike« je prišlo precej
prepozno, saj je uradna Slo-
venija na m^narodnih kon-
ferencah o beguncih že veli-
ko pred to pobudo kot prva
predlagala »rožnata območ-
ja« v BiH, kamor bi lahko
- pod budnim nadzorom
mednarodnih sil - vračali
begunce na varno v okolje, ki
so ga vajeni.
ODKRIVANJE AMERIKE
II. - Petsto let po Kolumbu
bodo Slovencem njihovo
Ameriko odkrili tudi vodite-
lji Slovenske ljudske stranke
(SLS). Za ljudski shod na
Brezjah v začetku septembra
so pripravili »celovit gospo-
darski program«, po katerem
naj bi se Slovencem očitno
cedila med in mleko. Po
mnenju šefa SLS Marjana
Podobnika in njegovih eko-
nomskih genijev in genial-
cev, ki so zdaj prišli na svet-
lo, je Drnovškova vlada ne-
sposobna in dela napako za
napako, zato bodo zdaj na-
stopili ljudskostniki in rešili
našo mlado državo.
SLS je torej čakala na
predvolilno kampanjo in
svojih »rešiteljev Slovenije«
ni prej predstavila javnosti.
Iz inkubatorja naj bi torej
prišli veleumi, v primerjavi
s katerimi so menda Peterle-
tovi ekonomisti, domači in
uvoženi, Drnovškovi stro-
kovnjaki in drugi ugledni
slovenski ekonomisti pravi
učenčki.
Dvoje je značilno za shod
SLS na Brezjah. Prvič, da je
sv. Duh očitno dal prvi na-
mig vodstvu slovenske rim-
skokatoliške Cerkve, naj
začne podpirati sedanjo opo-
zicijo. Samo tako si lahko ra-
zlagamo, da je ljubljanski
nadškof in metropolit dr. A-
lojzij Šuštar privolil v to, da
nastopa kot reklamna vaba
za shod SLS. Drugič, verjet-
no Marjan Podobnik in nje-
govi računajo na pomoč
brezjanske Marije pri uresni-
čevanju celovitega gospodar-
skega programa oziroma pri
reševanju Slovenije. Pomoč
mednarodnih denarnih usta-
nov je bolj zanesljiva in kon-
kretna, takšno je vsaj prepri-
čanje ekonomskih strokov-
njakov, toda za nekatere
očitno tudi podpora z onega
sveta ne more škoditi.
RJA NA ŽELEZARNAH
(nadaljevanka) - Zdaj je že
jasno, da slovenske železarne
in njihov katastrofalen go-
spodarski položaj vse bolj
postajajo kmetje na politični
šahovnici. Mnoge politične
stranke so zdaj v hudih skr-
beh, kaj se bo zgodilo z ubo-
gimi slovenskimi železarji,
ko bodo padli v kremplje tuj-
cev, če se bo posrečil »razpis
o dokapitalizaciji sistema
Slovenskih železarn, s pogoji
za dokapitalizacijo«. To naj
bi pomenilo, da bi lahko Slo-
venske železarne prišle v ro-
ke tujcev, ki naj bi imeli
v njih večinski delež, s tem
pa tudi odločanje.
Zdaj so opozicijske stran-
ke proti dokapitalizaciji, nji-
hovi veljaki pa zaskrbljeni za
usodo delavcev. Od Lojzeta
Peterleta, ki je eden od kriv-
cev za tak položaj v železar-
nah (neporavnane obvezno-
sti 400 milijonov DEM, letoš-
nja izguba 92 milijonov
DEM, tretjinsko izrabljene
zmogljivosti, zagotovljen trg
samo za tretjino proizvod-
nje), do »predsedniškega
kandidata« dr. Stanka Bu-
serja (SLS). Očitno je kot
strokovnjak tudi za železar-
stvo (v krogih slovenskih že-
lezarjev je bil doslej nepoz-
nan), napadel Drnovškovo
vlado in zlasti podpredsedni-
ka Hermana Rigelnika. Ta
seveda napadalcu ni ostal
dolžan. Kako se bo »predsed-
niški kandidat« izmazal iz
tega, bomo še videli. Koliko
pa bodo od teh političnih
iger imeli koristi slovenski
železarji?
MOS 92 - največli
sejem doslej
Ml čas za prehitevanje po desni, pravi Franc PangerI - Vrsta novosti ob letošnjem
obrtnem sejmu__
Sejemska dejavnost je ena tistih,
s katero si lahko naše gospodarstvo
utre pot na nova, tako potrebna tržiš-
ča. Dokaz temu je tudi izredno zani-
manje za letošnji jubilejni, 25. Medna-
rodni obrtni sejem, ki bo v Celju med
11. in 20. septembrom. O pripravah na
to največjo prireditev v naši državi
smo se pogovarjali s Francom Panger-
lom, vršilcem dolžnosti direktorja Za-
voda ŠRC Golovec, ki je uvodno vpra-
šanje, od kod tolikšno zanimanje za
jubilejni MOS, komentiral takole:
Vsekakor je to posledica vse večje
tržne naravnanosti, ki je tudi podjet-
nike in obrtnike prisilila, da morajo ob
konkurenci, ki se pojavlja na našem
premajhnem, sicer še nekoliko kaotič-
nem trgu, iskati možnosti prodaje dru-
god. Sejemska promocija je idealna
priložnost za iskanje novih kupcev-
,partnerjev, tržišč. Mednarodni obrtni
sejem je tako po številu razstavljalcev
in obiskovalcev nedvomno največja
sejemska prireditev v državi. Kot spe-
cializirana sejemska prireditev je na
prvem mestu tudi v prostoru Alpe-Ja-
dran. V marsičem ne zaostaja niti za
Munchenskim obrtnim sejmom. Vse to
so, ob tem, da je v razvitih tržnih go-
spodarstvih sejemska dejavnost
v vzponu, vzroki za tolikšno zanima-
nje za letošnji MOS.
Rekordne številke so vsekakor spod-
budne. Še spomladi je kazalo drugače.
Ob vseh zapletih z Obrtno zbornico je
celo kazalo, da se utegne sejem seliti iz
Celja?
Meni je bilo, odkar sem prevzel to
dolžnost, jasno, da je obrtni sejem na
nek način vsajen v ta naš prostor. Celje
ima pri tem nekatere komparativne
prednosti, ki jih ne moremo zanemari-
ti, pa najsi gre za geografski, turistični
ali prometni vidik. To so prednosti, ki
jih ostala slovenska sejemska mesta
nimajo, ob tem, da daje Celje od vsega
začetka v svoji sejemski naravnanosti
prednost obrti.
Zapleti, o katerih govorite, so tudi
posledica nestabilne gospodarske in
politične situacije. Trdim, da ne gre za
nesporazume, kot se to pojmuje v jav-
nosti, temveč predvsem za urejanje
odnosov, ki so danes na zadosti viso-
kem poslovnem nivoju. V okviru tega
je šlo tudi za reševanje notranjih po-
slovnih, predvsem finančnih razmerij.
In te zadeve so sedaj urejene.
K temu bi dodal še to, da mora imeti
tako velik sejem nekoga v ozadju.
V našem primeru je to Obrtna zborni-
ca Slovenije z svojim podjetjem STEP.
Praksa kaže, da lahko dober sejem or-
ganiziraš le ob podpori ustreznih mi-
nisterstev določene dejavnosti. Pri
MOS-u Obrtna zbornica vsekakor
uresničuje svoje poslanstvo, pri ostalih
sejmih pa moramo to strokovno ozadje
še zagotoviti. Škoda le, da je pri vsem •
tem čutiti premajhen vpliv Gospodar-
ske zbornice.
Pa je obrtni sejem, kot pravite, zares
dovolj povezan s tem prostorom? Že
leta namreč ugotavljamo, da Celje,
ostala mesta in regija premalo živijo
za sejem in z sejmom. Ali novost letoš-
njega leta, da se zabavni del dogajanj
preseli s sejmišča v mesto, obeta pre-
mike na tem področju?
Praksa z zahoda kaže, da so se mesta
brez dvoma sposobna vključiti v se-
jemska dogajanja. Pravzaprav je to
potreba. Na domačih tleh je dober
Zgled temu Maribor in njegova vklju-
čitev v dogajanja ob prvem sejmu
Energetika. Osnova vsemu je seveda
dober projekt, za katerim je v mari-
borskem primeru stala mestna vlada.
Pri Celju je ta potreba tem večja,
posebej še, ker letos pričakujemo vsaj
250 tisoč obiskovalcev. To je številka,
'ti najmanj petkrat presega število ob-
čanov in ki prinaša vrsto problemov,
povezanih s prometom, čistočo itn.
Vendar pa ta armada obiskovalcev
mestu in ne le sejmu, kot nekateri
zmotno mislijo, veliko prinaša. Mož-
nosti zaslužka so velike in tega se bo
treba v sodelovanju z mestom, njegovo
vlado in turizmom v regiji še lotiti.
Se boste ob povečanem obisku lahko
izognili prometnemu infarktu?
Sodeč po pravočasnih pripravah in
po zagotovilih strokovnih služb občine
in Postaje milice bo promet potekal
normalno. To seveda ne pomeni, da ne
bo kolon, da kdaj pa kdaj ne bo zrah-
Ijanih živcev pri voznikih, kar je ob
frekvenci 5 do 6 tisoč vozil na dan
razumljivo.
Bo parkirnih mest dovolj? Ali bo za-
misel, da bi dali na razpolago svoje
parkirne prostore tudi stanovalci oko-
liških hiš, seveda proti plačilu parkir-
nine, uresničena?
Osebno pozdravljam takšno pobudo.
V tujini je to stalna praksa, s tem, da
lastniki družinskih hiš zaračunavajo
takšno parkirnino, kot je za določeno
lokacijo predvidena. Denar ima danes
višjo ceno kot v preteklosti, zanj se je
treba bolj potruditi, zato ne vidim ra-
zloga, da takšne oblike reševanja par-
kirnih zagat ne bi uporabili.
K evropskemu nivoju organizacije
takšne prireditve sodijo tudi urejene
sanitarije. Se tudi tu, glede na pripom-
be zadnjih let, obetajo kakšne spre-
membe?
Razen obstoječih sanitarij v halah
bomo letos prvič po sejmišču razmesti-
li še deset premičnih montažnih sani-
tarnih prostorov. Če bo potreba, bomo
vse skupaj še povečali.
S finančnega vidika so stvari, kot ste
dejali, postavljene na svoje mesto. Kaj
pa poslovanje Zavoda, ki se je lani ob
tem času utapljal v velikih izgubah?
V prvem polletju ima naš zavod
4 milijone tolarjev bruto dobička. Že
ta primerjava kaže na boljše poslova-
nje. Stroškovna primerjava sicer kaže,
da se razmere niso bistveno spremeni-
le, kar pomeni, da so na zmanjšanje
stroškov vplivale predvsem naše no-
tranje racionalizacije. Bazen je sicer
posloval z izgubo, kar pa nam je bilo
jasno že v začetku leta. S tem številom
kopalcev in ob takšnih stroških ogre-
vanja in vzdrževanja ni mogoče poslo-
vati z dobičkom. Bazen je pač name-
njen občanom Celja in ga je zato treba
ohraniti, četudi prinaša nekaj milijon-
ske izgube. Racionalizacija je bila
predvsem povezana z zmanjšanjem
števila zaposlenih, z aktivnejšim
vključevanjem v delo vseh, ki so v za-
vodu ostali. Breme, ki ga prenašamo
vsi skupaj,je slabo vzdrževanje objek-
tov, ki so v povprečju stari 17 let.
S prihodki, ki jih trenutno dosegamo
in z nižjimi plačami nekako uspevamo
pokrivati vse potrebno, četudi od lan-
skega polletja Golovec ni dobil nika-
kršne dotacije. Kljub temu lahko re-
čem, da bo Golovec v okviru nove fir-
me Celjski sejmi (tik pred registracijo
op.p.) preživel.
Zavedamo se sicer, da tako imeno-
vana sindikalna organiziranost športa
usiha. Upamo, da se bodo v športu
pravočasno zavedli sprememb in si
bolj kot v preteklosti zagotovili sred-
stva na marketinških osnovah. Skrat-
ka, gre za vrsto med seboj povezanih
sprememb, do katerih bo moralo priti.
Kljub vsemu ste tudi dosti investira-
li. Samo za infrastruktiu-o za letošnji
sejem okoli pol milijona nemških
mark?
Tega smo zelo veseli. Gre za novo
halo med sedanjima halama D in C, za
nakup gostinske opreme za novo sa-
mopostrežno linijo, naredili smo še
Med največje novosti letošnjega MOS-a
sodi dograditev nove dvorane med seda-
njima dvoranama D in C, posta\itev šti-
rih montažnih hal s trdimi stenami in
ustrezno klimatizacijo, razširitev sejem-
skega prostora za nekaj tisoč kvadratnih
metrov in selitev zabavnih prireditev
v mesto, na Tomšičev trg v Celju. Sejem
bo tako letos zapiral svoja vTata ob
20. uri. V okviru spremljajočih prireditev
bodo pripravili dva večja mednarodna
posveta, ki bosta tudi izobraževalnega
značaja. Organizatorji tudi zagotavljajo,
da bo letošnji sejem lepši od vseh dose-
danjih. Tako bodo z osrednjega dela sej-
mišča, med halami A, B in D odstranili
vse razstavljalce, tam pa bodo uredili
vodomet in počivališča za obiskovalce.
eno teniško igrišče, prenovili tla v hali
A, namenili precej za zunanjo uredi-
tev, kupili viličar itn. Tla v športni
dvorani so bila delno financirana tudi
iz denarja za poplave.
Tudi likvidnost zavoda je bila letos
sorazmerno dobra, v prejšnjih letih pa
to ni bilo ravno običajno. Redno smo
izplačevali osebne dohodke, ki pa za-
vestno, zaradi želje po ureditvi Golov-
ca, niso visoki.
Statusno zadeve še niso povsem ure-
jene. Zapleta se z imenovanjem uprav-
nega odbora novega podjetja.
Nova organiziranost Zavoda ŠRC
Golovec kot Celjski sejmi, d.o.o. v sto
odstotni lasti občine, je lahko zelo do-
bra organizacija, ki lahko v tem tre-
nutku nudi največ. Zahtevek za vpis
v register je bil dan 16. junija, sklepa
še ni, pričakujemo pa, da bo novo po-
djetje registrirano v kratkem. Predlog
za imenovanje upravnega odbora je
pripravljen in pričakujem, da bo od-
bor imenovan na skupščini, ki bo
10. septembra. Seveda pa ne gre zgolj
za formalno potrditev, saj gre za or-
gan, ki na nek način prevzema vlogo,
ki jo je doslej imel Izvršni svet.
In kakšni so ob vsem tem načrti za
prihodnje leto?
V okviru sejemske dejavnosti pri-
pravljamo nov sejem na temo informa-
tike. Ostajamo pri devetih sejemskih
prireditvah na leto, naše maksimalne
zmogljivosti pa so nekako 11 sejmov.
Ni čas za prehitevanje po desni, sejmi,
ki jih imamo, se morajo najprej uvelja-
viti. Posamezen sejem namreč za to
rabi tri ali štiri leta.
Sejemska dejavnost je na vsak način
primarna in ta naj bi zagotavljala, da
bodo objekti Golovca lahko služih
prebivalcem, športu in rekreaciji, or-
ganizaciji prireditev, torej vsemu ti-
stemu, za kar so bili zgrajeni.
R.P.
Št. 34 - 25. avgust 1992
16
Pasli dnevi Icončani,
šiceiia pa vedno ¥ečia
Pravo, \Toče poletje se je za-
čelo nekaj dni pred nastopom
»pasjih dni«, v juliju. Nihče ni
takrat pričakoval, da bodo ti
pasji dnevi letos res pasji in da
je dež na nas povsem pozabil.
Po več kot mesecu dni so se
končali, padlo je nekaj kapelj
dežja, ostala pa je velika ško-
da, ki se nam bo maščevala še
nekaj let, prav gotovo najmoč-
neje pa prihodnje. Zazvonili so
zvonovi, dan je bil alarm, ven-
dar je vse skupaj bolj malo za-
leglo, saj vseh površin, ki so
žejne kot v sahari, pač ni mož-
no uspešno zaliti.
Ko je bila škoda že kar pre-
cejšnja, so odšli predstavniki
slovenske vlade na teren, sle-
dil pa je dopis Ministrstva za
kmetijstvo vsem Izvršnim sve-
tom, naj aktivirajo komisije za
ugotovitev nastale škode in
kaj bi se dalo narediti, da bi se
problem vsaj ublažil.
V ponedeljek se je sestala
slovenska vlada, pregledala
gradivo in ugotovila, da je
škode, ki še vedno narašča, že
zdaj za okoli 20 milijard tolar-
jev, največ seveda v Prekmur-
ju in Pomurju, čeprav niso za-
nemarljive škode tudi v ostalih
slovenskih predelih.
Slovenska vlada je obljubila
finančno pomoč, zagotavljanje
krme, odpis davkov in odlog
plačila dajatev. V akcijo se bo-
do morali vključiti še drugi,
predvsem pa se ne bo smela
pojaviti niti najmanjša napa-
ka, kajti drugače bodo proble-
mi še večji, kot so že.
Minister Jože Protner je
med drugim povedal, da so »v
ozadju vseh sprejetih ukrepov
zelo konkretna finančna sred-
stva, to pa pomneni, da bo do
tega prišlo že v tem tednu«.
Manj škode je tam, kjer so
urejeni namakalni sistemi in
se je vsaj nekaj dalo rešiti. To
pa pomeni, da je treba v pri-
hodjije s podobnimi poletji še
računati (čeprav je bilo zadnje
takšno poletje leta 1952!) in
urediti namakalne sisteme, da
ne bomo znova zvonili po toči.
Podatek, da je v Sloveniji da-
nes teoretično mogoče nama-
kati zgolj 6 tisoč hektarov polj,
v resnici pa je z umetnim dež-
jem preskrbljenih manj kot
1500 hektarov površin, name-
sto da bi bilo namakanih več
kot 110 tisoč hektarov zem-
ljišč, je ta hip najbolj zgovorna
podoba zrelosti dosedanjih
kmetijskih ali, bolje, kar celot-
nih gospodarskih politik.
Suša ni prizadela samo Po-
murja in Prekmurja, ampak
tudi druge predele Slovenije,
med njimi močno vse občine
na Celjskem.
Laško: največja škoda po
suši je v kmetijstvu, na tekoči
kmetijski proizvodnji, precejš-
nja pa je tudi indirektna ško-
da, predvsem v sadovnjakih.
Zaradi pomanjkanja krme bo
zmanjšan tudi celoten stalež
živine. Največja škoda po suši
je na prodnatih ravninskih
predelih in na plitkih lapoma-
tih tleh. Močno so prizadeta
tudi hribovska področja, kjer
se pomankanje vlage vleče že
od zgodnje pomladi. V polje-
delski proizvodnji se suša naj-
bolj pozna na koruzi, travinju,
krmnih dosevkih, krompirju
in vrtninah. Na posameznih
območjih so uničene cele rast-
line, drugje samo deli. Zaosta-
la je rast, oviran je normalni
razvoj rastlin.Tudi manjše ko-
ličine dežja ne bodo bistveno
spremenile razmer.
Zaradi pomanjkanja krme
so kmetje že začeli krniti kr-
mo, pripravljeno za zimsko
obdobje. Po prvi oceni je škode
v laški občini za 209 milijonov
tolarjev, kar znaša 4,9 odstot-
ka družbenega proizvoda ob-
čine Laško. Skoda še ni do-
končna, ker suša še traja. Naj-
več škode je na travnikih - sko-
raj 105 milijonov tolarjev, paš-
nikih 22 milijonov in konizi 38
milijonov tolarjev.
Velenje: v velenjski občini je
največji izpad pri hmelju
v Smartnem ob Paki (75 od-
stotkov), kjer je tudi največ
hmeljišč (15 ha), koruzi (40 - 60
odstotkov), travnikih (52 od-
stotkov), pašniki (60 odstot-
kov) itd. Skupne škode je v ve-
lenjski občini zaenkrat 367
milijonov tolarjev, predlagali
pa so že tudi nekaj ukrepov za
omilitev škode: nakup 500 ton
dušičnih gnojil za takojšnjo
uporabo po prvem dežju, 7500
kg semen za krmne dosevke
(mnogocvetna ljuljka in krmni
ohrovt), 16 ton travnega seme-
na za obnovo travne ruše, po-
trebovali pa bi tudi 2 tisoč ton
koruze, krmnega ječmena in
krmil za preprečitev predčas-
ne oddaje živine v zakol. Po-
sledice suše se že kažejo pri
zmanjšanju prireje mleka, zelo
povečani ponudbi nedopitane
živine (preko 200 komadov pi-
tancev in krav), zmanjšan bo
letni dohodek v kmetijski pro-
izvodnji, zato predlagajo
uvedbo regresov za potrebe re-
prometarialov v višini 30 - 40
odstotkov.
Žalec: oceno so opravili
skupaj s svetovalno službo,
predstavniki Hmezada - Kme-
tijstvo Žalec in Inštitutom za
kmetijstvo in pivovarstvo Ža-
lec. V zasebnem sektorju so
najbolj prizadeti hmelj (nama-
kan 18-30 odstotkov, nenama-
kan 50-80), zelje (60-70) in str-
niščni posevki (80-90 ), v druž-
benem pa znova hmelj z istim
odstotkom kot v zasebnem
sektorju, silažna koruza, tra-
vinja in sadovnjaki. Za hmelj
kot najpomembnejši kmetijski
proizvod na območju občine
Žalec je potrebno vedeti, da bi
bila situacija katastrofalna,
v koUkor ne bi bilo namakal-
nih sistemov, saj bi bil pride-
lek na teh površinah ob takšni
suši skoraj povsem uničen.
V Žalcu so v poročilo še zapi-
sali, da bi pri sprejemanju sa-
nacijskih ukrepov na nivoju
republike bilo potrebno upo-
števati tudi to, da se zaradi
škode v rastlinski proizvodnji
zaradi poimanjkanja kmme ne
povzroči dodatna škoda v živi-
norejski proizvodnji. Posa-
mezni kmetje namreč ne odda-
jajo živine samo v predčasni
zakol, ampak razmišljajo tudi
o zmanjševanju osnovne črede.
Potrebno bi bilo preskrbeti za-
dostne količine koruze ter za-
gotoviti regres za semena str-
niščnih posevkov in za mine-
ralna gnojila. Zaradi suše bi
bilo potrebno za vse prizadete
zagotoviti tudi ustrezne davč-
ne olajšave, opredeliti sušo kot
elementarno nesrečo ter zago-
toviti sredstva solidarnosti.
Ocenjena škoda trenutno
znaša milijon 820 tisoč tolar-
jev, kar predstavlja približno
petino ocenjenega družbenega
proizvopda občine Žalec za le-
tošnje leto.
Mozirje: tudi tu je komisija
za ocenitev škode po suši pri-
pravila oceno škode na kmetij-
skih pridelkih, ki znaša 275
milijonov tolarjev. Tu ni upo-
števana še indirektna škoda,
ki je prav tako precejšnja.
V mozirski občini je zadnja su-
ša najbolj prizadela travinje
(40 odstotkov), koruzo (30)
, okopavine (40), vrtnine (25)
in hmelj (20 odstotkov). V ko-
likor ne bodo zagotovili nado-
mestkov za izpadli pridelek
osnovne doma pridelane krme,
se bo znižal stalež krav za 840
glav ali 18 odstotkov, plemen-
skih telic za 240 glav (25 od-
stotkov) ter pitancev za 360
glav (20).Posledice se bodo
odražale še na zmanjšanje
proizvodnje mleka in to vse do
spomladanskih mesecev. Že
sedaj je v zadnjem tednu od-
kup mleka manjši za tisoč li-
trov na dan. Izvršni sv^et je za
odpravo posledic suše namenil
dva milijona tolarjev iz sred-
stev namenjenih za kmetijstvo
ter vso proračunsko rezervo
v višini milijon tolarjev. Skup-
na proračunska sredstva v vi-
šini treh milijonov tolarjev so
maksimalna, kolikor jih je
možno zagotoviti. Ta sredstva
so namenjena za regresiranje
cene nadomestne krme, mine-
ralnih gnojil in semem za do-
sevke.
Šentjur pri Celju: že pri že-
tvi pšenice so opazili izpad za-
radi suše, katerega v občini
ocenjujejo za 10 odstotkov ce-
lotne proizvodnje. Izpadi so
tudi pri krompirju, zasejanih
travnikih s travno mešanico,
koruzi in najbolj pri fižolu
- celo 80 odstotkov. Na pašni-
kih je bila opravljena samo
ena košnja, paša pa zaradi su-
še ni možna. Na pašnikih je
izpad pridelka 40 odstotkov.
Posledice suše je opaziti v vi-
nogradih, kjer veni grozdje,
rumeni listje, mlajše cepljenke
se sušijo. Do danes predstavlja
suša v vinogradih za okoli 15
odstotkov zmanjšanje pridel-
ka, enako velja tudi za nasade
jablan. V šentjurski občini na-
povedujejo, da se bo stanje iz
dneva v dan bistveno še po-
slabševalo, zato predvidevajo,
da bodo posledice suše pred-
vsem na trajnih nasadih še
mnogo večje in bodo imele
dolgotrajne posledice. To ško-
do se še ne da natančno oceni-
ti. V šentjurski občini je tre-
nutno škode za 328 milijonov
tolarjev.
Šmarje pri Jelšah: trenutno
imajo škode za 312 milijonov
tolarjev. Tudi v šmarski občini
je najbolj prizadeta koruza, ob
njej pa še seno, vinogradi, sa-
dovnjaki in podobno. V druž-
benem sektorju je največji iz-
pad pri jabolkah in hmelju,
manjši pa na koruzi in bezgu.
Na kmetijskem področju so
najbolj prizadeti kmetovalci
v peščeni dolini Bistrice ter
povsod, kjer je zemlja plitva,
v višjih legah. Močno se je po-
večalo tudi število prevozov
vode v kraje, kjer je nimajo.
Tako vozijo vodo v devetnajst
od 25 krajevnih skupnosti.
Pred tremi tedni so na dan
prepeljali po 50 tisoč litrov,
v ponedeljek pa doslej največ,
236 tisoč litrov. Šmarčani vo-
zijo vodo tudi v sosednjo, šent-
jursko občino in sicer 162 pre-
bivalcem zlasti v višjih prede-
lih in kjer imajo večje farme.
Celje: v celjski občini je naj-
več škode po suši na koruzi za
zrnje, koruzi za silažo, travi-
njah, pašnikih, sadovnjakih,
vinogradih in hmelju ali sku-
paj 387 milijonov tolarjev.
Na vso srečo v celjski občini
ob zadnji suši ni problemov
z vodo, ki jo je še vedno dovolj.
Nekaj problemov je samo
v Košnici in Kompolah, kjer
imajo lokalne vodo oskrboval-
ne sisteme ter v višjih predelih
na obronkih občine, kamor vo-
zijo vodo prostovoljni in po-
klicni gasilci.
Slovenske Konjice: v Ljub-
ljano so sporočili, da imajo do-
slej za 326 milijonov tolarjev
škode, najbolj pa so prizadeti
travniki (104 milijone), pašni-
ki (28), koruza v zrnju (21),
vinogradi (37), intenzivni sa-
dovnjaki (41), ekstenzivni sa-
dovnjaki (25 milijonov tolar-
jev) itd. Pospeševalne službe
kmetom in ostalim pomagajo
z nasveti za siliranje koruze,
za nasade jablan in podobno,
Iz proračuna občine plačujejo
vso vodo, ki jo vsak dan vozijo
v odročne kraje, kjer so v glav-
nem večje kmetije in so za to
doslej že porabili 405 tisoč to-
larjev. Regresirajo tudi seme-
na krmnih dosevkov. Zdaj ča-
kajo na sporočilo iz Ljubljane,
kaj jim bo svetovala vlada oz.
ministrstvo za kmetijstvo.
To je pregled stanja po škodi
na Celjskem. Skupaj jo Vj
v vseh občinah tri milijarde
950 tisoč (največ v žalski obči-
ni milijardo 820 tisoč) ali od 20
miUjard v Sloveniji kar ena
petina. Torej, kar precejšnja
škoda, ki pa se bo v naslednjih
dneh še prav gotovo povečala,
medtem ko prave škode tako
nikoli ne bomo ugotovili.
TONE VRABL

Zlobneži bodo po transferju Janka Goloba Iz Ingratla v SKB spet lahko natoloevall
Janko Golob, do konca letošnjega
julija direktor celjskega Ingrada, je
zdaj direktor celjske podružnice
ljubljanske Stanovanjsko komunal-
ne banke. Kaj bodo o tem rekli obre-
kovalci, ki so Golobu že pri Ingradu
očitali, da deluje v korist SKB in da
si je v SKB že rezerviral službo?
Spomnimo se letošnjega vročega
junija, ko so se v Ingradu, čez glavo
zadolženem in s premalo dela, vrsti-
la nezadovoljstva delavcev, protesti
sindikatov in zahteve po odgovorno-
sti vodilnih delavcev. Takrat so de-
lavce Ingrada razbesnele tudi govo-
rice, da je vodstvo podjetja z Jan-
kom Golobom na čelu menda za ba-
gatelo razoprodalo nekaj poslovnih
prostorov in počitniških kapacitet.
Ce povzamemo »zlobne govorice, ki
so jih delavci slišali in se od njih
distancirali«, naj bi vodstvo Ingrada
za nekaj več kot tri milijone mark
prodalo lastnino Ingrada, ki naj bi
bila po ocenah vredna kar šest mili-
jonov mark in ki so jo v zadnjih
desetletjih zgradili ali kupili z de-
narjem delavcev.
Golob je takrat govorice komenti-
ral tudi za Novi tednik: »Za tisto,
kar smo prodali, smo iztržili okoli
tri milijone nemških mark. Stano-
vanjsko komunalna banka ni bila
edini kupec, nekaj kapacitet v Celju
in okolici je odkupilo podjetje Po-
sest. Lahko tudi povem, da nas nihče
ni silil v prodajne cene, toda takšne
so razmere na tržišču.. .Č" Golob je
v isti številki Novega tednika ko-
mentiral tudi govorice, da si je s pro-
dajo Ingradovega premoženja kupil
delovno mesto v Stanovanjsko ko-
munalni banki: »O prodajah se do-
govarjamo že leto in pol. Če bi bile
stvari povezane, potem bi že zdavnaj
šel iz Ingrada.«
No, potem pa se je nenadoma iz-
kazalo, da so stvari vendarle »pove-
zane«. Potem, ko je najprej želel sam
odstopiti, pa skupščina Ingrada tega
ni sprejela, potem, ko je moral de-
lavcem obljubiti, da jih ne bo pustil
na cedilu in končno, ko šo njegov
odstop zahtevali kar delavci sami
- potem je v začetku avgusta Janko
Golob »šel od Ingrada«. Kam je šel?
Kam neki! Za direktorja v celjsko
SKB.
Žal Janka Goloba prejšnji teden
in v začetku tega tedna nismo mogli
priklicati k telefonu. V Ljubljani, na
sedežu SKB, so nam vedeli povedati
le, da potuje po Sloveniji in nabira
izkušnje za direktorjevanje v Celju.
Tako Golob za pričujoči sestavek ni
mogel komentirati svojega prihoda
v SKB in zlobnih govoric, da so
»stvari povezane«.
Anton Aškerc, prejšnji in sedanji
pomočnik direktorja Ingrada, nam
je na izrecno zastavljeno vprašanje
ponovil že izrečeno Golobovo trdi-
tev, da sta dejanska in tržna cena
prodanega Ingradovega premoženja
pač dve različni stvari in da je In- -
grad s prodajo poslovnih prostorov,
stanovanj in počitniških zmogljivo-
sti delno povrnil tudi svpj dolg Sta-
novanjsko komunalni banki. Dej-
stvo je torej, da je Janko Golob zdaj
zaposlen pri banki, kateri je bil In-
grad precej dolžan. Preden je bil Go-
lob pri Ingradu odstopljen, je svoje-
mu zdajšnjemu delodajalcu povrnil
vsaj del Ingradovega dolga, če že ne
vsega.
Našli pa smo še en dokaz, kako
prav imata v načelu Golob in
Aškerc, ko trdita, da sta »dejanska
in tržna cena dve različni zadevi«.
V mariborskem Večeru je Stano-
vanjsko komunalna banka — Podjetje
za promet z nepremičninami namreč
pred dnevi objavilo oglas, s katerim
prodajajo stanovanja, poslovne pro-
store in počitniške kapacitete, Id so
jih kupili od Ingrada oziroma s kate-
rimi je Ingrad pri njih kompenziral
svoj dolg. To bo zagoto\^o spet
vzpodbudilo govorice med ljudmi.
Zlobnimi in dobronamernimi.
BRANE PIANO
Št. 34 - 25. avgust 1992
7
Kužna klica hmeljarstva
Dr. Anton Četina: »Za strokovnjaka Je najpomembneje. Ha nI obremenjen s politiko^'
v obdobju, ko se najrazličnejše razprave, tako laične kot strokovne, vrtijo okoli hmeljske
letine, je čas za srečanje z dr. Antonom Četino, generalnim sekretarjem Mednarodnega združe-
nja hmeljarjev in predavateljem na Agronomski fakulteti v Ljubljani. Gospod Četina je petind-
vajset let delal na Hmeljarskem inštitutu v Žalcu, kjer se je ukvarjal z raziskovalnim delom. Prav
zaradi dosežkov pri snovanju nove tehnologije pridobivanja hmelja, ga danes uvrščamo med
vodilne strokovnjake na področju hmeljarstva tako doma kot v tujini.
Gospod Četina, odločitev za delo v hmeljar-
stvu, zlasti raziskovalno, ne more priti čez noč.
Kaj je bilo tisto, kar je odigralo odločilno vlogo
pri vaši poklicni usmeritvi?
Doma, v Podlogu, smo imeli veliko kmetijo
in že kot otrok sem želel uvajati veliko novega.
Poleg običajnega dela, ki sem ga moral oprav-
ljati, sem veliko razmišljal. Še danes se spomi-
njam, kako sem sedel na peči in v rokah držal
knjigo, z mislimi pa sem bil pri izboljšanju
kvalitete krme. Prav to me je vzpodbudilo, da
sem šel najprej v nižjo kmetijsko šolo in potem
v srednjo, svoje šolanje pa sem takrat končal
na agronomski fakulteti. Veste, to so bila po-
vojna leta, ko ni bilo lahko, vendar je to obli-
kovalo moj značaj in nadaljno poklicno usme-
ritev.
Priložnost za mladega
raziskovalca
Ko ste leta 1957 diplomirali, ste morali od-
služiti vojaščino, potem pa ste se zaposlili na
Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žal-
cu. Zakaj ste izbrali ravno to delovno mesto?
Že na fakulteti sem se poglabljal v ekonomi-
ko kmetijstva, na Inštitutu pa sem imel prilož-
nost na stvari gledati s celostnega vidika, saj
vedno zagovarjam stališče, da je pri delu vse
treba obravnavati globalno. Takrat nas pri de-
lu nihče ni neposredno vodil, kot mlad kolek-
tiv smo začeli tako rekoč iz nič. Poleg tega
mladi in zagnani raziskovalci nismo bili ovira-
ni, oblikoval se je uglašen team, znotraj kate-
rega smo dobro sodelovali. Bil pa bi krivičen,
če bi prezrl vlogo, ki jo je imel Inštitut pri
oblikovanju mene samege kot raziskovalca. Že
takrat sem namreč imel možnost svoja teore-
tična izhodišča preizkušati v praksi in moram
reči, da sem takrat zelo veliko pridobil.
Vaše strokovno delo se je pri uspehih, ki jih
je Inštitut dosegal tako doma kot v tujini,
odražalo kar petindvajset let. Čeprav ste po
naravi zelo skromen človek, bi vas vseeno pro-
sila, da izpostavite najpomembnejše dosežke
svojega raziskovalnega dela.
Takšno delo je težko meriti z ocenami, poleg
tega pa so bili novi projekti vedno rezultat
dela nas vseh, saj smo se pri delu srečevali
tehnologi, žlahtnitelji, pedologi, kemiki, stro-
kovnjaki fitopatologi in ekonomisti. Morda je
naš prispevek ravno v tem, da smo poskušali
probleme hmeljarstva kot panoge vedno
obravnavati kot celoto. Mene osebno je najbolj
zadovoljevalo delo pri snovanju nove tehnolo-
gije pridelovanja hmelja, saj smo se s tem pro-
jektom ukvarjali vrsto let. No, na koncu smo
uspeli in lahko rečem, da so bila to moja naj-
lepša leta na Inštitutu.
V svetovni hmeljarski družini
Kmalu, ko ste začeli z delom na Inštitutu, ste
se vključili v delo Mednarodnega združenja
hmeljarjev. Vsa leta do sedaj ste bili eden iz-
med vodilnih strokovnjakov v združenju, da-
nes ste celo generalni sekretar. Kako bi opisali
vaše sodelovanje?.
Moja pot je bila zelo zanimiva, saj v organi-
zaciji sodelujem že od leta 1961 , ko je bil
v Beogradu drugi kongres. Od takrat naprej
sem bil predstavnik Jugoslavije, član predsed-
stva , dve leti predsednik in dve podpredsed-
nik, od leta 1983 pa sem generalni sekretar
Mednarodnega združenja hmeljarjev.
Pri delu organizacije se srečujete s strokov-
njaki, s katerimi verjetno radi izmenjate kakš-
no mnenje, strokovno stališče. Kakšna je ko-
munikacija, ki verjetno poteka med vami na
dokaj visoki ravni?
Smo zelo dobri prijatelji, saj skoraj vsi govo-
rimo kar o hmeljarski dnižini. Sporazumeva-
mo se ne glede na jezikovne bariere, čeprav pa
moram omeniti, da ni bilo vedno tako lahko.
Glede na to, da smo proizvajalci hmelja med
seboj konkurenti, smo se srečevali tudi s kon-
fliktnimi situacijami. Seveda smo sčasoma
spoznali, kaj je tisto, kar nas povezuje, kateri
so naši skupni interesi in nenazadnje — kaj
takšna organizacija za pridelovalce hmelja
v svetovnem merilu sploh pomeni. Če sem mal-
ce neskromen, potem moram reči, da je prav
v tem spoznanju vtkanega precej mojega dela
in razmišljanja, ki sem ga poskušal vnesti v de-
lo organizacije.
Pedagog je predvsem človek
Kljub uspehom, ki ste jih dosegali na Inšti-
tutu, ste se odločili za pedagoško delo na Uni-
verzi. Kako to, da ste se odločili za področje, ki
se v marsičem razlikuje od raziskovalnega
dela?
Popolnoma sam se nisem odločil, saj so k te-
mu veliko pripomogli tisti, ki so me na fakulte-
to povabili. Pri moji odločitvi pa je šlo pred-
vsem za dve stvari. Na Inštitutu sem delal na
ožjem področju ekonomike hmeljarstva in
Univerza mi je pomenila izziv, da svoje znanje
tudi razširim in ga posredujem drugim. Takš-
no povabilo pa je tudi težko odkloniti, na eni
strani iz čuta dolžnosti, po drugi strani pa je to
čast, ki ni dana vsakemu.
Vesel sem, da sem uspel doseči ustrezen do-
govor s fakulteto, saj sem z eno nogo še vedno
v hmeljarstvu, ki ga nikoli ne bom povsem
zapustil.
Prej ste rekli, da skušate k vsakemu človeku
pristopiti na topel, prijazen način. Prav zaradi
tega verjetno zelo dobro sodelujete tudi s štu-
denti, kajne?
Verjetno sem premalo strog, saj zagovarjam
stališče, da je potrebno vsakega študenta k de-
lu pritegniti. Predmet skušam napraviti zani-
miv, tudi bodoče strokovnjake pa privajam na
teamsko delo, saj menim, da individualnost na
našem področju ne prinaša uspehov. Veste, če
se vsak ukvarja le s svojim problemom in ob-
javlja izsledke svojih študij izolirano od celote,
ne moremo pričakovati napredka stroke.
In prav ta zanimivost, ustvarjalnost, ki jo
vnašam v pedagoški proces, je učinkovitejša
kot strogost. Moj "namen je naučiti študente
misliti, saj je to pomenmeje, kot da se učijo na
pamet. Ob tem pa je potrebno razvijati tudi
kritičnost mišljenja, kar pa je po mojem mne-
nju dolžna dati mlademu raziskovalcu prav
Univerza.
Politična neopredeljenost
Kakšno vlogo igra pri vašem delu politika?
V preteklosti smo se lahko prepričali, da so
morali nekateri strokovnjaki z delom preneha-
ti ravno zaradi nesoglasij v politiki, medtem
ko so drugi dosegali vidne rezultate.
Nikoli se niseni želel ukvarjati s politiko in
zaradi tega tudi nisem bil član nobene politič-
ne stranke. Menim, da je za napredovanje in
izpopolnjevanje strokovnjaka pomembneje, da
se ukvarja s stroko in pri tem ni obremenjen
s poitičnimi stališči. Redno spremljam politič-
no dogajanje in ko poslušam najrazličnejše
razprtije, si mislim, kako bi se dva, ki se kot
politika tako prepirata, kot človeka zelo dobro
razumela. Tako je meni kot človeku, ki ni poli-
tično opredeljen, prihranjenih veliko, po mo-
jem mnenju, nepotrebnih konfliktov. Ob tem
pa me ne smete napačno razumeti, saj spoštu-
jem politike, različnost mnenj in gledanj, ker si
tako predstavljam tudi demokracijo. Ob tem bi
izpostavil še umetnost sklepanja kompromisov
in iskanja najboljših rešitev in če bi bili vsi
mojstri usklajevanje interesov, se ne bi sreče-
vali s problemi, ki so nam vsem še kako poz-
nani.
Sreča življenjske filozofije
Gospod Četina, sedaj živite v Šempetru, kjer
imate lepo urejeno hišo. Ste tudi že dedek,
skratka, človek bi po vašem pripovedovanju in
statusnih simbolih sklepal, da ste srečni. Se
strinjate?
V življenju sem vedno dajal vse na tehtnico.
Dobro - slabo, dobro — slabo in imel sem srečo,
da je vedno pretehtala dobra stran. Da, zado-
voljen sem s svojim družinskim življenjem,
hčerka in sin sta že poročena. Z njihovimi
družinami imamo tesne stike, ne živimo sku-
paj, a smo zelo radi skupaj. Veste, to je po-
membna življenjska filozofija, ki jo gojimo in
lahko rečem, da je prav to tisto, kar je zame
sreča. Ko takole premišljujem o vseh težavah,
konfliktih na eni in o dobrih stvareh na drugi
strani, sem zadovoljen, da delam to, kar delam
in živim tako, kot živim. Tako kot na drugih
področjih, tudi v osebnem življenju zagovar-
jam globalnost, v kateri se prepletajo najra-
zličnejše niti in če so medsebojno usklajene,
potem sem zadovoljen.
Ob kopici dela, ki ga morate opraviti, je
verjetno tudi vaš prosti čas vezan na delo.
Kakšni so vaši načrti?
Do upokojitve ne vidim izhoda, saj veliko
časa porabim tudi za pot. Sodim pa med ljudi,
ki delo vedno nosijo v torbi, torej je to še en
dokaz več, da mi časa vedno primanjkuje. Ko
se bom čez tri leta upokojil, upam, da mi bo
zdravje še dovoljevalo, da bom napisal kakšno
knjigo, kaj oblikoval, sodeloval pri kakšni ra-
ziskavi, predvsem pa bi rad sodeloval z mladi-
mi in jim posredoval svoje znanje preko izku-
šenj.
Delate na različnih področjih in eno izmed
njih vas je verjetno še posebej oblikovalo. Kaj
je tisto, kar bi pri svojem poklicnem delu izpo-
stavili?
• Da, delo, ki ga človek opravlja, ga izoblikuje
in notranje napaja. Name je najbolj vplivalo
hmeljarstvo in morda bi ob koncu pogovora
uporabil citat nekega Avstralskega hmeljarja,
ki je dejal: »Hmeljarstvo je kot nesrečno roj-
stvo, saj je z njim človek okužen že v prvih
trenutkih svojega življenja.«
PETRA DEŽNIKAR
Vselej šarmanten sejem
Začel se Je 30. kmetijski sejem v Gornji Radgoni
Z govorom predsednika
predsedstva Republike Slove-
nije Milana Kučana, so v sobo-
to v Gornji Radgoni slovesno
odprli že 30. jubilejni kmetij-
ski sejem. »Radgonski sejem«,
ki se je pred tremi desetletji
začel kot kmetijsko-živilska
razstava na nekaj metrih po-
vršin je danes eden od osred-
njih tovrstnih sejmov na t.i.
območju Alpe Adrie in se bo-
hoti že na domala dveh hek-
tarjih. Pred leti se je sejem bolj
ali manj primerjal z novosad-
skim kmetijskim sejmom, da-
nes pa si ambiciozna ekipa
2 direktorjem Ivanom Kova-
čem išče predvsem zahodne
primerjave.
Letošnji radgonski sejem je
s^ejem rekordov: prišlo je naj-
več razstavljalcev doslej, več
kot 1200 iz največjega števila
držav doslej, več kot 30, tudi iz
Japonske, Kanade in ZDA.
Udeleženci razstavljao na do-
slej največjem obsegu razstav-
nega prostora itn. Sejem se je
še lani imenoval kmetijsko-ži-
vilski in to ime mu tudi nekoli-
ko natančneje določa vsebino.
Na sejmu razstavljajo proizva-
jalci lanetijske in strojne opre-
me, proizvajalci mesnih, mleč-
nih in rastlinskih izdelkov, kot
vsako leto pa so pripravili raz-
stavo živine. Večina rastav je
tudi tekmovalno podprta
z ocenjevanjem različnih do-
sežkov s področja proizvodnje
mesa, mleka, zelenjave in vina.
Sejmi so seveda tudi prilož-
nost za strokovne posvete in
izmenjavo mnenj o položaju
kmetijstva v Sloveniji in kme-
tijski politiki državne vlade.
Letošnja suša je za naše kme-
tijstvo prava katastrofa, zato
se večina pogovor suče okrog
vremena in odpravljanja po-
sledic. Sejem je že obiskal se-
danji kmetijski minister mag.
Jože Protner, sicer pa na po-
svetovanjih sodeluje tudi
prejšnji minister dr. Jože
Osterc, ki bo jutri vodil posve-
tovanje o strategiji razvoja go-
vedoreje v Sloveniji, v soboto
pa bo predaval o kmetijskem
izobraževanju mladin od os-
novne šole do univerze. Zani-
mivo bo tudi predavanje Adri-
ana Maccarija iz Italije o iz-
kušnjah v razvoju poklicnega
kmetijskega šolstva na območ-
ju Evropske skupnosti, posvet
o namakanju v kmetijstvu,
med zanimevejša predavanja
pa gre gotovo šteti tudi preda-
vanje o Inovacijah v upravlja-
nju kot pogoju za nastajanje
inovacij in konkurenčnosti, dr.
Matjaža Muleja, kot vselej pa
so srečali tudi slovenski za-
družniki.
Kemtijski sejem naj bi v so-
boto ali nedeljo obiskal tudi
presednik slovenske vlade dr-
. Janez Drnovšek s sodelavci.
Sejem se bo končal v nedeljo
s tradicionalno parado kmeč-
kih običajev in opravil.
ROBERT GORJANC
Jože Bider je šampion inovacij
v ponedeljek so podelili priznanja, ki so jih dobili tudi
mnogi razstavljalci s celjskega območja. Pri kmetijski
mehanizaciji so podelili 24 različnih priznanj, med dru-
gim šest zlatih plaket, ki sta jih dobila tudi Kostroj Slo-
venske Konjice in SIP Šempeter. Slednji je dobil še sre-
brno plaketo, katerih so podelili osem. Bronastih plaket so
podelili sedem, dobil pa jo je tudi Jože Bider iz Dol Suhe
pri Rečici ob Savinji. Jože Bider je dobil visoko priznanje
med inovacijami, Icjer so podelili dve priznanji in dva
šampionska naslova. Eden je pripadel Jožetu Bidru za
največje število nagrajenih dosežkov v zadnjih petih letih.
Pri mesnih izdelkih so ocenjevali domačo in mednarod-
no konkurenco Alpe - Jadran. V konkurenci je bilo 21
proizvajalcev z 286 vzorci v treh skupinah. Mesarji iz
Šentjurja so dobili bronasto plaketo za govedino v črevi.
KZ Laško oziroma njihova mesnica pa priznanje za inova-
cijo predelave Savinjskega želodca.
Med mlečnimi izdelki je bilo razstavljenih 137 vzorcev,
priznanje za doseženo kvaliteto extra pa je dobil Hmezad
Celeia iz Arje vasi za tri proizvode: kislo smetano, skuto in
kozje mleko.
TONE VRABL
Št. 34 - 25. avgust 1992
8
Razbojniki v teatru
s Schilerjevimi Razbojniki
bodo i Slovenskem ljudskem
gledališču Celje začeli iiovo
sezono, za katero je že razpi-
san abonma, umetniški del an-
sambla pa bo počitniške dni
zamenjal za skušnje na odru,
da bi lahko 24. septembra bila
prva premiera Razbojnikov.
Predpremiera »z razbojni-
kom" pa je že bila...
Tudi v poletnih dneh gleda-
lišče ni samevalo. Hram dobi-
va z novo fasado svežo in nek-
danjo podobo, znotraj so de-
lavci preko poletja izvajali
redna vzdrževalna dela. Plesa-
kali so. napeljevali elektriko
in še marsikaj je bilo potrebno
postoriti, da bi bilo do pričet-
ka sezone vse nared. Pa tudi
priložnosti za stikanje naokoli
ni manjkalo.
In kaj se je pravzaprav še
dogajalo v poletnem zakulisju
celjskega gledališča? To so se
\prašali tudi policisti, ko so
izvedeli za krajo treh pištol, ki
so izginile neznano kam z nez-
nano kom. Kajpak gre za tako-
imenovani gledališki rekvizit.
Dve pištoli sta povsem umetno
izdelana ponaredka pravih,
medtem ko je bila tretja pišto-
la plinska, vendar blendirana.
no, za spretneža tudi ne tako
od muh.
Kdo se je torej mudil med
gledališkimi rekviziti? Tovrst-
ni kajpak sodijo v posebej za
to namenjeno zaklenjeno oma-
ro! Je bil to le strasten zbiralec
orožja, nagajivež,rogovilež. ki
si je hotel dati duška morda na
račun minule sezone, morda
pa že na program letošnje? Po-
licistom to najbrž ne bo pretrd
oreh, mi pa se lahko še gremo
malo besedne igre na račun fa-
lota, oziroma zbiralca orožja.
Lani so namreč na koncu se-
zone v celjskem gledališču
uprizorili Zadnji primer
Scherloka Holmesa (za pred-
stavo- so seveda potrebovali
tudi orožje). Letošnjo sezono
bodo v gledališču začeli z Raz-
bojniki (zanje so tudi nabavili
pištole). Za povrhu: Pred leti
so v gledališču igrali Razboj-
nika Rogovileža ...Že kar Čr-
na komedija pa je, če zapiše-
mo, da bodo tudi letos v gleda-
lišču imeh TOP (Teden otro-
škega programa). Gre seveda
samo za naslove gledaliških
del in mladinski repertoar,
orpžje pa bodo v gledališču
v prihodnje primorani bolj va-
rovati, četudi bi šlo samo za
pištole na vodo in frače. Mor-
da je podobnih zbiralcev in
ljubiteljev orožja, kot je bil le-
tošnji, še več.
MATEJA POD JE D
Zlati
rog v
Lašifem
v petek in soboto bo La-
ško ponovno v središču
kulturnega doganja. Pri-
pravljajo dva dogodka, ki
bosta prav gotovo odmeva-
la tudi v slovenskem pro-
storu. Pri obeh je znova
zraven Pivovarna Laško ob
- vsa j pri eni priredi t vi - po-
moči Turističnega društva.
V	petek bo na gradu Ta-
bor četrta prireditev iz
sklopa letošnjih 'poletnih
grajskih prireditev, ko se
bo predstavil zanimiv Tr-
žaški kvartet harf s štirimi
ženskami Partizio Tassini,
Sereno Argentin, Nicoletto
Sanzin in Eleno del Fab-
bro. Zanimivost koncerta,
ki se bo začel ob 20.30. uri
(v primeru slabega vreme-
na bo v Nadžupnijski cerk-
vi v Laškem), bo tudi iz-
vedba dela slovenskega
skladatelja Vodopivca.
V	soboto, 29. avgusta, pa
bo na graščinskem dvoriš-
ču 1. festival Zlati rog, kjer
bo mogoče slišati večno ze-
lene in priljubljene melodi-
je v izvedbi desetih sloven-
skih pevcev pretežno iz
starejše generacije, torej ti-
stih, ki so začeli orati ledi-
no slovenske popevke. Vse
nastopajoče bo spremljal
ansambel Mojmira Šepeta,
ki je za to priložnost tudi
pripravil aranžmaje, napo-
vedoval bo Vili Vodopivec,
ideja pa je Lada Lesko-
varja.
Festival naj bi postal
tradicionalen, organizira
ga Turistično društvo La-
ško, glavni pokrovitelj pa
je Pivovarna Laško. Na fe-
stivalu, ki se bo začel ob
20.30. uri (v primeru slabe-
ga vremena bo naslednji
dan), bodo tudi izbrali naj-
bolj priljubljenega sloven-
skega pevca. Spomnili pa
se bodo še nedavne 80 let-
nice mojstra slovenske
predvsem zabavne glasbe,
Bojana Adamiča.
T.VRABL
ZAPISOVANJA
Vse liar ste
želeli vedeti
Piše Tadej Čater
Če boste želeli zvedeti kaj
več o slovenski kulturni politi-
ki, pa vam na Cankarjevi 5 ne
bodo znali odgovoriti, se boste
hočeš nočeš morali podati
v Zagreb. Tam vedo o nas tudi
tisto, kar sami ne vemo. No ja,
morda zveni tole malce zlobno
in sploh podobno vsem tistim
tezam, ki jih v zadnjih nekaj
tednih beremo, slišimo ali celo
govorimo. Preprosto poveda-
no: antihr\'aško. Pa v pričujo-
čem primeru temu seveda
sploh ni tako. Saj ne da bi Hr-
vate enostavno ljubil ali z nji-
mi (kaj šele s politiko njihove
vlade) kako drugače simpati-
ziral; nasprotno, šele v zad-
njem času začenjam razume-
vati tisto, kar mi je kot ose-
mletnemu pripovedovala stara
mama, o čemer sem nekaj let
kasneje potem tudi bral v Tr-
dinovih povestih o Gorjancih,
pa sem vse skupaj imel za neke
vrste bolno fikcijo ali prepro-
sto pisateljevo preobremenje-
nost s sosedi - v maniri, da na
Balkanu sosed sosedu ne more
biti prijatelj. Hočem povedati,
skratka, da je vsaka aktualna
zlonamernost povsem naključ-
na; še več, je zgolj produkt va-
še domišljije, da ne rečem
zlobnosti.
Pred desetimi leti je bil
v Mexico Citvju, glavnemu
mestu Mehike, kongres, na ka-
terem je dvaintrideset pred-
stavnikov oddelka za kulturo
pri Unescu razpravljalo o kul-
turnih politikah stošest dese-
tih držav — članic Unesca.
V glavnem jim je šlo predvsem
za to, da v luči družbenih spre-
memb na začetku osemdese-
tih, se pravi sprememb na eko-
nomskem, političnem in kul-
turnem nivoju, osvetlijo teme-
lje na katerih sloni kulturna
politika posamezne države ter
podajo smernice nadaljnega
kulturnega razvoja v državah
članicah Unesca. Na podlagi
rezultatov, ki so v pisni obliki
pribeleženi na 1300 straneh
zbornika Current State and
Trends in Cultural Politics
and Life in Unesco Member
States, se je skupinica zanese-'
njakov pri Inštitutu za razvoj-
in mednarodne odnose Repu-'
blike Hr\'aške odločila nada-
ljevati pred desetimi leti v Me-:
hiki začeto delo; ter v ta na-j
men ustanovila center oziroma{
bazo podatkov, kjer je moč:
najti odgovore še na najbolj'
zapletena vprašanja v zvezi
s kulturnimi politikami, nje-\
nim razvojem, financiranjem,'-
itd. Zagreb je skratka zahva-'-
ljujoč sedmerici raziskovalcev
postal svetovni raziskovalni in
podatkovni center kulturnih
politik. In tisti, ki se bo sprav-
ljal raziskovati to ali ono kul-
turno politiko, ta ali oni kul-
turni model, mimo zagrebške
podatkovne baze ne bo mogel.
Če npr. ministra Šukljeta za-,
nima, kolikšno subvencijo je
dobila ljubljanska Drama leta
1964 in mariborska istega leta,,
odstotki, ki so jih od te sub-
vencije porabili eni in drugi
resnično za predstave, bo ra-
zočaran, ker tega ne bo zvedel
ne od enega ne od drugega, pač
pa mu bodo odgovorili v Za-
grebu. Edino domače upanje
mu je kajpak Peter Božič, ki
poleg vsega morda ve tudi to.
Bolj kot številke, pa so v tej.
bazi zanimivi drugi podatki.
Ministrstvo za kulturo pri vla-
di Republike Slovenije - se je
namreč odločilo, da bo na pod- >
lagi podatkov zgradilo povseij
nove temelje, na katerih bo
počivala renovirana hrvaška
kulturna politika. Za nas pa je
bolj kot to zanimiva primerja-
va med recimo arabskimi}
azijskimi, la tinoameriškimi
ter evropskimi kulturnimi po-
litikami na eni ter politiko}
kakršno »fura« slovensko kul-
turno ministrstvo na drugi
strani.
(se nadaljuje)
Forum se že vrti
Plesni Forum Celje se s svo-
jimi uspešnimi plesalkami
uveljavlja in predstavlja tudi
izven naših meja, da bi lahko
kasneje s svojim programom
bogatil kulturno ponudbo
Celja.
Ansambel stopa letos v 17.
leto uspešnega dela in ima
v svojih vrstah odlične plesal-
ke, med katere sodita tudi Sa-
va Malenšek in Estela Žutič, ki
sta julija dodatno znanje nabi-
rali v Poletni plesni šoli
v Ljubljani, avgusta pa sta se
udeležili enega najbolj cenje-
nih seminarjev v Evropi - Tanz
wochen 92 na Dunaju, k]er sta
delali s svetovno znanimi pe-
dagogi kot so Carlos Orta, Je-
an Yves Ginoux, Raza Hamadi
in Melissa Matson.
Novo pridobljeno znanje
bosta plesalki javno predsta-
vili na plesnem tečaju, ki bo
v organizaciji Foruma od 7. do
11. septembra v dvorani Foru-
ma na Stanetovi 17 a. Tečaj je
namenjen vsem, ki imajo že
nekaj plesnega predznanja.
Kot pravi vodja Plesnega
Foruma Gordana Stefanovič-
Erjavec, pa velja posebej poh-
valiti Estelo Žutič, ki že sedmo
leto pleše v Forumu, in ki je
sicer dijakinja četrtega letnika
gimnazije. To poletje je na-
mreč ta plesalka uspešno
opravila sprejemne izpite na
Akademiji za sodobni ples
v Muenchenu, kjer bo nasled-
nje leto nadaljevala svoje ples-
no izobraževanje. To pa je vse-
kakor svojevrstno priznanje
tudi za Plesni Forum Celje, ki
si je za novo sezono zastavil še
zahtevnejše cilje. V svoji dvo-
ranici bodo namreč priprav-
ljali še druge prireditve:plesne
predstave, otroške matineje,
gledališke večere in večere
z znanimi gosti s področja
umetnosti. Ponavljali pa bodo
tudi svoje doslej najbolj uspele
projekte, med katere sodi tudi
predstava Veronika, ki je bila
nominirana za letošnji Festi-
val otroka v Šibeniku, pa se ga
zaradi znanih razmer niso
udeležili. Uspešnica ansambla
je tudi Krava v cirkusu, ki je
uvrščena v redni program
Glasbene mladine Slovenije.
Izvajali bodo še Freddvjeve
nočne more, Rockereto in še
kaj, kar si bo veljalo ogledati
na sceni kulturne ponudbe
Celja.
MP
Pozabljeni Trubar
Med tistimi kraji, ki se
lahko pohvalijo, da je v njih
deloval tudi slovenski refor-
mator Primož Trubar, je tudi
Celje. V petdesetih letih so
mu v našem mestu postavili
doprsni kip. To je bil dolg
mesta v spomin na velikana,
ki je dal Slovencem prvo ti-
skano knjigo.
Spomenik so mu postavili
v parku pri cerkvi sv. Maksi-
miljana. Mnogi Celjani pa
morda niti ne vedo, da stoji
spomenik v tem malem par-
ku pri avtobusni postaji. To-
da, zanimivo, tujci večkrat
zavijejo od hotela Celčeia
proti postaji, prav mimo tega
obeležja. Toda le redkokdo
komu spe razbrati, komu je
spomenik namenjen. Napis
na podstavku je namreč tako
uničen, da ne moreš razbrati,
kdo je mož na podstavku.
Tak odnos do pomnika
očetu prve slovenske knjige
pa veliko pove. Potrebno bi
bilo le malo denarja za po-
pravilo napisa na kamnitem
podstavku. Le skromen del-
ček tistega od številnih sej
komisije za preimenovanje
ulic! Tudi to je zgodovina in
odnos Celja do nekega ob-
dobja. Trubar bi si zaslužil,
da bi občina to sramoto ta-
koj odpravila.
MB
Humanitar za glasbo
Pred kratkim je Cvetka Jagodic iz
Šentjurja ustanovila podjetje Humani-
tar, da bi svojim vzgojiteljskim sposob-
nostim pridala še organizacijske, in sicer
tudi na področju izven lokalnih meja.
Pravi, da jo je že nekdaj privlačilo tako
delo in priložnost zanj se je pokazala šele
v zadnjem času.
Naključje pa je hotelo, da je njeno delo
kmalu našlo potrditev, ko se je vključile
v soorganizacijo poletne šole za violino
Alpe Jadran v Gemoni v Italiji, ki traja
od 22. avgusta do 9. septembra. Glavni
pobudnik te šole je Igor Koreti iz Trsta.
Med osemdesetimi učenci iz dežel Alpe
Jadran je tudi osem slovenskih otrok, ki
muzicirajo in si nabirajo znanje prav po
zaslugi Cvetke Jagodič, oziroma njenega
podjetja Humanitar, ki se ukvarja z vse-
mi oblikamio družinske vzgoje. Pouk
v tej šoli poteka na visoki kakovostni
ravni, pravi Cvetka Jagodič, otroke pa
poučujejo znani pedagogi, pomoč vzgoji-
teljem pri vzgoji pa so kar nekateri star-
ši. Eno otroško skladbo je za šolo violine
prispeval tudi profesor Nenad Firšt iz
Celja.
Ker za to šolo mnogi starši doslej sko-
raj niso vedeli, je upati, da se bodo starši
s svojimi predšolskimi in šolskimi ter za
glasbo nadarjenimi otroki poslej bolj od-
zivali vabilu. Šola za violino bo namreč
tudi v zimskem času, po besedah Cvetke
Jagodič pa naj bi bila v Kranjski gori.
Podjetje Himianitar si bo prizadevalo, da
bi z vzgojo in glasbeno terapijo pridobilo
za šolo kar največ talentov.	]y[p
Enciklopedija slovenskega Jezika
Vsak živi jezik je izpostavljen neneh-
nim spremembam in dopolnitvam. Slo-
venski jezik, sicer del velike slovanske
skupine, je soočen z vplivi drugih dveh
velikih e\Topskih grupacij, to je german-
ske in romanske v neposrednem sosed-
stvu. Intenziven je bil tudi vnos posa-
meznih hr\aških in srbskih besed, s ka-
terimi imamo sicer tudi mnogo povsem
identičnih izrazov, kar je posledica
skupnega izvora. Ti \-plivi so posebej
razvidni v narečni in pogovorni govorici,
neredko pa se pojavljajo v samem knji-
ževnem jeziku.
Zaradi te dinamike, kateri je izpostav-
ljen jezik, se pojavlja potreba, da se do
tega področja pristopi z znanstvenimi
metodami, ki naj jasno vzpostavijo pra-
vila in njihovo uporabnost. Jože Topori-
šič, avtor Enciklopedije slovenskega je-
zika, ki je nedolgo tega izšla pri Cankar-
jevi založbi, je nedvomno avtoriteta, ki
se že dalj časa ukvarja s preučevanjem
slovenskega jezika in njegovo sistemati-
zacijo. Enciklopedija slovenskega jezika
v širšem smislu sestavlja celoto z njegovo
Slovensko slovnico ter Slovarjem sloven-
skega knjižnega jezika. Seveda so med
temi deli vsebinske razlike in vsako ima
svoj namen. Enciklopedija slovenskega
jezika se od ostalih razlikuje po tem, da
mnogo bolj obširno razlaga sodobno slo-
venistično jezikoslovje. Precizneje so de-
finirani izrazi iz pravopisa, glasoslovja,
stilistike, skladnje, besedoslovja. V svo-
jih najsplošnejših značilnostih so prika-
zana vsa slovenska narečja in govori z vi-
dika njihove geografske določljivosti.
Zajet je tudi pjikaz pomembnih slovnič-
nih in slovarskih del, ki so nastala v slo-
venskem jeziku in to vse od 16. stoletja
dalje. Gesla so razporejena po abeced-
nem vrstnem redu, kar omogoča sistema-
tični uvid in poenostavlja praktično upo-
raba enciklopedije v kateri je raztolma-
čeno skupno približno 5 tisoč terminov.
Za jasnejšo ponazoritev nekaterih posa-
meznih zapletenih zgradb je avtor izde-
lal dodatne preglednice, ki so še posebej
manj poučenemu lahko v veliko pomoč.
Z izdajo Enciklopedije slovenskega je-
zika je tako zapolnjen prostor, ki je po-
treboval delo oziroma priročnik te vrste.
Namenjen je vsem, ki se srečujejo z te-
meljnimi vprašanji jezika in njegove
uporabe: šolarjem, študentom, profesor-
jem, lektorjem, novinarjem in mnogim,
ki se za to področje zanimajo. Primerna
je tudi za tuje jezikoslovce, katerim po-
sreduje temeljna znanja, vsebuje pa tudi
mednarodno jezikoslovno izrazje in
ustrezno obliko slovenskih vzporednic.
BORIS GORUPiC
V Andražu mednarodna
udeležba
V nedeljo bodo v Andražu pri Polzeli ponovno zapele
družine slovenske pesmi. To bo že deveto srečanje, ki
bo letos z mednarodno udeležbo, saj bodo prišle slo-
venske družine tudi iz Italije in Avstrije ter Madžar-
ske. Organizatorju KS Andraž se je prijavilo 21 družin
iz različnih krajev Slovenije. Prireditev se bo začela ob
14. uri.
TV
Št. 34 - 25. avgust 1992
9
Živeti s tišino
gluhota zavira predvsem Intelektualne sposobnosti slušno prizadetih
Društvo slušno prizadetih Celja
združuje člane iz šestih občin celj-
skega območja. V njem je 745 regi-
striranih članov, ustanovljeno pa je
bilo 28. oktobra 1948. V vseh teh
štiriinštiridesetih letih so se v dru-
štvu ukvarjali s prostorskimi pro-
blemi, saj niso mogli opravljati na-
log in dejavnosti, ki jih ne izvaja
nobena inštitucija v naši družbi, za
slušno prizadete pa so življenskega
pomena.
S sekretarjem Društva slušno pri-
zadetih Celja,Ademom Jahjefendi-
Čem, smo se pogovarjali o delovanju
društva in življenju ljudi, ki jih vse
življenje spremlja tišina.
Kako se Društvo slušno prizade-
tih Celja razvija in s kakšnimi teža-
vami se srečujete pri delu v dru-
štvu?
Leta 1981 je društvo prvič dobilo
profesionalno zaposlenega tajnika
in prostore za delo, vendar ti pro-
stori niso zadostovali za razvoj de-
javnosti, zato smo si morali priza-
devati, da ta problem rešimo za dalj
časa. Začeli smo z .obnovo stare
zgradbe v Lesničarjevi ulici 5, ki
nam jo je podarila republiška Zveza
slušno prizadetih leta 1986. Od ta-
krat pa do danes hodimo po trnovi
poti, da bi to zgradbo obnovili in jo
prilagodili potrebam društva.
Devetdesetega leta smo končno
prišli do vse potrebne dokumenta-
cije in z minimalnimi sredstvi smo
pričeli z obnovo. Tudi poplava nam
ni prizanesla, dela na prenovi pa so
se takrat podražila. Investicijskih
sredstev nismo imeli zagotovljenih,
zato smo delali po fazah - kolikor
denarja, toliko dela.
Sedaj pa boste prostorski pro-
blem vašega društva vendarle rešili.
Ta problem bomo resnično kmalu
rešili - zahvaljujoč prizadevnosti
članov, ki so v to stavbo vložili na
tisoče delovnih ur, predvsem pa ve-
liko ljubezni. Zavedajo se namreč,
da bo to njihovo, da bodo ti prostori
vedno služili slušno prizadetim. Tu-
di prihodnjim rodovom, ki jih - če
pogledamo, kaj vse vpliva na izgubo
sluha - še ne bo zmanjkalo.
Raziskave so pokazale, da je
v normalni populaciji 10 odstotkov
naglušnih ljudi, kar je zelo veliko.
Res je. Vendar pa marsikdo iz
osebnih razlogov v društvo ne pri-
haja. Tu gre predvsem za mlade, ki
mislijo, da je sramotno, če slabo sli-
šijo. Pa tudi sicer mislim, da so sluš-
no prizadeti v Sloveniji zapostav-
ljeni. Samo poglejte si olimpijado
v Barceloni. Ko športna tekmovanja
prirejajo slušno prizadeti, pa se za
to nihče ne zmeni. Pa ne verjamem,
da predstavljajo vrhunski športniki
10 odstotkov svetovne populacije.
Zanimiva je tudi komunikacija
med gluhimi. Res je, da je zunanji
svet ne razume, med sabo pa se ra-
zumejo vsi gluhi sveta.
Kinetični govor ali govorica rok
oziroma celega telesa, pantomima,
kretnja... To je za gluhe življenske-
ga pomena. To je njihov jezik, brez
katerega bi bili v življenju popolno-
ma izolirani. Intelektualno se sploh
ne bi razvijali, saj brez sprejemanja
informacij in brez razumevanja ti-
stega, kar sprejema, človek ne more
intelektualno rasti. In prav ta inte-
lektualni zaostanek, povezan s ko-
munikacijo, uvršča gluhe na drugo
mesto po težavnosti invalidnosti.
Kako pa je z abstraktnimi pojmi?
Jih gluhi lahko razumejo?
Gluhi abstaktnih pojmov ne mo-
rejo razumeti, saj abstrakcije ne
morete prikazati niti v sliki, niti
v kretnji. Abstakcija za gluhe ne
obstaja. Gluhi so konkretni, saj vse
kretnje izhajajo iz narave, ta narav-
ni govor pa je govor gluhih. Zato se
lahko gluhi sveta med seboj spora-
zumevajo.
Kako pa je z izobraževanjem glu-
hih v Sloveniji?
Z izobraževanjem gluhih nasploh
ne moremo biti zadovoljni, saj ima-
mo nepismene ali polpismene ljudi.
To pa zato, ker ima v običajnih šo-
lah še vedno prednost oralna meto-
da, le-ta pa pri gluhih ne doseže
nobenega učinka. Gluhi ostajajo
polpismeni ali nepismeni. Na tem
področju se v zadnjem času dela
velik korak naprej, tako da tudi
v šolo počasi prihaja kretalni govor,
naravni govor gluhih.
V	Celju pa se lahko pohvalimo
tudi s tem, da je odprt oddelek
predšolske vzgoje. Zahvaljujoč pra-
vilnemu dojemanju tega problema
s strani otroškega varstva je v vrtcu
v Kajuhovi ulici oddelek slušno pri-
zadetih otrok. Tako lahko otroci
ostanejo doma pri materi in niso že
v najnežnejših letih otroštva odtr-
gani od staršev in poslani v zavod.
Kakšen pomen imajo pri izobra-
ževanju slušno prizadetih vizualni
aparati in računalniki?
Za gluhe brez vizualnih sredstev,
brez konkretnih slik, ni intelektual-
nega napredka. Če gledamo razvoj
tehnologije: danes so vse možnosti,
da se to področje razvije in upam,
da bo tudi zaživelo. Ko smo nabirali
izkušnje v drugih, razvitih državah
sveta, smo ugotovili, da je na primer
tudi gluh človek doktor znanosti,
kar dokazuje, da slušno prizadeti
po psihičnih sposobnostih ne osta-
jajo za drugimi. Zato ravno na ome-
njenem področju vidimo perspekti-
vo intelektualnega napredka
gluhih.
Kako je za slušno prizadete po-
skrbljeno v Sloveniji in kako je
s tem v razvitih deželah v tujini?
Katere so bistvene razlike?
V	zadnjem času je bilo za gluhe
v Sloveniji narejeno veliko, kar se
tiče vizualnih aparatov, računalni-
kov ... Največja težava ostajajo tol-
mači, ki jih gluhi potrebujejo pri
vseh komunikativnih stikih, pa naj
bo to na zdravniških pregledih ali
pa na sodnih razpravah. V Celju
imamo le tri tolmače, morali pa bi
jih imeti najmanj deset. Ker jih je
tako malo, niso vednmo dosegljivi.
V nujnih primerih pa se lahko posa-
mezniki obrnejo na društvo. V pri-
hodnosti bomo morali usposobiti
več tolmačev, saj so gluhi, če se
znajdejo v komunikacijski situaciji,
ki je ne raziimejo, v popolnoma bre-
zizhodnem položaju.
NINA M. SEDLAR
Stari bodo sto
let
Brez gasilskega društva si je
življenje na Planini pri Sevnici
težko predstavljati. Aktivni so
pri prevažanju pitne vode,
skrbijo za razvedrilo Planin-
cev in okoličanov, hodijo na
tekmovanja in dosegajo lepe
uspehe, med ljudmi širijo ga-
silsko kulturo, da bi bilo čim-
manj požarov. Trenutno Ga-
silsko društvo Planina vodi
kot predsednik Rihard Sto-
pinšek:
»Imamo 130 članov, smo pa
edino društvo v občini Šent-
jur, ki je sodelovalo s kar štiri-
mi desetinami na prvem dr-
žavnem prvenstvu na Ptuju in
v Velenju. Članska ekipa je go-
stovala tudi na mednarodnem
tekmovanju v Avstriji, kjer je
v svoji kategoriji osvojila bro-
nasto značko. Smo kar dobro
opremljeni, imamo tudi cister-
no za prevoz vode, ki jo upo-
rabljamo tudi v krajevnih
skupnostih in zaselkih Dobje
in Kalobje. Razmišljamo tudi
že o prihodnjem letu, ko bomo
junija proslavili 100 letnico
našega društva. Ustanovil ga
je veleposestnik Šešerko, po
kratki prekinitvi po vojni pa
mu je vdahnil novo življenje
Miha Romih..«
T. VRABL
Nekateri sodni procesi pred vojaškimi sodišči in likvidacije na Celjskem v letih 1941 do 1945
Začetek
I.
Tako kot drugje v Sloveniji,
so tudi na Celjskem med vojno
1941-1945 delovala partizan-
ska vojaška sodišča, ki so v do-
ločenih kazenskih zadevah so-
dila ne le vojaškim, ampak tu-
di civilnim osebam.
Vojaška sodišča so sodila o:
a) vojnih zločinih, b) dejanjih
narodnih sovražnikov in c)
kaznivih dejanjih vojaških
oseb in vojnih ujetnikov. Ci-
vilnim osebam so vojaška so-
dišča v teh kazenskih zadevah
sodila tudi še nekaj časa po
vojni, in sicer do jeseni 1945,
ko so začela delovati civilna
sodišča. Do septembra 1944 se
je partizansko vojaško sodstvo
v Sloveniji razvijalo povsem
samostojno, kar pomeni, da so
do takrat v Sloveniji organiza-
cijo in delovanje partizanskih
Vojaških sodišč določali pred-
pisi, ki so jih sprejeli pristojni
organi vodstva NOB v Slove-.
niji.
Med predpisi, ki so urejali
Partizansko vojaško sodstvo
v Sloveniji, je pomemben
predvsem Pravilnik za organi-
zacijo in poslovanje brigadnih
odrednih vojaških sodišč
(Pravilnik BOVS), ki ga je od-
delek za sodstvo pri Glavnem
štabu NOV in POS sprejel
16.10.1943. S 1.9.1944 pa je
|udi v Sloveniji začela veljati
Uredba o vojaških sodiščih, ki
Jo je Vrhovni štab NOV in POJ
sprejel 24.5.1944.
. Po 16. členu Uredbe o voja-
ških sodiščih (dalje UVS) so
Partizanska vojaška sodišča
obsojencem izrekala naslednje
kazni: 1. strogi ukor, 2. imo-
vinsko kazen (denarno, v na-
ravi, v delu), 3. izgon iz prebi-
vališča, 4. odvzem čina odn.
poklica (zvanja), 5. odstrani-
tev s položaja, 6. prisilno delo
od treh mesecev do dveh let. 7.
težko prisilno delo od treh me-
secev do dveh let in tudi več in
8. smrtno kazen.
Kadar je vojaško sodišče ob-
sojencu izreklo smrtno kazen,
je po določilih 29. člena UVS
moralo sodbo z vsemi spisi in
s kratkim poročilom takoj po-
slati pristojnemu senatu višje-
ga vojaškega sodišča, ki je lah-
ko sodbo nižjega vojaškega so-
dišča potrdilo, sjjtemenilo ali
pa razveljavilo, ^e ko je sod-
bo potrdilo višje vojaško so-
dišče, se je smrtna kazen smela
izvršiti.
Razen teh kazni pa so po
določilih 16. člena UVS voja-
ška sodišča lahko izrekla tudi
izgubo vojaške in državljanske
časti za določen čas ali za ved-
no ter zaplembo imovine. Iz-
gubo vojaške in državljanske
časti ter zaplembo premoženja
so morala vojaška sodišča ob-
vezno izreči kot stranske kazni
v vseh tistih primerih, ko so
izrekla smrtno kazen.
Po vojni pa so vojaška sodiš-
ča pri izrekanju kazni razen
UVS morala upoštevati tudi
Zakon o vrstah kazni, ki je bil
sprejet 5. 7.1945.
Širše celjsko območje je od
decembra 1942 dalje spadalo
k območju IV. operativne cone
NOV in POS. Do dokončne
vzpostavitve organizacije par-
tizanskih sodišč na območju
IV. operativne cone je prišlo
šele leta 1944. Maja tega leta je
namreč Glavni štab NOV in
POS na področje IV. operativ-
ne cone poslal dr. Jožeta Žab-
karja z nalogo, da formira vo-
jaška sodišča in opravi vse po-
sle v zvezi z organizacijo in
poslovanjem sodišč. Dr.
Žabkar je bil imenovan za
sodnega referenta pri štabu
IV. operativne cone in je to
funkcijo opravljal do
13.10.1944, ko je bil imenovan
za predsednika vojaškega so-
dišča vojne oblasti IV. opera-
tivne cone. Dr. Žabkar je sta-
nje v sodstvu na območju IV.
operativne cone, na katerega
je naletel ob svojem prihodu
na to območje, opisal takole:
»Ob mojem prihodu na ob-
močje IV. operativne cone so
obstajala tam le pri nekaterih
operativnih enotah vojaška
sodišča, pa tudi od teh niso vsa
imela polnega sestava, ker so
mnogi člani sodišč v hudih
borbah z nemško vojsko pozi-
mi in spomladi 1944 padli. Za-
to je bilo treba znova formirati
vojaška sodišča pri vseh štabih
operativnih enot (komand voj-
nih področij takrat še ni bilo).
V kratkem času sem obiskal
skoraj vse štabe brigad in
odredov ter se z njimi dogovo-
ril glede predlogov za imeno-
vanje članov sodišč in javnih
tožilcev. V operativnih enotah
je bilo tedaj le nekaj pravni-
kov, zato so bili predlagani in
kasneje imenovani za člane so-
dišč in za javne tožilce skoraj
izključno nepravniki. Zaradi
takega sestava sodišč je bila
vloga sodnega referenta pri
štabu IV. operativne cone še
pomembnejša. Do sredine po-
letja 1944 so bila formirana
vojaška sodišča pri štabu XIV.
udarne divizije, pri štabih
vseh petih brigad in petih
odredov. Kljub izvedeni sodni
organizaciji sodišča niso mo-
gla svojih nalog v celoti oprav-
ljati zaradi stalnega in močne-
ga pritiska okupatorjeve voj-
ske na vojaške enote NOV in
POS.«
Do povsem nove organizaci-
je partizanskih vojaških sodišč
na območju IV. operativne co-
ne je prišlo septembra 1944, ko
je v veljavo stopila Uredba
o vojaških sodiščih, ki jo je,
kot smo že navedli. Vrhovni
štab NOV in POJ sprejel že
24. 5.1944. Pri štabu IV. ope-
rativne cone je bilo takrat
ustanovljeno Vojaško sodišče
vojne oblasti IV. operativne
cone NOV in POS. Za predsed-
nika tega sodišča je bil imeno-
van dr. Jože Žabkar, za pod-
predsednika kapetan Jože
Lužnar, za člana Drago Benči-
či in en partizan, za preisko-
valca pa Franc Župančič. Po-
sle sefeetarja je opravljal Šte-
fan Simončič. Pri komandah
vojnih področij so bili trije se-
nati, in sicer: senat pri koman-
di zgomjesavinjskega vojnega
področja, senat pri komandi
kozjanskega vojnega področja
in senat pri komandi kamni-
ško-zasavskega vojnega po-
dročja. Nadalje so bili sodni
senati ustanovljeni še pri na-
slednjih enotah: pri štabu
XIV. udarne divizije NOV in
POS, pn štabih vseh treh bri-
gad XIV. udarne divizije (XIII.
SNOUB Mirka Bračiča, I.
SNOUB Toneta Tomšiča in II.
SNOUB Ljube Šercerja) ter
pri štabih VI. SNOUB Slavka
Šlandra in XI. SNOUB Miloša
Zidanška. Senati so bili usta-
novljeni tudi pri štabih odre-
dov : štabu Kamniško-zasav-
skega odreda, štabu Zahodno-
in Vzhodnokoroškega odreda,
štabu Kozjanskega odreda in
pri štabu Pohorskega odreda
oziroma kasneje Pohorske bri-
gade.
Med navedenimi sodišči je
največ primerov obravnaval
senat pri komandi zgomjesa-
vinjskega vojnega področja. Iz
poročila tega senata z dne
1.12.1944 za mesec november
zvemo, da je v tem mesecu »se-
nat prejel 72 ovadb, rešenih je
bilo 44 zadev, nerešenih pa je
ostalo ob koncu meseca 28 za-
dev. Od rešenih zadev je bilo
22 prekinitev, obsodilne sodbe
je izrekel senat v 23 primerih
in eno disciplinsko kazen. Po
14. členu uredbe (kazniva de-
janja narodnih sovražnikov) je
bilo obsojenih 14 oseb, po 15.
členu uredbe (kazniva dejanja
vojaških oseb) pa 15 oseb, od
teh je bilo 5 obsojenih na smrt-
no kazen.«
O samih sodnih procesih, ki
so bili med vojno pred navede-
nimi partizanskimi vojaškimi
sodišči, vemo zelo malo, ker
gradivo teh sodišč, če se je se-
veda sploh ohranilo, razisko-
valcu še ni dostopno. Nekaj
podatkov imamo samo o sod-
nih procesih, ki so bili pred
nekaterimi od navedenih so-
dišč jeseni 1944.
nadaljevanje prihodnjič
Št. 34 - 25. avgust 1992
110
Edo Križnik
Mare Pečnik
Stanislav Gerčak
Miljena Heget
Za ljubi kruhek
v Savinjski dolini že dva
tedna obirajo hmelj, saj so le-
tos zaradi suše pričeli teden
dni prej kot ponavadi. Letos
kmetom hmeljarjem in druž-
benemu podjetju Hmezad
-	kmetijstvo Žalec pomaga
okoli tisoč obiralcev. Tristo jih
je iz zavoda za zaposlovanje,
ostali pa so - kot prejšnja leta
-	prišli iz Hrvaške.
Delo v dbiralnicah traja šti-
riindvajset ur na dan, ena iz-
mena pa dvanajst ur. Kako po-
teka delo in kako so obiralci
zadovoljni z zaslužkom, smo
spraševali v obiralnici hmelja
v Arji vasi.
Stanislav Gerčak, kmetijski
tehnik, vodja obiralnice: »Le-
tos imamo veliko manj delav-
cev kot prejšnja leta, saj smo
uvedli tudi nekaj novosti, do-
bili nekaj novih strojev, ki
nam delo olajšujejo. Trgalci
natrgajo prikolice s hmeljem,
pripeljejo ga do hale, kjer so
delavci, ki hmelj obešajo na
kljuke, potem pa ga odpeljejo
naprej, v Hmezad export.
Letos nas je zelo prizadela
suša, veliko suhega hmelja
imamo in ta nam zelo kvari
kvaliteto. Sicer pa smo letos
začeli hmelj obirati teden dni
prej kot druga leta. Namaka-
mo ga še sedaj, težava pa je, da
se v sušnem vremenu pojavlja
hmeljna pršica, proti čemer ne
moremo storiti ničesar več.«
Mare Pečnik iz Petrovč:
«Tukaj sem na počitniškem
delu. Najprej je prišel delat
oče, potem pa je še mene po-
tegnil za sabo. Kot dijak po-
trebujem malo denarja, pa tu-
di doma nimam kaj početi. Le-
tos delam v obiralnici pr\'ič.
Delo niti ni preveč naporno.«
Mario Zrinski iz Križevcev:
»Moj dedek je hodil delat sem
že pred petnajstimi leti, mama
in oče pa sedaj delata v Bra-
slovčah. Sedaj sem končal
srednjo šolo in čakam, da me
vpokliče j o v gardo. Ker imam
do takrat še čas, sem se odlo-
čil, da bom medtem nekaj de-
lal, zato sem prišel sem. To de-
lo se mi je od začetka res zdelo
težko, ampak počasi sem se
privadil.«
Edo Križnik iz Liboj: »Pri-
javljen sem na borzi, vendar
pa od tam dobivam premalo
podpore. Tudi tukaj ne zaslu-
žim dovolj, mislim da bi lahko,
glede na to, koliko se dela, do-
bili več. Prej sem delal v Kera-
mični industriji Liboje, sedaj
pa je šla v stečaj, zato sem že
od marca doma.« Stjepan Fun-
dač: »Doma sem iz Podkrižen-
cev na Hrvaškem, sem pa ho-
dim na sezonsko delo že več
let. Z delom in plačilom sem
v teh časih zadovoljen. Suša je
napravila svoje, vseh štirinajst
dni pa je peklensko vroče.«
Stejpan Rožman: »Nisem
tako mlad, zato me ta vročina
in delo po dvanajst ur skupaj,
malo daje. Tudi to bomo pre-
stali in nekaj bomo zaslužili.
Lahko bi bilo boljše,-vendar,
kot vidite, tudi letos hmeljarji
ne bodo pridelali kot so želeli.
Doma imamo manjšo kmetijo
in ta denar bo prav prišel.«
Miljena Heget: »Letos sem
tu že četrtič, doma pa sem iz
okolice Varaždina. Delam tu
na obiralnem stroju v Arji va-
si, kjer v 24 urah oberemo 8 ha
hmelja. S hrano in s plačilom
sem delno zadovoljna.«
N.-M. SEDLAR
T.TAVČAR
Spomini na ovčarska opravila
Tradicionalni praznik na Šmihelu nad Mozirjem
Minulo soboto je Aktiv mla-
dih zadružnikov priredil tra-
dicionalni ovčarski praznik na
Šmihelu nad Mozirjem. Do
tam vodi med gozdo\'i lepa as-
faltirana cesta, proti \Thu pa
se svet odpre in prikaže se pri-
jetno domača hribovska vasica
v še neokrnjeni lepoti.
Kot nam je povedal krajan
Šmihela Anton Acman, je ne-
koč imel tu vsak kmet precejš-
njo čredo ovac za pridobivanje
volne. Ovce so se pasle doma,
junija pa so čredo odpeljali na
planinske pašnike. Pastirji, ki
so bili s čredami, so živeli zelo
skromno, z naravo, jeseni pa
so se vračali s pojačanim
tropom.
S praznikom želijo novim
rodovom pokazati, kako so
včasih pridobivali domačo
volno. Ovce je treba najprej
oprati, kar so včasih postorili
v potoku. Ko so se posušile, so
jih ostrigli. Dan striženja ovac
je bil včasih praznik za vso
družino. To delo so morali
opravljati le dobro izurjeni
strižci, da niso ob volni posneli
ovci še kože.
Nato so prikazali potek pre-
delave. Pozimi, ko na kmetijah
ni bilo preveč dela, je gospo-
dar prinesel s podstrešja vreče
z volno in cela družina jo je
nato »cufala«. Strnjene kosmi-
če je bilo treba spraviti na-
razen.
Naslednja faza dela je bilo
krtačenje. Pri tem so izpadle
vse smeti, volna pa se je razpo-
redila v nežne plasti. Temu je
sledilo le še predenje. Iz lepih
naravnih niti so pletilje spletle
tople rokavice ali kaj podob-
nega. Kot je dejal .gospod Ac-
man, je danes vsa ta dela prev-
zela industrija, na ovčarski
praznik pa jih le še simbolično
prikažejo.
Za zaključek ovčarskega
praznika so se v petih discipli-
nah na šaljivem tekmovanju
pomerile ekipe mladih iz
Zgornje Savinjske doline. Zelo
so bile izenačene, zmagali pa
so vendarle domačini iz Šmi-
hela. Na vprašanje, kako je bi-
lo, je članica zmagovalne eki-
pe Veronika Šumečnik odgo-
vorila: »Naporno. Vlečenje vr-
vi je bilo najtežje. Na račun
zmage pa ga bomo spili še
kakšen kozarček. « Marjan
Goričnik, ki je bil prav tako
v zmagovalni ekipi, pa je de-
jal: »Bilo bi v redu, če ne bi
bilo dežja.«
Vsa prireditev se je seveda
zavlekla dolgo v noč. Bilo je
lepo. Ovčarski praznik naj le
še naprej ostane tradicionalen.
KARMEN BREGAR
Foto: TONE TAVČAE
Roza Golični je pokazala, kako se volna krtači.
Turistična prireditev na Planini
Ivan Knez
Planina pri Se\'nici je po svoje čuden
kraj. Je lep in poln naravnih zanimivosti
ter svežega zraka in prijaznih ljudi, nima
pa niti enega dobrega gostinskega lokala
in prenočišč. Če k temu dodamo še slabe
ceste, zlasti tisto makadamsko proti Sev-
nici, potem \idimo, da je resnično težko
privabiti turista ali gosta. S temi in dru-
gimi problemi se ukvarja tudi Turistično
društvo, ki ga vodi Ivan Knez:
»Po naših močeh skrbimo za izgled
kraja, ki je lep. Stalne težave imamo
z graščino, ki razpada, denarja za obno-
vo pa ni. Graščina je last občine Šentjur.
Nimamo sreče z najemniki, ki imajo ob-
časno lokal v graščini. Nihče noče nič
vlagati, ampak želi v najkrajšem času
čimveč zaslužiti. To pa ne gre. Zdaj je
gostišče zaprto. Kmalu bomo dobili nov
lokal, ki bo, tako upamo, v ponos kraju
in zadovoljstvo tistih, ki nas bodo kljub
težavam le obiskali.«
Trenutno se pri Turističnem društ\'u
na Planini pripravljajo na 14. turistično
prireditev, ki bo 6. septembra.
»To bo tradicionalna turistična prire-
ditev, ki se bo začela ob 16. uri na prosto-
ru pri gasilskem domu. Prikazali bomo
stare ljudske običaje, etnogfrafske zani-
mivosti, zraven bo folklora z Dob j a in
konjeniki, vaške skupnosti se bodo po-
merile v šaljivih igrah. Igral bo ansambel
7. raj iz Zreč. Vabljeni so vsi, ki želijo
preživeti lep dan na Planini.«
Prejšnji dan se bodo na Planini srečali
borci.
»To bo jubilejno srečanje borcev in ak-
tivistov Kozjanskega iz šestih občin, ki
so se zbrali pred petdesetimi leti. Poka-
zali jim bomo tudi obnovljeno muzejsko
zbirko Planina nekoč in danes, ki bo
stalno razstavljena v prostorih krajevne
skupnosti. Zbirko pripravlja in ureja dr-
. Janez Šmit.«	T.VRABL
Na Planini bi lahko razvijali tudi lo\'ni
turizem, saj imajo močno LD Bohor, ki
gospodari z gozdovi na povTŠini 3500
hektarov. Zanimiva je kolonija gamsov,
ki se nahaja na področju od LD Kozje
preko LD Bohor do LD Jurklošter, tako
da so gamsi povezani od Sotle do Zida-
nega mosta. Ob gamsih sta zanimiva še
srnjad in jelenjad ter divji prašič. Letno
lahko odstrelijo po dva gamsa ter 20 pra-
šičev in 110 do 120 smjadi. Zanimivi sta
tudi dve tisi: pri Šentviških pečinah in
na Bohorju rezervat »tisovec«. Oba pri-
merka sta zaščitena.
Zbiranje
odpadnih baterij
Od junija dalje	večih
trgovskih podjetjih v Celju vi
okolici nameščeni posebni za-
bojniki za zbiranje odpadnih
baterij. Akcijo organizira Mi-
nistrstvo za varstvo okolja in
urejanje prostora, ki je za od-
stranitev starih baterij določi-
lo ptujski Eko-les. V trimeseč-
ni poskusni zbiralni akciji so-
deluje pet slovenskih mest:
Ljubljana, Maribor, Ptuj, Vrh-
nika in Celje. Za zbiranje in
odvoz okolju nevarnih baterij
v Celju skrbi javno podjetje
Komunala in njena poslovna
enota Javne naprave.
Po besedah tehničnega vo-
dje Javnih naprav Jožeta
Krajnca so v dveh mesecih
zbrali približno dva tisoč ba-
terij, menijo pa, da bi lahko
akcijo razširili še s sodelova-
njem šol.Baterije sodijo med
posebne odpadke, ker vsebuje
jo okolju nevarne snovi, zlasti
težke kovine, in jih je zato tre-
ba odvažati na posebna odla-
gališča. V celjski regiji so zbi-
ralniki odpadnih baterij v Po-
trošniku, Centru, Teku, Elek-
trotehni, Kovinotehni, Fotoli-
ku ter v šentjurski Lipi in žal-
skem Savinjskem magazinu.
KSENIJA TURNŠEJ
PLANINSKI
KOTIČEK
Dva izleta
v septembru
Planinsko društvo Zlatarn«
Celje pripravlja v mesecu sep-
tembru dva izleta. Prvi W
dvodnevni in sicer v soboto, 5
in nedeljo, 6. septembra. Po'
bo vodila na Grintovec, Kokr-
ško Kočno in Jezersko Kočno
Odhod posebnega avtobusa b(
v soboto, 5. septembra ob 5
uri s parkirišča na Glaziji.
V nedeljo, 13. septembra p^
organizirajo pohod na Krim ir
Iški Vintgar. Odhod tega avto-
busa bo ob 6. uri zjutraj pra^
tako s parkirišča na Glaziji.
MOJCA MAROl
S siiažo nad sušo
Letošnja katastrofalna suša povzroča kmetijcem veliko skrbi.
Nekateri živinorejci morajo že sedaj polagati v jasli krmo, ki so
jo pripravili za zimo. Da ne bo koruza še bolj propadla, jo
marsikje pospravljajo z njiv v silose. Silaža naj bi nadomestila
svežo krmo - zeleno pašo. Na sliki: Okomovi iz Polzele so koruzo
za silažo poželi že prejšnji teden.
T. TAVČAR
Nov bencinski servis
Bencinski servis v Šempetru je med najstarejšimi v Savinjski dolini, saj šteje že več kot tri
desetletja. Zmogljivosti so za današnje razmere premajhne, oprema potrebna posodobitve, zato
so se v Petrolu odločili za novogradnjo. V neposredni bližini so odkupili zemljišče šempetrskega
SIP-a, gradnja pa se je že pričela. V novem servisu bo samopostrežni način prodaje goriva, z večjo
izbiro drugega potrebnega blaga. Tudi naravi prijaznejši naj bi bil ter varnejši. Nov servis bodo
predvidoma odprli še pred jesenjo, na Celjskem pa bo najsodobnejši.
^	T. TAVČAR
Št. 34 - 25. avgust 1992
11
Kokoš namesto neveste
I/ Atomskih Toplicah obujajo ženitovanjske običaje
»Halo, halo, hišni gospodar,
l(aj delate?« so že ne veni koli-
kokrat vprašali svatje, pred
zaprtimi vrati Golejeve doma-
čije. Svatje, ki so zadnje dni
dvignili temperaturo Atom-
skih Toplic - na večdnevni tu-
ristični prireditvi »Ohcet po
naše«. Prvič, s strokovno po-
niočjo znanega etnologa dr-
Janeza Bogataja, po starih
obsoteljskih običajih.
Vrata navidezne Golejeve
domačije, kjer so skrivali ne-
vesto Marto Golej iz Virštanja,
so se naposled odprla. Ženinu
Jožetu Kladušku iz Kozjega,
znanemu harmonikarju Pepiju
josephrnu, je zaigralo srce.
Prehitro. Iz Golejeve domačije
;o, namesto Marte, poslali belo
kokoško, z rdečo mašnico.
Spet trkanje na Golejeva vrata
in spet presenečenje: poslali so
84-letno staro mamo, za njo pa
še malo deklico. Končno se je
v vsem poročnem sijaju poja-
vila prava, Marta.
Za popolno veselje je bilo
prehitro, saj je prijezdil sel
z zahtevo virštanjskih fantov,
ki so postavili šrango. Fantje,
ki jim je Pepi vzel »najlepšo
rožico iz skrbno čiivanega vr-
ta«, niso preveč ovinkarili ter
so od njega, nepovabljenega
svata, zahtevali kar petsto ti-
soč tolarjev. »Sicer jo je pri-
pravljenih veliko fantov pelja-
ti pred oltar, ti pa boš igral na
harmoniko. Saj vemo, da
znaš.« je bil neizprosen Franci
Cepin. Ko je Pepi, z enim za-
mahom, razpolovil colek in
s tem dokazal, da je sposoben
dekle pozimi tudi ogreti ter še
kaj, so se morali zahtevni fant-
je zadovoljiti z dvajset tisoč
tolarji. Ko je prežagal še šran-
go, se je mladim odprla pot
v srečno življenje. Blizu tisoč
obiskovalcev, ki so jih zmočile
prve dežne kaplje, je navduše-
no zaploskalo. Kočije z iskrimi
vranci - te so uspeli zbrati na
razdalji od Podčetrtka do Zi-
bike - so nato odpeljale svate
k poroki.
Med večernimi presenečenji
so bili svatovski kruhki, ki jih
še pripravlja Kunstova gospo-
dinja iz Kozjega. Figurice, sr-
ne in jeleni iz kvašenega testa,
so prave umetnine. Pokazali so
še kako se je »ahtalo« nevesto
ter njen pošek, prišle so tudi
»maškare«, ki prinašajo srečo.
Zatem so med zbrana dekleta
metali šopek, nevesti so sneli
poročni »krancl«...
Sicer pa je bilo v Atomskih
Toplicah živahno že ves teden,
od Pepijevega vasovanja na le-
stvi, »ogledov« glede premo-
ženjskih zadev, dekliščine in
fantovščine... Nekateri obi-
skovalci so prvič spoznali, da
so bile nekoč brez značilnega
popivanja. Vse po starih obso-
teljskih običajih iz Podčetrtka,
Virštanja, pa Pristave in Zibi-
ke. Nekateri so se ohranili.
Mitja Žitnik, animator
Zdravilišča Atomske Toplice,
je povedal, da se je zamisel za
večdnevno prireditev porodi-
la, ko so izvedeli, da se bosta
vzela njuna sodelavca Marta
in Pepi. Znani šaljivec, ob ka-
terem Marti zlepa ne bo dolg-
čas. Po letos zorani ledini bodo
prihodnje leto izbirali prijav-
ljene pare kar več sobot za-
pored.
BRANE JERANKO
V spomin
Le kdo ni poznal Avgu-
sta Podgorška, kmeta iz
Rečice ob Paki? Vedno je
bil nasmejan, vedno ena-
ko veder in mladosten.
Sedaj ga ni več! V začet-
ku letošnjega avgusta je
obhajal svoj 78. rojstni
dan, vendar na žalost,
v bolnišnici.
Sedem otrok sta imela
z ženo Faniko. Vsi so zra-
sli v poštene in dobre lju-
di. Spančev rod tako ne
bo izumrl. Petnajst vnu-
kov - deset fantov in Det
Avgust Podgoršek
l deklic žaluje za dobrim
. starim atom.
F;'- Avgust Podgoršek
^ - Špančev, je bil tudi do-
ber kmetovalec. Izšolal se
je na kmetijski šoli v Ma-
riboru in delal kot kme-
tijski strokovnjak v Veli-
ki Nedelji in v Rogatcu.
Bil je tudi načelnik od-
delka za trgovino in pre-
skrbo v takratnem okraju
Mozirje.
Vedno je bil prijazen in
dober kot kruh, ki ga je
bilo takrat malo in se je
razdeljeval na živilske
nakaznice. Bil je tudi do-
ber hmeljar in vinograd-
nik. Kot izkušen hmeljar
je bil leta 1968 izvoljen za
hmeljarskega starešino.
Na to smo bili ponosni
skupaj z njim vsi, ki smo
ga imeli radi. Za vsako-
gar, ki je bil v težavah je
našel dobro besedo in po-
magal vsakomur, kolikor
je mogel.
Tudi zato ga je tisti po-
letni dan na njegovo zad-
njo pot pospremila pre-
številna množica ljudi.
Bil je človek, ki ga bo
težko nadomestiti in spo-
min nanj bo ostal v mno-
gih srcih.
VERA A. BOŠNJAK
Deveti prilcaz
v Sedražu
Odbor za obujanje in ohra-
njanje starih ljudskih šeg in
opravil pri ZKO Laško bo sku-
paj z gostiteljema Strelsko
družino Sedraž in KS Sedraž
v nedeljo pripravil 9. prikaz
starih ljudskih šeg in opravil
občine Laško v Sedražu. V pri-
jetnem programu, kjer bo za
vsakogar nekaj, bo nastopilo
več kot 170 nastopajočih iz ra-
zličnih krajevnih društev.
Prireditev se bo začela ob
15. uri, v primeru slabega vre-
mena pa jo bo organizator iz-
vedel v nedeljo, 6. septembra.
TV
Cesta, teiefoni
v KS Andraž so imeli v so-
boto velik praznik. Svečano so
odprli novo, 1,5 km dolgo as-
faltirano cesto Lovče - Vrhe, ki
povezuje to krajevno skupnost
žalske občine z velenjsko ob-
čino.
Zbranim je najprej sprego-
voril predsednik sveta KS An-
draž Anton Mešič, nato pa še
predsednik režijskega odbora
za gradnjo ceste Marjan Pogo-
rele. Dejal je, da so se pri zbi-
ranju sredstev izkazali krajani
ter žalska in velenjska občina,
opravljenih pa je bilo tudi več
tisoč ur prostovoljnega dela.
Peter Zabukovnik je na primer
opravil kar^SO traktorskih ur.
Novo cesto je nato blagoslovil
domači župnik Niko Kranjc in
vsem zaželel srečno in seveda
kar najbolj varno vožnjo.
V kraju pa so proslavili še eno
delovno zmago. Vsa gospo-
dinjstva v zaselku Lovče so
dobila telefon, kar je redek
primer v Sloveniji.
Na sliki: S prerezom traku
je cesto predal namenu Rafko
Zabukovnik.
T. TAVČAR
Praznik v Grižaii
Krajani Griž so v soboto in
nedeljo praznovali krajevni
praznik. V soboto so pripravili
v domu upokojencev v Grižah
srečanje krajanov, starih se-
demdeset let in več, že dopold-
ne pa so odprli nov zbiralnik
za pitno vodo nad Hrastovo
gorico.
Tu je bila tudi svečana seja
sveta krajevne skupnosti.
O delu v minulem obdobju in
načrtih za naprej je spregovo-
ril predsednik sveta KS Griže
Jože Jančič in poudaril, da je
največja pridobitev nov rezer-
voar za pitno vodo ter dva ob-
novljena mostova preko poto-
ka Artišnica v Zabukovici.
Opravili pa so tudi dela na no-
vem pokopališču. Predstavnik
žalske Komunale, vodja vodo-
voda Igor Glušič, pa je pove-
dal, da so za zbiralnik porabili
3,6 milijona tolarjev iz sred-
stev razširjene reprodukcije
občine Žalec. S tem bo pro-
blem pitne vode v tem predelu
KS Griže rešen. Nov zbiralnik
je s prerezom traku predal na-
menu Martin Krašovec, krajši
kulturni program so pripravili
učenci OS Griže in godba iz
Zabukovice.
Na sliki: Med govorom Jože-
ta Jančiča pred novim zbiral-
nikom.	^^ TAVČAR
Ribnika v Presarju sta zopet poina
Kdor pozna ribnik ob domu ribičev v Presarju, s katerim upravlja Ribiška družina Šempeter
Ve, da je bila ta znana izletniška točka od poplave leta 1990, za ribiče in rekreativce nezanimiva.
Hibnika sta bila prazna, brez vode in rib. Po dvoletnih težavah z napeljevanjem vode iz Savinje
v Letuško strugo, ki je pred poplavo polnila oba Preserska ribnika, je sedaj športni ribnik
ponovno usposobljen za športni ribolov. Vanj so vložili 3000 kg krapov, amurjev, smučev, postrvi
ribjega drobiža. Ribolovno karto pa lahko ribiči in turisti kupijo kar v domu ribičev.
FRANC PONDELAK
Srečanje
spačkov in dian
v petek je bilo na bazenu
v Radečah srečanje spačkov in
dian. Srečanja se je udeležilo
okrog sedemnajst lastnikov
teh že kar malo pozabljenih,
a še vedno zelo priljubljenih
avtomobilov. Povorka je naj-
prej krenila po mestu, nato pa
se je zabavno srečanje, ki ga je
popestril Vlado Kreslin nada-
ljevalo pozno v noč.
MATEJA BREČKO
Lovci na Goijavi
Pri lovskem domu na Goija-
vi je bilo veliko lovsko tekmo-
vanje, ki se ga je udeležilo kar
36 ekip iz Slovenije. Za pokal
občine Žalec in KS Prebold je
zmagala ekipa Libelič pred
Žalcem in Globokim pri Breži-
cah, med posamezniki pa so
bili najboljši Gregor Horjak
Laško, Vojko Križnik Vransko
in Jernej Strajher Kamnik. Za
pokal občine Žalec so slavili
strelci Žalca pred Braslovčami
in Vranskim, med posamezni-
ki pa so bili najbolj.ši Vojko
Križnik Vransko, Dušan
Urankar Braslovče in Milko
Ocepek Tabor.	TV
Podjetje Rečičan
tudi v Trnovijaii
Od 10. avgusta dalje posluje
v Trnovljah 24 Ib pri Dinosu
podjetje Rečičan. Pri njih je
mogoče kupili osnovni grad-
beni material, elektro, vodo-
vodno in toplovodno inštalaci-
jo ter blago široke potrošnje.
Trgovina (prodajno skladišče)
je odprta vsak delovni dan
med 7. in 19. uro, ob sobotah
pa od 7. do 12.ure. Po telefonu
pa jih je mogoče dobiti na tele-
fonski številki 411 700 in 411
701, slednja številka pa je tudi
številka njihovega faxa. V me-
secu septembru bodo imeli tu-
di akcijsko prodajo armatur-
nih mrež, betonskega železa,
cementa, opečnih izdelkov
- modularni blok in inštalacij
za toplovod. Ves material je
mogoče tudi kupiti na več če-
kov. Med njihovo posebno po-
nudbo pa spada tudi prodaja
premoga (velenjski lignit) in
vseh vrst rezanega lesa na
drobno.
Podjetje Rečičan zaposluje
15 delavcev in ima poleg sede-
ža v Trnovljah odprto tudi sa-
mopostrežbo (telefon 885 187)
in trgovino s tehničnim bla-
gom (telefon 885 191) v Šmarl-
nem ob Paki.
B.S.
Foto: EDI MASNEC
Št. 34 - 25. avgust 1992
12
Spličanom močan
Ikotov memorial
Enega najmočnejših košar-
karskih turnirjev v Sloveniji
- 5. Ikotov memorial v Sloven-
skih Konjicah - je dobilo mo-
štvo Slobodne Dalmacije, ki je
bilo v finalu le za odtenek
boljše od grškega Panioniosa,
vrhunsko igro pa sta prikazala
tudi oslabljena Smelt Olimpija
in domači Comet. Konjičani so
se večji del obeh tekem enako-
vTedno upirali uglednima tek-
mecema in ju prisilili, da sta
igrala z najboljšo peterko. Še
posebej so navdušili z igro
proti Slobodni Dalmaciji, saj
so se enakovredno kosali tudi
v skokih pod obema košema.
Na sliki z leve: Cutura, Gole,
Naglič, Kožar, Bukva in
Nerat.
Rezultati - polfinale: Smelt
Olimpija-Panionios 85:92
(43:45), Comet-Slobodna Dal-
macija 78:105 (41:46); finale:
Slobodna Dalmacija-Panioni-
os 99:93 (55:39), za 3. mesto:
Smelt Olimpija-Comet 95:78
(49:41). Za najboljšega igralca
je bil izbran sphtski kapetan
Aramis Naglič, najboljši stre-
lec dvodnevnega turnirja pa je
Slobodan Jankovič (Panioni-
os) z 51 točkami.
Voda je bila premrzla
Marko Glavan o vzrokih za neuspeh vaierpollstov
Vaterpolisti celjskega Neptuna so si v letoš-
nji sezoni zastavili za cilj uvrstitev na tretje
mesto v pr^•i slovenski vaterpolo ligi in s tem
tudi v e\Topski pokal, vendar so pr\'enstvo
končali na zadnjem, šestem mestu brez osvoje-
ne točke.
Po lanskoletni osvojitvi naslova vicepr\'a-
kov, je letošnja sezona prav gotovo veliko ra-
zočaranje za klub in njegove privržence. Svoje
poglede na minulo sezono, osebne ambicije in
možnosti v prihodnje pa je ocenil najboljši
vaterpolist Neptuna Marko Glavan.
Kateri so poglavitni vzroki za neuspeh?
V maju in juniju smo imeli velik izpad tre-
ninga, saj smo morali predčasno zapustiti zim-
ski bazen, voda v letnem pa je bila premrzla za
učinkovito vadbo. Poznala se je tudi odsotnost
trenerja Toma Baldermana, ki je v tem času
postal selektor slovenske vaterpolo reprezen-
tance in se ni toliko posvečal delu v klubu.
Tudi z načrtovanimi okrepitvami ni bilo nič,
svoje pa so prispevale še neurejene razmere
v samem klubu.
Kako bi ocenili potek ligaškega tekmo-
vanja?
Letos je bila liga neprimerno močnejša kot
vsa leta doslej, saj sta se v tekmovanje vklučila
Koper in Triglav, izven konkurence pa je na-
stopal tudi avstrijski prvak W6erthersee. Od
lani smo v ligi ostali samo mi in Foto Kosi
Kranj 90, ostali klubi so nastopali v drugi ligi.
Načrtovali smo osvojitev osmih točk, kar bi
zadostovalo za dosego cilja, vendar smo dve
odločilni tekmi izgubili z golom razlike, moti-
vacija je nato padlain možnosti ni bilo več, saj
je tekmovanje štelo le 10 kol.
Veljate za enega najbolj talentiranih igral-
cev v Sloveniji, vendar niste član slovenske
reprezentance. Kako to?
Imel sem možnost nastopa za naše barve,
toda zaradi slabe telesne pripravljenosti, ki je
posledica že prej omenjenih vzrokov, se to ni
zgodilo. Klub mi preprosto nj mogel zagotoviti
zadostnega treninga in prave mere strokovno-
sti. Reprezentančne ambicije še imam in mi-
slim, da mi bo s pravim pristopom proboj v iz-
brano vrsto tudi uspel.
Kje je po vašem mnenju mesto vaterpola
v Celju? V tej sezoni ste imeli v pov-prečju
največ gledalcev na tekmo.
Popularnost tega športa v Celju narašča.
Morda so se ljudje že naveličali di\igih špor-
tov, nekaj pa je k temu pripomogel tudi naš
lanskoletni uspeh, še vedno pa veliko gledal-
cev prihaja na tekme iz preproste radovedno-
sti. lOjub vsemu pa se lahko pohvalim, da smo
v Celju edini športni klub, ki ima na tekmah
več navijačič kot navijačev.	P.Š.
Nogomet
Slovenska liga
2. kolo: Steklar-Publikum
1:1 (1:0), strelca: Valek, Blat-
nik; Rudar-Svoboda 4:0 (1:0),
strelca: Cvikl 3, Karič. Vrstni
red: Olimpija, Ljubljana, Ma-
ribor Branik, Nafta, Mura, Pu-
blikum, Koper, Steklar, Belve-
dur Izola, Studio D, Rudar,
Elektroelemnt Zagorje, Želez-
ničar, Živila Naklo, SAOP Go-
rica, Sloven Mavrica, Potroš-
nik, Svoboda.
II. slovenska liga
1. kolo: Dravinja-Tabor Ja-
dran 3:0 (2:0), strelci: Kokol,
Zore, Hrovat; Turnišče: Gi-
dos-Era Šmartno 2:0 (1:0),
strelca: Markoja, Rous. Vrstni
red: Triglav, Dravinja, Medvo-
de, Gidos, Rudar (T), Ilirija,
Primorje, Korotan, Napredek,
Set (Vevče), Avtobum, Dravo-
grad, Era Šmartno, Jadran,
Tabor Jadran, Domžale.
III.
slovenska liga
1. kolo: Hmezad-Stojnci
0:2; Impol-Papimičar 1:0.
Vrstni red: Beltrans, Slovenj
Gradec, Lipa, Impol, Pohorje,
Ižakovci, Aluminij, Kovinar,
Papirničar, Podbrežje, Rače,
Hmezad, Rogaševci, Kungota.
Tenis
Prvenstvo
Slovenije
Celje: mladinci — polfinale:
Sever (Olimpija)-Doberšek
(Celje) 6:3, 6:3; Kavčič (Tri-
glav)-Marovt (Branik) 7:5, 6:7.,
6:4. Finale: Sever (Olimpija)-
Kavčič (Triglav) 4:6, 6:2, 6:1.
Mladinke - polfinale: Mulej
(Triglav)-Radanovič (ŠTK Ve-
lenje) 6:0, 6:0; V. Simonič
(Branik)-Remškar (Svoboda)
6:1, 6:1. Finale: Mulej (Tri-
glav)-V. Simonič (Branik) 6:0,
6:2. Mladinci, dvojice - finale:
Urh, Kavčič (Triglav)-Marovt,
Jaki (Branik) 6:3, 6:4. Mladin-
ke, dvojice — finale: Mulej, Je-
zeršek (Triglav)-V. Simonič,
M. Simonič (Branik) 6:0, 6:3.
U\Tstitve Celjanov: Doberšek
je izpadel v polfinalu, Furlan
v 2. kolu, Špom in Cizej pa v 1.
kolu. Že v kvalifikacijah pa
sta izpadla Voh v 1. in Rumpf
v 2. kolu.
Rokomet
Mednarodni turnir
Slovenske Konjice: P. La-
ško-Zagreb 20:16, P.Laško-
Pratto 23:19, Zagreb-Pratto
23:19. Končni vrstni red: P.
Laško, Zagreb, Pratto.
Atletika
Atletski mitingi po
Italiji
21. 8. - Cles: 1. Kristina Jaz-
binšek, kopje, 53,54, 2. Kristi-
na Jazbinšek, krogla, 12,04, 3-
Marko Božiček, 400 m ovire,
54,1,22.8.-Malles: I.Kristina
Jazbinšek, krogla, 12,68, 2. Ja-
nez Uplaznik, kopje, 64,04, 3
Trna Lenko, 200 m, 26,03. 23.
8. — Mezzano: 1. Kristina Jaz-
binšek, kopje, 53,08, 3. Marko
Božiček, 110 m ovire,15,68. 23.
8. - Miting favolo nel Prignano:
1. Miro Kocuvan, 400 m ovire.
50,70.
REKLI SO
Bojan Prašnikar, selektor
slovenske nogometne repre-
zentance:
»Če bi komentiral prva dva
kola, bi dejal, da v drugem ko-
lu ni prišlo do nobenih prese-
nečenj. To velja tudi za skupno
lestvico, saj je takšna kot jo
pričakujemo ob koncu nogo-
metne sezone. Najbolj po pri-
čakovanjih so odvija igranje
SCT Olimpije, ki je v osmih
mesecih izgubila le tri točke.
Ostali klubi so letos malo bolj-
ši kot preteklo leto, na primer
Ljubljana, ki bo kmalu resen
konkurent Olimpiji, ali pa Ma-
ribor, ki ima svojo pot razvoja.
Ostali klubi se še nekako lovi-
jo, zato bo razvoj dogodkov
v 1. slovenski ligi še zelo za-
nimiv.
Zelo sem zadovoljen z raz-
pletom prvih dveh tekem
Olimpije in Maribora v pred-
tekmovanju evropskega poka-
la. Uspešen nastop naših ekip
v mednarodnem merilu pome-
ni pravo oceno slovenskega
nogometa. Mnogi so pred tem
govorili, da spada slovenski
nogomet v najslabšo kategori-
jo. S tem smo dokazali, da je
slovenski nogomet na evropski
lestvici nekoliko višje, kje,, pa
bomo lahko videli čez nekaj
časa. Upam, da bosta Olimpija
in Maribor tako uspešno tudi
nadaljevala v 2. kolu, ko se
jima bo pridružila tudi Izola.
Vedeti moramo, da bodo naše
ekipe nastopale tudi z najmoč-
nejšimi evropskimi ekipami,
zato morajo biti naša pričako-
vanja tudi temu primerna.
Z nekoliko prepozno vklju-
čitvijo v UEFA in FIFA smo
izgubili pravico do žrebanje za
svetovno prvenstvo leta 1994
v Ameriki, tako da je za našo
reprezentanco obdobje do tega
leta prazno v tekmovalnem
smislu. Vendar kljub temu ne
nameravamo počivati, saj mo-
ramo pripraviti reprezentan-
co, ki se bo vključila v kvalifi-
kacije za olimpijske igre in za
evropsko prvenstvo, ki bo leta
1996 v Angliji. Istega leta pa
čaka nastop na evropskem pr-
venstvu, nekoliko pozneje pa
na sredozemskih igrah tudi
našo mlado reprezentanco.
Zato bomo v letošnjem letu
pripravili nekaj prijateljskih
tekem. Tako bo A reprezen-
tanca 14. oktobra gostila
v Ljubljani romunsko repre-
zentanco, 18. oktobra pa na
Cipru igrala z njihovo repre-
zentanco. Mlada reprezentan-
ca bo imela v jesenskem delu
tri nastope: 23. septembra naj
bi igrala tekmo z eno izmed
avstrijskih ekip predvidoma
v Celju, v oktobru naj bi igrali
proti Romuniji ter 17. novem-
bra proti mladi reprezentanci
Cipra. Na tak način skušamo
predstavljati slovenski nogo-
met svetu, hkrati pa bo to os-
nova za sestavljanje reprezen-
tance. Vsi mlajši igralci kadeti
in mladinci se že aktivno vklu-
čujejo v mednarodne tokove
na raznih mednarodnih tur-
nirjih.«
Žalski badmintonisti v Avstriji
člani badmintonske sekcije pri Partizanu Braslovče se bodo
v soboto udeležili tradicionalnega mednarodnega badminton-
skega turnirja za klube v Weizu (Avstrija). V močni konkurenci
tekmovalcev iz Madžarske, Avstrije, Nemčije, Italije in Slove-
nije bodo Žalčani nastopili v naslednjih konkurencah: v katego-
riji mladincev do 16 let Robi Hanjšek, do 18 let Kristjan Hanj-
šek, v kategoriji članov do 22 let pa Sebastjan Hanjšek.
Velik uspeh TK Žalec
Ekipi teniškega kluba Ža-
lec, ki jo sestavljajo (na sliki
z leve) Darko Zupane, Matej
Krušnik, Tadej Krušič, Tomaž
Volk, Simon Bračun, Stane
Novak in Gorazd Reberšek, je
prvič v zgodovini kluba uspel
prodor v drugo slovensko ligo.
V tretji ligi je ekipa teniškega
kluba Žalec brez izgubljene
točke s 6 proti nič osvojila pr-
vo mesto, nato pa je svojo kva-
liteto potrdila še v play offu
v Domžalah z zmago nad moč-
nim moštvom teniškega kluba
Hoče s 3 proti 2.
Rezultati so odraz dobre or-
ganiziranosti kluba in ambici-
oznega vodstava, ki ga sesta-
vlajjo Šporin, Bračun in Pose-
del. Letos pa je prvič ta ekipa
delala tudi pod strokovnim
vodstvom profesionalnega tre-
nerja Tomaža Volka. Načrti, ki
jih še pripravljajo v klubu, pa
so uvrstitev v prvo slovensko
teniško ligo, izobraževanje
strokovnih kadrov in intenziv-
no delo z mladimi.
Št. 34 - 25. avgust 1992
131
Kolesarji na Slovaškem
Minuli teden so se štirje ko-
lesarji Celjskega kluba, z še
drema okrepitvama iz drugih
klubov, udeležili mednarodne
dirke na Slovaškem, ki so jo
organizatorji pripravili že 36-
tič. Gre za eno najtežjih ama-
terskih dirk, saj je vedno ve-
ljala za izbirno za nastop na
olimpijskih igrah in svetovnih
prvenstvih. Slovenska ekipa je
bila na koncu enajsta, med po-
samezniki pa je bil najboljši
Celjan Iztok Melanšek na 34.
mestu.
Letošnja dirka je bila, po
besedah Eda Kranjca, tehnič-
nega vodje Celjskega kolesar-
skega kluba, nekoliko lažja,
saj so olimpijske igre že mini-
le. Udeležilo pa se jo je veliko
kolesarjev, ki so si želeli med-
narodne uveljavitve. Gre
predvsem za Ukrajince, Belo-
ruse, Litvance, Slovake, Čehe
in še nekatere.
Nastopilo je 114 kolesarjev
iz 12 držav. Slovensko - celjska
ekipa je imela na tekmovanju
kar precej težav. Pričele so se
že v drugi etapi, ko je vseh šest
kolesarjev dovolilo, da jim je
prva skupin ušla, sami pa so
ostali v diTigi, zato so prišli na
cilj z zaostankom več kot šest
minut. Zaostanek se je potem
negativno obrestoval v končni
razvrstitvi, saj jih je ta etapa
ekipno stala kar nekaj mest.
V tretji etapi so imeli težave
s padci. Po izjemno strmi in
slabo vzdrževani cesti so se
morali spustiti kolesarji. »Na
enem izmed ovinkov je Srečko
Glivar iz novomeške Krke do-
besedno odletel v gozd ter se
sto metrov nižje ves potolčen
ustavil. Na srečo se ni poško-
doval, vendar je bila zanj dir-
ka končana. Na tem spustu so
padli še Šmerc, Melanšek in
Majde. Ti padci so nas stali le
nekaj sekund, vendar se je to
prav tako poznalo pri končni
razvrstitvi«, je povedal Edo
Kranjc.
Slovenska ekipa je zasedel
enajsto mesto, posamezno pa
je bil najboljši Iztok Melanšek
na 34. mestu. Sašo Sviben se je
uvrstil na 44., Sandi Šmerc na
51. in Igor Tur k na 54. mesto.
»Edini, ki je z nastopom razo-
čaral, je bil Dušan Majde iz
Celjskega kolesarskega kluba,
ki je bil v 4. etapi tako izčrpan,
da je na sredi odstopil«, je po
vrnitvi v Celje povedal Edo
Kranjc in dodal, da je bila or-
ganizacija prireditvi dobra,
težave so bile le z namestitvijo,
saj so stanovali v hotelu, ki naj
tega imena ne bi zaslužil, teža-
ve pa so bile tudi s pitno vodo.
Te dni je kolesarska sezona
na višku, tako bo še ves sep-
tember, že v prihodnjih dneh
pa celjske kolesarje čakajo no-
va tekmovanja. V soboto se
bodo odpravili v Zagreb, v ne-
deljo pa na Veliko nagrado
Roga.
N.G.
Celjan MuleJ med tekači za SP
Prvo svetovno prvenstvo v gorskih tekih ta vikend v ItalUl
Prvega svetovnega prven-
stva v gorskih tekih med 28. in
3o, avgustom 1992 se bo v Val-
le de Susa v Italiji udeležil tu-
di Celjan Božo Mulej. Mulej se
je v reprezentanco Slovenije
uvrstil z dobrimi rezultati po
treh izbirnih tekmovanjih,
tekmoval pa bo v nedeljo
v dolgem teku, v katerem bo
moral preteči 14.670 m z višin-
sko razliko 1394 metrov.
Za primerjavo: v krajšem
teku bodo morali tekmovalci
preteči 10.070 metrov z višin-
sko razliko 580 metrov, v žen-
ski konkurenci pa 7.440
m z višinsko razliko 390 me-'
trov.
Slovenska reprezentanca se
bo kot državna reprezentanca
prvič predstavila športni jav-
nosti in to v športu, ki je dokaj
popularen v ItaUji in Avstriji,
pa tudi v Veliki Britaniji. Na
zadnjem tekmovanju v gorskih
tekih, na katerih je bila po-
dobna konkurenca, kot jo naši
pričakujejo v Valle de Susi, se
je slovenski tekač Franci Te-
raž iz Mojstrane uvrstil na
zgledno 15. mesto, kar vsaj
približno kaže, na kakšna me-
sta lahko računajo naši naj-
boljši reprezentanti.Seveda pa
so mogoča tudi presenečenja,
da bi se naši uvrstili še bolje.
Božo Mulej je prepričan, da
bodo vsi tekači dostojno pred-
stavljali slovenski šport in
barve svoje mlade države. Vse-
kakor je zanimivo, da se je sam
začel ukvarjati s tem, skoraj
ekstremnim športom, šele pred
osmimi leti, po preboletju he-
patitisa. Kljub skromnemu
številu let intenzivnih trenin-
gov v gorskih tekih, pa se je
Božo Mulej, zaposlen sicer
v celjski Mladinski knjigi, že
udeležil vrste domačih in med-
narodnih tekaških preizku-
šenj. Iz njegove športne doku-
mentacije naj navedemo le ne-
katere uspehe: 2. mesto na ma-
ratonu Alpe - Jadran v Celovcu
1991,isto leto 2. mesto na ma-
ratonu Celje - Logarska dolina,
pa najboljši Celjan v duatlonu
1991 in 1. mesto v triatlonu
Ratschendorfu v Avstriji leta
1989 ter 6. mesto v maratonu
v Trstu.
»Tekmujem v glavnem na
vsaki tekmi s samim seboj,«
pravi skromno Božo Mulej, ki
je sicer član športnega kluba
Kovinotehne - sekcije za
vztrajnostne športe. Klub je
Amaterski, zato si mora večino
stroškov pokriti sam ali s po-
močjo sponzorjev. Za svetovno
prvenstvo so mu poleg domače
Kovinotehne pomagali še Mi-
cropis iz Žalca, zavarovalnica
Triglav iz Celja, optika Smole
in NT&RC. Božo pomoč spon-
zorjev vsekakor potrebuje, saj
se misli 1. novembra letos tudi
v okviru slovenske reprezen-
tance predstaviti na velikem
maratonu v New Yorku. Tudi
tam se bo reprezentanca drža-
ve Slovenije uradno prvič
predstavila. Božo se je teka na
njujorškem maratonu udeležil
pred dvema letoma in med 25
tisoč udeleženci osvojil 558.
mesto v absolutni in 228. me-
sto v svoji kategoriji.
MITJA UMNIK
Prvega svetovnega prvenstva
in 8. svetovnega pokala v gor-
skih tekih od 28 do 30. avgusta
se bo udeležila 18-članska eki-
pa slovenske državne repre-
zentance in sicer s tremi eki-
pami v članski konkurenci
v dolgem teku in s posamezni-
ki v mladinski konkurenci.
Največ upanja na visoko uvr-
stitev med posamezniki ima
Franci Teraž iz Mojstrane
v krajšem teku, v ženski kon-
kurenci pa imata največ mož-
nosti za uspeh Trboveljčanka
Anica Živko in Ljubljančanka
Marjana Vidovič.
Državni rekord
Renate Strašek
v soboto je Renata Stra-
šek na metalskem mitingu
v Nitri (Češka in Slovaška
federacija) dosegla nov slo-
venski državni rekord z no-
vim kopjem. Kopje je zalu-
čala 60,74 metrov. Gregor
Cankar pa je na istem mi-
tingu v skoku v daljino
z rezultatom 7,47 metrov
dosegel 2. mesto.
Led že čez teden dni
v začetku meseca so pod vodstvom trenerja Valentina Ego-
rova kondicijske priprave začeU hokejisti Cinkarne, ki bodo
v novi sezoni močno okrepljeni. Iz Olimpije se je vmil Rok
Rojšek, prav tako iz Ljubljane je prišel Tomaž Vnuk, čez nekaj
dni pa naj bi z območja nekdanje Sovjetske zveze prišli štirje
hokejisti: vratar, dva branilca in napadalec. Prve dni septembra
naj bi na drsališču v Mestnem parku naredili ledeno ploskev,
novo hokejsko prvenstvo pa se bo začelo 29. septembra. Liga bo
6-članska (Jesenice, Olimpija, Bled, Cinkarna, Triglav,.Slavija),
saj po lanskem škandalu in dogovorjenem izidu med obema
ekipama Jesenic lahko vsak klub nastopi le z eno ekipo.
Teden športa Siovenila 1992
Na pobudo Ministrstva za šport in kulturo, da naj bi bil od 7,
do 13. septembra teden športa v Sloveniji, so se odzvali tudi na
celjskem občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti in
Športni zvezi Celje. Tako naj bo teden športa v Celju potekal
takole:
sobota, 5. 9. - državno prvenstvo v preciznem letenju in pohod
v Logarsko dolino - spremljevalni prireditvi Tedna športa
ponedeljek, 7.9.- dan plavanja, vaterpola in odbojke na pesku
torek, 8.9. - dan košarke na vseh šolah
sreda, 9.9. - dan rokometa na vseh šolah
četrtek, 10.9. - dan ženskega tenisa
petek, 11.9. - dan atletike za predšolsko in šolsko mladino
sobota, 12. 9. - dan kolesarjenja - »vsi na kolo za zdravo telo«
nedelja, 13. 9. - dan pohodov na hribe - vabi vas Celjska koča
Lasten program športnih aktivnosti za Teden športa pa sta
pripravili društvi Partizan Gaberje in Partizan Štore.
B.S.
Logarska dolina bo oživela
Prvo soboto v septembru,
torej 5. septembra, bo v Logar-
ski dolini živo. Že osmič bo
namreč tam cilj najdaljšega
slovenskega maratonskega po-
hoda, ki se prične v Celju in
zaključi v omenjeni ledeniški
dolini. Organizatorji letos pri-
čakujejo na 75 kilometrov dol-
gi progi okoli 700 udeležencev.
Do leta 1989 so na maratonu
sodelovali le slovenski mara-
tonci, leta 1990 pa je prišlo
tudi 62 tekmovalcev iz šestih
evropskih držav. Lani je bila
udeležba nekoliko slabša, za-
radi vojne v Sloveniji, zato or-
ganizatorji letos pričakujejo
množičnejšo.
Novost letošnjega maratona
sta dva odstavna cilja. V Sa-
vinjskem gaju bo cilj za tiste,
ki bodo prehodili le 35 kilome-
trov, v Lučah pa za tiste, ki
bodo opravili 60 kilometrov
dolgo pot. Že lani so uvedli
novo disciplino, militerij, ki se
ga je udeležilo 13 ekip Terito-
rialne obrambe. Vsi člani eki-
pe morajo priti skupaj do cilja.
Tudi letos bodo pripravili tek-
movanje v tej disciplini. Pri-
javljenih je že 90 teritorialcev.
Prav tako se organizatorji do-
govarjajo s Čehi, da jih bo na
maraton prišlo kar za ves av-
tobus.
Maratonci bodo 5. septem-
bra štartali na Trgu V. kongre-
sa v Celju, ob enih zjutraj. Ob
progi bo deset okrepčevalnic
za maratonce, zanje pa bo or-
ganiziran tudi prevoz njihove
prtljage v Logarsko dolino in
prevoz udeležencev maratona
iz Logarske doline v Celje.
Udeleženci bodo na cilju brez-
plačno dobili topel obrok hra-
ne in pijačo.
Štartnina bo 500 tolarjev, ki
jo morajo udeleženci nakazati
na račun PD Celje - Maraton
1992, številka ŽR: 50700-678-
45265/01012. Prijave na Pla-
ninskem društvu sprejemajo
vsak dan od 10. do 12. ure,
lahko pa tudi na sedežu KS
Center v Gledališki ulici 2,
v Celju. Od 1. septembra dalje
se bo tam mogoče prijaviti tu-
di popoldne. Vsem dosedanjim
udeležencem maratona so or-
ganizatorji že poslali prijavni-
ce, tisti, ki se želite udeležiti
maratona prvič, pa se lahko
prijavite tudi s prijavnico, ki
je objavljena v Novem ted-
niku.
Vsi udeleženci bodo nezgod-
no zavarovani pri Zavaroval-
nici Triglav. Ob progi, ki bo
označena in varovana, bodo
tudi zdravniške ekipe. Glavni
pokrovitelji maratona so obči-
ne Celje, Žalec, Velenje in Mo-
zirje.
Št. 34 - 25. avgust 1992
14
Gospodične iz Alan Forda
Prav neverjetno. Tretji, zadnji krog
kvalifikacij za izbor najlepše v mestu
tem je bil negotov do zadnje sekunde (in
čez) glasovanja. Simona in Mateja sta ob
izteku regularnega časa nabrali po dva-
najst glasov.
Tatjana-Helena z Laške vasi nad Što-
rami pa je z dvema pikama več že bila
finalistka. Skratka, čakali smo le še na
to. kdo bo komu prej prisolil odločilno
točko: ali Mateji ali Simoni. Le eni se je
nasmihal nastop v finalu MC-92. Odlo-
čali so živci naših poslušalcev in stotinke
naše sekunde! Simona. Konec itd. In dra-
ga Simona me pokliče po oddaji, češ da je
nekaj slišala... da izbirajo miss, da so
izbrali njo. da ne ve, ker je v službi in ni
poslušala Vročega CE. Zabavno. Tatja-
no-Heleno je prijavila mama. S sosedo-
vega telefona. V zadnjem trenutku, če
sem iskren in ob tem še skrijem svoje
prste, skozi katere sem na račun mehke-
ga srca takrat pogledal.
Čeprav predtekmovanj za Izbor naj-
lepše še ni konec, že lahko poiščemo kan-
didatko z največ smole. To je Mateja.
V pn-em krogu je bila tretja (do dixigea
mesta, ki vodi v finale so ji manjkali trije
glasovi), v dmgi oddaji je bila spet tretja
(manjkale so ji štiri pike) in v tretjem
krogu... en glas. No, Mateja in ostale t. i.
poraženke imajo zato na tej strani Nove-
ga t. »glasovnico«, ki je svojevrsten adut,
a se ga redkokatera poslužuje. V jutrišnji
oddaji Vročega CE, zadjiji kvalifikacijski
oddaji, ne bo več radijskih prijav. Ja,
glasovali pa bomo! Scenarij je naslednji:
najprej bom pregledal glasovnice. Le-te
kandidatki, ki je izpadla v eni izmed
radijskih oddaj, pomagajo le v primeru,
če jih je več kot deset. Ce jih bo več »po
več kot deset na glavo« sta finalistki tisti
z največ glasov. Logično, mar ne? V na-
sprotnem primeru (da niti ena kandidat-
ka ne dobi tolikšnega števila glasov) bo-
mo med prijavami preko NT z glasova-
njem izbrali štiri finalistke.
Pripravite se.
Finalistki iViC-92
Simona Kuko\-ič je z Grobel-
nega. Osemnajstletna trgovka
je rjavih oči in prav takšnih
las. Vodnarka.
Tatjana Helena Kragelj je
osemnajstletna gimnazijka iz
okolice Štor. Je sivo modrih
oči in svetlo rjavih las. Bikica.
Novice z urednikove mize RC
•	Res je, da peščico avgustov-
skih garačev ne pestijo več ta-
ko visoke temperature, ampak
od delovne zagnanosti je tudi
precej toplo. Na kratko, kaj
počnemo na RC. Tisto, kar je
slišno, je tako mogoče slišati,
pa čeprav se radio kot medij
posluša vse bolj mimogrede
oziroma med različnimi vsak-
danjimi aktivnostmi - menda
celo še v spanju.
•	V tehnični bazi so zlasti
v studiu B prejšnji teden opra-
vili nekaj nujnih vzdrževalnih
del na aparaturah, pri čemer
sta tehnična strokovnjaka iz
RTV Slovenija ugotovila, da se
magnetofonom in gramofo-
nom, ki so sicer preživeli požar
iz leta 1990, slabo piše. Najbrž
ju bomo morali kmalu nado-
mestiti z novimi.
•	Redaktorstvo DIR-a še ved-
no v odsotnosti Roberta Gor-
janca zagnano opravlja Tone
Vrabl, pa čeprav mu poleg
prave suše v dnevno-informa-
tivni redakciji vsak dan pose-
bej grozi tudi siceršnja ka-
drovska suša.
• V torek se je končal poletni
torkov glasbeni maraton, za
katerega ima največ zaslug
tlasbeni urednik RC Stane
pegel s sodelavci, medtem ko
se producent Franček Punger-
čič s tržniki pripravlja na veli-
ko septembersko poslovno
ofenzivo - biti uspešni na Med-
narodnem obrtnem sejmu
v Celju.
UM
NT in RC pri vas doma
Poletne akcije za bralce NT
in poslušalce RC so nastale do-
kaj spontano, čeprav si jih je
»izmislil« fotoreporter Edi
Masnec. Vsekakor je bilo sre-
čanje pristašev obeh medijev
na kmetiji Brilejevih na Plani-
ni pri Sevnici pred dvema ted-
noma izjemno uspešno: ljudje
so se radi razgovorih, tudi če
je šlo za neposreden radijski
prenos, se poveselili in - tako
kot se za prave Slovence spo-
dobi - tudi zapeli.
Duša »štimunge« je poleg
E.Masneca bil poletno in vro-
činsko neutrudni Tone Vrabl,
ki za povrh v redakciji NT in
RC zamenjuje še Roberta Gor-
janca in ureja informativne
oddaje Radia Celje. Tone je
pač tisti tip novinarja, ki se na
terenu najbolje počuti, kajti
njegov slogan je: biti med
ljudmi!
Na fotografiji E.Masneca je
Tone Vrabl med zanimivim
pogovorom, v ozadju pa tehnik
Mitja Tatarevič skrbi, da se je
pogovor slišal še na frekven-
cah 95,9 in 100,3 MHz.
Naslednje srečanje pri vas
doma bo v četrtek, 3. septem-
bra, v Jurkloštru. Gostitelj j(
domače kulturno društvo oz
krajevna skupnost, udeležene
pa si bomo med drugim ogle-
dali kako se vari pivo v La-
škem, z domačini bomo poku-
kali v delček etnografske pre
telosti in se seveda poveselil
s šaljivimi igricami na kmetiji
Računalnik je že izbral 40 na
ročnikov, prvih 10 novih na
ročnikov pa bo vabilo za sre
čanje dobilo neposredno ni
naši naročniški službi.
UIV
Št. 34 - 25. avgust 1992
15
ODMEVI
Odmevi
Žabe v Avstriji
V prejšnji številki Novega
tednika sem prebral notico
o gostovanju celjskega zabav-
nega orkestra Žabe v Avstriji.
Tovrstne vesti ljubitelji kul-
turnih dogajanj in dosežkov
v našem mestu vedno spreje-
mamo z veseljem in zadovolj-
stvom. Kar precej je celjskih
kulturnih, predvsem amater-
skih ansamblov, ki se ponašajo
z uspešno predstavitvijo svoje
dejavnosti širom Evrope. Ni
treba posebej poudarjati, da
gre pri tem vsakokrat tudi za
predstavitev mesta Celje in
njegove kulture. To je svoje-
vrstno poslanstvo, ki ga naše
kulturne skupine uspešno
opravljajo že desetletja. Kot
ninogokratni udeleženec, tudi
z orkestrom Žabe, lahko zatr-
dim, da precej uspešnejše kot
vsi politični in drugi poslanci,
ki so se doslej v imenu Celja
pojavljali v tujini.
Zato si ne morem kaj, da ne
bi znova opozoril na nekaj, kar
je za našo »ambasadorsko«
celjsko amatersko kulturo ka-
tastrofalno. To so neustrezni
delovni pogoji. K temu me je
spodbudil podatek ob koncu
omemenega zapisa, da orke-
ster Zabe ponovno išče vadbe-
ne prostore.
Kot že nrmogokrat, je tudi
tokrat edina možnost v nekih
šolskih prostorih. Hvala bogu,
da imamo še kakšnega razu-
mevajočega ravnatelja. Do
kdaj bo delo uspešnih kultur-
nih, zlasti glasbenih skupin,
v Celju odvisno zgolj od razu-
mevanja šolskih vodstev? Kdaj
bo naša oblast dojela, da bi
morala nekaj storiti tudi za re-
šitev tovrstne problematike?
Tistim, ki se aktivno ukvar-
jamo z amatersko kulturo, ne'
pomeni dosti, če so obnovljeni
razni prostori, pročelja, stavbe
zgodovinske in kulturne vred-
nosti, če se v njih ne more raz-
wjati nobena kulturna dejav-
nost. Ker nobena amaterska
kulturna institucija nima de-
narja za najem takšnih prosto-
rov, seveda. Nima ga tudi zato,
ker ga, med drugim, porabi za
predstavitev našega mesta
v širšem okolju.
Spoštovani oblastniki, kdaj
boste dojeli, da ni vse v odpi-
ranju trgovinic in kavarnic (pa
četudi na prometni ulici, kot je
to primer v Cuprijski oziroma
Razlagovi ulici), ker trgovčiči
in kavarničarji ne bodo pone-
sli ime Celja v svet, čeprav bo-
do prispevali nekaj tolarjev
k proračunu. Menim, da si tudi
kulturniške skupine, ki v šir-
šem okolju nekaj pomenijo,
zaslužijo ustrezne delovne po-
goje, kar pa šolski prostori ni-
so! Razmislite o tem, preden
nas vabite k sodelovanju na
proslavah in strankarskih
konferencah!
EDVARD GORŠlC,
Celje
Sporočilo
uredništva
Zaradi velikega števila
pisem bralcev, ki presega
možnosti sprotnega ob-
javljanja, smo se odločili,
da omejimo obseg posa-
meznega pisma na 45 vr-
stic. Vsa daljša pisma bo-
mo v uredništvu skrajša-
li. Pri tem bomo poskrbe-
li, da vsebina ne bo okr-
njena. Kdor nam bo po-
slal pismo, ki presega 45
tipkanih vrstic, s tem pri-
staja na uredniški poseg.
Ponovno vas opozarja-
mo,-da objavljamo samo
pisma znanih avtorjev
- pismo mora biti podpi-
sano s polnim imenom,
priimkom in naslovom,
vendar upoštevamo želje
po ohranitvi naslova
v uredništvu.
PREJELI
SMO
Slovenski narod
si piše sodbo
sam
Slovensko javnost je zelo
razburila vest o gradnji dža-
mije na Jesenicah. Pravzaprav
je čudno, da smo zanjo izvedeli
šele sedaj, ko je napol zgraje-
na. V Delu smo lahko prebrali,
da je na Jesenicah 60 odstot-
kov Neslo vencev. Torej so Slo-
venci že manjšina. Nihče jih
gotovo ni vprašal, ali se s tem
strinjajo. Sicer pa si verjetno
ne bi upali protestirati.
Protestirati bi morali vsi
Slovenci! Slovencev ne zani-
ma, ali so džamije drugod po
svetu, zanima nas samo pri-
hodnost naše dežele. Zahodni
svet bo z islamom napravil
red, ko se mu bo zdelo, da je
čas primeren za to. Slovenija
pa je premajhna, da bi islami-
zacijo ustavila.
Vse dosedanje vlade so dela-
le napako pri zaposlovanju
tujcev. Še največjo pa je vlada
storila takrat, ko jim je podeli-
la državljanstvo. Našo vlado
sestavlja inteligenca, ki pa ne
uvidi tega, kar lahko vidi vsak
Slovenec, da islamizacija
v Sloveniji napreduje. Ker se
število Muslimanov tako zelo
veča, bo čez 50 let Slovenija
SAO Bosna z enakimi proble-
mi, kakršne ima danes Hrva-
ška s Srbi.
Slovenija bo izgubljala
ugled v svetu, ker nas bodo
.-tujci enačili z islamskimi de-
•želami. Vemo, da obstajajo
prizadevanja za izgradnjo
džamije v Ljubljani. Islama se
' boji vsa Evropa zaradi funda-
mentaUzma in njihovega na-
ravnega prirasta. Muslimani
s svojim številnim naraščajem
povzroča siromašenje okolice,
ki jih mora podpirati.
Kaj je storila slovenska
oblast, da bi zaščitila sloven-
ski narod? Z bolečino v srcu
opazujem, kako že veliko slo-
venskih družin tolče revščino,
muslimani pa bi pri nas še kar
gradili džamije! Čudno, da jih
ni sram?! Dovolj smo že nare-
dili za Muslimane.
Od osvoboditve dalje so slo-
venske vlade delale v skladu
z interesi Beograda in pri tem
pozabljale na slovenski narod.
Ne razumem, koga se boji se-
danja oblast, da še vedno dela
v prid tujcev? Tujci so imeli pri
nas vedno veliko privilegijev!
Zakaj naša oblast dovoljuje,
da so pri nas kot begunci mo-
ški, sposobni za opravljanje
vojaške službe? Raje pohajku-
jejo po Sloveniji, kot da bi
branili svojo domo.vino.
Poglejmo samo nacionalno
sestavo na Jesenicah, v Zasav-
ju, Velenju in še kje. Mar niso
delavci iz južnih republik do-
bivali stanovanja in socialno
pomoč prej kot naši? Vsi, ki ste
odgovorni za takšen položaj
v Sloveniji, razmišljajte o teh
problemih, ko boste sprejema-
li zakone!
ANTON VOH,
Celje
Kdaj bo
reorganizacija
krajevnih
skupnosti?
Občinske strokovne organe
v Celju bi zelo rad vprašal,
kdaj bo reorganizacija krajev-
nih skupnosti v Celju? To
vprašanje je že bilo postavlje-
no na eni izmed skupščinskih
sej marca lani.
Do leta 1974/78 je bila na
Otoku samo ena krajevna
skupnost, s sedežam na ob-
močju Ljubljanske ceste in se-
danje Čopove ulice. Ker se je
število takratnih družbenopo-
litičnih organizacij v realsoci-
alističnem komunističnem ob-
dobju pomnožilo, so iz ene
krajevne skupnosti ustanovili
tri: Savinja, Kajuh in Šlander.
Vse tri zasedajo tri stanova-
nja: dve v stolpnici in eno
v bloku. KS Savinja ima
v stolpnici na Ljubljanski cesti
lastne prostore, ki jih je odku-
pila. KS Kajuh in Slander pla-
čujeta najemnino iz občinske-
ga proračuna.
KS Savinja ima skupno s sa-
nitarijami tri prostore, zapo-
slena je ena oseba, ki bo šla
v kratkem v pokoj. Prebival-
cev je 1800. KS Kajuh ima
v bloku v Malgajevi ulici prav
tako tri prostore in sanitarije.
Večji prostor, dvorano, so dali
v najem zasebnici za njeno
obrt. Najemnino plačujejo
OSUPVO Celje. Zaposlena je
ves čas ena oseba. Prebivalcev
je okoli 2800.
KS Šlander ima tudi tri pro-
store v stolpnici na Čopovi uli-
ci. Stroške najemnine in ostalo
prav tako plačujejo iz prora-
čuna SO Celje. Prebivlacev je
okoli 8000. Zaposlena je ena
oseba.
Občina Celje ima 25 krajev-
nih skupnosti. Menim, da bi
bilo racionalno, da bi jih uki-
nili, oziroma združili. Kon-
kretno: od treh na Otoku bi
nastala ena, ki bi se imenovala
KS Otok ali KS Savinja, brez
političnih imen. Zaposlena bi
bila le ena ali morda dve osebi.
V skupščini KS bi bili zasto-
pani vsi predstavniki bivših
KS. Svoje sestanke bi v teh
protorih imeli Rdeči križ, kot
je bilo to v navadi do sedaj,
Društvo uopokojencev. Dru-
štvo vojnih veteranov-Zveza
borcev in vse sedanje politične
stranke. Civilna zaščita pa bo,
ali je že, ukinjena.
Na ta način bi SO Celje pri-
hranila precej proračunskih
sredstev, zato menim, da je
moj predlog na mestu.
PAVLE JERMAN,
Celje
Sanacija
Slovenskih
železarn
v vse težjih gospodarskih
razmerah se v Svobodnem sin-
dikatu na vseh ravneh najbolj
ukvarjamo s socialnim in ma-
terialnim položajem zaposle-
nih. Sem nedvomno sodi tudi
sanacija Slovenskih železarn,
o kateri je razpravljal koordi-
nacijski odbor Slovenskih že-
lezarn v petek, 24. avgusta.
Težave pri poslovanju siste-
ma Slovenskih železarn segajo
že vsaj nekaj let v preteklost.
Železarji se dobro zavedamo,
da je problem sanacije velik,
da smo in bomo tako ali dru-
gače velik del grenkobe morali
občutiti in prenesti sami. Svoj
pristanek k podržavljanju smo
dali zato, ker smo v izvajanju
sanacijskega programa videli
ohranitev velikega dela delov-
nih mest in s tem zagotovljeno
socialno varnost ter z narod-
no-gospodarskega vidika smi-
selnost tega dejanja. Ne more-
mo pa se strinjati, da sedaj vi-
di država sanacijo v prodaji.
Nedopustnost prodaje je tu-
di v tem, da se prodajamo zgolj
zaradi poceni delovne sile. Ne
smemo pozabiti, da so železar-
ne dale veliko državi. Tudi za-
to pričakujemo podporo vlade,
zavedajoč se, da je tuj kapital
Sloveniji potreben. S te plati
nimamo nič proti privabljanju
tujega kapitala. Nesmiselno
pa bi bilo tujcem prodajati to-
varne po načelu kar bo, pa bo,
ne da bi odgovorne dejavnike
kaj skrbele posledice tako za
narodno gospodarstvo kot za
zaposlene v prodanih tovar-
nah. Tu mislimo tudi na parla-
ment.
Zato moramo slovensko jav-
nost ponovno seznaniti s svoji-
mi najpomembnejšimi stališči
do nekaj ključnih vprašanj, ki
jih mislimo zagovarjati tudi
v prihodnje, v primeru sanaci-
je, t.j. dokapitalizacije oziro-
ma prodaje.
Odločno smo proti večinske-
mu deležu tujcev pri dokapita-
lizaciji ali prodaji, ne glede na
to, če gre za dokapitalizacijo
celotnih železarn, posamezne-
ga podjetja ali proizvodnega
programa, saj je s tem nepo-
sre^o povezano tudi vpraša-
nje solastništva in soupravlja-
nja delavcev, ki so to lastnino
ustvarili.
Smo proti odtujevanju
družbene lastnine, dokler ni
znan delež delavcev z upošte-
vanjem razlike med plačami in
drugimi osebnimi prejemki, ki
delavcem pripadajo po kolek-
tivni pogodbi panoge, ter pla-
čami in osebnimi prejemki, ki
so bili delavcem izplačani.
Zaradi lastninskega preo-
blikovanja nobeno podjetje ne
sme prenehati poslovati, prav
tako ne sme samo zaradi last-
ninjenja nihče izgubiti delo.
Pri razpisu za dokapitalizacijo
sistema Slovenskih železarn,
je potrebno upoštevati ponud-
be, ki bodo maksimalno zašči-
tile delovna mesta in socialni
položaj zaposlenih.
TOMO MAJER
Koordinacijski odbor
Slovenskih železarn
Čigavo je
Šmartinsko
jezero?
Kot domačinki in dolgoletni
Prekorjanki mi ni vseeno, ka-
ko zanikrnost ljudi pušča
Šmartinskemu jezeru in okoli-
ci žalosten pečat. Ljudje zasi-
pavajo tod okoli po gozdovih
jame z raznimi odpadki, ne da
bi jih vsaj ustrezno prekrili.
Ker si mnogo obiskovalcev
tega kraja najde za oddih po-
brežje jezera in tu preživlja pi-
knike z raznimi dobrotami,
ostaja po njihovem odhodu za
grmovjem odvržena ehibalaža
z ostanki hrane, ki postanejo
le^o mrčesa.
Šmartinsko jezero bi lahko
bilo za Celjane in okoličane
pomebna rekreacijska točka.
Danes še bolj, ko si mnogi ne
morejo privoščiti vik^dov na
morju ali drugje. Ali res ni mo-
goče ničesar ukreniti, da bi bi-
la okolica jezera čista, primer-
na za turizem?
Z nekoliko več podjetniške
žilice, smisla za gostinstvo, go-
stoljubja in z urejenejšim oko-
ljem, bi lahko že obstoječi ob-
jekti in njihovi lastniki ob je-
zeru zadovoljili osnovne po-
trebe obiskovalcev, predvsem
pa svojim interesom po za-
služku.
Tako pa obiskovalec ne ve
kje parkirati, ne ve, kje sme
hoditi, kaj je zasebno, kaj dr-
žavno. Če bi bili urejeni in va-
rovani parkirni prostori, goto-
vo ne bi imel nihče proti, da bi
odštel nekaj denarja za par-
kirnino. Lahko bi pobirali pri-
spevek za urejanje okolja. Na
določenih mestih bi morali po-
staviti smetnajke. Zakaj ne
deluje tu mestna straža, ki bi
nadzorovala uporabljanje
zemljišč, gozdov in vode?
V urejanje okolice jezera in
vzdrževanje le-tega bi se mo-
rala permanentno vlagati do-
ločena sredstva. Samo ribirško
društvo je premlo.
Vse ostaja sedaj dano v mi-
lost in nemilost obiskovalcem
in lastnikom zemljišč, od kate-
rih mnogi še ne razmišljajo
o ekološki kulturi, kaj šele, da
bi zanjo sami kaj storili. Če pa
kot obiskovalec Šmartinskega
jezera naletiš še na upravičeno
ali neupravičeno neprijaznost
ljudi, ki se čutijo kot lastniki
zemljišč ob jezeru ogroženi,
spoznavaš, kako vedno manj-
ša, zaprta in brezsrčna postaja
naša soseska.
Ker smo si v Celju zastavili
projekt Celje - zdravo mesto,
sem prepričana, da opisana
problematika sodi v ta okvir.
Sicer pa uredništvo Novega
tednika in Radia Celje prosim,
da pomaga najti odgovor na
vprašanje, zastavljeno v naslo-
vu. Morda boste tako tudi vi
prispevali svoj delež k ureje-
nejši in prijaznejši okolici
Šmartinskega jezera.
ANA
ČETKOVIČ-VODOVNIK,
Celje
Optimizem kot
zdravilo za
nemoč
v nedeljo, 22. avgusta 1992,
nam je prispevek v tretjem TV
Dnevniku pomagal z optimiz-
mom pričeti delovni teden. Za
presenečenje je poskrbel naš
preizkušeni in dolgoletni mi-
nister za promet in zveze Mar-
jan Kranjc.
S svojim kratkim nagovo-
rom bo gotovo prispeval, da
bomo Slovenci z optimizmom
zrli v naš cestni vsakdan. Po-
polnoma me je prepričal, da bo
tudi naslednja pomlad prine-
sla »povratne udarce« našim
cestam. Takrat pač vse brsti in
cveti, pa naj še ceste. Tisti, ki
dnevno pridno nabiramo kilo-
metre po naših cestah, bi takš-
no jugobalkansko folkloro go-
tovo močno pogrešali. Za no-
ve, še ne preizkušene voznike
pa so ceste z luknjami dobra
šola vožnje!
In od kod optimizem gospo-
da ministra, ki pravi, da je tež-
ko delati? Celo vlada v kateri
sodeluje, nima pravega poslu-
ha za reševanje cestne proble-
matike. Upajmo, da bo gospod
minister dočakal še pred upo-
kojitvijo takšno vlado, ki bo
imela za to problematiko več
potrpljenja, časa in denarja.
Tisti s slabim spominom se naj
spomnijo odstavljenega tova-
riša Kavčiča in poizkusijo
izračunati koliko let že lažemo
o boljših cestah v Sloveniji.
Seveda, takrat je bil kriv Beo-
grad in takratna oblast. Danes
smo sami gospodarji v svoji
samostojni državi in tudi svojo
oblast imamo. O tem, da se ce-
dita med in mleko, si sodržav-
ljane Slovenije ne upam več
prepričevati. To prepuščam
Nadaljevanje na 18. strani
Št. 34 - 25. avgust 1992
življenje v
betonski cevi
Franc Macuh Iz Slovenskih Konjic spi v helonski cevi - Trgovina na smetišču,
pralni stroj v Dravlnjl
Za Franca Macuha smo iz-
vedeli iz prispevka, ki je bil
objavljen v Konjiških novicah.
O moškem, ki živi v betonski
cevi pod mostom čez Dravinjo.
Pravzaprav se sliši neverjetno
— da je kaj takega mogoče
v dvajsetem stoletju, v državi,
ki se z bliskovito naglico pri-
bližuje razviti E\Topi.
Ampak — vendarle jemogoče.
Mogoče je, da živi človek, ki ni
nikoli občutil materinske lju-
bezni. Človek, ki ga ni nikoli
nihče maral. Človek, ki si bo
štiri stene v betonskem bun-
kerju oblepil s stiroporom, da
ga pozimi ne bo zeblo.
Prvi vtis
Ne vem zakaj, ampak misli-
la sem, da je moški, ki živi
v betonski cevi pod mostom,
zelo star.
Pravzaprav nisem mogla
verjeti, da se kaj takšnega lah-
ko zgodi petindvajsetletnemu
fantu.
V ponedeljek pa sem ga sre-
čala. Fant manjše postave, ru-
menih skuštranih las in neo-
brit. Daje videz barabe.
Potem pa se vljudno pred-
stavi. Pripravljen se je pogo-
varjati in nama pokazati svoje
»stanovanje«, vendar pod po-
gojem, da ga bova z Edijem
potem odpeljala nazaj na delo
v Žičko kartuzijo, kamor sva
ga šla iskat.
Po kakšnih desetih minutah
me ne spominja več na barabo,
pač pa na človeka, ki je nava-
jen, da že od nekdaj dela uslu-
ge drugim ljudem.
Pogovor se je začel že v avtu.
Otroštvo
brez staršev
»že od malih nog sem sam.
Mati mi je umrla, ko sem bil
star šest mesecev, oče pa se je
smrtno ponesrečil, še preden
sem se rodil. Imam še dve se-
stri in brata, vendar sem jaz
najmlajši. Najprej sem bil
v rejniški družini v Oplotnici,
dve leti pozneje pa sta me po-
svojila mož in žena brez otrok
v Zrečah. Šest let sem bil tam,
ker pa nisem redno obiskoval
šole in ker sta me pretepala,
smo se sprli. Tako so me dali
v Vzgojni dom Veržej, kjer sem
dokončal osmi razred.
Ko sem šel iz Veržej a, me ni
hotel sprejeti nihče od mojih
sorodnikov, zato so me dali še
v Dom v Slivnico pri Maribo-
ru. Tam sem bil šest let, šesti-
nosemdesetega pa so me iz Do-
ma odpustili, ker sem bil že
prestar.«
V poročilu, ki ga je pred
dvema letoma Socialna služba
v Slovenskih Konjicah posre-
dovala konjiški Postaji milice,
je zapisano, da sta leta 1973
Franca posvojila zakonca
Oprešnik iz Zreč, leta 1978 pa
je bila posvojitvena pogodba
zaradi posvojenčeve vzgojne
problematičnosti in neureje-
nih medsebojnih odnosov raz-
vezana.
Začetelc problema
»Ker v Mariboru nisem mo-
gel najti stanovanja, sem se vr-
nil v svoj rodni kraj, v Konjice.
Tu sem prosil za stanovanje,
socialna mi je pomagala in do-
bil sem sobo.
V	Mariboru sem končal
srednjo -tekstilno mehanično
šolo. V Konusu sem dal proš-
njo, da bi me zaposlili kot me-
hanika, vendar nisem dobil
nobenega odgovora. Dal sem
še tri ali štiri prošnje, pa mi
niso nikjer odgovorili. Potem
sem šel delat na Zadrugo, kjer
sem bil dva meseca. Delal sem
tudi v Celju, na Komunali. Ker
pa sem imel konflikt s sode-
lavcem, sem moral tudi tisto
delovno mesto zapustiti.
V	sobi, ki sem jo dobil ta-
krat, sem živel od sedemino-
semdesetega leta, potem pa
sva se s punco odločila in šla
pomagat njeni materi na kme-
tijo. Mati je bila namreč zelo
bolna - bila je brez ene noge in
nama je pisala, naj ji greva po-
magat. Ko sva šla na Koroško,
sem to sobo oddal. Štiri mese-
ce kasneje je njena mati umrla.
Vrnil sem se v Konjice, vendar
stanovanja nisem več dobil.
Rekli so mi, da jih ni več, da je
za stanovanja stiska. Takrat
sva se tudi s punco razšla.
Potem sem se pogovoril
s svojo sestro, ki stanuje v blo-
ku. Rekla je, da lahko nekaj
časa stanujem pri njej. Nato
pa sem spet šel na socialno, ki
me je poslala na kmetijo h go-
spe Vinterjevi, da bi ji po-
magal.
Tam sem bil en mesec, po-
magal sem ji zorati, nasejal
sem. Za prvega maja pa, ko je
bil kres, sem jo prosil, da bi mi
dala denar za kres. Rekla je,
da nima denarja, da mi ga ne
da, ker ve, da se bom vrnil
pijan. Rekel sem: >Dobro, bom
pa šel, če vam ne paše!< Ne
morem cele dneve delati, za-
služil pa sem samo za ciga-
rete!«
Sedanje
»stanovanje«
»Tule, v tej betonski cevi,
sem si pripravil že lani. Takrat
so mi na socialni službi poma-
gali, dali so me na neko kmeti-
jo v Zreče, kjer sem bil štiri
mesece. Imel pa sem težave,
saj sem se prej drogiral, vonjal
sem neostik. Zaradi tega smo
se sprli. To je bil tudi razlog,
zaradi katerega sem se skregal
tudi pri večini drugih družin,
pri katerih sem bil.
Potem sem šel spet k sestri,
pri kateri sem bil en mesec.
Oba z možem pa sta brezposel-
na, imata dva otroka in čisto
majhno stanovanje. Razen te-
ga sva se z njenim možem ne-
kaj skregala, zato mi je rekel.
naj poberem svoje stvari in
grem.
Spet nisem vedel, kaj naj
naredim. Vedel sem za to be-
tonsko cev tule in potem sem si
pač tole opremil, da lahko vsaj
nekje stanujem. Sedaj sem tu-
kaj že dva meseca. Prej, ko še
nisem delal v Žički kartuziji,
sem hodil pomagat ljudem, da
sem sploh zaslužil za hrano.
Čez soboto in nedeljo pa sem
hodil na smetišče, gledat, če
bom kje našel še kaj hrane.
Sedaj še gre, skrbi pa me,
kaj bo pozimi. Če ne bom dobil
sobe, si bom tole luknjo pač
oblepil s stiroporom. Nekje
bom pač moral biti.«
Konjiško smetišče je le ne-
kaj metrov oddaljeno od Fran-
covega domovanja. »Na sme-
tišču se najdejo še zelo upo-
rabne stvari. Večkrat grem tja.
Vse tole, kar imam sedaj oble-
čeno — od čevljev do majice
- sem našel na smetišču. Pa tu-
di dosti užitne hrane se najde
tam. Obleke si perem kar
v Dravinji, pa tudi umivam se
tukai.«
Človek brez ciljev
»Od socialne službe ne bi
potreboval nič drugega kot da
mi najde sobo. Mlad sem, lah-
ko delam. Delo si lahko naj-
dem tudi sam - tako kot sem si
ga do sedaj. Če bi imel stano-
vanje, bi lahko drugače živel.
Najbrž pa bi lahko tudi delal
bolje.«
Sicer pa Franc v okviru jav-
nih del sedaj že štirinajst dni
dela na Žički kartuziji. Dela,
ki jih tam opravlja, so težka
fizična dela, primerna za nek-
valificirane delavce. Ampak
Franc pravi, da delo tam ni
težko. S sodelavci se razume.
Tudi njegov šef je povedal, da
z njim nima težav, da je priden
delavec.
»Delo se mi dopade, vse je
v redu. S sodelavci se razu-
mem, drugače pa - petnajstega
bo plača. Od te plače si bom
moral kupiti nekaj oblek in
hrano, potem pa bo denarja
zmanjkalo.«
Mnogo je besed...
Na Socialni službi v Sloven-
skih Konjicah skrbi za primer
Franca Macuha socialna de-
lavka Milena Verdel. »V dogo-
voru z občino je bil 24. julija
1992 sklican sestanek pri žu-
panu Baragi, ker je Macuh tu-
di njemu pisal pismo v zvezi
s svojim stanovanjskim pro-
blemom. Na tem sestanku sa-
ma nisem bila prisotna, ker
sem bila takrat na dopustu,
sodelovala pa je kolegica.
Macuha na tem sestanku tu-
di ni bilo, v tistem času naj bi
namreč bil v bolnišnici. Na
tem sestanku so sklenili, da
v tem trenutku v občini ni raz-
položljivega stanovanja, ki bi
ga bilo mogoče dodeliti Macu-
hu, socialno službo pa se je
zadolžilo, da mu uredi oskrbo
pri kakšni družini.
Franc Macuh pa vseskozi,
odkar je v bunkerju, odklanja
pomoč socalne službe v smislu,
da bi ga namestili v družino
oziroma mu stanovanje dode-
lili tam. On odločno vztraja pri
tem, da se mu dodeli primemo
stanovanje. Mi smo mu torej
pomoč ponudili, vendar pa za-
njo zaenkrat ni zainteresiran.«
Nedokončana
zgodba
Vse skupaj je pravzaprav vi-
deti - noro. Ampak, ne gre za
kakšno grozno pravljico... To
je resnična pripoved o člove-
ku, ki navsezadnje živi med
nami. Ne v prejšnjem stoletju,
ne na nekem dnigem planetu.
Z nami - tukaj in zdaj.
Sama popolnoma razumem,
zakaj hoče Franc živeti sam.
Celo življenje je bil odvisen od
drugih, moral se jim je poko-
ravati. Že od zgodnjega otro-
štva je živel pri tujih ljudeh,
pri ljudeh, ki ga niso marali.
Je veliko, kar zahteva? Rad
bi si ustvaril svoje, lastno, živ-
ljenje. Morda je sicer res že
prepozno, ampak možnost
vendarle še obstaja in vredno
je poizkusiti.
Kakršnakoli osebnost že je
Franc - za to ni sam kriv. In
- vsekakor ni tako slab, da ne
bi smel živeti človeka vredno
življenje. Saj je, navsezadnje,
človek. Tako kot vi ali jaz.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Vitan
Tradicionalna Vitanjska hol;
prišli iz vseh koncev na to zani;
smo lahko videli stare holcarjf
Lobnice, ki se še dobro spomii
priravil tudi Jože Špegel, Tone
domače gospodinje, ki so spek
Št. 34 - 25. avgust 1992
16,17
i holcarii
lila pozornost množice obiskovalcev, ki so ob koncu tedna
irireditev. Še posebno zanimiv je bil nedeljski sprevod, kjer
nekoč in danes. Pozornost je pritegnil voz Miha Pesjaka iz
konji vozil les v Celje. Podobno vprego z starim vozom je
kazal, kako so včasih moko v mlin vozili. Potrudile so se še
dobrot, ki so jih seveda na ogled postavile.
Fotografije: EDI MASNEC
Ni je čez
fejst punce
Salame - lepotica, ki je v resnici super moški
Po nastopu super punce
v diskoteki Casablanca se je
zaslišala klofuta, ki je je bil
deležen eden od obiskovalcev
srednje generacije. Primazala
mu jo je njegova najdražja,
kajti gospod je bil tako navdu-
šen nad nastopom, zlasti pa
nad tistim, kar je videl, da je
v trenutku pozabil na ženo.
Kot smo kasneje izvedeli, je
klofuta priletela tudi zaradi
ženskega ljubosumja. Gospod,
ki je navdušeno ploskal pevki,
pa še danes postane rdeč
v obraz. Povedali so mu na-
mreč, da ženska lepota sploh
ni bila ženska, pač pa se je pod
obleko skrivalo nekaj povsem
moškega. V slovenskih disko-
tekah namreč zadnje čase
osvaja srca moških travestit
Nenad z umetniškim imenom
Salome. Show programi trave-
stitov so sicer v svetu že dodo-
bra uveljavljeni. Najbolj iz-
brani nastopajo v elitnih loka-
lih, za nas pa je to bolj kot ne
novost. Kdo je pravzaprav mo-
ški, ki ljudi boij navdušuje kot
ženska?
Zanimiv za mošice in
žensice
Nenad je star 23 let. Doma
je z Raba in že na kopališču
v Preboldu je vzbujal pozor-
nost. Vitke noge, dolgi prsti na
rokah in predvsem v svetlo ru-
meno barvo pobarvam lasje...
»Zavedam se, da sem v takš-
nem okolju vzbujal pozornost.
K sreči sta bili z mano znana
modna kreatorka Vesna Škod-
nik, ki kroji obleke za večino
najpopularnejših Slovencev,
in moja punca. Vznemirjenje
se je kmalu poleglo, hkrati pa
sem videl, da me radovedno
opazujejo tako moški kot
ženske.«
Ste to sedaj prvič opazili?
»Kje pa! Kot travestit sem
nastopal že v Avstriji, Nemčiji,
Italiji in Franciji in vsepovsod-
so moji nastopi poželi nrnogo
aplavzov. Na kopališču v Pre-
boldu sem bil to, kar sem, torej
moški in sam ne vem, zakaj so
me čudno gledali.«
Morda ste bili pa všeč obe-
ma spoloma... Ste vi v resnici
travestit, ali se kot travestit
obnašate le na nastopih?
»Sem popolni moški. Pred
leti, ko so bile maškarade, sem
se oblekel v žensko in vsi so mi
začeli govoriti, da imam ideal-
no postavo za žensko. Kasneje
sem nase nekajkrat nadel žen-
ske cunje in lasuljo, pobril sem
se po vsem telesu in takrat se
je začela moja kariera. Kot
travestit sem prebredel dobr-
šen del Evrope.«
Anna Oxa Je iepa
žensica
Pravijo, da se najraje pred-
stavljate kot Lili Marlen, Ana
Oxa in Madonna...
»Ana Oxa je poleg moje
punce najlepša ženska na sve-
tu. Lili Marlen nastopa v sko-
raj vseh predstavah travesti-
tov na svetu, Madona pa je
v vsakem pogledu erotičen lik.
Pri vsem skupaj pa ne bi bil
rad zgolj posnemovalec. Vsa-
kemu liku bi rad dodal kaj
svojega. Študiram že nove
like.«
Je torej potrebnega za podo-
ben nastop mnogo študija?
»Niti ne. Jaz delam vse to
povsem spontano.«
Vaši nastopi v dobršnem de-
lu še vedno predstavljajo po-
sebno presenečenje za Slo-
vence ...
»To je res! Ko je Mojca Bla-
žej Cirej na koncu nastopa lju-
dem nekako dopovedala, da
nisem ženska, pač pa moški, je
bilo presenečenje neverjetno.
Večina je mislila, da blefi-
ramo.«
Obnašati se in nastopati kot
ženska verjetno ni lahko. Mar-
sikdo bi lahko iz tega sklepal,
da niste čisto pravi moški, da
imate v sebi nekaj, kar ljudje
na določen način še vedno ob-
sojajo. Se strnjate s tem?
»Nikakor. Poudarjam, da
sem stoodstotni moški. Kot
travestit nastopam zgolj zara-
di posla.«
Kako se počutite, ko planin-
ske čevlje in adidaske zame-
njate s čevlji z visokimi pe-
tami?
»Razlike sploh ne opazim.
V čevljih z visokimi petami
hodim povsem normalno, ple-
šem in če hočete, celo telova-
dim lahko. To je pač poseben
dar, ki ga nekdo ima, večina
pa ne.«
Zanimiv za
iieteroseicsuaice
Vas po nastopih kaj nadle-
gujejo?
»Na koga mislite?«
Denimo na moške, če se jim
že kažete kot lepa punca.
»Tudi to se dogaja. Iz izku-
šenj lahko povem, da me sku-
šajo najbolj osvajati hetero-
seksualci in lezbijke. Njihovim
osvajanjem še nisem podlegel
in jim tudi ne bom. V vsakem
primeru pa lepa beseda najde
lepo mesto in večjih proble-
mov ni. najbolj nasilni pa so
Italijani.«
Obstoja bojazen, da bi se za-
radi nenehnih nastopov kot
ženska, začeli tudi obnašati in
živeti kot ženska?«
»Tega se sploh ne bojim. Na
konec pameti mi še ni prišlo,
da bi jemal kakšne ženske hor-
mone. Sem Nenad, kakršnega
so me rodili, visok 182 centi-
metrov in težak 65 kilogra-
mov. Ko se gol pogledam
v ogledalo, vem, da sem moški,
ki je v bistvu lep.«
Oblačila in lasulje so verjet-
no najpomembnejši del vaših
nastopov. Te stvari niso ravno
najbolj poceni. Kje jih dobite?
»Modna kreatorka Vesna
Škodnik iz Velenja oziroma iz
Prebolda je bila tista, ki me je
pravzaprav odkrila za sloven-
sko tržišče. Našla je celo oble-
ko, ki ni bila prav nobeni žen-
ski, meni pa je odlično pristo-
jala. Ne blizu in ne daleč ni
bilo ženske, ki bi se ji tako zelo
prilegala kot meni. Sam pa
sem seveda še vedno najbolj
navdušen nad kavboj kami,
v katerih zgledam tak kot
v resnici sem — moški. Izredno
zanimive lasulje dela tudi Ma-
nj a Vozličeva iz Prebolda.«
Nenad - Salome bo v jeseni
nastopal v slovenskih diskote-
kah in klubih. Ženske, ne bo-
dite ljubosumne, moški pa ne
napadalni!
JANEZ VEDENIK
Foto: GORAZD MAJARON
Lili Marlen z dodatkom, je s svojim nastopom navdušila tudi
Mojco Blažej Cirej.
Ženska, ki znori moške ženske.
Pod kikicoje čisto nekaj drugega, kot bi človek
pričakoval.
Št. 34 - 25. avgust 1992
18
NAJVEČJI SEJEM V DRŽAVI
Nadaljevanje s 13. strani
ministrom, ki so za svoje delo
primemo plačam.
Očitno je, da premalo pri-
spevamo za ceste. Z uveljavi-
tvijo evropskih cestnih norma-
tivov bomo morali več prispe-
vati tudi za ceste. Kot primer-
javo lahko vzamemo avstrij-
sko Štajersko, ki daje tri do
petkrat več denarja za ceste
kot Slovenija. Upajmo, da bo
od evropskih normativov ime-
lo tudi kaj prebivalstvo, ne le
ministri.
Štajercem je končno obljub-
ljeno, da sodi izgradnja ceste
Celje-Ljubljana v pr\'o priori-
teto. Bojim se, da izjava sodi
v sklop predvolilnih obljub
neke stranke, ki bi morda celo
ponudila kandidata za pred-
sednika države. Takšne oblju-
be so lahko tudi dobre želje in
lepi nameni. Velike obljube pa
se tako ali tako ne izpolnijo
čez noč. Večje kot so, manjše
so možnosti, da te kdo prime
za besedo.
Letos poleti so nas na televi-
ziji večkrat obvestili o veliki
gneči na cesti proti Bledu. To
moramo gotovo rešiti v prid
našemu turizmu. Prav gotovo
se s tem strinjajo tudi tisti, ki
se pogosto vozijo iz Celja
v Ljubljano.
Tistim, ki odločajo o priori-
tetah pa še nekaj v-prašanj. Ali
se bodo podobne nesreče na
Sloveniki, kot smo jim bili pri-
ča letos poleti v smeri poti Ma-
riboru, še ponavljale, ne da bi
odgovorni občutili vsaj kanček
slabe vesti? Ali bomo uporab-
niki cest tudi v prihodnje pla-
čevali cestnino za avtoceste, ki
to niso?
Ostanimo optimisti in ne vr-
zimo prehitro puške v koruzo,
saj nas je prepričljiv nastop
gospoda ministra, kot že toli-
kol^at, prepričal o dobrih na-
menih in trdnih prioritetah.
MATJAŽ ŽELEZNIK,
Celje
Prejeli smo
Pravica do izbire
tudi v Domžale
Možnost, da bi lahko izbira-
li med različnimi programi in
nosilci vzgoje predšolskih
otrok, je bila želja staršev in
drugih že vrsto let. Evropska
raven razvitosti otroškega
varstva v Sloveniji ter Resolu-
cija o družinski politiki, ki je
pravkar v postopku obravnave
v slovenski skupščini in ki
^adi na tem dejstvoi, nas v to
jasno prepričujeta. Dosegli
smo, da se postopoma uvaja
nova zakonodaja, ki takšne
možnosti omogoča, hkrati se
v praksi srečujemo s pr\imi
primeri različnosti na področ-
ju predšolske vzgoje.
Ta dogajanja nam potrjuje
način ukinjanja kvalitetnega
in polno zasedenega vrtca Če-
belica v Domžalah. V istih
prostorih se, na podlagi kon-
cesije, naseljuje nov v^tec Do-
minic Savio Karitas Domžale.
Ta naj bi s svojim vzgojnim
programom otroke navajal na
življenje po krščanskih zapo-
vedih. Koncesijo so omenjene-
mu vrtcu podelili za dejavnost
v celem objektu. Starši, ki
imajo otroke v tem vrtcu, pa so
postavljeni pred dejstvo, da to
sprejmejo ali otroke premesti-
jo drugam. Otroci, ki so bili
v skupinah v vrtcu Čebelica, se
bodo sedaj morali ločiti. Le
zakaj?
Vrtec Dominik Savio Kari-
tas Domžale bo otroke vpiso-
val že ta mesec, ne glede na to,
da niso izpolnjeni vsi formalno
predvideni postopki za podeli-
tev odločbe o koncesiji in
navkljub temu, da odločbe še
nima. V obvestilih staršem so
zapisali, naj starši otroke pre-
mestijo drugam, če se z novim,
drugačnim vrtcem ne stri-
njajo.
Kot Zveza družin podpira-
mo spontani in utemeljeni
protest prizadetih staršev (glej
Delo, 8. 8.1992), hkrati pa po-
zivamo pristojne občinske or-
gane in ministrstvi za šolstvo
in šport ter zdravstvo, družino
in socialno varstvo, za ustrez-
no pojasnilo in jasen odnos do
navedenega primera.
Naš glavni ugovor takšnemu
načinu uvajanja novega pro-
grama v \Ttec pa je, da se je do
sedaj v njem normalno odvija-
lo življenje in igra otrok, ne
glede na nazorsko enosmerni
program, kar pomeni nasilje
nad starši in otroci, hkrati pa
tudi kršitev njihove ustavno
zajamčene pravice do laične
vzgoje, ki jim je bila zagotov-
ljena ob vpisu otroka v vrtec.
Želimo pudariti, da nihče ne
nasprotuje staršem, ki želijo
vzgojni program s katoliško
vsebino, in da se takšni pro-
grami tudi pojavijo. Toda ti
procesi ne smejo potekati tako
kot v Domžalah, na račun
otrokovih pravic, omejevanja
pravice dmgače mislečih in
neusklajeno s temeljnimi
pravnimi akti naše države.
za odbor Zveze družin
ŽELJKO CIGLER
ANDREJA CERNAK
-MEGLIC
Stisifa mamice
Sem mlada mamica, stara
21 let, z dvema otrokoma,
Anjo, ki je stara tri leta, in
enoletnim Aljažem. Oče otrok'
je trenutno v zaporu zaradi
neplačevanja preživnine, saj
ima že od prej enega otroka, za
katerega pa ne more plačevati
visoke preživnine, ki mesečno
znaša 16 tisoč SIT.
S partnerjem in otroci smo
do sedaj živeli začasno v Pira-
nu, v podnajemniškem stano-
vanju. On se je ukvarjal z go-
spodarskim ribolovom. Ulov je
bil včasih dober, včasih pa je
zadostoval le za golo preživet-
je. Vendar smo kar dobro žive-
li. Otroci niso bili nikoli lačni,
manjkalo nam je le stalno bi-
vališče. 5. julija pa smo ostali
na cesti. Partnerja so odvedli
v zapor, jaz sem brezposelna,
zato ne zmorem plačevati na-
jemnine za podnajemniško
stanovanje.
Trenutno živim pri partner-
jevi materi v Vojniku, kjer so
razmere precej težke, zato smo
nekoč od tu že odšli. V hiši
namreč ni vode, kopalnice,
v sobi, v kateri spim z otroki,
ni niti toliko prostora, da bi se
lahko dobro obrnila. Hiša stoji
na vrhu hriba, do trgovine je
dobre pol ure hoda, tudi
zdravnik je precej oddaljen.
Tega pa večkrat potrebujem,
saj je deklica podvržena vro-
činskim krčem, fantku pa se
vedno znova ponavlja bronhi-
tis, rahlo okvaro ima tudi na
ledvicah.
Partnerjeva mama je stara
70 let in zato ne more pomaga-
ti še meni. Skrbi me, kaj bo, ko
bo zima? Hiša je takrat skoraj
popolnoma odrezana od sveta.
Ko,,se bo,partner vmil iz za-
pora, se verjetno z ribolovom
^ne bo več ukvarjal, saj je veli-
ko družin, ki so lačne, odkar se
v hrvaških vodah ne sme več
loviti.
Po pomoč sem se že obrnila
na Center za socialno delo,
kjer so mi za čas partnerjeve
odsotnosti dali za tri mesece
denarne pomoči, 6 tisoč tolar-
jev na mesec, dobim pa tudi za
7 tisoč SIT otroških doklad.
Tako moram živeti s 13 tisoč
SIT na mesec. Partnerjeva biv-
ša ženska z otrokom je zapo-
slena, dobiva otroške doklade,
potem pa naj bi ji še otrokov
oče plačeval več kot 16 tisoč
SIT mesečno. Ce je tako, po-
tem bo lahko moj partner kar
vse življenje v zapom, ker tega
stroška ne zmore plačevati.
Na Centm za socialno delo
za naš primer vedo, vendar ne
storijo kaj dosti za to, da bi ga
skušaU rešiti. Ko je šlo za
partnerjevega prvega otroka,
so znaU večkrat priti in so celo
rubili, ko pa sem jih zaprosila
za kakšno majhno stanovanje,
so odvrnili, da jih oni nimajo
in da naj se obmem na stano-
vanjsko. Socialna zna priti sa-
mo takrat, ko je treba otroke
dati v rejo, vendar jaz svojih
ne dam. Ko bi mi lahko poma-
gali, jih pa ni. Nikoli nisem
nikogar prosila za pomoč, se-
daj pa jo zares potrebujem in
ne vem na koga naj se obmem.
Mi lahko pomagate?
VIDENSEK BRIGITA,
Vojnik
Hmeljska kobula
za tri sodčke
piva
Tako kot se mi godi sedaj, se
mi ni še nikoli. Denar imam na
hranilni knjižici, ki jo čuva
moja skrbna žena. Včasih se
zgodi, da nimam niti za kuver-
to in znamko. Pa je že bilo
boljše v časih, ko smo po šoli
šli v hmeljišča. Delo tam mi ni
bilo nikoli zopmo. V žep je
vedno padlo kaj cvenka, tako
da brez njega nikoli nisem bil.
Pravijo, da delničarstva ne-
koč niso poznali. Pa so ga. Ve-
likansko posestvo, v tem pri-
meru, so si delili trije gospo-
dje. Niso bili škrti. Obiranje
hmelja v vročini je bilo napor-
no, toda za žejo nismo pili vo-
de, temveč sladek jabolčnik.
Tudi kos kmha je bil kar za-
jeten.
Obirati smo začeli ob svitu,
nehali pa, ko je bil že pozen
mrak. En gospod, delničar, ni-
zek, čokat; vedno s cigaro
v ustih, se je za obiranje zelo
zanimal. Zdelo se mu je, da je
preveč smukanja in premalo
pravega obiranja. Pripravil je
neke vrste strokovno predava-
nje, s praktičnim prikazom.
Ce bi takrat zgodbe zlagal,
bi se mi še danes najbrž obre-
stovalo. Moji zadnji igri, ki je
zaradi vojske nismo igrali, sem
dal naslov Jutri bo lepše - saj
se mi kar dobro go^. IMšel
sem do spoznanja, da denar ni
vse. Ce ga v domači kasi ni, pa
k sosedu letiš.
DRAGO KUMER
Mi smo vojska
Titova
Te parole, ki je bila še do
nedavnega vojakom pogosto
vsiljena, se spomnim vselej,
kadar zagledam Titovo sliko
na steni kakšnega urada. Vla-
dal je kakor so vladali vsi dik-
tatorji. Tako, da je dal preliti
potoke nedolžne krvi. Glede
okrutnosti, se zdi, da je preka-
šal celo svojega učitelja Sta-
lina.
Kdo je bil v resnici Tito, da-
nes dokazujejo barbarska po-
četja jugo vojske. Čeprav je Ti-
to že zdavnaj odšel, mšilna in
uničujoča moč njegove vojske
še vedno silovito deluje.
Za Titovo razmetavanje de-
narja za neuvrščene, za njego-
vo razkazovanje vojaške moči
in izkazovanje časti pri držav-
nikih, potratne gostije in poto-
vanja, za njegovo na silo sko-
vano in na prevari temelječe
»bratstvo«, bomo Slovenci še
dolgo časa imeli nižji standard
v primerjavi z drugimi zahod-
no evropskimi državami.
Nekdaj slavna, do zob obo-
rožena Titova vojska je tudi
Slovenijo barbarsko napadla,
da bi naš narod podjarmila in
uničila, zato je vsem v sramoto
in posmeh, če po nekaterih
uradih še visijo Titove slike.
Ali pa morda nekateri kolabo-
racionisti želijo, da nas nekda-
nja Titova vojska ponovno na-
pade?	jvAp^ GLUŠIC
ZAHVALE,
POHVALE
z morja na
Celjsko kočo
Avgusta sem se za nekaj ča-
sa želel odmakniti na oddih
v hribe. Z dmžino smo se odlo-
čili, da odidemo na Celjsko ko-
čo in vzamemo sedemdnev^
paket, ki naj bi bil primere^
tudi za plitke žepe. Že ob pii,
javi sem bil deležen zelo pri,
jaznih pojasnil.	:
Ko smo prišli na Celjsko
čo, nas je ob prihodu prijazn«
sprejela lastnica Celjske koČ(
Marija Jovanovič z možei^
Mladenom. Po osvežilni pijačj
sta nam razkazala prostore i|
našo sobo. Bili smo prijetno
presenečeni nad urejenostjo in
čistočo.
Dnevi so hitro minevali
opravili smo nekaj izletov ir
med drugim naleteli tudi na
žal, zaprti Dom železarjev n<
Svetini. Menim, da bi tudi tan
morali poiskati kakšneg;
skrbnega gospodarja.
Rad bi se zahvalil gostite-
Ijem na Celjski koči za prijaz.
nost in gostoljubje ter za do.
mačo hrano in vso skrb, ki jc
posvečajo vsem svojim goston
in planincem. Naj moje pismc
ne izzveni kot reklama, temve*
kot javna zahvala ljudem, ki s
za delo in prizadevnost to za-
res zaslužijo.
VLADO ŠMERC
Kopei
Raziskovalni
tabor Primorje
92
Kaj je tabor? Ni le pusto
lovščina, užitek, številni izleti
pač pa gre za pravo šolo. Šoli
v naravi. Med številnimi polet
nimi tabori je bil pred nedav
nim tudi tabor za slepo in sla
bovidno mladino, Primorje 92
Namen tabora je bil pribli
žati slepim doslej nepoznan
svet našega prostora, tore
spoznati geološke, biološkt
zgodovinske, geografske in et
nološke značilnosti posamez
rdh predelov Slovenije. Ta de
lovni tabor razširja obzorja
izobražuje in notranje bogat
znanja željne mlade razisko
valce.	.. «
Povsod, kamor smo prišli, s(
nas sprejeli izjemno prijaa^J
domačini, trudili so se, da V
nam čim več stvari približal
z opisi. Luko Koper, ladjedel
nico v Izoli, morsko biološk(
postajo v Piranu, vinsko kle
Vina Koper... Fantje obalni
policije pa so nas z gliserjen
M 44 popeljali po morju. Z na
mi so bili tudi številni strokov
njaki, ki so poučili otroki
o marsikateri doslej neznar
jim stvari.
Presenečeni smo, da je vs
več ljudi, ki si želijo sodeloval
pri takšnem načinu izobraže
vanja. Mnogi, ki so sodelova
na taboru, nimajo težav z vi
dom. Po taboru je marsikatei
dejal: »Tudi mi smo se od va
veliko naučili.«
Ker smo se na taboru imel
zares lepo, se zahvaljujem
vsem, ki ste nam omogočih t
obliko spoznavanja naravnil
lepot, neprecenljivega boga
stva, zgodovinske, kultum
dediščine naše domovine.
DARINKA KOPRIVI
Modernizacija bolnišnice
Prostovoljne prispevke za modernizacijo	bolnišnice
v Celju so od januarja do julija 1992 darovali
000 SDK podružnica Celje,
namesto venca za Cankar	2.500 SIT
Nada, Miloš in Uroš Pešec, namesto cvetja
za pokojno Minko Pogačnik	1.500 SIT
Franc in Marinka Knofelc, namesto cvetja
za pokojnega Jožeta Planinca	2.000 SIT
Stanovalci Nušičeve ulice 12 Celje,
namesto venca za pokojno Marijo Vipotnik	1.900 SIT
Najožje znanke, namesto cvetja
na grob pokojnega Antona Kolarja	1.500 SIT
Družine Plevnik, Pregl in Presinger,
namesto cvetja na grob pok. Lubeja	1.500 SIT
Marija in Franc Kapus,
namesto venca na grob Zvonetu	1.000 SIT
Zavarovalnica Triglav Celje, namesto venca
za pokojnega Franca Mavca	4.000 SIT
Ciril Ilovar, namesto cvetja na grob
Petru Krolu iz Nove Cerkve	2.400 SIT
Franci Kapus, Latkova vas lila, Prebold,
namesto cvetja na grob	1.000 SIT
Skupaj vplačano do 31. 7. 1992	19.300 SIT
Št. 34 - 25. avgust 1992
4
Teden je bil, kljub hudi su-
ši, zelo cveten. Začelo se je
s ponedeljkom, ko so pokli-
cali iz gostilne Bornšek na
Babnem, kjer sta se ravsala
dva gosta, Bojan F. in
Franc K., oba Celjana.
•	V torek, pol ure po pol-
noči, se je oglasil jezen glas
s Tomšičevega trga, ki se je
hudoval nad tamkajšnjim
bistrojem Oskar, ki da pov-
zroča nočnemu času nepri-
meren hrup. Pa se je potem
poazalo, da nočni mir ne
kalijo Oskarjevi gostje,
ampak njegova ropotajoča
kovinska vrata.
•	Hedinega otroka je v to-
rek opoldne v bloku na
Milčinskega ulici natepla
soseda Darinka. Ker je tuje
otroke prepovedano tepsti,
se je Heda hotela z Darinko
o tem pogovoriti, Darinka
pa se je zapodila za njo po
hodniku in jo ustrahovala
z nožem. Kako naj bodo
otroci kaj drugačni od sta-
rejših!
•	V sredo zvečer pa je na
policijsko postajo poklical
Jože G., stanujoč v hiši Ob
železnici, ker ga je napadel
sosed Alojz P., ki je v Jože-
tovo stanovanje vstopil ne-
povabljen in nezaželjen.
Ker je nespodobni prišlek
oskrunil nedotakljivost
stanovanja, bo moral na
sodišče.
•	Isto sredo zvečer je po-
klicala Zora V., iz Začreta,
ki je bila ogrožena. Ogrožal
jo je sam gospod soprog, ki
je najprej iz hiše pognal
otroke, ženki pa grozil, da
jo bo premlatil.
•	V četrtek, malo pred
I drugo uro ponoči, se je
' i7glasila občanka iz Ljub-
ljanske ceste, kateri so se
po živcih sprehajali glasni
gostje bistroja Panda ob
Ljubljanski cesti. Lastnik
lokala bo šel k sodniku za
prekrške, policisti pa so
napisali še poročilo inšpek-
cijski službi, ker Panda
očitno ne šmirgla svojega
zapiralnega časa.
•	Alojz D. iz Vojnika je bil
v petek zjutraj upravičeno
jezen, ko je zagledal, da je
z njegove njive v Strmcu
kar čez noč izginil pridelek
krompirja. Pridelal ga je
celih dvesto kil, zdaj pa bo
njegova družina lačna. Za-
to poštenega neznanca na-
prošamo, naj ukradneni
pridelek neopazno vrne.
•	V petek dopoldne je ob-
čan Primož javil, da je
v agenciji Popotnik v Celju
nekaj narobe. Policisti so
potem ugotovili, da se je
v Popotniku oglasil Branko
T. s Polzele in od lastnika
agencije, Bogomir j a P.,
zahteval, da mu vrne 500
posojenih nemških mark.
Lastnik je agencijo zakle-
nil, upniku izročil denar,
za zahvalo pa ga je obdelal
s pestmi.
•	V soboto opolnoči je bila
nesrečna Majda iz Iršičeve,
ki je bila nevarno ogrožena
od moževih alkoholnih hla-
pov. Maligani so pijano
glavo družine pripeljali ta-
ko daleč, da je morala Maj-
da bežati in se zateči na
varno.
•	Gospodovega dne po-
poldne je na policijsko po-
stajo poklical Roman iz
Podgorja in povedal, da se
je k njemu, ves okrvavljen,
zatekel sosed Pavle B. Pa-
vla B. je pred tem pretepla
njegova izvenzakonska
družica Nada. Med prepi-
rom ga je mahnila po glavi
s ponvijo za jajčka cvret.
M.A.
Odnosi, ki jih ureja nasilje
v sklopu problematike kaz-
nivih dejanj, katerih število
skokovito narašča tudi na na-
šem območju, je v ospredju na-
silje, nasilniško obnašanje
vseh \Tst, kot način za ureja-
nje medsebojnih odnosov.
Kaj vse je krivo, da smo lju-
dje vse manj strpni, nepri-
pravljeni za dialog in kulturno
poravnavo starih in tekočih
računov, je stvar sociologov, ki
se ukvarjajo z današnjo sila
zapleteno stvarnostjo v vseh
njenih razsežnostih. Stvar po-
licistov in kriminalistov pa je,
da kazniva dejanja le zaznava-
jo, rešujejo in storilce predla-
gajo v nadaljnji postopek ti-
stim, ki odmerjajo kazen. Gre
torej za represijo, ki pa ne od-
pravlja vzrokov, korenin nasi-
lja in nestrpnosti. Da pa ne bi
ostali zgolj pri teoretiziranju,
se bomo, da bi na problem na-
silja ponovno opozorili, oprli
na tri dogodke, ki so se na na-
šem območju zvrstili v enem
samem tednu dni.
V neki družini v Jerneju pri
Ločah je prišlo do prepira med
možem in ženo, mladima dve-
ma, ki se je sprevrgel v pretep.'
Vmes je posegel oče oziroma
tast, ki je poskušal zeta umiri-
ti, ta pa je napadel še njega.
Tast se je branil z nasiljem in
tako je zet padel po tleh ter se
poškodoval po glavi. Na to je
vstal in poiskal predelano ma-
lokalibrsko pištolo ter z njo
ustrelil v pročelje tastove hiše.
Tast se je ustrašil in se zaklenil
v hišo, zet pa je ponovno na-
polnil pištolo, na srečo pa so
takrat na kraj dogodka že pri-
speli policisti in morda pre-
prečili najhuje.
Drug primer se zgodil na lo-
kalni cesti za smer Resnik na
Konjiškem. Neznanec, ki se je
po cesti peljal z belim osebnim
avtomobilom zastava 101, je
naenkrat zapeljal pred vozilo
Antona Z. in ga tako prisilil,
da je vozilo ustavil. Neznanec
je izstopil, stopil do ustavlje-
nega avtomobila in Antona Z.
skozi odprto okno oplazil z no-
žem po levi roki in ga s tem
lažje poškodoval. Ne da bi kar
koli pojasnil, se je neznanec po
tem dogodku odpeljal dalje.
Tretji primer nasilja je iz
Celja. V bližini Razvojnega
centra je stal osebni avtomo-
bil, z bosansko registracijo
(Goražde). Ko se je lastnik po
krajši odsotnosti vrnil k svoje-
mu vozilu, je na stekleni povr-
šini zadnjega dela vozila našel
listek in vanj zasajen nož. Vse-
bino »sporočila« lahko prebe-
rete na fotografiji, ki jo je pos-
nel naš fotoreporter Edo Ein-
spieler po tem, ko ga je nezna-
na oseba po telefonu opozorila
na ta avtomobil, ki je bil, ver-
jetno od istega storilca, tudi
ves obtolčen.
MARJELA AGREŽ
GORELO
JE...
V petek, 21. avgusta zvečer, je
zagorelo v stari vinski kleti
v Virštanju, ki je last Franca J. iz
Šmarja.
Zagorelo je v leseni kleti na
stropu nad štedilnikom, v kate-
rega je lastnik tega dne nalagal
drva. Objekt je v celoti pogorel,
vzrok požara, ki je naredil za
okoli 300 tisoč tolarjev škode, pa
je dotrajani dimnik.
Istega večera je gorelo gospo-
darsko poslopje, last Alberta B.
iz Zgornje Kostrivnice.
Zgorelo je ostrešje poslopja
v izmeri 30 • 14 metrov, kjer je
bilo spr^yljeno seno, živino pa so
rešili pred ognjem. Obstaja sum,
da je šlo za samovžig sena. Po-
žar, ki je naredil za poldrugi mi-
lijon tolarjev škode pa je ukroti-
lo 87 gasilcev iz sedmih gasilskih
društev.
V	soboto, 22. avgusta, je okoli
poldneva zagorelo na gospodar-
skem poslopju Branka O. iz Pod-
kraja.
Leseni del ostrešja velikosti
12 • 10 metrov je ogenj popolno-
ma uničil, zgorelo pa je tudi 4 ti-
soč kilogramov slame, pol tone
koruze v zrnju, 150 kilogramov
pšenice, 150 kilogramov krmil,
tri svinje s 24 pujski, sejalnik za
koruzo in precej orodja. Vzrok
požara je bilo iskrenje pri reza-
nju železa ali pa sončna pripeka
skozi steklo na strehi, pod katero
je bila slama. V požaru je nastalo
za okoli 4 milijone tolarjev ško-
de, pri prenosu ognja na bližnjo
drvarnico, last soseda Franca J.,
kjer so popokala stekla na oknih,
pa je škode za približno 100 tisoč
tolarjev. Z ognjem se je spopada-
lo 64 gasilcev iz šestih društev na
tem žalskem območju.
V	nedeljo ob pol dvanajstih pa
je nastal požar v stanovanju
Anice M. v bloku na Stantetovi
ulici v Velenju.
Izbruhnil je v kuhinji, kjer sta
si dva mladoletnika pekla pom-
mes frites kropipir in pustila na
prižgani električni plošči posodo
z oljem. Ta pozabljivost je bila
vredna okoli 200 tisoč tolarjev.
M.A.
Za vame prve šolsice dni
Le nekaj dni nas še loči do
pričetka novega šolskega leta,
ko bo na cestah spet vse polno
šolarjev, tudi tistih, ki si bodo
prvič naložili na hrbet šolsko
torbico in se podali po poteh,
kjer preži nešteto prometnih
nevarnosti. Akcija Prvi šolski
dnevi je bile že \Tsto zadnjih
let skrbno načrtovana, zato
v teh dneh ne beležimo nez-
god, v katerih bi bili udeležeci
oziroma žrtve šolarji. Upajmo,
da nas tudi letos ne bo kaj ne-
prijetnega presenetilo.
Policisti celjske UNZ bodo
v teh dneh posvečali največ
pozornosti prvošolcem, ki jim
je treba omogočiti varno pot
v šolo in jih naučiti, kako var-
no proti do šole in iz šole spet
domov. Starši, ki prve dni vo-
zijo svoje otroke v šolo z avto-
mobili, jim s tem delajo slabo
uslugo, ko pozabljajo, da bodo
njihovi otroci kmalu pešci, ki
morajo vedeti, katera pot je
zanje najbolj vama. To pot jim
je treba pokazati že prvi šolski
dan, z roko v roki.
Največ pa lahko prispevajo
vozniki, ki se morajo zavedati,
da se s pričetkom šole začenja
tudi otroški vrvež na cestah in
da je med njimi vse polno pro-
metno neukih prvošolčkov. Na
vseh cestah, predvsem pa
v bližini šol in prehodov za
pešce, morajo biti vozniki kar-
seda previdni in upoštevati hi-
trostne omejitve ter opozorilne
znake na cestah.
K varni poti v šolo lahko
precej pripomorejo tudi šole
oziroma učitelji s svetovanjem
in seznanjanjem staršev z na-
črtom, imenovanim varna pot
v šolo.
Ne smemo tudi pozabiti, da
bodo v tem času na cestah tudi
otroci, ki obiskujejo malo šolo
oziroma vrtce. Čeprav zakon
zanje predpisuje, da morajo
imeti na poti v vrtec sprem-
stvo, pa izkušnje kažejo, da se
pojavljajo na cestah sami ali
v družbi mlajših osnovno-
šolcev.
Policisti na našem območju
se zavedajo, da lahko prav oni
veliko naredijo za varnost na-
ših šolarjev. Zato bodo v teh
dneh poostrili preventivno in
represivno dejavnost, vse na-
črtovane aktivnosti pa so
vskladili s Svetom za preven-
tivo in vzgojo v cestnem pro-
metu.
M.A.
V	pasti držal
zdravnico
Cel kup preglavic je mi-
nuli četrtek povzročil žal-
ski zdravnici in policistom
23-letni Aleksander K. iz
Arje vasi. Na srečo se je
njegova \Tatolomna in ne-
varna vožnja končala brez
hujših posledic.
Zdravnica Pavla R. je bi-
la tega dne na hišnem obi-
sku pri Aleksandrovi se-
stri. Ko je nameravala že
oditi, je jezni mladenič za-
čel razbijati po njenem
službenem vozilu, nato pa
je z enim nožem v roki in
z drugim za pasom, prihru-
mel v stanovanje, kjer je
prestrašeno zdravnico pri-
silil, da je na dvorišču sedla
v vozilo, ki ga je spravil
v pogon in zdrvel proti Ce-
lju. Ker je bil med vožnjo
vse bolj agresiven, je
zdravnica izkoristila rdečo
luč v semaforiziranem kri-
žišču v Celju in pobegnila
iz avtomobila. O divji in
nevarni vožnji so bili takoj
obveščeni žalski in celjski
policisti, ki so neznanca iz-
sledili že v Arji vasi, ven-
dar niso mogli ukrepati, saj
je Aleksander K. grozil, da
bo zdravnico poškodoval.
V	Celju, ko je bila Pavla R.
že rešena vsega hudega, pa
se je pričel lov za nevarnim
voznikom, ki je divjal po
mestu in ogrožal občane in
tudi policiste. Ker se ga ni
dalo nikakor ugnati, sta
mu začeli slediti in ga
ustavljati dve policijski vo-
zili, Aleksander pa je neza-
držno nadaljeval s cik-cak
vožnjo in z vklopljeno sire-
no ter prižganimi modrimi
lučmi. Končno je polici-
stom le uspelo, da so ga
prehiteli in ustavili, a mu
vse to, kot kaže, le ni bilo
dovolj. Spet je vžgal motor
in se zaletel v zadnji del
službenega policijskega
vozila. S tem pa je, končno,
tudi nehal in se znašel na
nevropsihiatričnem oddel-
ku celjske bolnišnice v Voj-
niku.	M.A.
mini KRIMIČI
Olcradeni poštarji
Neznanec je v času od 14. do
18. avgusta vlomil v garažo na
Ulivi 14. divizije v Celju. Tam se
je zagledal v avto, razbil oken-
sko steklo in segel po črnem
kovčku, v katerem je bilo zlože-
no specialno orodje. Sproti je
pobral še nekaj potrošnega ma-
teriala in s tem PTT Celje oško-
doval za okoli 200 tisoč tolarjev.
V teater po pištoie
V času od 12. do 17. avgusta se
je nekdo priplazil do kletnih
prostorov Slovenskega ljudske-
ga gledališča v Celju in tam iz
predala ukradel tri blindirane
pištole, kopijo mornariškega
colta, revolver s kratko cevjo in
plinski samokres. Gledališčniki
imajo to orožje za igro, kaj je od
njega pričakoval za zdaj še nez-
nani storilec pa lahko le ugiba-
mo. Ukradeno kulturniško orož-
je je vredno okoli 15 tisoč to-
larjev.
Uicradel pravo
pojedino
v času od 13. do 18. avgusta je
neznanec vlomil v nedograjeno
stanovanjsko hišo v kraju Rifen-
gozd v občini Laško. V notra-
njost je prišel skozi kletno okno,
iz kleti pa je odnesel motorno
žago, pet buteljk vina, deset po-
sušenih želodcev in dve krači.
Lastnika, Jakoba O. je s tem
oškodoval za okoli 80 tisoč to-
larjev.
Zapeljali so jo
koieki
Kriminalisti celjske UNZ se
ukvarjajo s primerom Dragice B.
iz Golobinjeka na Šentjurskem,
ki je osumljena kaznivega deja-
nja zlorabe uradnega položaja
ali uradnih pravic.
Še neugotovljenega dne v tem
letu naj bi si Dragica B., kot vo-
dja vložišča pri šentjurski občin-
ski skupščini, prilaščala inkaso
od prodaje kolekov in si na tak
način protipravno prilastila naj-
manj 50 tisoč tolarjev.
Sicriti pujsi
Na lokalni cesti v kraju Ram-
pa na Šmarskem sta 20. avgusta
dopoldne ilegalno prestopila dr-
žavno mejo Marija G. in Drago
Z., oba iz občine Šmarje pri
Jelšah.
Pri kontroli je bilo ugotovlje-
no, da sta na priklopniku oseb-
nega avtomobila prevažala štiri
prašiče in da sta se nameravala
ogniti carinski kontroli oziroma
dajatvam. Zaradi ilegalnega
prestopa meje bosta morala
k sodniku za prekrške, postopek
pa je sprožila tudi carinska
služba.
Obdržai orožje
Velenjski policisti in krimina-
listi UNZ Celje so, na podlagi
odredbe Temeljnega sodišča Ce-
lje, enote Celje, opravili hišno
preiskavo in preiskavo delovnih
prostorov Vida K. iz Velenja.
Pri hišni preiskavi niso našli
ničesar, v delovnih prostorih pa
so zasegli puško MGV 176, devet
ročnih bomb M-75, šest koma-
dov prototipov ročnih bomb, na-
prave za dušenje zvoka za puško
MGV, nekaj nabojev remington
kal.22 in razne dele avtomatskih
pušk. v preiskavi je bilo ugotov-
ljeno, da je Vid K. do leta 1989
delal na razvoju tega orožja, ki
pa ga ni vrnil. Zaseženo orožje
bo zdaj vrnjeno podjetju Orbis.
M.A.
PROMETNE NfZGODE
Nesrečno zavijanje
Na magistralni cesti v Šent-
jurju se je v torek, IS.avgusta
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, material-
na škoda pa znaša okoli 250 tisoč
tolarjev..-
Po dovozni je proti križišču
z magistralno cesto vozila osebni
avto 54-letna Marija-Breda
Blatnik iz Jakoba. V križišču je
zavijala v levo v smer Celja,
v trenutku, ko je s celjske smeri
pripeljal voznik osebnega avto-
mobila, 44-letni Anton Vrečko iz
Celja, v trčenju je bila hudo po-
škodovana voznica Blatnikova.
Otroif pred avto
Na regionalni cesti v naselju
Pristava, se je v torek, 18. avgu-
sta zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bil hudo poškodovan
otrok.
Iz smeri Dobrne je proti Lem-
bergu vozil osebni avto 30-letni
Janko Kotnik iz Pirešice. Ko je
pripeljal do skupine pešcev, ki je
hodila v isti smeri po levi strani
vozišča, je iz te skupine nenado-
ma skočil pred avto osemletni
A.F. iz Zavidovičev, ki ga je za-
dela leva bočna stran vozila.
Koiesar pred avto
Na magistralni cesti v Celju se
je v petek, 21. avgusta zjutraj,
zgodila prometna nesreča, v ka-
teri je bil en udeležcnec hudo
telesno poškodovan, škode na
vozilih pa je za okoli 55 tisoč
tolarjev.
Po Mariborski cesti je iz smeri
Kidričeve ceste vozil osebni avto
28-letni Primož Čretnik iz Celja.
Na Mariborski cesti mu je nena-
doma pred vozilo zapeljal kole-
sar, 31-letni Vranko Tanaskovič
iz Celja, ki je pri trčenju utrpel
hude telesne poškodbe.
IViotorist
ni preživel
Smrtna nesreča se je pripetila
v petek, 21. avgusta na lokalni
cesti v Arclinu.
Voznik osebnega avtomobila,
29-letni Kobold Plahuda iz
Mengša, je vozil iz Ljubečne pro-
ti Arclinu. Pri stanovanjski hiši
Arclin 53 je peljal mimo stoječe-
ga osebnega avtomobila in nato
zapeljal na levo stran ceste. Ta-
krat pa je iz nasprotne smeri pri-
peljal voznik neregistriranega in
neosvetljenega motornega kole-
sa, 29-letni Zvonko Blazinšek iz
Vojnika. Vozili sta trčili, hudo
telesno poškodovanega motori-
sta pa so prepeljali v celjsko bol-
nišnico, kjer je ob 21.45 uri po-
škodbam podlegel.
Zdrsel v jareic
v nedeljo, 23. avgusta ponoči,
se je pripetila nezgoda na lokalni
cesti v Gorici pri Šmartnem. iz-
ven naselja Lopata, v kateri je
bila ena oseba hudo poškodova-
na, na vozilu pa je škode za okoli
60 tisoč tolarjev.
Iz smeri Gorice pri Šmartnem
je proti Lopati vozil osebni avto
38 -letni Zaim Gradinovič iz Ce-
lja. V blagem desnem ovinku jc
izgubil oblast nad vozilom in za-
peljal v obcestni jarek na drugi
strani ceste, kjer je s sprednjim
delom vozila trčil v ogrado in pri
tem utrpel hude telesne po-
škodbe.
M.A.
Št. 34 - 25. avgust 1992
I2C
Elvis, come
back!
Jaz se ga ne spominjam
več. Umrl je, ko sem bila
stara dve leti. Ampak mi
je takoooooo blazno všeč,
da ob njem pozabim na
vse NKOTB in Gunse te-
ga sveta... Če bi še živel,
bi bil ta mesec star sede-
minpetdeset let. Pa ne ži-
vi več. Se sprašujete, za-
kaj je umrl, star komaj
dvainštirideset let? Saj
poznate tisto: seks, ma-
mila, ročk and roll...
Sam si je kriv. Ampak,
koliko časa bi pa vi zdr-
žali, če bi okoli vas kar
naprej skakale najstnice
in padale v trans, ko bi
vas zagledale?
Kakorkoli že, njegove
pesmi bodo ostale večne.
Tudi njegovega nenavad-
nega pramena las in giba-
nja z boki se bodo vaše
mame in stare mame prav
gotovo večno spominjale.
Jaz tudi.
NINA
Rockerski lomilec src
Elvis je bil nedvomno priz-
nani kralj ročk 'n' rolla. Nihče
ni štel, koliko plošč je prodal
— po splošni oceni jih je več od
vseh dragih pevcev, razen Bin-
ga Crosbya in Beatlesov. Po
svojem pr\'em hitu Heartbreak
Hotel (Hotel zlomljenih src) je
postal najmočnejši simbol
ročk glasbe in najstinškega
uporništva v Ameriki in
E\Topi.
Rodil se je 8. januarja 1935
v East Tupelu, Mississippi,
pod imenom Elvis Aaron Pre-
slev. Njegov brat - dvojček Jes-
se je pri porodu umrl.
Vemon in Gladvs Presley
sta Elvisa vzgojila v verski
družinski atmosferi. Elvis je še
kot deček s svojim očetom na
lokalnih koncertih pel cerkve-
ne pesmi. Leta 1943 je zmagal
na tekmovanju mladih talen-
tov Alabama-Mississippi Sta-
te Fair s pesmijo Old Shep
(Stara ovca), ki jo je kasneje
tudi posnel. Leta 1946 sta mu
starša kupila prvo kitaro in ta-
ko je začel peti na gimnazij-
skih zabavah.
Leta 1948 se je družina Pre-
slev preselila v Memphis, ko je
končal šolo, pa se je Elvis za-
poslil kot vratar v kinu. Leta
1953, ko je je delal kot voznik
tovornjaka, je kot darilo za
mamin rojstni dan hotel pos-
neti - pesem My Happines.
Lastnik studia Šun Records,
v katerem je Elvis to pesem
snemal, je bil Sam Phillips.
Phillips je opazil Elvisov ta-
lent in ureil, da je s studijski-
ma glasbenikoma Scottvem
Mooreom in Billom Blackom
izvajal countr\' pesmi. Iz tega
ni bilo nič, zato je PhiUips
predlagal, da poskušajo s po-
sameznimi blues - pesmimi. Ta-
krat je Elvis posnel Crudopovo
pesem Thafs Ali Right Mama.
Ploščo je predstavljal lokalni
disk džokej Dewey PhiUips,
občinstvo je jo je dobro spreje-
lo. Pesem so predvajale lokal-
ne radijske postaje, Elvis pa se
je pričel pojavljati na mestnih
countrv' priredbah, kjer ga je
opazil »Polkovnik« Tom Par-
ker, country menežer, ki mu je
organiziral nekaj nastopov
(vključno s prvim televizij-
skim snemanjem), kasneje pa
je postal njegov uradni me-
nežer.
Parker je Elvisa angažiral
za podjetje RCA, ki je Samu
Phillipsu plačala 35 tisoč do-
larjev za pravico do objavlja-
nja vseh posnetkov za Sun.
Elvis je postal senzacija.
Ustvaril je nov stil glasbe, saj
je uporabljal črnsko glasbo.
Njegov prvi posnetek za RCA,
Heartbreak Hotel, je bil objav-
ljen januarja 1956. Plošča je
prišla na prvo mesto ameriške
in na drugo mesto britanske
top-lestvice, v letu dni pa je
Elvis dosegel šest zlatih plošč
in izzval navdušenje oziroma
zgražanje z vedno bolj suge-
stivnim gibom svojih bokov na
odru. Ti gibi so mu dali vzde-
vek Elvis the Pelvis (Elvis Me-
denica), med najstniki po vsem
svetu pa so ga naredili še bolj
priljubljenega.
Leta 1956 je Elvis posnel
svoj prvi film Love Me Tender,
leta 1957 je sledil Loving You,
1958. sta sledila še dva filma,
od katerih je vsak razpolagal
s klasičnimi ročk popevkami.
Kot največja ameriška
atrakcija je bil 24. marca 1958
pozvan v vojsko. Po vrnitvi iz
vojske (po dveh letih) s činom
narednika, je bil Elvis spet ta-
ko iskan kot prej, čeprav med
vojaščino ni nikoli javno na-
stopal, snemal pa je samo en-
krat.
Iz vojske se je Elvis vmil
nekoliko omehčan. Ni imel več
zahzkov in bokov ni več gibal
na tako nenavaden način kot
prej.
Ta stilska sprememba pa je
še povečala njegovo priljublje-
nost, saj je vsaka pesem, ki jo
je posnel, prejšnjo izpodrinila
s prvega na drugo mesto.
Kljub temu, da Elvis ni bil
več tisti stari, in da ga mladi
niso več tako noro občudovali
kot prej, popularnosti še ni iz-
gubil. Leta 1973 se je na vrh
ameriške pop lestvice albumov
prebila plošča z glasbo iz tele-
vizijske nadaljevanke Elvis:
Aloha From Hawaii Via Sate-
lite, pojavila pa sta se tudi dva
dokumentarna fihna Elvis:
Thafs The Way It Is (1970) in
Elvis On Tour (1972).
Leta 1967. se je Elvis poročil
s PrisciUo Beaulieu, hčerko
polkovnika ameriške vojske.
Kmalu se jima je rodila hčerka
Misa Marie.
Oktobra 1973. sta se Elvis in
Priselila ločila.
Od takrat se je v zvezi z El
visom govorilo o vse slabše^
zdravju in težavami s tež^
V štirih letih po ločitvi je bj
petkrat v bolnišnici, kjer se j,
zdravil zaradi težav s sladkor,
jem, boleznimi prebavnih ot,
ganov, tažave pa je imel tud
z vidom. Fizično je propadal
obolelo mu je srce, vedno bo)
pa se je tudi drogiral.
Šestnajstega avgusta 1971
po naporni nogometni tekm
s prijatelji, je Elvisu v Grace
landu, njegovem domi
v Memphisu, postalo slabo
Poskusi, da bi ga v Memphi
Baptist Hospital vmih v živ
Ijenje, niso uspeli. Elvis je bi
takrat star šele 42 let. Ko
uradni vzrok smrti je razgla
šen srčni napad.
Elvis je mrtev. Resničn
kralj ročk 'n' rolla, Elvisoi
glas, pa ne bo nikoli umrl.
NINA M. SEDLAI
Ob petnajstletnici smrti Elvisj
Presleya je založba RCA—Vic
tor pripravila zbirko kom
paktnih plošč s sto štirideseti
mi posnetki iz najsvetlejšil
trenutkov njegove kariere, K
avgusta pa je v ZDA pri založ
bi PollyGram izšla enouma \i
deokaseta The Elvis Files, 1|
obljublja nove dokaze za to, d
»Kralj« ni mrtev. Avtorica Ga
il Brewer-Giorgio je v raziska
ve vložila deset let dela in me
drugim pregledala skoraj 3
tisoč spisov tajne službe FB
o Elvisu in našla več domnev
nih dokazov, da je Elvis še i\\
Njegovo »smrt« naj bi uprizo
rila ameriška oblast in ga na t
način rešila pred grožnjam
mafije in izsiljevanjem. Ehi
naj bi bil v letih 1974 do 197
namreč član FBL
Z veselim avtobusom na pot
v laški občini so ga že treUlč poslali na pot po Sloveniji
»v Laški občini je letos že
tretje leto orgamiziran Veseli
avtobus, s katerim otroci po-
tujejo po Sloveniji in spozna-
vajo kraje. Do pobude za to
akcijo je prišlo na oddelku za
dmžbene dejavnosti, saj so ho-
teli zdmžiti prijetno s korist-
nim. Lahko bi dejali, da je to
oblika počitniškega varstva,
saj se zavedajo, da imajo starši
med počitnicami probleme
z varstvom in prehrano otrok.
Vsako leto z avtobusom potuje
približno tisoč osnovnošol-
cev,« je med dmgim dejala Pa-
vla Lapornik, načelnica oddel-
ka za dmžbene dejavnosti.
Vedno se zbirajo na treh av-
tobusnih postajah, pot pa jih
vsak dan vodi v dmg kraj. Ob
ponedeljkih so po navadi dalj-
ši izleti in kopanje, zato je te-
daj tudi največ otrok. Včasih
jih peljejo celo štirje avtobusi.
Spremjevalci so v glavnem
rnladi ljudje, praviloma niso
pedagoški delavci, tako da se
spontano vključujejo v delo
z otroki v obojestransko zado-
voljstvo. V petek jih je pot vo-
dila v Leveč.
Pot do cilja ni bila dolga.
Zvedeli pa smo mnogo, pred-
vsem o orgamizaciji letališča
in o letalih, kar je zanimalo
predvsem fante. Bili smo ob
vzletu in pristanku letala, Pe-
ter Galeša - član aerokluba Ce-
lje, pa nam je povedal, kako in
kdaj se lahko začneš učiti le-
teti.
Ob vrnitvi je v Radečah
v osnovni šoli Marjana Nemca
otroke čakalo še kosilo. Izlet je
bil ta dan nekoliko kratek, vsi
otroci pa so se veseUli celod-
nevnega izleta v Avstrijo, ki je
bil ta ponedeljek.
Nekaj otrok smo povprašali
kako je bilo na izletu:
Nataša Maček, Laško: »Naj-
bolj všeč mi je bilo starinsko
letalo.« Barbara Aleš, Laško:
»Meni pa je najbolj ugajalo
kosilo, ker smo dobili slado-
led.« Igor Krafogel iz Radeč pa
je v Levcu preizkušal svoj mo-
del letala: »Sam sem ga nare-
dil. Na letališču sem ga malo
spustil, strokovnjakom pa ga
nisem pokazal.«
Stroške za veseli avtobus po-
kriva občina iz proračuna ter
sponzorji: Komimalno podjet-
je, Kmetijska zadmga Laško
in Zdravilišče Laško.
KARMEN BREGAR
Št. 34 - 25. avgust 1992
211
Nič več na Lojtrco
tam, kjer Igra ansambel Lojzeta Slaka, se zberejo množice
Za Lojzeta Slaka, ki ga da-
„es pozna vsak ljubitelj in tudi
^eljubitelj domače glasbe, je
bilo usodno leto 1964, ko se je
pojavil na oddaji Iščemo nove
talente na Gorenjskem sejmu
v Kranju. Lojze Slak je takrat
premočno zmagal s svojim tri-
om in vse presenetil z izvirno
zasedbo. Še isto leto je izdal
svojo prvo ploščo (takrat še ni
bilo kaset), leta 1965 pa so se
mu pridružili Fantje s Pra-
protna.
Skupaj so z manjšimi ka-
drovskimi spremembami osta-
li vse do danes, ko se počasi,
toda vstrajno približujejo po-
membni obletnici, 30 letnici
skupnega igranja in nastopa-
nja po vseh večjih in manjših
krajih po Sloveniji. Za Lojzeta
Slaka je značilno, da kar di-
rektno pred vsako pogodbo
. opozori organizatorja: »Pro-
jstor mora biti velik vsaj za
j 1500 ljudi. Če jih bo najmanj
toliko, bomo vsi zadovoljni. Mi
in vi.«
Čeprav Lojze Slak gostuje
po mnogih majhnih krajih,
kjer živi po nekaj sto ljudi, pa
se jih na prireditvi zbere po
1500, mnogokrat tudi po 4 do
5 tisoč. Kje so \'zroki za tako
lep sprejem?
Lojze Slak: »Vedno sem
igral in bom igral za preproste
ljudi. Sam imam glasbo rad in
vem, kaj imajo radi ljudje. Za-
kaj bi kompliciral, če je lepše
enostavno, iz srca! In to se je
pokazalo za pravilno.«
Lojze Slak je v skoraj treh
desetletjih igranja izdal 40
plošč in kasneje kaset, od ka-
terih jih je petnajst postalo
zlatih, ena pa celo diamantna.
Posnel je veliko TV oddaj, na-
stopal na radiu, gostoval po
Sloveniji in prej Jugoslaviji ter
inozemstvu. Imel je kar pet ve-
likih turnej v Ameriki in Ka-
nadi, bil je v Avstraliji. Vseh
nastopov je prav gotovo bilo
preko nekaj tisoč. Za vse to je
dobil tudi številna priznanja,
na katera so v ansamblu vsi
člani zelo ponosni. Zdaj jih
imajo razstavljene kar v vad-
benih prostorih v Šentvidu pri
Ljubljani.
Lojze Slak je kot avtor pod-
pisal okoli 400 skladb, nekaj
sto pa jih še čaka na takšno ali
drugačno objavo. Mnoge
skladbe so že skoraj ponaro-
dele.
Velikokrat je nastopal na
raznih Lojtercah in lestvicah,
zdaj pa je temu rekel konec.
»To, kar se dogaja v zad-
njem času, ni fair. Vedno sem
bil pošten in v umazanih vo-
dah nočem igrati. Zato me na
Lojterci domačih, ki je povsem
zvodenela, v bodoče ne bo več.
Imam svoj ponos.«
Jubilej?
»Nič posebnega, brez veli-
kega blišča in pompa, ampak
s kakšno kaseto in koncerti.«
Najlepši nastopi?
»Povsod je lepo, kjerkoli se
pojavimo, pa naj bo na Dolenj-
skem, Gorenjskem ali Štajer-
skem, kjer v zadnjem času po-
novno več nastopamo. Lepo je
. tudi na Primorskem, zlasti
med gasilci.«
Vedno več skupin je podob-
nih Slakovi.
"V Sloveniji sta dve smeri
- Avsenikova in moja. V moji je
zdaj okoli dvajset skupin in te-
ga sem vesel."
Lojze Slak, veseljak, glasbe-
nik in pridelovalec dobrega
cvička...
»Vse to gre skupaj in zaradi
tega sem zdrav. Dokler bo ta-
ko, boste lahko poslušali ved-
no nove Slakove viže."
Zadnje mesece je vaša
uspešnica skladba Srečno,
mlada Slovenija.
Smeh in »tudi sam sem želel
moji Sloveniji nekaj podariti.
Podaril sem ji pesem, ki so jo
ljudje sprejeli. Torej sem nare-
dil prav,« konča Lojze Slak, ki
se je čez trenutek že znašel na
odru. Na vrsti je bil venček
zabavnih skladb. S frajtonari-
co! Tudi to zna Lojze, ne samo
svojih viž, čeprav te veliko bolj
mehko zvenijo in zlezejo pod
kožo. Ob jubileju bi jih radi
pozdravili tudi v Celju!
TONE VRABL
Prijavo kazalište ponovno v Celju
v soboto, 29. avgusta ob 20. uri bo na Špici po dolgem času
ponovno v živo igrala priljubljena zagrebška skupina Prijavo
kazalište. Njihov koncert so organizirah celjski kajakaši, ves
izkupiček od pobrane vstopnine tega koncerta pa bodo le-ti
namenili nakupu čolnov.
I.J.
R^0T/7RNICA
Pet mladih muc
ni mačji kašelj
Mesec je vzhajal vsak večer
bolj pozno in modrikasto
osvetljeval žejno pokrajino, da
so črne sence za nami čarobno
spremljale vsak naš gib, ko
smo ob jenjajoči žerjavici glo-
dali mlečno in slastno pečeno
koruzo. V dolini, kjer so posle-
dice suše skoraj dramatične,
so kmetje pokosili trikrat
manj krme kot ponavadi v tem
letnem času, česar se zlobno
veselijo dobro situirani meso-
jedci tudi onkraj meja, saj bo
zakol to zimo na robu genocid-
nega in bo mesa na trgu bing-
Ijalo kot lani krompirja. Zato
pa rastlinojedci toliko bolj za-
skrbljeno spremljajo visoko
kotiranje cen ozimnice, med-
tem, ko se pridelovalci skruše-
no sprehajajo in brcajo prah
po opustelih njivah, saj rešiti
ni mogoče skoraj nič več. Baje
so sedaj še politiki svoja usta
nabasali z agrarno osvešče-
nostjo in bi namakali kar vse
vprek, z vlado ali brez, da bi
narod ja verjel kako oni misli-
jo prav na vse in za vse. To je
takoimenovana demokracija,
meni pa se zdi to butasto.
Še vedno dobro skrita pred
medijskim sevanjem in brez
peska v očeh, sva s Sanjsko
prejšnji teden nosila vodo iz
potoka na vrt, na katerem je
bog požegnal predvsem buče
in nekaj paradajza za sproti,
ostalega pa je bolj za vzorec.
Stene v hiši počasi dobivajo
končno podobo in sveža belina
blaži misel na začetek šolske-
ga leta, ter vrnitev v smrdeče
in hrupno mesto. Včasih priž-
gemo tudi radio Študent, ki je
sedaj poln napovedi o proslu-
lem Novem roku, ki se bo laj-
nal septemberski prvi vikend
v Centru, kot prestolnici pra-
vijo jeseničani. O bendih vas
bom morda obvestil prihod-
njič, saj je še dosti časa, tokrat
pa v razmislek samo to, da
med sprejetimi na natečaju,
niso bili omenjeni rečani Po-
hane dlake, ki so se sicer prija-
vili z rusko verzijo svojega
imena, čeprav kot sami pravijo
imena sploh nočejo. Ansam-
bel, ki je zame gotovo odkritje
tega poletja, je tako spregle-
dan in nonšaiantno odnnjen
na rob promocijskih tokov, ki
so tako ali tako večinoma
puhli.
Vest, da so v Žalcu po nekaj-
tedenskem premoru zopet za-
čeli s koncertno sezono v pred-
verju Hmezadove dvorane je
prišla do mene sama, tako da
sem imel za premislek dosti
časa. Ker v Celju tako ni nič,
sem se odločil, da se ne spom-
nim nič drugega. S Sanjsko
sva si biblijsko umila noge in
si pomahala v slovo, ko je po-
skočni Yugo krenil z dvorišča.
Srne niso bile previdne na ce-
sti, verjetno tudi zaradi dolgo
pričakovanega dežja, ki je
spral tudi vonj po nevarnosti,
zato je bila potrebna posebna
previdnost. V Žalcu so vsi
v glavnem sedeli in se navod-
njavali s pivom in domačim
Interceptorjem. Totalno spri-
jaznjeno in klišejsko metalsko
nadrkavanje z očitnim pevcem
ni bilo zoprno, vendar tudi nič
drugega, prav tako pa se je do-
gajalo z Kočevskimi gosti
Gotsche, tako da bi omenil le
napoved metalske untergrun-
ter fešte to soboto v, verjeli ali
ne, Polzeli. Sodeluje vse kar po
Spodnji Savinjski dolini kaj
velja. Tako. Novopečeni pred-
sednik novega Društva prija-
teljev glasbe (?) mi je za voga-
lom povedal nekaj smernic
ambicioznega načrta, ki ni bil
vsiljiv in bom verjetno o njem
zabeležil še kakšno duhamor-
no, ko bodo gospodje ustano-
vitelji priredili kakšno zabav-
nejšo ceremonijo za zatiranje
dolgega časa. Zdaj pa grem,
v vasi je gasilska veselica, če
spoh veste kaj je to. Špric.
Št. 34 - 25. avgust 1992
22
Rembrandt - ali pa morila ne?
Piše Mojca Belak
Ob letošnji tridelni razstavi
Rembrandtovih del v Londonu
(manjša zbirka v galeriji \Val-
lace. risbe v Britanskem muze-
ju in slike v novem, komaj leto
starem Sainsbunjevem krilu
Narodne Galerije) se bolj kot
kdajkoli zastavlja vprašanje
avtoi-stva in vloge umetnost-
nih zgodovinaijev. katerih
sodbe so v veliki meri odvisne
od mode in razmer določene
dobe. Človeštvo je v svoji evo-
luciji doseglo obdobje tehnike,
v katerem je vse in vsadko
predmet znanstvene analize
Rembrandtova razstava kaže,
kako so rentgenski posnetki,
fotografiranje z infrardečimi
žarki, datacija lesa in avtora-
diogi'afija skupaj s profesi-
onalno raziskavo in s pomočjo
kompjuterjev pomagali ločiti
dela. katerih avtor je res Rem-
brandt, od drugih, ki so jih na-
slikali njegovi učenci. Tako se
je njegov prej obširni opus. ki
je obsegal skoraj tisoč likovnih
del. zmanjšal na manj kot tri-
sto slik. risb in grafik.
Proces krčenja so začeli na
Danskem že leta 1968 z usta-
novitvijo t. i. Projekta za razi-
skavo Rembrandta; izvajala
ga je skupina tamkajšnjh priz-
nanih umetnostnih zgodo\'i-
narjev. financirala pa danska
vlada v prizade\Tiajih. da bi
kar se le da natančno ločili
mojstrova dela od slik in risb
njegovih učencev. Projekt za
raziskavo Rembrandta je pred
nedavnim izdal že tretji zve-
zek predvidenega petdelnega
kataloga, v katerem je določil
avtorstvo del, nastalih do leta
1642. Zdaj jih čaka še slikarje-
vo zahtevnejše pozno obdobje.
Waiiace
Med tremi sočasnimi raz—
stvami Rembrandtovih del je
v Londonu verjetno najbolj
dramatična Wallacova zbirka.
Ladv \Vallace je leta 1897 slike
podarila svojemu narodu in
takrat je bila javnost prepriča-
na, da je dobila 12 Rembrand-
tovih del, zdaj pa je bilo doka-
zano, da je mojster avtor samo
ene slike v \Vallacu, enajst jih
je delo njegovih učencev, ena
slika v zbirki - to bi Ladv
Wallace najbolj zbodlo, če bi
še živela - pa je celo ponare-
dek. Britanska javnost ob tej
razstavi ni pozabila pohvaliti
poguma sedanjega direktorja
\Vallacove zbirke, ki je pristal
na postavitev razstave in s tem
svetu jasno priznal, da varuje
PiA^ffta
Jlandcu^
Rembrandta, ki ni Rembrandt,
da o tistem nesrečnem pona-
redku sploh ne govorimo.
Obisk Wallacove zbirke si za-
služi pozornost ljubiteljev li-
kovne umetnosti, ker lahko na
lastno pest raziskujejo svojo
sposobnost določanja, kaj je
po njihovem mnenju Rem-
brandt in kaj ni. Še posebej
opazno je to pri veliki sliki Ne-
usmiljeni služabnik, enemu iz-
med najdražjih del v zbirki, ki
so ga kupili v 19. stoletju in so
ga vse do leta 1913 šteli med
Rembrandtove najznamenitej-
še umetnine. Zdaj jo pripisuje-
jo njegovemu učencu Willemu
Drostu.
Narodna galerija
Po obisku Wallacove zbirke
ljubitelj likovne umetnosti
prav zahrepeni po »pravem«
Rembrandtu, ki bi mu/ji povr-
nil nekaj vere v lastno sposob-
nost ocenjevanja. Za potešitev
teh intelektualno-estetskih
apetitov poskrbi razstava
v Narodni galeriji, kjer je na
ogled 51 mojstrovih del. Te sli-
ke predstavljajo nov videz
znanega umetnika, očiščen
(veijetno) vsega, kar ne sodi
zraven. Toda tudi temeljito
okleščen Rembrandt ostaja še
vedno tako kompleksen kot
prej. Slike, zbrane na blago-
i-javih zidovih novega Sains-
bur\'jevega krila galerije, so
\ideti še bolj skrivnostne in
lepše kot v Amsterdamu,
prejšnji postaji te razstave.
Med znanimi deli so na primer
Bathsheba s pismom kralja
Davida iz Louvra, Portret
Agathe Bas iz Buckinhgamske
palače ter Flora in Ženska, ki
brodi po vodi iz tukajšnje Na-
rodne galerije.
Razstava prikazuje po-
membne primere vsake stop-
nje Rembrandtovega ustvarja-
nja ter opozaija na opazne
spremembe v stilu z včasih
presenetljivimi rezultati. Če je
Umetnik v svojem studiu sli-
ka, ki bi jo brez pomislekov
obesili na vidno mesto v svoji
sobi, potem vam verjetno ne
bo všeč velika Baltazarjeva
gostija, in kot pripominjajo
v tukajšnjem dnevniku Dailv
Telegraph, »Ali bi si sploh kdo
želel nameniti nekaj prostora
na svoji steni takšni sliki kot je
Genimedovo	posilstvo«?
Z drugimi besedami, Rem-
brandt je različen tako v stilu
kot v kvaliteti in privlačnosti,
kar še otežuje \'prašanje o av-
tentičnosti njegovih del, še
zlasti, ker je imel v svoji delav-
nici izredno nadarjene slikar-
je, na katere dela se je brez
pomislekov podpisoval. Posli
so pač posli in Rembrandtu
očitno ni manjkalo poslovne
žilice.
Štiri sobane v Narodni gale-
riji so namenjene Rembrand-
tovim delom, tri njegovim
učencem. Postavitev drugega
dela razstave je vse pohvale
vredna: Ob vsaki sliki, ki so jo
svoje čase pripisovali velike-
mu mojstru, predstavljajo še
po dve sliki umetnika, Id mu
zdaj pripisujejo avtorstvo po-
sameznega spornega likovTie-
ga dela. Odločitev prepuščajo
gledalcu samemu in zanimivo
je, da ob takšni prostavitvi ni-
kakor ni težko prepričano pri-
kimati. Lahko je obiskovalcu
Narodne Galerije, ki si lahko
najprej ogleda »prava« dela in
se šele nato z izostrenim oče-
som loti »nepravih« slik! Če bi
moral odločati brez prvotne
injekcije Rembrandtovih ban-
in stila, bi bila razsodba skoraj
nemogoča.
Toda kot je bilo pričakovati,
vsi ljubitelji umetnosti niso
najbolj navdušeni nad delom
Projekta za raziskavo Rem-
brandta. Že takoj prvi teden
razstave so člani Društva za
ohranitev Rembmrandta v bli-
žini Narodne galerije za pet ur
postavili svojo razstavo v znak
protesta proti estetskim raz-
sodbam Projekta. V Društ\'u
za ohranitev Rembrandta so
prepričani, da bodo najnovejše
raziskave avtentičnosti pahni-
le polovico umetnin v pozabo,
zagovorniki Projekta pa jim
zagotavljajo, da se bo zgodilo
prav nasprotno: dela, ki jih
zdaj pripisujejo avtorjem kot
na primer WiUemu Drostu,
Govertu Flincku, Ferdinandu
Bolu in drugim, bodo pomaga-
la dvigniti Ugled svojih pravili
avtorjev, kajti mit o Rem.
brandtu in trg, ki je kar pozi.
ral njegova dela, sta kriva, da
se njegovi sodobniki niso mo^
gli tako uveljaviti, kot bi se
sicer. Še pred dvesto leti je ne.
ki poznavalec Rembrandta za,
pisal naslednje: »Če neka
umetnina vsaj nekoliko spon
minja na Rembrandta, jo pri,
pišemo njemu - delno zato, da
ji tako zvišamo ceno, delno pa
zato, da s tem polaskamo last^
niku dela.«
Britansid muzej
Tretja postaja na Rem-
brandtovem romanju je Bri-
tanski muzej, kjer razstavljajo
njegove risbe in grafike. Raz-
stava je razdeljena v tri dele:
Rembrandtove risbe, dela zna-
nih Rembrandtovih učencev in
dela, ki sicer izhajajo iz Rem-
brandtove šole, vendar pa av-
torji niso znani. Tudi tokrat
drugi in tretji del razstave
predstavljata dela, ki so jih
svoje čase pripisovali Rem-
brandtu. Pri tem so včasih
zdrsnili preko meja zdravega
razuma in velikemu mojstru
pripisali celo nekatere indij,
ske miniature.
Medtem pa se zagrete deba-
te o avtorstvu del nadalju-
jejo ...
Piše: Jure Krašovec Foto: Drago Medved
DUNAJSKE
RAZGLEDNICE
Pečat Plečnika, Fabianija In Podrecce
Wagnerjeva učenca in so-
dobnika, Jože Plečnik in Maks
Fabiani nista bila pr\'a, ki sta
gradila na Dunaju, a tudi zad-
nja ne.
Proti koncu prejšnjega sto-
letja je začel Dunaj rasti in
kipeti, kot bi bil posut s k\'a-
som. Gradnja se je še zlasti
razmahnila ob svetovni raz-
stavi in po njej, ko so podrli
trdnjavsko obzidje ter zarisali
»prstan in obroč«. Takrat se je
Dunaj spustil v tekmo z evrop-
skimi prestolnicami v moder-
nem urbanizmu. Veliki dunaj-
ski arhitekt, umetnik in peda-
gog Wagner je zbral okoli sebe
nadarjene študente, med temi
tudi Slovenca Jožefa Plečnika
in Maksa Fabianija. Plečnik je
obetal postati celo Wagnerjev
naslednik, a mu je bilo v škodo
ravno to, da ni bil Dunajčan.
V svojem dunajskem obdobju
je Jože Plečnik postavil več ar-
hitekturnih draguljev, ki jih
ne more zaobiti nobena resna
knjiga o Dunaju. Teh stavb je
več, vendar se ustavimo pred-
vsem pri dveh.
Ena je mogočna palača Zac-
herl v pn.'em okraju in jo je
lahko najti, druga pa je cerkev
sv. Duha, pr\'a v Evropi iz že-
lezo-betona. Stoji v 16. okraju
- v Otakringu. Vredno se je po-
truditi in jo poiskati. Prvič za-
radi mojstrovine same - drugič
zaradi razvpitega dogodka ob
njeni gradnji.
Cerkev je zelo preprosta in
navzven skoraj groba stavba.
Tudi notranjost je enostavna,
rekli bi - asketska. Toda ta
preprostost je do tančine iz-
brušena, po Plečnikovo, do
zadnje podrobnosti. Takšna je
ladja z galerijo, takšen prezbi-
terij z oltarjem, takšna pod-
zemna kripta — vsak detajl je
umetnina zase, vse skupaj pa
uglašena raznolikost materi-
alov, od betona do marmorja,
od lesa do medenine, od stekla
vitražnih oken, do kljuk na
\Tatih.
In dogodek?
V stoletjih je habsburška di-
nastija imela precej cesarskih
osebnosti, ki so se odlikovale
v poznavanju umetnosti - seve-
da predvsem kot meceni, lju-
bitelji in tudi ustvarjalci. No,
Kari, zadnji avstrijski cesar, je
še kot princ obiskal gradnjo te
cerkve. Baje je takrat hotel bi-
ti duhovit in je vajen prekipe-
vajočega baroka in vzvišene
gotike posmehljivo vprašal:
»Kaj pa bo to? Konjušnica?«
No, na konje se je ta športu,
zabavi in kapljici vdan mo-
narh zanesljivo bolje spoznal
kot na umetnost in njene nove
tokove.
Maks Fabian je imel na Du-
naju prav tako dosti naročil.
Ena njegovih znamenitih
stavb je Urania ob donavskem
kanalu. Na daleč je razpoz-
navna po kupoli zvezdarne.
Stavbe, ki sta jih arhitekta
zgradila, so ob času ^adnje
vzburjale dunajsko javnost,
sprožale časopisne polemike
- pro et contra - kot je pač obi-
čajno pri vsaki novosti, ki od-
stopa od tradicionalnega in
navajenega. Modema arhitek-
tura na prelomu stoletja je že
bila nekaj takega.
Tudi danes je tako. Dunaj-
čani so se pred leti razburjali
zaradi palače na Štefanovem
trgu. Koliko polemik je pov-
zročila, češ kaj takega so po-
stavili častitljivi katedrali ob
bok! Danes je že vse pozablje-
no. Kar naenkrat so ponosni
na simbolično harmonij(
umetnosti s 600 letnim časov
nem razmaku.
Velika slovenska arhitekt
imata danes v tem mestu vred
nega naslednika - Borisa Po
drecco. Je profesor arhitektur
na Dunaju in v Stuttgartu
Njegov dunajski atelje s 25 za
poslenimi strokovnjaki le po
lovico svoje zmogljivosti na
menja Avstriji in njenemi
glavnemu mestu. Ta velikopo
tezni mož široko odprtih per
spektiv, kot Slovenec in priz
nan umetnik na Dunaju uživ
ugled in zaupanje - gotovo več
je, kot sta ga svoje dni imel
Plečnik in Fabiani.
Seveda ti trije mojstri - arhi
tekti, a tudi omenjeni Avgu
štin TTiffemus, niso edini, ki s
zaznamovali Dunaj z doka
»trdnimi« dokazi o svojer
znanju in nadarjenosti. Bil
jih je gotovo še več, čeprav n
toliko znanih.
In ko smo že pri arhitektui
še tole. Zadnja leta je dunaj
sko javno mnenje razdeljen
zaradi soseske z imenoi
»Hundertwasser-Haus«. To j<
če uporabim izraz iz besednja
ka mladostnikov, nekaj čist
»odštekanega«, kot menijo en
in Gaudijevsko izjemnega, kc
trdijo drugi. Ni samo arhiteli
tura davne preteklosti magne'
ki vabi k ogledu Dunaja. Tuc
kaj takega od včeraj zbira ra
dovedne turiste. ----
Cerkev sv. Duha v IS.okraju, ki jo je v letu 1912 dokončal zdaj vsemu svetu znan mojster Jože
Plečnik - v svojem času ni bila deležna občudovanja - prej narobe.
Št. 34 - 25. avgust 1992
231
Št. 34 - 25. avgust 1992
24
NAŠE ZDRAVJE
Steklina - Rabies
steklina je bolezen, za kate-
ro letno v Evropi še vedno zbo-
li precej živali. V letu 1990 je
bila ta bolezen ugotovljena pri
22 tisoč živalih.
Poleg divjih zbolijo tudi do-
mače živali, v Evropi je najpo-
gostejša steklina pri lisicah.
Od domačih živali najpogo-
steje zbolijo; govedo, ovce, ko-
ze, psi in mačke.
V	borbi proti steklini pri ži-
valih je vsekakor pomembna
vsakoletna peroralna vakcina-
cija lisic, s katero so začeli leta
1978 v Švici, kasneje pa še
v dnagih državah.
V	Sloveniji smo v borbi pro-
ti steklini iz leta v leto uspeš-
nejši. Kljub temu pa še vedno
obstaja nevarnost okužbe za
človeka, če ga poškoduje ste-
kla oz. na steklino sumljiva
žival.
Zato je potrebno vse ogrože-
ne ljudi zaščititi oz. jih podu-
čiti, kako naj ravnajo v prime-
ru ugriza živali.
Antirabični postopek
Za območje celjske regije je
za zdravstveno zaščito poško-
dovanih s strani živali odgo-
vorna antirabična ambulanta
Zavoda za socialno medicino
in higieno Celje.
Vsak poškodovani se zato
mor-a zglasiti pri nas zaradi
ustrezne obravnave.
V	primeru, ko poškodbo
povzroči znana žival, je zaradi
lažjega postopka priporočlji-
vo, da poškodovanec dobi in-
formacijo o tem, kdo je lastnik
živali, in če je le-ta bila cep-
ljena.
V	primeru, ko so ti podatki
znani, se cepljenje odloži za
čas veterinarskega nadzora ži-
vali. V času nadzora lastnik
živali ne sme ubiti, oz. je odg-
nati. Ko je postopek končan,
se na podlagi izvida veterinar-
ske postaje odločimo za cep-
ljenje, oz. le tega opustimo, če
je žival klinično zdrava.
Poškodba je lahko včasih
prvo znamenje stekline. Nekaj
dni preden žival sama oboli za
steklino, se virus te nevaren
bolezni že nahaja v njeni slini
in je žival kužna. Da pride ob
poškodbi virus v človeka, je
dovolj že zelo mala rana, toli-
ko da je omogočen stik sline
s krvjo. Žival sama oboli in
pogine v nekaj dneh, če je oku-
žena.
Če človeka poškoduje nez-
nana žival, se takoj odločimo
za kompletno antirabično zaš-
čito. Poškodovanega cepimo
s štirimi dozami cepiva v roku
treh tednov, glede na vrsto in
mesto ugriza, pa se odločimo
še za vakcinacijo z antirabič-
nimi imunoglobulini.
Ob poškodbi je potrebno še
preveriti zaščito proti tetanu-
su. Po potrebi jo dopolnimo,
oz. pričnemo z ponovnim cep-
ljenjem v naši ambulanti.
Letno na območju celjske
regije spremljamo preko 1000
poškodb s strani najrazličnej-
ših živali.
Opozoriti vas moramo tudi
na pogosto napako ljudi, kila-
mi odstranjujejo poginule ži-
vali s cest, travnikov z golimi
rokami. Tudi pri tem opravilu
obstaja minimalna možnost za
okužbo, zato ta dela prepustite
določenim službam.
Ker je steklina še vedno
smrtno obolenje, ki ga lahko
preprečimo, ozdravimo pa ne,
je potrebno navodila antira-
bičnega postopka vestno upo-
števati.
Antirabična ambulanta je
do septembra še v 2. nadstrop-
ju Zdravstvenega doma Celje,
po tem mesecu pa se preseli
v nove prostore, v bivšo stavbo
ETOLA, Ipavčeva ulica 18,
Celje.
dr. med. ALENKA
SKAZA-MALIGOJ
ZELENI KOTIČEK
Posebni odpadki
Piše:
mag. SILVA KOKLIČ
Posebni odpadki so nevarne
snovi, ki ne sodijo skupaj
z ostalimi odpadki. Potrebno
jih je zbirati ločeno, nato pa
poskrbeti za ekološko varno
odstranitev. To pomeni, da pri
odstranjevanju teh odpadkov
ne nastanejo snovi, škodljive
za zdravje ljudi in nevarne za
okolje.
Posebni odpadki so strupeni
in težko razgradljivi. Že majh-
ne količine povzročajo človeku
in naravi veliko škodo.
Pravilnik o ravnanju s po-
sebnimi odpadki, ki vsebujejo
nevarne snovi UL SRS št. 20
leto, XL1II, maj 1986, definira
kot nevarne odpadke snovi, ki
imajo eno ali več naslednjih
lastnosti: eksplozivnost, kuž-
nost ali gabljivost.
Zmotno je mišljenje, da na-
stajajo posebni odpadki samo
v obratih kemične industrije.
Nastajajo tudi povsod, kjer se
uporabljajo nevarne snovi,
npr. v bolnišnicah, zdravstve-
nih domovih, v obrtnih delav-
nicah, v vseh vrstah laborato-
rijev (industrijski, raziskoval-
ni, šolski) in tudi v gospodinj-
stvih.
V gospodinjstvih so posebni
odpadki naslednji:
-	ostanki barv, lakov, lepil,
razredčil, topil in embalaža
teh snovi
-	onesnaženi čopiči, krpe, lo-
patice, rokavice
-	ostanki kozmetike, odstra-
njevalci laka, kozmetične bar-
ve in ličila, laki za nohte, pr-
šilci
-	ostanki pesticidov, insekti-
cidov, škropiv, zaščitnih sred-
stev za rastline.
-	ostanki zdravil, mazil, po-
sipi, tablete, razbiti termo-
metri
-	razne kemikalije npr. beli-
la, kisline, lugi, posebna čistila
Strokovnjaki ocenjujejo, da
vsaka družina zavrže na leto
približno 1,5 kg posebnih od-
padkov. Torej imamo s poseb-
nimi odpadki opravka vsak
dan.
Podjetja, ki organizirano
zbirajo komunalne odpadke,
imajo program za zbiranje po-
sebnih odpadkov iz gospodinj-
stev. Doma posebne odpadke
ločeno zbiramo in jih oddamo
na premični postaji za zbira-
nje posebnih odpadkov (ekolo-
ški avto).
Dobijo se tudi posebne po-
sode za nevarne odpadke. Te
posode so iz recikliranega po-
lietilena (PE), ne prepuščajo
klic in tekočin, so odporne
proti kemikalijam. Primerne
so za varen odvoz in sežiganje
posebnih odpadkov.
Posebni odpadki, ki vsakod-
nevno nastajajo tudi izven go-
spodinjstev so npr.:
-	odpadna olja
-	izrabljene neonske luči
-	stare baterije
-	instrumenti z živim sre-
brom
-	fotokemikalije
-	zdravniški posebni od-
padki
Nekatere vrste teh odp^-
kov so primerne tudi za po-
novno pridobivanje uporabnih
snovi, npr. odpadna olja, bate-
rije in neonske luči.
SILVA KOKLIČ
MODNI KLEPET
C
,iPripravl]a
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Jesen naj bi trkala na vra-
ta, čeprav temperature tega
še ne dokazujejo. Pa vendar-
le. Jesenska moda je tista,
o kateri boste lahko brali da-
nes v modnem kotičku naše
svetovalke. Tiste, ki ste rade
lepo oblečene se boste razve-
selile, ker boste modno oble-
čene tudi če boste letošnjo
jesen odete v takšna oblačila
kot lani.
Globoko v žep torej ne bo
nujno seči. In če zaradi letoš-
nje suše narava jeseni ne bo
živopisana tako kot običaj-
no, bodo takšna vsaj modna
jesenska oblačila.
Pa še opozorilo: pridno
pošiljajte odgovore na na,
gradna vprašanja modn?
svetovalke, kajti v soboto
bomo pripravili žrebanje va>
ših dopisnic in tisti, ki bo
izžreban, bo modno nagra-
jen. V soboto, ob 11 uri, pa se
slišimo na radijskih valovih.
Tudi tam bomo govorili o je-
senski modi, če vas bo kaj
zanimalo v zvezi z njo, pa
nas takrat pokličite. Vlasta
vam bo rada odgovorila!
Uredništvo
PASJI KOTIČEK
Samojedec (Samoyed)
Ta pasma špicev se imenu-
je po prvih gospodarjih, po
sibirskem plemenu Samoje-
dov. Prvotno so samojedce
uporabljali za seganjanje in
čuvanje severnih jelenov in
za vleko sani, v katere so jih
vpregli kar cele trope. Ko pa
so trgovci s krznom pripelja-
li prve primerke teh psov
v Evropo in Ameriko, so le ti
zbujali občudovanje. V 19.
stoletju so jih že imeli ljudje
po hišah, jemah so jih tudi
na polarne ekspedicije. Sa-
mojedci včasih še tekmujejo
s sanmi, vendar so tiste pr-
votne zelo dobre lastnosti
teh psov polagoma izginile.
Narava: Drži se tako, kot
da bi se smehljal. To kaže na
njegovo dobrodušnost do
ljudi, živali in na žalost tudi
do vlomilcev. Ta pes torej ni
čuvaj! Je srednje velik, dol-
godlaki pes, močnih kosti,
z majhnima pokončnima tri-
kotnima uhljema in košatim,
prek hrbta zavitim repom.
Trup je skoraj kvadraten,
glava je klinasta, dlaka dol-
ga, na nekaterih mestih izra-
zito nepriležena, po glavi in
uhljih kratka in priležena.
Potrebe: Dolga dlaka se ra-
da goli in treba jo je vsaj dva-
krat na teden krtačiti. Pes se
mora vsak dan razgibati in
nadvse rad se podi po snegu.
Plečna višina: Pes 50 do
52 cm, psica 45 do 50 cm.
MK
Moda mine, stil
če že ne skozi okno, pa nas
pogled na koledar prepriča,
da je skrajni čas razmisliti
o nekoliko toplejših oblači-
lih. Ob spremljanju revij in
prebiranju modnih časopi-
sov o novostih za sezono, ki
je tik pred nami, se mi vsilju-
je misel, da bo še moralo biti
uporabnih kar precej oblačil
od lanske in predlanske se-
zone. Ja, kar oddahnite si.
SVetovno znana kreatorska
imena so nam v glavnem pri-
zanesla s šokantnimi, revo-
lucionarnimi spremembami
v jesensko-zimski modi.
No, nekaj pa je vendarle
novega. Denimo dolgi, v pa-
su preščipnjeni plašči in
obleke v stilu guvernante
Mary Poppins. Pa stroge mo-
ške kravate na črtastih ali
kockastih hlačnih kostimih,
pa sestavljanje iz leopardove
in zebrine kože...
Na srečo je veliko tega
krzna ekološkega, pa tudi
ostala usnjena garderoba je
večkrat usnjena le na videz.
Ni kaj, všečna je letošnja
moda, saj se je iz mondene
pariške Haute Gouture in
milanske Alte mode prijazno
spustila vse tja do naših po-
dalpskih dolin.
Pa še nekaj nam sporoča:
»Ne prilagajajte svojega stila
oblačenja najnovejši modi,
temveč modo svojemu stilu!!
Kajti moda mine, stil pa
ostaja.«	VLASTA
Nagradno vprašanje tedna:
HAUTE COUTURE (visoka moda) JE BILA ROJENA
V PARIZU LETA 1858, 1969 ali 1981?
Št. 34 - 25. avgust 1992

Ghrvsleriev grand cherokee
in vovager turbodizel_
Na slovenskem avtomobil-
^liem trgu, skromnem in
e^Topskem pogledu skoraj
nepomembnem, praktično ni
tovarne, ki ne bi skušala pro-
dajati svojih avtomobilov,
fhrjsler Jeep Import d.d. iz
Ljubljane že s svojim imenom
fjokazuje povezanost z ameri-
škim Chryslerjem.
Še pred jesenjo si bo mogoče
pri omenjenemu zastopniku,
l^i ima na skrbi tako slovenski
({ot tudi hrvaški trg, upa pa,
(Ja se mu bo kdaj posrečilo ne-
Ijaj podobnega tudi v državah
nekdanje Jugoslavije, omisliti
vsaj dve Chrvslerjeve novosti:
voyager z novim turbodizel-
jkim motorjem in novi grand
jeep cherokee. Voyager nasto-
pa v okviru projekta Eurostar
v avstrijskem Gradcu, izve-
denko z oznako 2,5 SE TD pa
poganja 2,5-litrski turbodizel-
ski motor z največ 87 kw/117
km. Ob končni hitrosti 180
km/h, kar obljublja tovarna,
naj bi bil voyager s tem motor-
jem tudi dizelsko varčen, kajti
najmanjša poraba naj bi bila
po tovarniških podatkih ko-
maj 5,8 in največ 9,1 litra gori-
va. S tem motorjem bodo
opremljali voyagerja tako
v daljši kot krajši karoserijski
izvedenki, pri Chrysler Jeep
Importu, kjer naročila že spre-
jemajo, pa bo tovarniška cena
25.300 mark. Druga novost je
terenske narave, kajti letos je
ameriška tovarna predstavila
izpopolnjeno in karoserijsko
prenovljeno različico sicer že
znanega cherokeeja z imenom
grand cherokee. Namenili so
mu dva motorja s prostornino
4,0 in 5,2 litra (oba sta bencin-
ska), pri čemer naj bi šibkejša
motoma izvedenka stala pri-
bližno 40.000 mark (tovarni-
ška cena). Vsi chryslerji so
opremljeni s katalizatorji,
z letnikom 93 pa bodo začeli
vse avtomobile opremljati
z zračno blazino. Tako bo prav
grand cherokee prvi terenec
nasploh, ki si bo skušal tržni
položaj izboljšati tudi s tem
delom dodatne opreme.
Ljubljanski konsignator, ki
načrtuje letošnjo prodajo do
200 chryslerjev, upa, da bo še
pred koncem leta dobil športni
roadster viper. To bo - vsaj ta-
ko kaže - uspešen avtomobil,
čeprav serijska izdelava ni ste-
kla, kajti na črnem trgu za av-
to že ponujajo vsaj dvakratno
ceno od tovarniške. Prvič je
Chrysler viperja še kot proto-
tip vsaj v Evropi pokazal na
frankfurtskem salonu avtomo-
bilov leta 1989. Avto poganja
8,0-litrski desetvaljnik z naj-
večjo močjo 400 KM, pri nas
naj bi bila tovamiška cena ne-
kako 100 tisoč mark.
Na sliki: Chryslerjav viper.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Poletje se počasi bliža h koncu, v skladu s tem pa se
povečuje ponudba rabljenih vozil. Tako je bilo tudi na tok-^at-
nem sejmu pred dvorano Golovec v Celju, kjer je bilo na
prodaj kar 650 avtomobilov, povečalo pa se je tudi število
obiskovalcev, saj jih je sejem obiskalo blizu tisoč.
Značilnost zadnjega sejma je porast cen avtomobilov nižje
kategorije starejših letnikov, medtem ko so se višjerazredni
nekoliko pocenili. Uradno so organizatorji zabeležili prodajo
42 avtomobilov, torej v povprečju vsak petnajsti, kar presega
dosedanjo raven prodaje, ki je znašala 4 prodana vozila na
100 udeleženih.
Cene vozil v tabeli so v nemških markah in so le okvirne,
saj ne odražajo razlik v kvaliteti istovrstnih modelov.
PRIMOŽ ŠKERL
ftVTOKOTIČEK
iNemški Opel obnavlja corso
številne evropske tovarne
so znova ugotovile, da v še-
fi danjih recesijskih časih ni
jtvo^oče zanemariti najnižje-
ga ter s tem najcenejšega av-
tomobilskega razreda. Miniji
vseh vrst, pa bolj ali manj
podobnih oblik, postajajo
priljubljeni ne le zaradi po-
manjkanja denarja za nakup
dražjih in s tem večjih avto-
mobilov, pač pa tudi zaradi
vse bolj občutne zatrpanosti
cest in mest z avtomobilsko
pločevino.
Tako pri nemškem Oplu,
sestavnem delu General Mo-
torsa, snujejo povsem novo
corso. To je najmanjši avto-
mobil pri tej nemški tovarni
iz Russelsheima in bo tudi po
novem naprodaj v dveh ka-
roserij skih variantah: kot
trivratna in kot petvratna
kombi limuzina. Vsaj tri-
vratna izvedenka (na sliki)
precej spominja na mazdo
121 in to predvsem zaradi
svoje dokaj izrazite okrogle
karoserijske oblike. Pri Oplu
računajo da se bo nova corsa
na cesti in s tem na trgu po-
javila marca prihodnje leto
(na ženevskem avtomobil-
skem salonu). Osnovna razli-
čica ne bo ponujala bogate
opreme, vandar si jo bo mo-
goče omisliti za dodaten de-
nar, kajti prodajali bodo tu-
di zavorni dodatek ABS, pa
zračno blazino v volanu,
elektriko za odpiranje oken-
skih šip ipd. Pri motorjih ne
bo bistvenih sprememb, nov
bo le štirivaljnik s po štirimi
ventili na valj ter nekaj večjo
zalogo motorne moči. Sicer
pa bo gneča na tem trgu vse
večja, konkurenca vse hujša.
Pri Avtotehni VIS
tudi astra
limuzina
Ljubljanska Avtotehna
VIS, uradni prodajalec oplov
na slovenskem trgu, že nekaj
časa sprejema naročila za
zadnjo novost iz Oplove hiše,
to je astra limuzina.
Prve avtomobile bodo ku-
pci dobili sredi prihodnjega
meseca, v začetku prihod-
njega leta pa si bo mogoče
pri Avtotehni omisliti tudi
terensko Oplovo vozilo fron-
tera bodisi v karoserijski iz-
vedenki s tremi ali petimi
vrati ter vsemi tremi motorji
(2,3-litrskim turbodizlom ter
2,0 in 2,41 litrskima bencin-
skima agregatoma). Vsaj še
nekaj časa bo skromnejša
ponudba vectr, medtem ko
trenutno ponujajo le eno
corso (swing) s petimi vrati
in 1,4-litrskim motorjem. Pri
Avtotehni računajo, da se
jim b6 letos posrečilo proda-
ti nekako 1()00 avtomobilov
(julija so prodali 112 vozil),
v nekaj letih pa naj bi imeli
v svojih rokah do 10 odstot-
kov slovenskega avtomobil-
skega trga (ali približno
2500 avtomobilov v letu dni).
Formalno je ljubljanski pro-
dajalec oplov še vedno vezan
na GM Jugoslavija, ki ima
sedež v Beogradu, vendar je
res, da podjetje obstaja bolj
ali manj le na papirju. Avto-
tehna VIS bo v prihodnje - ta-
kopravijo-skušalaoblikova-
ti enoten sistem prodaje ozi-
roma servisiranja po vsej dr-
žavi. To bo med drugim po-
menilo, da bodo avtomobile
lahko prodajali (in to neka-
teri že počnejo) vsi pooblaš-
čeni servisi (imajo jih osem),
poleg tega pa naj bi bile cene
storitev v vseh servisih po-
vsem enake. Načrt je zahte-
ven, ob tem pa pri Avtotehni
prodajajo ople tako za devi-
ze kot tudi tolarje. Devizne
cene nekaterih oplov pa so:
corsa swing 1,1 (40 kw)
11.850 mark in 43 odstotkov
dajatev
astra GL l,4i (44 kw)
16.480 mark in 43 odstotkov
dajatev
astra GL l,6i (55 kw)
18.110 mark in 43 odstotkov
dajatev
astra GL l,4i (44 kw) li-
muzina 17.660 mark in 43
odstotkov dajatev.
Na sliki: opel frontera
Št. 34 - 25. avgust 1992
26
Št. 34 - 25. avgust 1992
27
Št. 34 - 25. avgust 1992
128
Št. 34 - 25. avgust 1992
29
Št. 34 - 25. avgust 1992
130
Št. 34 - 25. avgust 1992
31
Št. 34 - 25. avgust 1992

TRAČ-nice
Drago kihanje
PTecisedr.:k Ijublji^r^ke
vhide Marjan Vidmar
se hval:. da se cela Slovemja
strese, če Ljubljana kihne.
Seveda se trese, ko pa Sta-
jerc:. Prirr.orci. Dolenjci m
drug: davkoplačevalci s "pe-
rJerije- dobro vemo. kdo na
kor.cii plača zdravljenje ta-
kega prehlada. Bela metro-
pola r.as že zdrava dovolj
molze' Pa bog pomagaj, go-
spod Vidmar!
Čisti računi
Xa celjskem PTT podjetju
so čisto popenili. ko so iz\-e-
deli. da bodo Šentjurčani sa-
mi. na lastnem računu, zbi-
rali denar za novo telefonsko
centralo. Praiijo. da si Koz-
janci preveč enostaiuo za-
mišljajo razvoj telefonije.
Šentjurju pa opozarjajo,
da zajec tiči v drugem grmu:
da so PTT-jevci šli v zrak
zato. ker ne bi mogli po mili
volji obračati denarja za
centralo.
Sanacija pa taka!
Vodstvo Gorenja Elektro-
nike je pnpraiilo sanacijski
program za rešitev firme
pred polomom^. V njem je za-
pisalo. da bo tovarna spet na
konju, če JI bodo banke odpi-
sale ah pa kapitalizirale 90
odstotkov dolgov. Nekateri
bankirji se ob fem krohota j o.
češ: fantje v Elektroniki
imajo smisel za šalo. Tistin:.
ki Jim sponun seže malo na-
zaj. pa ni do smeha. Pred
osmirm leti so namreč vrh
Gorenjevi sanatorji s podob-
nim sanacijskim programom
in ob žegnu države sesuh ve-
lenjsko Jugobanko. Le kate-
ra bo na \TSti'zdaj?
Študijski dopust
Celjski poslanec Janez
Lampret preživlja parla-
mentarne počitnice s preva-
žanjem iTiuka (\nukinje) po
sprehajahšču ob Savinji.
Očiiidci pra\'ijo. da mu bo
uk\-arjanje z otroki gotovo
pomagalo pri lažjem razu-
mevanju jesenskih razprav
v republiški in občinski
skupščini.
Nevarni novinar
Najbolj nevaren celjski
no\inarje zagotovo dopisnik
Radia Slovenija. Miran Ko-
rošec. Potem, ko je Janez
Lampret v celjski skupščini
zastaiil i-prašanje. kako dol-
go bodo oblasti mladini še
dovolile s kolesi in motorji
divjati po mestnem parku, je
bil Korošec nad Lampretom
pr\ič iskreno navdušen. Ta-
ko navdušen^ da ga je pričel
na kolesu iskati po Celju, da
mu izrazi svoje občudovanje.
Lampreta je odknl v mest-
nem parku. In ga skoraj po-
vozil.
Velenjski Sever
Ko je Franc Sever, ored-
sednik KS Staro Velenje,
imel svečani nagovor ob
ot\'orit\i prenovljenega Sta-
rega Velenja, si ni mogel kaj,
da jim ne bi polaskal. Ker je
med malošte\ilnim občin-
stvom sedel tudi Lojze Pe-
terle, ga je Sever pozdraiil
z besedami: »Med nami je
tiiai na cuaer. nacin oastav-
Ijen predsednik slovenske
vlade, gospod Loj.:e Peter-
le!-' Medtem, ko je Sever iz
kraje\-nega praznika skušal
narediti politični shod. je iz
publike priletel tudi komen-
tar. da na enem koncu prire-
ditvenega prostora pečejo
vola. na drugem pa Sever
strelja kozle.
Ena leva, ena desna
v Starem^ Velenju so ob
Peterletu v soboto gostih tu-
di podpredsednika vlade
Pučnika in ministrico Pu-
harjevo. Na drugem koncu
mesta je istočasno potekal
teniški tumir pomembnežev.
Zraven je bil celo drugi pod-
predsednik vlade Žakelj.
Med seboj se niso obiskovali.
Ostali so eni na desni, drugi
na le\i.
Lobi maršira
Najbolj besen med gospo-
darstveniki je zadnje mesece
predsednik območne Gospo-
darske zbornice Franček
Knafelc. Ugoto\'il je. da se
z regijskimi gospodarstveni-
ki in tujci, ki se zanimajo za
naložbe regijsko gospodar-
stvo. še vedno pogovarjajo
kar bivši podpredsednik slo-
venske valde za gospodar-
stvo Andrej Andro Aro
Oc\irk. odstavljeni minister
za drobno gospodarsvo in trg
Mad Max Bas ti in pnvatm
šef celjske vlade Mirko
i Slavko Krajnc.
Po Celju se šušlja. da se
znanemu direktorju in
ex-nunistru spet trese
stolček. A tokrat (še) ne
direktorski v firmi, tem-
več tisti, ki ga ima zakup-
ljenega v cerk\i Sv. Duha
v Novi vasi. Omenjeni go-
spod namreč še vedno ni
plačal obljubljenega pri-
spevka za cerk\-ene zvo-
nove. tamkajšnji dušni
pastir pa je zaradi tega
bojda zelo hud...
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Vsakega gosta smo
pred vrati prestregli
»Komaj sem čakal, da je bilo
kje kakšno ofiranje ali godo-
vanje, da sem lahko prisluhnil
domači muzki. Običajno sem
hodil za Kovačevim »jebim« iz
Svetine in ko mi je mama ku-
pila klarinet, sem imel muzko
že tako v ušesih, da se sploh ni
bilo težko naučiti instrumen-
ta,« prav-i Karli Bovha iz De-
bra pri Laškem, ki se še dobro
spominja mladostnih dni. Za
njim je sedaj okob 400 ohceti
in tistih velikih kmečkih se še
najraje spominja.
»Včasih smo morali vsakega
gosta pričakat pred \Tati in
sranTDta za fliuzikanta je bila,
če ti je kateri ušel. Dostikrat je
že takoj na začetku kaj v žep
padlo. Starešino, ki je bil zelo
spoštovana osebnost, sem celo
na >sekret< spremljal z muzko.
Starešina je običajno pripravil
pogačo - lep okrašen kruh, ki
ga je poslal po svojem kurirju.
Velika sramota je bila tudi, če
so jo na hitro prinesli, ne da bi
mi ob tem igrali. Na to sem bil
vedno pozoren in včasih sem
celo otroke podkupil, da so mi
pravočasno javili prihod. Po-
tem smo pogačo imeli muzi-
kantje ter jdzopet nazaj stare-
šini prodni. Nekdo pa se je
vedno našel in jo ukradel, ter
z njo letal z muikanti \Ted >od
hiše do hiše<, ter jo prodajal in
s tem oznanjal ohcet. Ko je le-
ta prišla nazaj v hišo pred sta-
rešino, jo je razrezal. Dva veli-
ka kosa sta bila za kuharco in
muzikanta, ostalo so na drob-
no razrezaU za vsakega gosta
rekoč, da se nevesta ne bi sku-
jala.
Za kuharice smo muzikantje
tudi skrbeli, tako kot one za
nas. Ko smo pobirali larmo za
njih, sem običajno rekel, da je
njihov >cajhn' do konca >znu-
can, da ni več moke« in sem
pokazal prazne lušine jajc. Pa
je zopet kaj padlo. Pravijo, da
če so muzilcantje in kuharica
>fajn' zaslužili je bila sigurno
odlična ohcet. Včasih se je ve-
liko poudarka dajalo igranju
in humorju, medtem, ko so da-
nes ohceti krajše in z več mu-
zike.«
EDI MASNEC
Ena (staraj Iz Karlijevega rokava
Včasih, ko so gostije trajale teden in več in ko so stareši
izbirale par, so običajno prisodili take k takim, bogi
k bogatim itd... ljubezen pa je šla včasih čisto po svoj
poteh.
Tako so nekoč določiU, da se bosta poročila dva, rti
katerima je predvsem nevesta mislila čisto drugače. NS
jena ženin in nevesta sta bila že prvo noč v postelji, čez
dni pa je nevesta že rodila. Poln voz zibelk je pristalo pi
hišo, kjer je ohcet trajala že sedmi dan. Pa so muzika
povprašali ženina:
»Franci, kaj pa ti bo toliko zibelk??»
»Ja, dragi moji. Če bo šlo tako hitro naprej, bo še i
premalo!"
V novi Petici. barvni prilogi Novega tedni-
ka. objavljamo nove potnike za n. del izleta
Stranke šaljivcev, ki bo oktobra. Če bi želeli
potovati z nami, nam tudi \'i čimprej pošlji-
te šalo, ki kroži med ljudmi ali pa kar ku-
pon. ki ga izrežete iz Petice.
Sale za današnjo stran so prispevali: Zoran
.\nRČIČ iz Celja, Sandi TOVORNIK iz Dob-
ja pn Planini, Teodor GOZNIKAR iz Celja
m Katarina iz Laškega.
Siadko življenje
"Zivjo kolega, kako si kaj?"
"No. ja! Zdaj imam sladko življenje vsak
dan !-■
»Kako???"
»Spim z ženo, ki ima sladkorno!"
Na črpalki
Čaro\ruca z metlo se pripelje na bencin-
sko črpalko in pra\n: »2 litra mešanice."
Črpalkar jo začudeno gleda in zamahne
z roko.
»Ja, pa šipe tudi obrišite," reče in se odpe-
lje dalje.
Odkritosrčnost
»Janko, SI povedal tovarišici, da sem ti jaz
veliko pomagal pri računski nalogi?"
»Sem ata."
»In kaj ti je potem rekla?"
»Da mi za to nalogo ne sme dati čveka,
ker ubogi otrok ne sme trpeti zaradi neum-
nosti odraslih."
V gostilni
»Natakar, prosim vas, imate žabje
krake?"
»Oh. ne. Jaz tako hodim zaradi reima-
tizma."
Št. 34 - 25. avgust 1992