naš tednik LETO XXXVIII. Številka 9 Cena 8.— šil. (200 din) Četrtek, 27. februarja 1986 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Delegacija koroških Slovencev se je v ponedeljek v Beogradu pogovarjala s predsednico jugoslovanske vlade, Milko Planinc. Več poročamo na strani 6. Občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev 23.2.1986: NSKS v službi nase narodne skupnosti V Slomškovem domu v Celovcu je v nedeljo, 23. 2. 1986, Narodni svet koroških Slovencev imel svoj redni občni zbor. Udeležba je bila velika, delegati so potrdili dosedanje delo NSKS in izvolili novo predsedstvo ter Osrednji odbor. Stališče organizacije do raznih problemov je podal predsednik dr. Grilc, čigar govor objavljamo na straneh 4 in 5. Na sliki od leve proti desni: glavni urednik NT prof. Jože Wakounig, predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, predsednik občnega zbora dr. Janko Tischler, podpredsednik NSKS in zastopnik Skupnosti južhokoroških kmetov v Kmetijski zbornici, ekon. sv. Ignac Domej in osrednji tajnik NSKS Franc Wedenig. 139 delegatov iz 33 občin našega naselitvenega ozemlja se je v nedeljo, 23. februarja, popoldan udeležilo občnega zbora Narodnega sveta koroških Slovencev in tako soodločalo o bodoči politiki in o bodočem delovanju te osrednje organizacije koroških Slovencev. Vrsta delegatov je prišla tudi iz takih občin in krajev, ki na prejšnjih občnih zborih niso bili več zastopani. Zelo številno se je občnega zbora udeležila mladina, predsednik dr. Grilc pa je pozdravil tudi močno zastopstvo naše duhovščine. Nedeljski občni zbor je dokazal, da je Narodni svet koroških Slovencev kot ena od obeh osrednjih organizacij močno zasidran med ljudstvom in da so vse govorice, ki organizaciji odrekajo kakršnokoli funkcijo ali upravičenost, da zastopa interese slovenske narodne skupnditi na Koro- (dalje na straneh 2 in 3) Politika Politika Občni zbor NSKS: Okrepiti stik medsentralo in liudmi Dvorana Slomškovega doma je bila polna, delegati in člani NSKS so prišli iz vseh krajev našega ozemlja. (Nadaljevanje s 1. str.) škem, zlonamerne politikantske čenče. Delegati so ponovno izvolili dr. Matevža Grilca za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in potrdili predlog, da se predsedstvo razširi od 11 na 15 članov. Začel se je občni zbor s pozdravom predsednika vsem navzočim. Za predsednika občnega zbora je bil soglasno izvoljen dr. Janko Tischler, ki je svojo nalogo, kot vselej, suvereno izpeljal. Dr. Grilc se je v svojem poročilu, ki ga posebej objavljamo v izvlečkih na straneh 4. in 5., lotil vseh tistih vprašanj in problemov, ki jim mora naša narodna skupnost posvetiti in nameniti pozornost. Franc Wedenig je podal obširno delovno poročilo osred- njegatajništva. Bistvene in glavne točke je osrednji tajnik Wedenig izpostavil že prejšnji teden v razgovoru z Našim tednikom. Člani in delegati NSKS so soglasno sprejeli resolucijo, ki jo skrajšano objavljamo na drugem mestu. Po poročilih predsednika organizacije in osrednjega tajnika je sledila živahna razprava. Paleta vprašanj in prispevkov je segala od sodelovanja z ZSO, samostojnega politične- ga nastopanja koroških Slovencev, diskusije o možnem vstopu v sosvete po izboljšanju dvojezičnega pouka, odnosno do slovenščine in do poživitve lastne kmetijske šole. Zaobjete so bile vse pomembne komponente enakopravnega in uspešnega delovanja in ustvarjanja narodne skupnosti. Pomembno mesto sta v diskusiji zavzemala čim širša izobrazba narodne skupnosti in stik ter povezava med centralo in podeželjem. Stik, tako je bilo mnenje, bi morala predvsem iskati organizacija, da bi tako spoznala probleme, ki ljudi tarejo. Tako bi bila usposobljena zavreti vse hujše potujčevanje naših vasi ter bi vedela in spoznala, kako krepiti narodno zavest. Mladina je načela problem sosvetov in ugotovila, da bi vstop v sosvete ne pomenil Nekaj diskusijskih prispevkov Fric Kumer, predsednik KSOO: Zahvaljujem se NSKS za podporo Klubu in želim, da bi tudi ZSO začela podpirati delo našega Kluba. Ker je večina delegatov moških, imam občutek, da nismo Narodni svet, ampak „moški svet koroških Slovencev“. S podpisno akcijo podprimo zahtevo po slovenski strani v „Kärntner Bauer“. Dr. Apovnik: Želja po jezikovnem izobraževanju je prisotna, vendarle pa mnoge ponudbe niso bile sprejete. Te ponudbe so: izpopolnjevanje oz. jezikovno izobraževanje za odbornike in bodoče kandidate, za gospodarstvenike in zadružnike ter za prosveta-še. Brez izobraževanja in brez pripravljenosti za razmišljanje in diskutiranje za nas ni bodočnosti. Če se ne bomo posluževali izobraževalnih ponudb, bo to za nas imelo usodne posledice. Tomaž Holmar, župnik na Obirskem: Osrednji problem naše narodne skupnosti je ta, da so ji zlomili hrbtenico. Že v najbolj zavednih družinah vzgajajo nemško. Strah me je, da bo v naši generaciji slovenstvo na Koroškem preostalo samo sporadično. Nevarnost je, da bojo organizacije postale generali brez vojske. Zato, da ne bomo izginili, je treba v ljudstvu zbuditi samozavest, da bo govorilo slovensko. Adolf Krivograd, trgovec iz Šmihela: V šoli se moramo boriti za več slovenščine in zato se morajo tudi učbeniki za slovenščino izboljšati in postati bolj zanimivi. Po mojem pa bo treba oživiti kmetijsko šolo. Prepričan sem, da bomo dobili dosti fantov oz. šolarjev, ki jo bojo obiskovali. Ne smemo dopustiti, da bi izgubljali našo mladino. V nemških kmetijskih šolah naše mlade kmete ponemčujejo in potujčujejo. Nanti Olip, selski podžupan EL: Organizacija bi morala imeti kontaktno mrežo med podeželjem in centralo. S tem delom je treba poveriti ljudi, ki se na to razumejo. Mladina je na občnem zboru bila številno zastopana. samo priznavanja zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976, ampak tudi priznavanje teh sosvetov kot zakonskega zastopstva naše narodne skupnosti. Odprla je tudi diskusijo, katerega kandidata pri predsedniških volitvah naj bi Slovenci podprli. Dr. Grilc je odgovoril, da Narodni svet ne bo dajal proglasov za kandidate, ampak se bo priključil stališču naših struktur, ki nosijo volitve. Pestri diskusiji je sledilo poročilo predsednika Nadzornega odbora, Ivana Lukana. Predsedstvo je imelo v pretekli mandatni dobi 30 sej, Osrednji odbor pa 9. Po mnenju NO je Osrednji odbor zaživel, vendar Pa ga bo treba še bolj vključiti v odločanje. Pozitivno je Nadzorni odbor ocenil krajevne sestanke in urejevanje članstva. Predlagano razrešnico Nadzornega odbora je občni zbor dosedanjemu odboru dal. Dr. Grilc je pred volitvami novega odbora dejal, da je treba pravočasno skrbeti za podmladek tudi v vodilnih strukturah organizacije. Zato in da bi organizacija, predvsem tajništvo, mogla delo še bolje opraviti, je bil sprejet predlog, da se predsedništvo razširi od 11 na 15 članov. V pretekli mandatni dobi je osrednje tajništvo poleg vsega ostalega dela oskrbelo še 500 terminov. Odslej bosta delovala kot osrednja tajnika Franc Wedenig in Janko Kulmesch. Ker so občni zbori NSKS zaprti, je predsedstvo (na sliki mag. F. Warasch, dr. M. Grilc, ekon. sv. I. Domej in osrednji tajnik F. Wedenig) v ponedeljek priredilo tiskovno konferenco. Tiskovne odmeve bomo objavili v naslednji številki NT. Točke resolucije, sprejete na občnem zboru Delegati so sprejeli resolucijo, v kateri opozarjajo na niz nerešenih vprašanj, ki jih je treba skupno z narodno skupnostjo čim prej rešiti v njen prid. To so: uresničenje pravic koroških Slovencev, zahteva, da avstrijska vlada vprašanja narodnih skupnosti v Avstriji rešuje v dogovoru z njihovimi legitimnimi organizacijami enako dosledno, kot se zavzema za Južne Tirolce in v smislu sprejete Listine pravic narodnih skupnosti; takojšen stalen ploden dialog med narodno skupnostjo ter koroško in zvezno vlado, ohranitev skupne šole, uvedba slovenščine kot vzgojni jezik v javnih otroških vrtcih južne Koroške in pospeševanje dvojezičnosti v otroških vrtcih in posebna podpora našim vrtcem; boljša medijska oskrba: vsaj enkrat tedensko slovenska oddaja na televiziji, celodnevni slovenski program na radiu in boljše sprejemanje slovenskih in televizijskih oddaj iz sosednjih dežel; stalna obvezna zvezna, deželna in občinska podpora kulturnim, gospodarskim in političnim potrebam koroških Slovencev; najostrejše obsojanje napadov na slovensko duhovščino; vsa podpora samostojnemu nastopanju pri volitvah, predvsem Skupnosti južno-koroških kmetov pri bodočih kmečkih volitvah; aktivno vključevanje v kulturno in gospodarsko izmenjavo sosednjih dežel v prostoru Alpe-Jadran; plodno in nemoteno razširjanje kulturnega in gospodarskega sodelovanja ob meji ter ukinitev vseh ovir dobrososedskim odnosom. NOVOIZVOLJENO PREDSEDSTVO NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV Predsednik: Dr. Matevž GRILC, odvetnik, Celovec Podpredsedniki: Ignac DOMEJ^ KR, kmet, Pliberk Valentina KUSEJ, kmetica, Pliberk Dipl. trg. Janko URANK, upokojenec, Celovec Mag. Filip WARASCH, nameščenec, Djekše Osrednji tajnik: Franc WEDENIG, nameščenec, Celovec Namestnik osrednjega tajnika: Janko KULMESCH, nameščenec, Pliberk Nadaljnji člani predsedstva: Alojz GREGORIČ, gostilničar, Globasnica Franc KELIH, nameščenec, Sele Gabrijela PARTL, učiteljica, Bistrica v Rožu Marjan PIPP, študent, Straja vas Karl SMOLLE, prevajalec, Bistrica v Rožu Franc-Jožef SMRTNIK, študent, Železna Kapla-Bela Prof. Jože WAKOUNIG, profesor, Kotmara vas Dr. Franc WUTTI, zdravnik, Borovlje Občni zbor NSKS STRAN a ČETRTEK, 4 27. februarja 1986 STRAN c ČETRTEK, O 27. februarja 1986 Občni zbor NSKS „Pred več kot tremi leti, dne 18. decembra 1982, je imela naša organizacija zadnji občni zbor. Ko sem prebral te dni poročilo, ki sem ga podal na tem občnem zboru, sem ugotovil, da to velja v veliki meri tudi danes. Na današnjem občnem zboru želim oceniti delo zadnjih treh let in se pri tem vprašati, v koliko nam je uspelo realizirati zastavljene cilje in zavzeti stališče k različnim perečim vprašanjem, s katerimi je bila v zadnjih letih in je danes konfronti-rana slovenska narodna skupnost na Koroškem.“ S temi besedami je začel predsednik Matevž Grilc svoje poročilo na zadnjem občnem zboru NSKS. Po kratki oceni dela znotraj predsedstva je Grilc objasnil, zakaj je treba razširiti predsedstvo. Cilj je tesnejša povezanost s podeželjem. „Ni namreč dovolj, da infor- nega primanjkljaja v vseh zasebnih dvojezičnih otroških vrtcih, kajti le takrat bodo naši predšolski otroci enakopravni.“ Gospodarska samopomoč Ni pa samopomoči brez lastne gospodarske moči. Proti konceptom koroške deželne gospodarske politike je nastalo v zadnjem času v mešanih podjetjih in na zadružnem sektorju nekaj sto delovnih mest. Ljudje bodo ostali doma le, če bo tam dosti dela. Več pozornosti bo treba posvetiti slovenskemu zasebnemu gospodarstvu. „2 vso resnostjo pa opozarjam, da se v gospodarstvu ne sme vmešavati ideološka, strankarska ali kaka druga politika, ker bi le-ta zavi- listi in z glasilom KEL „morgen-jutri“. Avgusta 1984 so dobila vsa koroška gospodinjstva skupno izdajo „Naš tednik — Slovenski vestnik“ v nemškem jeziku, v kateri smo informirali koroško javnost o šolskem vprašanju. Potrebna pa bi bila periodična publikacija, ki bi jo razpošiljali po celi Koroški in multiplikatorjem javnega mnenja v Avstriji. Uresničitev tega načrta je odvisna seveda od denarja. Informaciji o našem položaju so bila namenjena tudi številna predavanja v raznih avstrijskih mestih pa tiskovne konference v Celovcu in na Dunaju. Obveščali smo skupine iz Avstrije in tujine, o našem položaju se je razpravljalo na raznih konferencah in predavanjih v domala vseh državah zahodne Evrope. Na Dunaju smo ustanovili Center avstrijskih narodnih skupnosti. Ta center, ki ga Ta šovinistični duh skuša pobrati svoje uspehe tudi na šolskem področju. KHD in FPÖ zahtevata ločeni pouk prijavljenih in neprijavljenih otrok. Ta protislovenska gonja ne nasprotuje samo duhu in črki člena 7 Avstrijske državne pogodbe od 15. maja 1955. Od leta 1959, odkar velja sedanji manjšinski šolski zakon, pa do leta 1984 na koroški deželni šolski svet ni prišla nobena pritožba zaradi dvojezičnega pouka. Koroški Slovenci smo za take reforme dvojezičnega pouka, ki bi omogočile boljši pouk in boljše znanje slovenščine, ne bomo pa pristali, tudi v interesu dežele Koroške, na nobeno ločitev v šoli. „Ne bomo dopustili strankarsko-političnega in nacionalnega boja na hrbtih naših šolarjev in zahtevamo od avstrijske zvezne vlade ..., da zavrne neupravičene manjšinskega šolskega oddelka v našem smislu šele po zasedbi deželnega šolskega sveta. Slovence diskriminirajo tudi pri imenovanju ravnateljev na dvojezičnih šolah.“ „Slovenska gimnazija v Celovcu, katere ustapovitelj je bil naš prvi predsednik dr. Joško Tischler, je izvedla in izvaja neprecenljivo vlogo v življenju naše narodne skupnosti. Porast samozavesti med koroškimi Slovenci je v prvi vrsti rezultat te osrednje šolske ustanove.“ Manjka nam pa strokovnih šol. Edino vodijo šolske sestre v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu. Zato smo Slovenci predlagali, naj bi v prostorih Slovenske gimnazije odprli dvojezično trgovsko akademijo. „Pripraviti pa se moramo mi koroški Slovenci na gonjo nemško-nacionalnih sil v naslednjih letih proti slovenščini v cerkvi. Ta go- Samostojni nastopi Tesno povezana z načeli samopomoči in zaupanja v lastno moč je podpora samostojnemu političnemu nastopanju. Zato NSKS podpira samostojne liste pri občinskih volitvah, zato je 1983 podprl Alternativno listo pri državnozborskih volitvah, leta 1984 najprej Koroško solidarnost pri volitvah v Delavsko zbornico in jeseni koalicijo KEL/ALK pri deželno-zborskih volitvah. Zato bo NSKS podprl letos jeseni z vsemi močmi Skupnost južnokoroških kmetov pri volitvah za Kmetijsko zbornico Pa tudi za delovna mesta v pivovarni Štih pri Pliberku in v podjetju Austria-Draht v Borovljah se je je „vstop ali nevstop v sosvete odvisen od tega, v koliko bo vzpostavila zvezna vlada ozračje zaupanja.“ Narodni svet pričakuje, da bo Avstrija 30 let po podpisu ADP in 40 let po koncu druge svetovne vojske le začela izpolnjevati določila člena 7 ADP. Odnosi s Slovenijo „NSKS je že pod predsedstvom dr. Joška Tischlerja normaliziral odnose do Slovenije in Jugoslavije, v zavesti, da ima država, v kateri živi večina pripadnikdV našega naroda, pravico in dolžnost, da se zavzema za naše interese in da nas vsestransko podpira ne glede na različna politična sistema, ne Govor predsednika NSKS, dr. Matevža Grilca „Nobena organizacija ne sme biti sama sebi namen, ampak mora služiti le nsšemu ljudstvu na Koroškem“ miramo naše ljudstvo in prijatelje izven Koroške preko glasila „Naš tednik“, ampak gre pri tem za izmenjavo mnenj med vodstvom in ljudstvom in za intenziviranje tozadevnih stikov. Naš tednik kot osrednje glasilo NSKS je v zadnjih letih spremenil tudi zunanjo podobo in mislim, da so bralci mali format z zadovoljstvom sprejeli. Tudi za bodočnost obstajajo načrti za zboljšanje in aktualizacijo našega lista.“ Mladinsko delo Izrednega pomena za nas vse je samopomoč. Delovanje Krščanske kulturne zveze kot naše osrednje kulturne organizacije kaže nadvse pozitivno bilanco. Skrb za mladino je narekovala tudi ustanovitev glasbene šole, ki šteje trenutno okoli 320 učencev, a od dežele ne dobi niti groša podpore. Deželna glasbena šola pa dobiva pri svojih 4000 učencih okoli 100 milijonov šilingov na leto. NSKS je nastavil tudi polnopoklicnega mladinskega referenta; le-ta se je pri svojem delu posvetil v začetku delu med našo dijaško mladino, predvsem pri Koroški dijaški zvezi. Dejavnosti te mladine je treba na vseh področjih podpirati. Visoki jubileji naših društev potrjujejo trdoživost kulturnega delovanja. „Odprtje Modestovega doma v Celovcu, otroškega vrtca v Škofičah, Dra-bosnjakovega doma na Kosta-njah, kluba Koroške dijaške zveze na Blatu je zboljšalo tudi stvarne pogoje za kulturno delo in za delo z mladino. NSKS in KKZ sta s podelitvijo letošnje Tischlerjeve nagrade Jožefu Kopeinigu, rektorju Tinjskega doma, dala javno priznanje izobraževalni ustanovi, ki je praznovala v preteklem letu 25-letnico. Otroški vrtci Vprašanje otroških vrtcev je bilo prisotno v vseh pogovorih z zvezno vlado v zadnjih leti „in bo tako dolgo, dokler ne bo rešeno v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Mi in tudi večinska družba dolgujemo našim otrokom vzgojo v materinem jeziku, kajti naši otroci živijo jezikovno v vedno slabših okoliščinah. Pri zadnjem pogovoru z zveznim kanclerjem dne 7. februarja smo dosegli v tem vprašanju rahle napredke, ker je zvezna vlada pripravljena, da podpre finančno tiste občine, ki uvedejo v javnih otroških vrtcih dvojezično skupino. Vendar pa zvezni kancler meni, da je pristojnost pri deželni vladi... Od zvezne in deželne vlade zahtevamo, da uvede v vseh javnih otroških vrtcih na veljavnostnem območju manjšinskega šolskega zakona dvojezične skupine in da skrbi za ustrezno pedagoško vzgojo vrtnaric in za ustrezne pripomočke za dvojezično vzgojo. Prav tako zahtevamo, da zvezna in deželna vlada prevzameta pokritje denar- rala vsak pameten razvoj. Ne more biti, da bi nekatere grupacije ali celo osebe mislile, da imajo nad manjšinskim gospodarstvom monopol, ampak mora biti naša skrb, da bodo pozicije v gospodarstvu zavzeli koroški Slovenci, ki so strokovno najbolj sposobni... Skupni gospodarski odbor Zadružne zveze, ZSO in NSKS bo deloval smiselno le takrat, če bodo v ospredju gospodarski interesi celotne slovenske narodne skupnosti, ne pa tistih, ki mislijo, da lahko prav na gospodarskem področju uganjajo enostrankarsko politiko.“ Informacije za sodeželana NSKS in ZSO sta posvetile zadnje čase veliko pozornost medijski in informacijski politiki. Hira pa informacija nemškogovore-čih Korošcev in Avstrijcev. Delno je uspelo to zboljšati z občinskimi Mi in tudi večinska družba dolgujemo našim otrokom vzgojo v materinem jeziku. je 7. maja lani odprl sam zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger, namerava na eni strani združevati narodne manjšine v Avstriji, na drugi pa širiti o njih objektivno resnico. Slovenščina v medijih Zvezni vladi smo tudi predstavi li svoje zahteve na medijskem področju: Celodnevni radijski pro gram v Celovcu, vsaj eno uro tele vizijskega sporeda tedensko in nemoteni sprejem ljubljanske tele vizije na celotnem dvojezičnem ozemlju. Žitrajski pretvornik je hu do razkuril duhove. Pri pogovoru v Borovljah februarja 1985 sta pri stojni minister Lacina in takratni poštni šef Llbleis zagotovila, da bo Avstrija dovolila vklopljenje pretvornika. Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 smo Slovenci od vsega začetka odklanjali, ker pospešuje asimilacijo. A še minimalnih pozi; tivnih določil tega zakona oblasti ne izvajajo. Histerija okoli dvojezičnih napisov v šoli v Žitari vasi ih odklonilni stališči do slovenskega uradnega jezika in napisov v občinah Železna Kapla in Št. Jakob * * * * v Rožu govorijo prejasni jezik. V Velikovcu Slovenci, niti otroci, n® smejo nastopati v občinski dvorani. Temu primerna je bila tudi histerija ob televizijskem filmu „Vas ob meji“ leta 1983. Lanski 10. oktobrski komers pa je privabil cele politično smetano mesta Celovca in dežele Koroške. Pravica staršev za nas ne more .iti diskusijski predmet v pogovo-nh s strankami. Na žalost se je koroška ÖVP na svojem zadnjem občnem zboru znova izrekla za to pravico staršev. Strinjamo se pa z izjavo deželnega tajnika koroške OVP dr. Smolniga, ki je v pogovore z Našim tednikom od 25. 7. 1985 izjavil, naj pedagogi odločajo o šolskih poizkusih. „Skupno s Komitejem za ^amb° dvojezične šole, z maja h - ustanovijenirn strokovnim združenjem pedagoških delavcev, skupno s strokovnjaki celovške univerze bomo nadaljevali infor-rnac'js^o dejavnost na Koroškem, v Avstriji in v inozemstvu in opozarjali, da želijo na Koroškem uve-s i proti izrecni volji prizadetih o ski sistem, ki mu botruje ideja apartheida.“ šolskih problemov je seveda še vec. Leta 1984 so imenovali vodjo Pripraviti pa se moramo koroški Slovenci na gonjo nemško-nacional-nih sil v naslednjih letih proti slovenščini v cerkvi. V zadnjem času opažamo nesramne in neutemeljene napade na naše duhovnike. Ne bomo dopustili strankarsko-poli-tičnega in nacionalnega boja na hrbtih naših šolarjev. nja bo pospešena posebno takrat, če se bo tem silam posrečilo prodreti s svojimi cilji v šolskem vprašanju. V zadnjem času opazujemo nesramne in neutemeljene napade na naše duhovnike na južnem Koroškem in včasih imamo vtis, da jih pristojne cerkvene oblasti ne branijo zadosti odločno. NSKS bo tem našim duhovnikom stal ob strani in jih ščitil z vsemi sredstvi proti tem napadom. NSKS se bo zavzemal za izvajanje sinodalnih sklepov, ki predvidevajo utrditev slovenščine na cerkvenem področju. Izražamo zato solidarnost našim duhovnikom, ki ne stojijo le na braniku katoliške vere, ampak tudi na braniku slovenskega naroda.“ NSKS z vso odločnostjo zavzel. Narodni svet koroških Slovencev je odprt vsem, ki jim je blagor koroških Slovencev srčna zadeva in sodelovanje ne pretveza za druge interese. Obe osrednji politični organizaciji koroških Slovencev, NSKS in ZSO — in temu ni alternative — morata iskati maksimalno enotnost v boju za uresničitev narodnih pravic. „Nobena organizacija ne more in ne sme biti sami sebi namen, ampak mora služiti le našemu ljudstvu na Koroškem.“ Po pobudi koroških Slovencev so se narodne manjšine v Avstriji zadnja leta bistveno zbližale. Po zaslugi NSKS so koroški Slovenci na Dunaju ustanovili Center avstrijskih narodnih skupnosti. 7. maja 1985 je koordinacijski odbor narodnih skupnosti, ki ga vodi dr. Franci Zwitter, predstavil javnosti listino, v kateri so zapisana načela in predstave narodnih manjšin za obstoj in vsestranski razvoj. V zvezi s tako imenovanimi sosveti je predsednik Grilc dejal, da Vstop ali nevstop v sosvete je odvisen od ozračja zaupanja. družbena izhodišča. Odnosi se odvijajo po načelih nevmešavanja v notranje zadeve in se razvijajo plodno in v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem.“ Želja koroških Slovencev je, da se vsestranska povezava ob meji okrepi. Zato tudi neprenehno opozarjamo na nujnost gospodarske regionalne pogodbe. Jugoslavija je sopodpisnica ADP, s tem pa tudi soodgovorna za njeno uresničevanje. Nujno je, da pred važnimi pogovori barajo za mnenje nas koroške Slovence. Izrednega pomena je naša prisotnost v mednarodni javnosti. V dr. Reginaldu Vosperniku imamo predsednika Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti. Informirali smo razne ustanove po Evropi, na Koroškem je bila delegacija iz Švice. Pred kratkim je bil pri nas frakcijski vodja Južnoti-rolske ljudske stranke Frasnelli, čigar obisk je močno odjeknil po Avstriji. Obvestili smo tudi veleposlaništvi ZDA in Italije. Svoje obširno poročilo je končal Matevž Grilc s temi besedami: „Ko zaključujem politično poročilo, mislim ..., da je NSKS v pretekli mandatni dobi izpolnjeval vsestransko in po najboljši presoji obveze in dolžnosti, ki jih ima do koroških Slovencev, da namreč zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese našega ljudstva. Po tem poročilu pa so po mojem mnenju zarisana tudi težišča za delo naše organizacije v naslednjih letih. „Hvala lepa!“ Politika Delegacija koroških Slovencev se je razgovaijala z Milko Planinc V razgovoru, ki je potekal v prijateljskem vzdušju, so predstavniki koroških Slovencev informirali predsednico Planinc predvsem o razgovorih z zveznim kanclerjem Sinowtzem in o načrtih merodajnih dejavnikov v Avstriji, da bi manjšino „korak za korakom“ pripeljali do asimilacije. Predsednica Milka Planinc bo pri svojem obisku meseca marca v Avstriji prav gotovo imela priliko presoditi, kaj je ostalo od Sinowtze-vih obljub ob zadnjem uradnem obisku v Beogra- Jugoslavija vztraja na reševanju manjšinjskih vprašanj v Avstriji, korak za korakom, je zagotovila predsednica jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Milka Planinc delegaciji koroških Slovencev v torek, dne 25. februarja 1986, v Beogradu. Delegacijo sta vodila predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij, dr. Matevž Grilc in dipl. inž. Feliks Wieser, v njej pa sta bila še podpredsednika obeh organizacij mag. Filip Warasch in Ludvik Ogris. du glede postopnega reševanja odprtih vprašanj manjšine. Vsekakor se je jugoslovanska stran strinjala z ugotovitvijo pred- sednika NSKS dr. Grilca, da ne sme in ne more priti do „politične rešitve pedagoškega problema“, če tudi je tudi slovenska stran na Koroškem za reforme manjšinskega šolstva, odločno pa odklanja ločevanje šolarjev na dvojezičnem ozemlju v kakršnikoli obliki. Vodilo jugoslovanske strani ob uradnem obisku na Dunaju glede reševanja manjšinskih vprašanj pa bo prav gotovo ugotovitev, da morajo biti sprejeti vsi zakoni in vse odločbe v soglasju z manjšino ne pa mimo ali proti njej, kot je to zakoreninjeno v tristran-karskem sporazumu. Dvojezično šolstvo sodi v pristojnost zvezne ravni 0 spremembi dvojezičnega šolstva bo odslej morala razpravljati zvezna raven, je izjavil na podlagi ugotovitev strokovne komisije juristov 3. predsednik koroškega deželnega zbora, dr. Josef Koschat. Vprašanje pristojnosti v dvojezičnem šolstvu na Koroškem je, kar zadeva spremembe, očitno razčiščeno. Koroški deželni zbor za spremembe ni pristojen. To je ugotovila komisija pravnikov zveznega kanclerstva. Če bi torej Koroška v zadevi dvojezičnega šolstva sklenila kakršnekoli zakone ali odredbe, bi vse skupaj bilo protiustavno. Za dvojezično šolstvo je edino le pristojna zvezna vlada. Dr. Koschat, ki je tudi predsednik odbora deželnega zbora za šolstvo, je dejal, da bo Koroška svoje predstave o bodoči ureditvi dvojezičnega šolstva skušala predložiti na dveh ravneh: na razgovoru deželnih in zveznih predsednikov strank ter v obliki resolucije. Šef svobodnjakov Haider je bil spet bolj pameten kot vsi ostali. Da bi rešil vsaj nekaj zahtev po ločevanju šolarjev, očita Koschatu, da zavlačuje tekoča pogajanja in preprečuje uvedbo ločevanja že v letu 1986/87. O strokovnem mnenju juristov pa trdi, da dovoljuje že paralelne nemške razrede na dvojezičnih ljudskih šolah. Ljudska stranka ima novo vodstvo j Minulo soboto je koroška ljudska stranka v Domu glasbe priredila svoj redni kongres. Omembe vredne so v bistvu tri stvari: kongresa se je udeležil tudi dr. Mock, izvolitev novega predsednika in bodoča politična linija, ki vse bolj kaže v smer ozkega sodelovanja s svobodnjaki, torej krepitev nemškonacionalne linije v stranki. Izvolitev novega predsednika je bila vrhunec kongresa. Dosedanji šef stranke, Stefan Knafl, itak že navajen porazov, je tudi na zadnji dan svojega predsednikovanja moral popiti pelin, kajti njegov kandidat za predsednika koroške VP, dr. Ertl je podlegel Scheucherju. Dr. Ertl je po predvolilnih izborih z veliko prednostjo vodil pred dipl. trg. Scheucherjem, kandidatom celovškega strankinega establišmenta. Scheucher je zmagal z 258:248 glasovi. Ta rezultat pa tudi pomeni, da bo celovški župan, ki je najbolj podpiral Scheucherja, v prihodnje bistveno krojil strankino politiko. In ta politika se bo usmerila v nemškonacionalno vodovje. Tako na primer Scheucher v svojem premiernem govoru manjšinski problematiki niti vejice ni namenil, zanj Slovencev v tem govoru ni bilo; Gug-genberger je nedvomno zabičal delegatom, da je očitno samo celovška koalicija med črnimi in svobodnjaki edini recept proti socialistični nadvladi v deželi. Edinole s pomočjo svobodnjakov bo ljudski stranki uspelo, strmoglaviti socialiste s stolčkov oblasti. Podobno, s pogledom nazaj in naprej, je utemeljeval seganje ljudske stranke po oblasti v deželi bivši namestnik deželnega glavarja, inž. Truppe. 15.—20. marca celovec ^Yl8. strokovni sejem gastronomije in turizma ^ od sobote, 15. marca, do četrtka, 20. marca, dnevno od 9. do 18. ure, Celovec — sejemsko razstavišče — vhod St.-Rup-rechter-Straße. 14. mednarodno tekmovanje mladih kuharjev z moštvi iz treh dežel. Posebne razstave: Kopalnica za goste: mednarodno bife-tekmovanje; trgovske zbornice WIFI na Koroškem, pekarne združenja koroških pekov; oblikovanje vrta in „naravno okolje v turizmu“; koroških cvetličarjev, koroških drevesnic in poklicnih vrtnarjev; koroško-štejerskih pivovarn, center noš ^^in številna strokovna zborovanja o turizmu._____ , Rož, Podjuna, Žila Piše Stanko Kraut Sedim na, skoraj bi rekel pre ... preži na bistriških travnikih, na takem kraju, kjer je že več katera zvitorepka plačala z življenjem in kožuhom. Mrhovišče pa še krepi naravno privlačnost lisičjih stečin. Še preden se zvečeri, mi obeta luna, ki ravno vzhaja nekje za Komlnom, kar dobro svetlobo. Zemlja, pokrita z debelo odejo, pa prinaša kar najboljše svetlobne učinke in je skoraj svetlo kot pri belem dnevu, čas mineva, nič se ne zgane, na Bistrici pogasijo cestno razsvetljavo. Tako vem, da je že po deseti uri. Lov na lisici Dragi bralci! Rubrika „Iz jagrske torbe pod Peco“, ki jo bo urejal znani in priznani ter izkušeni jogr Stanko Kraut iz Šmihela, bo reden priročnik za vse tiste bralce, ki se na lovske veščine ne spoznajo tako, kot si to želijo lovci. Pri branju Vam želimo obilo veselja. Gledam na vse strani — in končno vidim ob gozdnem robu lisico. Ugotovim, da mora to biti lisjak. Čudno je previden in le po daljšem tveganju se skorajži in kot si želim, gre proti vabi, ki je kakih 50 metrov oddaljena od moje preže. Puško vzamem v roke, dobro pomerim in že v najkrajšem času zapuste dovolj debele ši-bre gladko cev, lisjak pa obleži, kot bi ga s kladivom po glavi. Oditi hočem, a lovčeva duša, nenasitna kot je, mi pravi „ostani še“. Kljub temu, da je „zdovc“ razsajal kot vihar na morju in bi me skoraj odneslo s prežo vred, se vendarle odločim, da ostanem. Prepričan sem, da se mora taka zver prikazati tudi na oni strani, proti Homom, kjer je kakih dveh sto metrov stran dobro obiskana lisičina. Nič se ne zgane, zelo me že zebe in razen lajanja Užniko-vega psa ni čuti ničesar. Že vstanem in hočem proti domu, ko zaslišim nekje v smeri pod Rebrom lisičino kavkanje. Ko nekaj za tem pogledam skozi daljnogled, vidim na Poltnikovi gnojici lisico, ki je ne pustim več iz oči. Za strel je predaleč, treba je čakati, da se približa. A zver obsedi, se zvije v klobčič in previdno zre okoli sebe. Če ne bi bil v spalni vreči, bi morda že zaradi samega mraza pokleknil in prosil Diano, naj pusti lisico priti in če bi se vsedla še na mojo kroglo, bi strel gotovo bil dober. Po več kot enournem lisičnem počitku že mislim, da bo boginja lova ustregla moji želji, kajti zver se mi začne približevati. A smola, samo nekaj metrov, potem pa jo kot blisk pobere zraven „droge“ proti Črnku in še po Grilovem jo vidim, ko teče v Reber. Več kot premražen in prezebel se moram sedaj skobaliti iz spalne vreče, zadovoljen poberem lisjaka, ki je že skoraj docela zlezel v sneg in jo mahnem domov. Zgodovinar Hanns Haas predava na Koroškem Univerzitetni docent dr. Hanns Haas s salzburške univerze se strokovno ukvarja tudi z zgodovino koroških Slovencev. Posebej se je lotil vprašanja, kako je bilo na Koroškem med drugo svetovno vojno, kakšne razmere so bile leta 1945 in prva povojna leta. Njegova dognanja so drugačna kot smo jih slišali lani iz ust raznih koroških uradnih politikov. Večinoma je uradna Koroška lani prispevek koroških Slovencev za osvoboditev Avstrije enostavno zamolčala in ugotavljala, da se je Koroš- ka leta 1945 sama „osvobodila“ izpod nacifašizma. Hanns Haas bo na predavanju v Celovcu govoril tudi o zanimivem vprašanju, v kakšnem odnosu je slovenska narodnost do avstrijskega nacionalnega vprašanja. Lotil se bo problema, če smo koroški Slovenci kot del slovenskega naroda tudi del avstrijske nacije? Predavanje ne priporočamo samo učiteljem, profesorjem, študentom, vzgojiteljem in funkcionarjem, temveč širšemu krogu interesentov. Petek, 7. 3. 1986, 19.30 uri v prostorih posojilnice v Pliberku Prireditelj: SPD „Edinost“, Mopz „Kralj Matjaž“ v Libučah in SPZ Hanns Haas: „Kako je bilo leta 1945 in prva povojna leta na Koroškem?“ (predavanje z diskusijo) Sobota, 8. 3. 1986, 19.30 uri v Kulturnem domu na Radišah Prireditelj: SPD „Radiše“ in SPZ Hanns Haas: „Kako je bilo leta 1945 in prva povojna leta na Koroškem?“ (predavanje z diskusijo) Nedelja, 9. 3. 1986, 9.00 uri dopoldne, Stadthaus Prireditelj: SPD „Bisernica“, Klub Prežihov Voranc, Klub iniciativa SPZ nns Haas: „Koroški Slovenci in vprašanje avstrijske na- Dobra volja tudi brez alkohola? Ni veselice — ne praznovanja, kjer ne bi konzu-mirali alkohola. Nihče, ki pije, ne misli, da je alkoholik. Malo se jih pa tudi zaveda nevarnosti, ki jih prinaša alkohol. Alkoholizirani šoferji so odgovorni letno za 224 življenj in 6224 ranjenih, alkoholu podvrženi ljudje niso več zmožni globljih človeških odnosov. Čeprav iščejo vedno znova „veselje“ in srečo v alkoholu, so osmaljeni in izolirani v družbi, ker ostanejo njihovi odnosi površni in kratkotrajni. Prav posebno so danes tej nevarnosti izpostavljeni mladinci. Katoliška mladina je zaradi tega letos postavila postno akcijo pod geslo „dobra volja brez alkohola“, s katero hoče mladini nazorno prikazati nevarnosti alkoholizma. V okviru te postne akcije Katoliške mladine je bil pretekli petek v gostišču Juenna pri Globasnici diskusijski večer na temo „alkohol med mladino“. Čeprav udeležba dejansko ni bila ravno velika, je bil pogovor s predavateljico, se- stro Enrico od koroške Caritas dokaj živahen in prijeten. Ali bi vam uspelo zdržati šest tednov brez kakršnih težav brez alkohola? Če ne, potem se po mnenju strokovnjakov že lahko štejete med tiste, ki so od alkohola odvisni. Ravno zdaj v postnem času se bi lahko odrekli alkoholu in se s tem na sodoben način postili. Katoliška mladina bo v postnem času v vseh farah priredila diskusijske večere na to temo in vas prisrčno vabi. Katoliška mladina vabi na NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Vsaka farna skupina lahko prijavi po dva igralca za vsako skupino. Zato je prej v vsaki fari potreben kvalifikacijski turnir, na katerem se potem zmagovalci kvalificirajo za finale, ki bo v nedeljo, 16. 3. 1986 v Celovcu. Tekmovalo se bo v sledečih skupinah: A: fantje od 14 do 18; dekleta od 14 do 18; B: fantje od 18. naprej; dekleta od 18 naprej; C: moške dvojice; ženske dvojice; D: mešana skupina — fantje in dekleta od 14 naprej; Podrobnejše informacije dobite v pisarni KM v Celovcu. Tel.: 0 42 22 / 51 10 55 ali 51 25 28 / 25. Rož, Podjuna, Žila Ni dovoljeno kričati?! -člani „odra mladje“ Ker je naša predstava, ki jo bomo predvajali v letošnji sezoni, le nekoliko razburkala posebno posameznike, ki so se čutili neposredno prizadete in so tozadevno tudi javno zavzeli stališče, se čutimo primorane, da določenim trditvam dodamo v pojasnilo svoj pristop do našega ustvarjanja. V predstavi „Kričal bi“ gre za doživljanje mladega človeka v svojem vsakdanu. Nakazujemo svet, v katerem se giblje mladostnik z vsemi svojimi težavami in konflikti. Način, kako prizadeti posamezniki v določenih situacijah ravnajo, predvsem v očeh mladega človeka, kot člana družine, učenca, aktivista v mlad. zvezah, cerkvenih skupinah ipd. smo skušali ponazoriti na podlagi gledališke predstave. Od vsega začetka smo skupno odločali o obliki in težiščih izpovedi predstave. Prav tako važno nam je bilo upoštevanje lastnih izkušenj. Take vsakdanje probleme je možno nakazati tudi v obliki gledališke predstave. To se pravi, da imamo v tem trenutku opravka s posebno zaokroženo umetnostno enoto, ki jo lahko oblikujemo na najrazličnejše načine. Odločili smo se za način teatra, ki sloni na dejanskih občutkih, ki smo jih v pretiravani obliki postavili v prostor. To iskanje novih načinov gledališkega izražanja je med drugim ena od gonilnih sil v našem delovanju. Vemo, da taki poskusi, posebno, če so novi in zaradi tega nenavadni, izzovejo odpor in nezaupanje. Vemo pa tudi, da so taki tvegani koraki ne-obhodni za plodni razvoj gledališke umetnosti na eni strani in na drugi strani dokaz zrelosti naše družbe, če je njena kakovost odvisna od stopnje odprtosti za svobodno izražanje. Seveda je osnova našega gledališkega ustvarjanja, skrb za slovenski jezik, ki ga po svojih možnostih gojimo. Tukaj moramo omeniti, da smo mladinska skupina in to pomeni močno menjavanje članov. V skupnem interesu za dviganje jezikovne ravni predlagamo, da bi nam pomagal npr. profesor slovenščine. Bistven del naše predstave je diskusija. Namerno iščemo pogovor z gledalci, kjer je možno razčistiti marsikatera vprašanja, ki so se porodila ob gledanju predstave. Množična udeležba, ki smo jo doživeli po uprizoritvah, nam potrjuje potrebo in željo občinstva do pogovora okoli nakazanih konfliktov. Škoda, da se iz časovnih stisk niso udeležili diskusije osebe, ki bi s svojimi prispevki nedvomno popestrile pogovor. Škoda predvsem zato, ker so se čutili naknadno primorane, da posredno zavzamejo stališče in tako širijo neutemeljene trditve. Zdi se nam bolj pametno, če se o teh zadevah pomenimo v neposrednem pogovoru. Posebno boleče občutimo neutemeljeno trditev (prim. komentar v nedelji, 9. feb., štev. 6, str. 3), da brez slovenske gimnazije naše delovanje ne bi bilo možno in da s takim delovanjem škodujemo ugeldu ustanove. Z zadoščenjem pa tako trditev zavračamo, ker smo in bomo ob vseh nastopih doma in v tujini — deloma na zelo vidnih mednarodnih srečanjih gledaliških skupin — vedno zavestno zastopali tudi našo slovensko gimnazijo. Ker hočemo biti Slovenci, se zavedamo pomena naše slovenske srednje šole in je za nas samoumevno, da jo, kjerkoli smo, tudi zastopamo. Primer: če nas novinarji povprašujejo, kdo in kaj da smo, se obvezno glasi odgovor: „Smo člani ,odra mladje' — KDZ in smo dijaki slovenske gimnazije v Celovcu,... “. Z vestnim delom v zadnjih letih, smo si nedvomno ustvarili določeno ime in lahko trdimo, da s svojo prezentacijo vse prej kot škodujemo ugledu slovenske gimnazije. Zaradi tega pričakujemo, da se v prihodnjo-sti ocenjuje dostop do našega delovanja v nekoliko širši luči. Naš cilj pa bo vedno vzpodbujati sebe in druge h gledališkemu ustvarjanju, ki nas veseli in izpolnjuje v našem prostem času. GLASBENA ŠOLA na Koroškem razpisuje delovno mesto sodelavke ali sodelavca za ADMINISTRATIVNO DELO. Nastop službe možen takoj. Pogoji: * * dobro obvladanje obeh deželnih jezikov (Zaključena srednješolska izobrazba ali triletna strokovna šola) * obvladanje strojepisja * veselje do kulturnega in organizacijskega dela * zaželeno, da se udejstvuje pri krajevnem kulturnem društvu Prijave sprejemata: Glasbena šola, Mikschallee 4, 9020 Celovec ali Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. štev.: 0 42 22/51 25 28 *23 ali *24 Prijavnici priložite tudi življenjepis in spričevalo. Borovlje: zdravniško predavanje Moški zbor SRD „Borovlje“ je v petek, 14. februarja, pel na vsakoletni tržiški pevski reviji „Tržič poje“. Uvodno je treba povedati, da zbora ni povabila občina, ampak kulturni dejavniki v občini. Pevska revija „Tržič poje“ vselej poteka v LŠ v Križah in je velika manifestacija kulturne ustvarjalnosti Tržiča in okolice. Poleg boroveljskega zbora so letos nastopili med drugim kvintet bratov Zupan, komorni zbor tovarne Peko, otroški zbor, zbor upokojencev in zbor Lom. Vmes nadrobljeni pa so bili utrinki iz kulturne dejavnosti minulega leta. Zveza slovenskih žena in SPD „Borovlje“ sta v ponedeljek, 14. februarja, priredila v prostorih restavracije COOP zdravniško predavanje o viralnih infekcijah. Predaval je domači zdravnik dr. Franc Wutti. Predavanja se je udeležilo lepo število poslušalk in tudi nekaj moških, kar nekje tudi potrjuje domnevo in dejstvo, da so za zdravje v hiši „pristojne“ žene. Dr. Wutti je o virusih in o raznih boleznih, ki jih povzročijo, spregovoril pregledno in razumno. Poslušalci so dobili vsaj majhen vpogled v to zanimivo in tako pomembno materijo „virusi“. Celo sodnika so obsodili Tudi letos je bila na pustno nedeljo v Libučah „Pri Herbertu“ sodnjiska obravnava. Libučani so namreč ukradli pri „Šulnu“ svinjsko glavo in tako je imel sodnik in javni tožilec dr. Matevž Grilc težavno nalogo najti tatove in njih pomočnike. Po izredno napeti in dolgi svinjski sodnijski obravnavi je sodnik v ogorčenje vseh obsodil vse obtožence. Tako so bili med obtoženci celo advokat Petroče-li (Edej Goltnik) in oba policaja (Lipej Riedl, Albert Krop). Seveda pa je sodnik obsodil tudi glavnega obtoženca, tata svinjske glave Jurija Mandlav in njegove pomočnike Šulna-Franca Grilca, Gerharda Leimi-scha, Reinholda Terbucha in Micheja Igerca. Božjo sodbo pa je dobil Lipej Grilc, p. d. Mogr, ker je premalo vestno pazil na svinjsko glavo. Na mah je moral popiti vrč piva in se je le tako izmuznil svinjski sodbi. Da se Lipej s sodbo seveda sploh ni strinjal, je razumljivo. Temu primerno je tudi med obravnavo (po svinjsko) kritiziral nepravičnega sodnika, katerega so po obravnavi obsodili po „libuškem svinjskem zakonu“; plačati je moral sod piva. Prireditelj svinjske sodbe, domače društvo Kralj Matjaž je svinjsko glavo dalo na dražbo in fotoreporter Našega tednika (Marijan Fera) je bil kaj kmalu njen lastnik. S. K. Lipej Grilc, pd. Magr (levo) s svinjsko sodbo ni bil zadovoljen, temu primerno je tudi kritiziral nepravičnega sodnika. Policaja (slika) sta stalno stražila svinjsko glavo. Rož, Podjuna, Žila Občni zbor SRD „Edinost“ iz Škofič V otroškem vrtcu v Pa-pračah je v soboto, 15. februarja, imelo SRD „Edinost“ iz Škofič svoj redni občni zbor. Zadnji občni zbor je bil marca 1984 in predsednik društva, Herman Jäger, je mogel poročati o dokaj bogati kulturni beri društva v pretekli mandatni dobi. Navzoči so se spomnili rajnega zborovodje in organista Tonija Umeka. Kot je bilo razvidno iz predsednikovega poročila, je mešani zbor, ki ga vodi Simon Rov-šek, leta 1984 nastopil pet krat, od tega je dva koncerta oblikoval sam, leta 1985 pa je imel šest nastopov, od tega dva samostojna. Med drugim so Škofičani nastopili pri otvoritvi otroškega vrtca v Papračah in pri otvoritvi Drabosnjakove-ga doma na Kostanjah. Jäger je posebno pohvalil zavzetost tistih pevcev, ki sodelujejo tudi pri cerkvenem zboru. To je zelo važno, ker tako krepijo slo- ČESTITAMO Agi Antonič z Reke pri Št. Jakobu v Rožu je te dni v krogu družine Mihija in Katrce Antonič praznovala svojo 97-letnico. Čili in zdravi jubilantki želimo zdravja. Te dni je praznoval svojo 50-letnico Franc Čebul iz Šmihela pri Pliberku. Dragemu Francu, ki je bil v mladih letih tudi priden igralec pri šmihelskem društvu, iskreno čestitata k tem jubileju EL Pliberk in Naš tednik. Pavla Župane pd. Poderš-nikova mama na Obirskem je pred kratkim praznovala svoj 70. rojstni dan. Naš tednik ji iskreno čestita in jj kliče še na mnoga leta. Čestitkam se pridružujejo tudi vsi sosedje. vensko govorico in petje v cerkvi. Le s skupnimi silami bo uspelo, v Škofičah obdržati in poživiti našo govorico in našo pesem ter s tem dvigati in razširjati narodno zavest. Prav posebno pa se je predsednik zahvalil vsem, ki podpirajo društvo in ki so sodelovali pri vseh akcijah društva ter nastopih zbora. Prisrčno se je zahvalil zborovodkinji Simoni Rovšek. Zahvalil pa se je tudi SPZ, ki jo je zastopal tajnik Janko Malle, za podporo, ki jo daje društvu. Občni zbor je ponovno izvolil Hermana Jägerja za predsednika društva, podpredsednik je Valentin Pit-schek, tajnica je Simona Rovšek, njena namestnica Andreja Jäger, blagajnik je Drago Pörtsch, namestnik Tevžej Košir, Ernst Pit-schek je knjižničar, preglednika pa Ani Umek in Ferdinand Jäger. Francu Pistotniku iz Večne vasi ob njegovi 70-letnici vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova. * V Mlinčah praznuje te dni Jožef Wakounig, Kovačev oče svojo 77-letnico. Možu, ki je vse svoje življenje delal in živel za svojo družino in za našo narodno skupnost in ki je od začetka izhajanja Našega tednika njegov zvesti naročnik in bralec, želimo vse najboljše, posebno pa zdravja in moči. Mnogim čestitkam se seveda pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Iščemo pomočnico v ordinaciji Pogoj: znanje obeh deželnih jezikov Prošnje za nastavitev pošljite na naslov: dr. Franc WUTTI Unterbergnerstraße 19 9170 Borovlje Višek kvat.rnega sestanka, v četrtek, 20. februarja 1986 v Domu v Tinjah je bilo slovesno somaševanje osmih letošnjih zlatomaš-nikov. Slovenski duhovniki so prvič v svojo sredo povabili tudi praznujoče nemško govoreče sobrate. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU i :<•]: w-1 Srečanje E narodnih skupin v Avstriji POKROVITELJI: deželni glavar Theodor Kery, deželni glavar Leopold Wagner, deželni glavar in župan dr. Helmut Zilk v nedeljo, 9. marca 1986, ob 15.30 uri v Domu glasbe v Celovcu GOVORITA: predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in zvezni minister za pouk, kulturo in šport dr. Herbert Moritz SODELUJEJO: * folklorna skupina KOLO SLAVUJ z Gradiščanskega * Mešani pevski zbor Hrvatsko-gradiščanskega kulturnega društva na Dunaju * Češka folklorna skupina in Mešani pevski zbor društva sv. Metoda na Dunaju * Glasbena skupina „Alsööri citerasok“ z Gradiščanskega * Mešani pevski zbor „Rož" iz Št. Jakoba v Rožu * Pevsko instrumentalna skupina KPD „Drava" iz Žvabeka MEDJUGORJE Kdaj? 15. 3. — 18. 3.1986,17. 3. — 20. 3.1986, 25. 3. — 28. 3. 1986, 9. 4. — 11. 4. 1986 Cena: od S 790,— naprej Točen program in prijave na avtopodjetje 9141 Dobrla vas, tel. 0 42 36 - 22 19 Kultura Društvo „Bierjokl/ Pri JoMnu“ V kulturni taberni „Bierjokl/Pri Joklnu“ je bilo v soboto, 22. februarja, zvečer tako daleč. Proponenti kulturnega društva „Bierjokl/Pri Joklnu“ so sklicali ustanovno zborovanje kulturnega društva. V vabilu na ustanovno zborovanje je zapisano: „Naš cilj je, poživiti kulturno delo in prikazati koroško situacijo kot življenjski prostor dveh kultur in dveh jezikov.“ Takole pa zgleda predsedstvo društva, ki si je nadelo predvsem preprosto ime „Bierjokl/Pri Joklnu“. Predsednik: Franc Marenits, podpredsednik: Sepp Brugger, tajnik: Mira Kernjak, nam. tajnika: Vinko Wieser, blagajnik: Monika Zeichen, nam. blagajnika: Mirko Picej, preglednika računov: Gerhard Painer in Susanne Kinzl. Eno leto je skoraj minilo, ko je dvojezična taberna „Bierjokl/Pri Joklnu“ odprla vrata. Bilanca: 25 lastnih kulturnih prireditev. Literarna kavarna je gost v tej gostilni. Razstave, kabaret, teater, glasba, diskusije in predavanja. Vsekakor gostilna ne more več nositi kulturnega programa, vsaj gmotno ne več. „Do zdaj je bil kulturni program konjiček dveh ali treh“, je dejal predsednik društva „Bierjokl/Pri Joklnu“ Fritz Marenits. Zato je v zadnjem času postala potreba po društvu, ki opravlja to delo, vedno nujnejše. Društvo si je zadalo sledeče smernice. Prirejanje kulturnih prireditev v nemškem in slovenskem jeziku. Pospeševanje kulturne izmenjave med slovensko in nemškogovorečimi kulturnimi ustvarjalci. Pospeševanje kulturne izmenjave s sosednimi državami, posebno z Jugoslavijo in Italijo. Član društva lahko postane vsak, ki ni hkrati tudi član „Kärntner Heimatdiensta“. Članarina za eno leto je 100 šilingov. NSKS je zastopal glavni urednik NT Jože Wa-kounig. Nova literarna „pomlad“ „kärntner frühlmg/koroska literarna pomlad“ je ponovno bližja uresničitvi. Spet bo pognala mladje. Nekaj o tem mladju je bilo slišati tudi v „kulturni taberni“ Pri Joklnu, kjer je obujal spomine in vizije na literarno pomlad Del Vedernjak. Dejal je: „Koroška je speči velikan literature“. Z Del Vedernjakom uresničujejo to pomlad še Arnulf Ploder in Aleksander E. Rauter. Pri Joklnu so v okviru tiskovnega pogovora razjasnili novi koncept. Organizacijska baza se bo razširila za tri znanstvene sodelavce. Njih naloga bo pospeševano medijsko delo, koordinacija in izdelava programa. Nikakor pa noče biti „literarna pomlad“ kako gibanje proti Bachmannovi nagradi. Od 1985 se spet pojavljajo prireditve v okviru literarne kavarne. Letos „koroške pomladi“ ne bo, kajti prireditelji se učijo. „Pomlad“ bo razdeljena na pregledne in prebavljive dele. Tu je mišljeno nejavno branje avtorjev, ki hočejo nabrati izkušnje, kajti: „Na Koroškem bo imela literatura še več prihodnosti, ker artikulira.“ (Del Vedernjak) Letošnji, program za „literarno pomlad ’86“ je sicer obsežen, ni pa tako strnjen kot nekdaj. Tako bo 4. marca 1986 v Mohorjevi predstavitev pesniške zbirke Janka Ferka. „Predstavili smo prvo knjigo Janka Ferka, predstavili bomo tudi peto.“ (Del Vedernjak). Od marca do junija so načrtovana branja, težiščna predavanja, seminarji in diskusije na tematiko „provinca — metropola — eksil“. Točnejšega programa še ni. Vsekakor je začetek 4. marca. Težišče programa pa je od 2. do 20. aprila. E. A. Rauter pa kuje načrte o „akademiji pisanja“. Hoče posredovati svoje izkušnje pri pisanju. „Ta misel me zasleduje že več let.“ (E. A. Rauter). Cankarjeva založba je izdala „Slovensko misel“ Zbornik „Slovenska misel“ prinaša pretehtan izbor esejističnega pisanja in razmišljanja o slovenstvu skozi stoletja naše zgodovine od Trubarja in protestantov do naših sodobnikov, se pravi tako vidnih mislecev kot so to Edvard Kocbek, Boris Pahor, Bojan Štih, Dimitrij Rupel ali Alojz Rebula, ki je trenutno mogoče najbolj pomemben krščanski pisatelj in filozof Slovencev. Soočenje z zgodovino naše misli o nas samih, o našem narodu, o njegovih posebnostih in možnostih v različnih časovnih obdobjih, je vsekakor tako privlačno kot poučno. Med pisatelji — misleci najdemo imena, ki so s svojim delom bistveno vplivali na razvoj slovenskega naroda, sta to na primer tako Primož Trubar kot Edvard Kardelj ali Andrej Einspieler in Ivan Cankar, Oton Župančič ali Prežihov Voranc. Bralec sledi v zborniku zgodovinskemu razvoju „Slovenske misli“ in spremlja vse po- Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšel tehtni almanah „Slovenska misel“ s podnaslovom „Eseji o slovenstvu“. Knjigo je uredil dr. Jože Pogačnik, profesor literarne zgodovine, ki izhaja iz slovenistične šole profesorja Antona Slodnjaka. Mohorjeva založba Krščanska kulturna zveza in Literarna kavarna vljudno vabijo na Literarni večer ob izidu pesniške zbirke NAPISI NA ZID ZEMLJE JANKA FERKA z ilustracijami Valentina Omana Čas: torek, 4. marca 1986, ob 19.30 Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu Knjigo bo predstavil Pavle Zidar S to prireditvijo bo odprla Literarna kavarna svojo letošnjo „Koroško vigred“! Janko Ferk - Valentin Oman Napisi membne smeri ter ravni slovenstva. Misli so tudi neke vrste priče naše trdoživosti. Pričujočo knjigo imam za eno najbolj važnih, ki so v zadnjem letu izšle na slovenskih tleh, zato jo tudi zelo priporočim. Dobi se v celovških slovenskih knjigarnah. J. F. Dr. Jože Pogačnik (izdajatelj): „Slovenska misel. Eseji o slovenstvu“; zbornik; Cankarjeva založba, Ljubljana 1985; vezano; 494 strani. Iščemo • pridno dekle za sodelavko v naši sodobno opremljeni knjigoveznici • snažilko (približno 10 ur tedensko) za poslovne prostore v Mohorjevi hiši Zaposlitev takoj možna! Mohorjeva Družba, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, Telefon: 0 4222/565 15 Kultura Uspela koncerta klasične glasbe V petek, 21. in v soboto, 22. februarja, sta bila v Borovljah oz. v Šmihelu zelo uspešna koncerta klasične glasbe. Koncert v Borovljah sta priredila SRD „Borovlje“ in SPZ, v Šmihelu pa KPD „Šmihel“ ter SPZ. Mala dvorana v boroveljski mestni hiši je bila do zadnjega zasedena. Po pozdravu društvenega predsednika Melhi-jorja Verdela so nastopili vokalisti: Danica Kežar (sopran), Stanko Polzer (bariton) in basist dr. Ludvik Karničar ter instrumentalisti Andreja Močilnik (klavir) Roman Verdel (flavta in klavir), Volodja Balžarol-sky (violina), Andrej Varl (kitara) in Janez Gregorič (kitara). V Šmihelu so namesto dr. Tistim nastopajočim pa, ki se s to zvrstjo glasbe ukvarjajo ljubiteljsko, torej poleg poklica, naj velja vse piznanje. Res, da si koncerti klasične glasbe na podeželju — in to povsod, ne le med koroškimi Slovenci, šele utirajo pot do poslušalcev. Prava redkost pa so koncerti — vsaj pri nas, ki bi jih v celoti oblikovali domači instrumentalisti in vokalisti. Karničarja ter Varla in Balža-rolskega nastopili Gabrijel Li-puš (bas) ter Marija in Lucija Feinig (kitara ter flavta). Nastopajoči so izvajali zelo zahtevne skladbe in komade. Po teh koncertih pa lahko še nekaj zapišemo: iz vrst nastopajočih, predvsem instrumentalistov, bojo prišli tudi bodoči učitelji naše glasbene šole. In menim, da lahko z zaupanjem zremo v predagoško in strokovno bodočnost naše glasbeno-izobraževalne samopomoči. Morda bo tu in tam kdo vihal nos nad „kvaliteto“. Tistim samo to v spominsko knjižico: nikjer ni zapisano, da bi se s to zvrstjo glasbe smeli pečati samo „višji sloji“ oz. tisti, ki trdijo, da nekaj razumejo o „visoki kulturi“, navadno ljudstvo ali raja pa se je naj ne dotakne. Kvaliteta morda res ni bila vrhunska. A vsi nastopajoči so bili s srcem in dušo pri zadevi. In to je mnogo več kot hladna, brezsrčna preciznost. -wafra- Oder OBACE po Sloveniji! Obace-jevci so se pretekli teden predstavili publiki onstran koroške meje. V petek, 14. 2., so bili gost ZKO na Ravnah, kjer so v Titovem domu pokazali svojo uprizoritev Cankarjevega „Kurenta“; opoldan mladi publiki srednje šole in v večerni predstavi ravenskemu občinstvu. Dobro sprejete predstave — saj so v soboto, 15. 2., bili povabljeni v Črno, so potrdile namen, ki ga vidi skupina v povezovanju, izmenjavanju in navezovanju tako prijateljskih kot kulturnih stikov, ki naj služijo predvsem zbiranju izkušenj na gledališkem področju. Seveda ob vseh teh nastopih hoče tudi potrditi trud za svojstveno razmišljanje o slovenskem Koroškem teatru. To gostovanje, ki je bilo povezano s prijateljskim sprejemom organizatorjev, je pri nastopajočih le vzbudilo in potrdilo zavest nadaljnjega ustvarjanja, v skrbi za našo skupno materinščino. Od skladatelja prof. Matije Tomca so se številni prijatelji in častilci njegovega dela poslovili v ponedeljek, 10. februarja. Pred zadnjim slovesom na starem domžalskem pokopališču, je bila v nabito polni domžalski župnijski cerkvi maša za-dušnica s homilijo slovenskega metropolita, Pred odprtim grobom sta se od pokojnega skladatelja poslovila v imenu skupščine občine Domžale g. Stane Habe, v imenu Društva slovenskih skladateljev pa g. Janez Bitenc, katerega govor objavljamo: Od Vas se poslavljam, spoštovani gospod profesor, v imenu Društva slovenskih skladateljev, kate- nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, njegovega bivšega dijaka v šentviških škofovih zavodih. Soma-ševalo je nad trideset duhovnikov, med njimi tudi večina bivših kaplanov, ki so kaplanovali pri prof. Tomcu v času njegovega dolgoletnega in vzornega domžalskega župnikova-nja. razsežno, epsko ustvarjalno moč. Še prav posebej se Vam moramo zahvaliti za Vaše delo in Vaš odnos do slovenske ljudske pesmi. Vaše številne priredbe, od čisto preproste, do izjemno poglobljene in studiozno komponirane, — tu mislim na Vaše vzorno sodelovanje s pokojnim prijateljem Francetom Maroltom in njego- Slovo od skladatelja prof. Matije Tomca rega dejavni član ste bili vse od njegove ustanovitve. Res dejavni, saj ste do zadnjega bili v tesni ustvarjalni povezavi z glasbo, ki Vam je bila ob Vašem duhovniškem poklicu pomembna sestavina Vašega bogatega in plodnega življenja. Ko gledamo na Vaše delo, ki ste ga posvetili glasbenemu ustvarjanju, se spoštljivo klanjamo Vašemu kristalno čistemu in poštenemu odnosu do te lepe umetnosti, ki ste ji bili vdani do zadnjega diha. Vaš pristop k delu ni poznal mere: majhno, veliko, temveč vselej le dobro in najboljše: to se kaže v preprostih klavirskih skladbicah, ki ste jih posvetili malim pianistom in v obširnih orkestralnih in zborovskih partiturah, ki ste jih izdelali do podrobnosti natančno in vanje vdahnili svoje temeljito, doma in v tujini pridobljeno znanje in vim slovitim Akademskim pevskim zborom — bodo trajno vklesane v zgodovino slovenske ljudske in zborovske pesmi. Za vse to Vaše bogato, raznoliko in umetniško vredno dejavnost, ki ste jo več kot šest desetletij posvečali slovenski glasbeni kulturi, Vas je Društvo slovenskih skladateljev, letos že drugič zapored, predlagalo za življenjsko Prešernovo nagrado. Ni je bilo. Tudi letos ne. Mi pa, ki poznamo Vaše delo in ga globoko cenimo, in se zdaj z žalostjo v srcih poslavljamo od Vas, vemo: če kdo, potem ste to visoko slovensko narodovo priznanje zaslužili Vi, spoštovani gospod profesor. Tako pa naj ostaja globoka hvaležnost vseh, ne samo v ožji domovini živečih, temveč po širnem svetu raztresenih Slovencev, ki so peli, pojo in bodo še peli ter poslušali Vaše pesmi. Slava Vašemu spominu! Radio/televizija STRAN ^ q ČETRTEK, I O 27. februarja 1986 Radio/televizija 1. SPORED Petek, 28. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Raj_ živali — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Vse hrepenenje tega sveta — 12.00 Tuzemski report — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Niklaas — 17.30 Pustolovščine v puščavi — 17.55 Za lahko noč — 17.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Stari — 21.30 To so bili časi — 22.15 „Umetnine“ — 0.10 Poročila. Sobota, 1. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Nanga Parbat — 12.05 Nočni studio — 13.10 Poročila — 14.25 To je ljubezen mornarjev — 15.45 Jezusa ujamejo — 16.00 Nils Holgerson — 16.25 Obiskovalci — 16.55 Mini- ZiB — 17.05 Tobi in Tobija — 17.30 Mr. Merlin — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Vprašanje kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 James Bond 007 lovi Dr. No — 22.00 Rdeče-belo-rdeči spored po želji — 23.15 Solid gold — 0.00 Poročila. Nedelja, 2. marca: 1.1.00 Tiskovna ura — 12.00 Orientacije — 14.55 Trmoglavec — 16.25 Tao Tao — 16.50 Bravissimo — 17.35 čeladnik — 17.40 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan'v času — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Emilia Galotti — 22.25 Zemlja živi — 23.10 Nočni studio — 0.15 Poročila. Ponedeljek, 3. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Raj živali — 9.30 Tu sem jaz človek .. . — 10.00 Šolska TV — 10.30 To je ljubezen mornarjev — 12.00 Otroštvo na podeželju — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Cali-mero — 17.30 Heidi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport v ponedeljek — 21.15 Cagney in Lacey — 22.05 Pogum obupa — 23.35 Poročila. Torek, 4. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Raj živali — 9.30 Angleščina^ — 10.00 Šolska TV — 10.30 Žena v zlatem avtomobilu — 12.05 Šport v ponedeljek — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Čebelica Maja — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Nafta in Allah — 21.15 Dallas — 22.00 Slike v ogledalu — 22.45 Šport — 23.30 Kobra, prevzemite vi — 0.15 Poročila. Sreda, 5. marca: ! 9.00 Poročila — 9.05 Policijska inšpekcija I — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Trmoglavec — 12.05 Nafta in Allah — 13.00 Poročila — 16.30 Začarana metla — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Veverica Pušel — 17.30 Kamen Marka Pola — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi —.19-00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Dekliška leta neke kraljice — 22.00 Šport — nato poročila. Četrtek, 6. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Policijska inšpekcija I — 9.30 Dežela in ljudje — 10.30 Dekliška leta neke kraljice — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Sindbadove pustolovščine — 17.30 V raju divjih živali — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svoje dni — 21.15 Boxtrott — 21.50 Periferija — 23.25 Šport — 0.25 Poročila. 1. SPORED Nedelja, 2. marca: 8.20 Poročila — 8.25 Živ žav — 9.20 Merlin — 9.55 Geilo NRK: Slalom — moški — 11.00 Večni klic — 12.10 Ljudje in zemlja — 12.55 Geilo NRK: Slalom — moški — 14.45 Nikola Tesla — 15.45 Mozaik kratkega filma — 16.15 Poročila — 17.20 Zabavnoglasbena oddaja — 17.05 Menih iz Monze — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Potrošniška porota — 19.30 TV_D — 20.00 Sivi dom — 21.00 Športni pregled — 21.30 Slovenci v zamejstvu — 22.00 Poročila. Ponedeljek, 3. marca: 9.00 Zrcalo tedna — 9.20 Pesem giba — 9.45 Naši olimpijci — 15.55 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Tam je vrtec, tam je grad — 17.45 Ali veš? in Hamurabi — 17.50 Lutkomendija — 18.15 Videogodba — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Podravski obzornik — 19.30 TV D — 20.05 Vihre vojne — 21.00 Omizje — 23.00 Poročila. Torek, 4. marca: 9.00 Pred izbiro poklica — 9.25 Človekovo telo — 9.55 Slikarstvo XX. stoletja — 16.00 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Kotalkarska pravljica — 18.00 Kuža Luža — 18.15 Mati gre v Ameriko — 18.40 Čarobna vrvica — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Notranjski obzornik — 19.30 TV D — 20.05 Veliki briljantni valček — 21.25 Mednarodna obzorja — 22.10 TVD — 22.25 Rokomet. Sreda, 5. marca: 9.00 Tolminci — 15.45 TV mozaik -- 17.25 Poročila — 17.30 Kaj je najlepše — 17.40 Ko se korenin zavemo — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Koroški obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Film tedna: Norma Rae — 22.00 Potret Jožeta Bevca — 22.30 TVD. Četrtek, 6. marca: 9.00 Dokumentarni ali igrani film — 15.55 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Zgodbe o Poluh-cu: kako je Poluhec sodil siromaku — 17.50 Potovanje skozi osončje — 18.15 Delegatska tribuna — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Pomurski obzornik — 19.30 TVD — 20.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.10 Freud — 22.10 TVD — 22.25 Rokomet. Petek, 7. marca: 9.00 Tednik — 10.00 Pesem giba — 11.55 SP v smučarskih poletih — 16.00 TV mozaik — 17.25 Poročila — 17.30 Oživele strani — 17.50 Merlin — 18.15 Stres — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja — 19.30 TVD — 20.05 Avtomani-ja — 21.00 Izbor jugoslovanske popevke za pesem Evrovizije — 22.40 TVD — 22.55 Pod krinko. Sobota, 8. marca: 8.00 Poročila — 8.05 Kaj je najlepše — 8.20 Tam je vrtec, tam je grad — 8.30 Oživele strani — 8.45 Lutkomendija — 9.10 Kuža Luža — 10.20 Potovanje skozi osončje — 9.50 Mati gre v Ameriko — 10.15 Čarobna vrvica — 10.20 Slovenski ljudski plesi — 10.50 Ščepec širnega sveta — 11.15 Ljudje in zemlja — 11.55 SP v smučarskih poletih — 15.55 Vroče poletje — 16.20 Poročila — 16.25 Rokomet — 18.00 Kratki film — 18.30 Knjiga — 18.45 Risanka — 19.00 Danes: turistični globus —- 19.30 TVD — 20.15 Anina_ zgodba — 21.35 TVD — 21.50 Ženska v NOB — 22.45 Videogodba. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, ViktringečRing 26,9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. 2. SPORED Petek, 28. februarja: 16.25 Poldark — 17.15 Zemlja živi — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Kung Fu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Odiseja k Uranusu — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal_ — 21.45 Šport — 22.15 Meč Šoguna — 23.45 The Munsters — 0.10 Poročila. Sobota, 1. marca: 15.35 Dvakrat sedem — 16.00 Otroštvo na podeželju — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Pan-optikum — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanost aktualna — 20.15 Opera for Africa — 21.45 Šport — 22.20 Z hrbtom k steni — 23.45 Poročila. Nedelja, 2. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Rožnato-rdeči panter — 9.30 Kralj Lear — 15.00 Športni popoldan — 17.00 Ljubite klasiko? — 17.45 Duran Duran — 18.30 Brez nagobčnika — 19.25 Dragocenosti Avstrije — 19.30 čas v sliki — 19.50 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kraj storjenega dejanja — 22.05 Dinastija — 23.10 Suženj ljubezni — gospodar smrti — 23.55 Poročila. Ponedeljek, 3. marca: 17.30 Bio tehnologija — 18.00 Lipova cesta — 18.30 Naša majhna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Izposojeni dedek — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Šiling — 22.05 The Black Marble — 23.50 Poročila. Torek, 4. marca: 17.00 Šolska TV — 17.30 Orientacije — 18.00 Dingsda — 18.30 Naša majhna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Rdeče-belo-rdeči kviz — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Club 2 — nato poročila. Sreda, 5. marca: 17.00 Starši-otrok-dnevnik — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Ljudje in živali — 18.30 Naša majhna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Jaz in Duce — 21.15 čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.45 Dokumentacija — 22.30 Oblomow — 0.35 Poročila. Četrtek, 6. marca: 17.00 Šport — 17.15 Evropski narodni parki — 18.00 Bocuse a la carte — 18.30 Naša majhna farma — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski report — 21.15 Čas v sliki — 21.35 Kulturni žurnal — 21.50 Club 2 — nato poročila. • Radiše „RAZVALINE ŽIVLJENJA“ Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Čas: sobota, 1. marec 1986, ob 19.30 uri Kraj: Kulturni dom na Radišah Gostuje: igralska skupina KD „Brezje“ • Velikovec POPOLDAN DOMAČIH PRIPO? VEDNIKOV (srečanje z 80-letniki) Čas: nedelja, 2. marec 1986, ob 14.30 uri Kraj: Gospodinjska šola v Št. Rupertu Prireditelj: PD „Lipa“ v Velikovcu • Celovec VEČER KUNTNERJEVE POEZIJE Prireditelj: SPD „Bisernica“ Celovec in Klub Prežihov Voranc Čas: v petek, 28. februarja 1986, ob 19. uri Kraj: Mladinski dom SŠD Mikschallee 4 Sodelujejo: Tone Kuntner, Nadja Srajnar, Alenka Bole — Vrabec, Maja Gogala (flavta) • Ledince KRIČAL BI Čas: v nedeljo, 2. marca 1986, ob 19. uri Kraj: Kulturni dom v Ledincah Igra: Oder mladje Koroške dijaške zveze Prireditelja: Oder mladje in Katoliška mladina • Celovec INDIJA (predavanje g. Vinka Zaletela) Prireditelj: Slovensko kulturno društvo v Celovcu Čas: ponedeljek, 3. marec, ob 19.30 uri Kraj: v dvorani Slomškovega doma v Celovcu •Št. Primož KOMAJ DO SREDNJIH VEJ — Peter Ustinov Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu Čas: v soboto, 1. marca 1986, ob 19.30 uri Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu Nastopa: IGRALSKA SKUPINA SPD „DANICA“ Režija: Peter Militarov • Celovec POSTNO SREČANJE ŽENA Prireditelj: Referat za žene pri Katoliškem delovnem odboru Čas: četrtek, 6. marca 1986, od 9. do 16. ure Kraj: Slomškov dom, 10. -Oktoberstraße 25 TEMA: Matere in hčere, tašče in snahe Referentka: psihologinja Alenka Rebula Tutta iz Trsta • Rebrca SREČANJE VODITELJEV IN PRIPRAVA NA OTROŠKI DAN Prireditelj: Katoliška otroška mladina Čas: od sobote, 1. marca, ob 15. uri, do nedelje, 2. marca, do 17. ure Kraj: Mladinski center Rebrca Cena: šil. 170,— rapicelovec SLOVEIE oddaje r Petek, 28. 2. 1986 Torek, 4. 3. 1986 Domača in ledinska imena (dOtroška: „Lenčka in medvedek A. Feinig: Kako so nekdaj pot Mikec“ (iz otroškega vrtca v Št. mi spravljali seno s planin Petru). Rutah). Sobota, 1. 3. 1986 5' 3‘ 1986 Duhovni nagovor (dr. A. Kajita°aletnica ^‘va Josipa Stri-nik); voščila (Danica Urschitz) Nedelja, 2. 3.1986 četrtek, 6. 3. 1986 Dvojezična šola — Pred razpr^0^‘Podiuna-Zila. vo na zvezni ravni. D ^ , o o Pet6k’ 7' 3' 1986 Ponedeljek, 3. 3.1986 Verovam* „ , . ri,H. 'J,anJe o vodi v slovenskem Oddaja v živo: „75 let SPD DFUudskem izročilu — 1. (Tone va — Žvabek“. Cevc). 2. SPORED Nedelja, 2. marca: 8.25 Porčila — 8.30 Oddaje za JLA in igrani film — 11.45 Video-tilt — 14.00 Königsee: Bob — 15.30 Košarka — 16.25 Rokomet — 18.00 Popova Šap-ka: Smučanje — moški — 18.25 Neobvezno 2 — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 TVD — 20.00 Podobe časa — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Flandrijski lev — 22.10 Zabavnoglasbena oddaja. Ponedeljek, 3. marca: 8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Oživele strani — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.30 Beograjski TV program — 18.55 Premor — 19.00 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Premor — 21.20 Dinastija — 22.10 Premor — 22.15 Odprta knjiga. Torek, 4. marca: 8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 TVD — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Mostovi — Hidak — 18.45 Rumena Laguna — 19.30 TVD — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Fran Galovič. Sreda, 5. marca: 8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.10 Split: Nogomet — 19.00 Zagreb: Košarka — 20.30 Športna sreda. Četrtek, 6. marca: 8.30 „Fazoni i fore“ — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.25 Smučajmo vsi — 17.25 TVD — 17.45 „Fazoni i fore“ — 18.15 Znanost — 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD — 20.00 Panorama — 20.40 Švica: rokomet — 22.15 Kvizkoteka — 23.20 TVD. Petek, 7. marca: 8.25 Daj mi krila — 8.55 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.25 Poročila — 14.00 Beograd: Tenis — 18.30 Zagrebška panorama — 19.30 TVD — 20.00 Resna glasba — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Zapisi z nebotičnika — 21.50 Nočni kino. Sobota, 8. marca: 14.00 Beograd: Tenis — 18.00 Titograd: Košarka — 18.30 Dokumentarna odaja — 19.30 TVD — 20.00 V družbi z... — 20.30 Človek in čas — 21.00 Poročila — 21.10 Športna sobota — 21.30 Glasbeni večer. Prireditve/Objave PRIREDITVE RAZPIS 20. Slovenski festival narečnih popevk Popevka vesele jeseni ’86 Društvo glasbenih delavcev „HARMONIJA“ Maribor razpisuje javni natečaj za „popevko vesele jeseni ’86“, ki bo 13. septembra 1986 v Mariboru. Natečaja se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. K sodelovanju vabimo tudi zamejske rojake. Posamezni avtorji bodo na prireditvi lahko nastopili največ z DVEMA POPEVKAMA. Izvedenih bo 16 popevk z NAREČNIMI BESEDILI, zato naj skladatelji upoštevajo vedrost in barvitost posameznih SLOVENSKIH narečnih območij v glasbi in besedilu. Melodije pošljite na kaseti kot „demos“ posnetek ali note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebeni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja glasbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja (pravico do dokončnega izbora si pridržuje organizator). Skladbe pošljite najkasneje do 15. 3. 1986 na naslov: Društvo glasbenih delavcev „HARMONIJA“, Maribor, Gledališka 8, s pripisom „za Popevko vesele jeseni ’86“. Nagrade: 50.000,— din za najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja ter nagrada občinstva in za najboljše narečno besedilo. Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovensko prosvetno društvo „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu vabijo na Vlil. zimski pohod „Arihova peč“ V SPOMIN NA PADLE BORCE POD ARIHOVO PEČJO ki bo v nedeljo, 2. marca 1986, s pričetkom ob 10. uri pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Št. Jakobom v Rožu. Smučarski tek — 3,5 km (1 krog) Smučarski tek — 7,5 km (2 kroga) Pohod za pešce od Polanca preko bivšega partizanskega bunkerja do planinske postojanke, „Koče nad Arihovo pečjo“ (1084 m) in po drugi smeri nazaj mimo Resmanove lovske koče do Polan- • Vogrče 19. SREČANJE PEVSKIH ZBOROV „OD PLIBERKA DO TRABER KA“ Prireditelj: SPD „Edinost“ v Pliberku Čas: v soboto, 1. marca 1986, ob 19.30 uri Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Nastopajo: MoPZ „Trta“ iz Ži-tare vasi; Oktet „Suha“ iz Suhe; Mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu; MoPZ „Fužinar“ — KUD „Prežihov Voranc“; Koroški oktet — KUD „Prežihov Voranc“ iz Raven na Koroškem; MoPZ „Foltej Hartmann“ — SPD „Edinost“ v Pliberku; Glo-baški puabi • Celovec LITERARNI VEČER OB IZIDU NOVE ZBIRKE PESMI „NAPISI NA ZID ZEMLJE“ (Janko Ferk, ilustr. Valentin Oman) Predstavitev zbirke: Pavle Zidar Čas: torek, 4. marec 1986, ob 19.30 uri Kraj: Mohorjeva knjigarna v Celovcu Prireditelji: Mohorjeva založba, Krščanska kulturna zveza in Literarna kavarna (Literaturcafe) - (S to prireditvijo bo odprla Literarna kavarna letošnjo „Koroško vigred“!) • Pliberk LUCIJA — ljudska igra v dveh delih Prireditelj: Farna mladina v Pliberku Čas: v nedeljo, 9. marca 1986, ob 20.00 uri Kraj: Farna dvorana v Pliberku Nastopa: igralska skupina SPD „Srce“ iz Dobrle vasi • Dom v Tinjah od ponedeljka, 10. marca, ob 18. uri do četrtka, 13. marca, ob 13. uri Dopustniški dnevi za starejše ljudi, za žene in može ter vdove in vdovce z duhovnim in kulturnim programom NAPRAVIMO ŽIVLJENJE BOGATO Voditelj: Franc Sodja Prispevek: šil. 100,— za tečaj šil. 660,— za tridenvni penzion Prijave: najkasneje do 7. marca 1986 Na sporedu: v torek, 11. marca 1986, od 9. do 12. ure Pogovor z Bogom — najgloblji vir naše duhovnosti Predava: Čili KODRIČ, Ljubljana V torek ob 19.30 zvečer: Dia-predavanje: videl sem tu-rinski prt Predava: prof. Winfried ROHS-MANN, Dunaj od petka, 28. februarja, ob 18. uri do nedelje, 2. 3., ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA MLAJŠE ŽENE „Vera je naša moč“ Vodi: p. Franc Sodja v nedeljo, 2. 3., od 14. do 18. ure FORUM ZA VZGOJNA VPRAŠANJA: „Vzgoja otrok — le skrb matere?“ Spremljevalki: Gerhild Deisinger in Francka Kropiunig od ponedeljka, 3. 3., ob 18. uri do četrtka, 6. 3., ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA STARŠE DUHOVNIKOV, nem. Vodi: dekan Rudolf Ortner v torek, 4. 3., ob 19.30 uri in v četrtek, 6. 3., ob 19.30 uri SEMINAR ZA VZGOJITELJE IN STARŠE, nem. „Ustvarjalnost v družini“ Predavatelj: prof. mag. Ernst Müller od četrtka, 6. 3., ob 18. uri do nedelje, 9. 3., ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA ČLANICE ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA „Naš vzor: Križani Kristus“ Vodi: p. Franc Sodja v četrtek, 6. 3., ob 19.30 uri DIA-PREDAVANJE, nem. „Moje romarsko potovanje v Sveto deželo“ Predava: prof. Winfried Rohs-mann, Dunaj v petek, 7. 3., od 9. do 16. ure PRAVILNO OBREZOVANJE SADNIH DREVES, nem. Vodi: Roman Quendler, Št. Andraž v La. 14. Globaški kulturni teden (od 2. do 16. marca 1986) Prireditelja: Slovensko kulturno društvo v Globasnici in Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Štebnu DAN PRIREDITEV KRAJ nedelja, 2. marec ob 14.30 Igra „Škrjanček“, J. Anouilh, režija Peter Sticker, nastopajo domači igralci, scena Saša Kump farna dvorana v Globasnici torek, 4. marec ob 20. uri Predavanje: „Vpliv vodnih žil in motnih območij na človeka — Einfluß von Wasseradern und Störzonen auf den Menschen“, predava Hermann Köllich gostilna Steki — Greiner petek, 7. marec ob 20. uri „Zdrav duh v zdravem telesu — Ein gesunder Geist in einem gesunden Köper“, predava dr. Emil Smolnig gostilna Juena v Čepičah nedelja, 9. marec ob 20. uri film „Sence pod ostrim vrhom“, Miško Kranjec gostilna Šoštar torek, 11. marec ob 20. uri Predavanje: „Varstvo okolja danes in jutri“, predava predsednik društva za varstvo okolja dr. Hubert Požarnik Soprireditelj: Katoliška mladina in Klub slovenskih občinskih odbornikov gostilna Rižnar v Podjuni petek, 14. marec ob. 20. uri Mariborski rapsodij „Takrat v starih časih“, izvajajo: Hiacinta Časnik, Jože Zupan, Veronika Mihelič, Mojca Župančič, Aleksander Kovač ljudska šola v Globasnici sobota, 15. marec ob 14.30 uri Lutke Šmihel „Leteča žaba“ Lenčka Küpper župnišče v Globasnici nedelja, 16. marec Srečanje mešanih pevskih zborov iz Podjune gostilna Šoštar ob 15. uri Šport Franci Wiegele 10. na smučarskih poletih v Vikersundu Zahomški skakalci so v zadnjem času nastopali po celem svetu in dosegli precejšnje uspehe. Za največje uspehe je zopet enkrat poskrbel sin zahomškega trenerja Francija Wiegeleja. Franc Wiegele ml. je bil v avstrijski reprezentanci na smučarskih poletih v Vikersundu in postal odlični deseti. Smučarskih poletov se je udeležil tudi drugi Zahomčan, Paul Erath in postal 60. Doma na Koroškem pa so mladi Zahomčani prav tako dosegli lepe uspehe. Eden izmed najbolj talentiranih Zahomčanov — Günther Kaiser. Kot že omenjeno, je Franci Wiegele postal na smučarskih poletih 10. (140, 143 in 136 m). Paul Erath se je uvrstil na 60. mestu (100, 122 in 100 m). Wiegele je bil po smučarskih poletih tudi član avstrijske reprezentance, ki se je udeležila turneje v Švici. V St. Moritzu se je uvrstil na 38. mestu, v Engelbertu je postal 19., v Gstaadu pa se ni mogel uvrstiti med prvo trideseterico. Franci Wiegele je po turneji v Švici v svetovnem pokalu s 18 točkami na 29. mestu. Zahomčan Norbert Mörtl pa je bil član avstrijske reprezentance v olimpijskem mestu Sapporu. Mladi in talentirani skakalec je na prvi konkurenci postal 16., na drugem skakanju pa je postal četrti in s tem najboljši Avstrijec. Mörtl se je udeležil tudi turneje v Švici in se v St. Moritzu uvrstil na 61. mestu. Zahomški naraščaj pod trenerjem Wiegelom pa se je doma na dveh tekmah kot moštvo iz- redno odrezal. V Bleibergu na skakanju za ATOMIC-pokal je pri šolarjih zmagal Thomas Kuglitsch. Dobro so se uvrstili tudi Manfred Schnabl (2), Günther Kaiser (2), Christian Moser (2), Hannes Frank (3), Niko Zwitter in Herwig Millo-nig (4). Pri mladincih je postal Michael Truppe 3. — Christoph Müller pa 5. Na skakanju za AUSTRIA-cup v Kössenu na Tirolskem je bil zahomški naraščaj prav-tako uspešen. Pri mladincih je postal Christof Müller 4. Pri šolarjih pa so se uvrstili Zahomčani na naslednjih mestih: Christian Moser (6), Han- Franci Wiegele šteje med najboljše avstrijske skakalce. nes Frank (7), Janko Zwitter (9), Peter Rausch (16). Günther Kaiser pa je v svoji skupini postal 4. Na skakanju pri Postranu (SattnitzJ pa so najmlajši skakalci SŠK Obir pokazali svoj talent. Zmagal je Štefan Hribar pred Robertom Pastorkom. Štefan Krassnik pa je postal v svoji skupini 2. Zimski športni dan v Vogrčah! Že 6. je pripravilo domače športno društvo DSG-Vogrče smučarski dan. Tudi sankarji so prišli na svoj račun. Nad 60 tekmovalcev se je udeležilo teka v veleslalomu. Število udeležencev potrjujejo, da je pot prava, ki jo gre naše drštvo. Kljub temu, da je snežilo, se je zbralo tudi mnogo gledalcev ob fis-progi pri Naveršni- štva Stefan Visotschnig je pozdravil zbrane otroke in starše. Posebno dobrodošlico je izrekel g. župniku Vinku Zaletelu in ravnatelju Jožku Koncilji. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da je prireditev potekala brez vsakih pripetljajev. Obrazi zmagovalcev so žareli, ko so prejeli lepe pokale in medalje. Gospod župnik so meni- V Flatnizu so dosegli dalje odlična mesta: 2. Birgit Filipič in Dunja Jamnig, 4. Marion Maloveršnik, 5. Tomi Partl, 7. Peter in Martin Moschitz. Kot že omenjeno, se je društvenega prvenstva v Št. Jakobu udeležilo zelo veliko članov. „Najbolj razveseljivo pa je bilo veliko število mladih tekmovalcev“, tako sekcijski vodja Erich Užnik. Med mladino je nekaj zelo perspektivnih in talentiranih tekmovalcev, ki dajo za bodočnost upati. Pri podelitvi nagrad v gostišču „Pri Boštu“ je predsednik dr. Tomi Partl pozdravil mdr. tudi župana Baurechta in vrsto občinskih odbornikov. Društveni prvaki ŠD Št. Janž 1986 so postali: Birgit Filipič, Daniel Užnik, Dunja Jamnig, Tomi Partl, Elizabeta, Martin, Tomaž in Peter Moschitz, Marijo Durnig, Klau-dija Kropivnik (najboljši dneva), Joži Partl (najboljši dneva), Theo Steiner in Erich Užnik. POPRAVEK V zadnji številki smo pomotoma zamenjali sliki zahomških skakalcev Eratha in Mörtla. Cilj SKI TOUR 3 pa je bil seveda v Sovčah in ne v Selcah. Prosimo da nam ti dve neljubi napaki oprostite! ku. Razglasitev in počastitev zmagalcev pa je bila v gostilni pri Florijanu. Predsednik dru- li, da so lepši kakor kelih ki ga on uporablja pri sv. ma-ši. Športnemu društvu želimo še naprej mnogo uspeha. Rezultati veleslaloma in sankanja Letniki: od 1979 do 1980: 1- Polesnig Angelika 1978—1979: 1- Visotschnig Christopher 1976—1977: 1. Kontschitsch Rudolf 1974—1975: 1- Tomitz Helmuth 1972-1973: 1- Kulmesch Gottfried 1970—1971: 1. Kaspar Andreas Dekleta 1975—1977: 1- Grauf Michaela 2. Prutej Milena 3. Tomitz Isabella Dekleta 1971—1973: 1. Prutej Katja 2. Trinkaus Veronika 3. Prutej Cvetka Ženske: 1. Krainz Katja 2. Kontschitsch Stefanie 3. Schorsch Gisela 4. Zidej Maria 5. Krainz Johanna Moški: 1. Matschek Hannes 2. Lubas Johann 3. Ulrich Franz-Emil 4. Kaspar Paul 5. Visotschnig Martin 6. Juch Franz 7. Krainz Manfred 8. Zdovc Max 9. Paulitsch Siegfried Sankanje — dekleta: 1. Polesnig Maria Sankanje — fantje: 1. Prutej Max j. Sankanje — moški: 1. Polesnig Josef 2. Urban Hans 3. Visotschnig Vinko 4. Končič Alois 5. Vauti Hans 6. Jop Anton Društveno prvenstvo v Št. Janžu uspešno Najmlajši letos najbolj napredovali 130 tekmovalcev se je pretekli konec tedna udeležilo društvenega prvenstva v Št. Janžu. Že dan poprej so najmlajši člani društva nastopili na Flatnitzu in se odlično odrezali. Daniel Užnik je zmagal v svoji skupini in s tem dokazal, da je delo društva z naraščanjem uspešno. Šport Ekskluzivna poročila s priprav naših moštev v Jugoslaviji: SAK v Kopru že v odlični formi SAK, DSG Sele in Bilčovs se ta teden mudijo v Jugoslaviji na pripravah za vigredno sezono. Moštva so se v bistvu in večji meri pripravila že doma, v Jugoslaviji, kjer je ob obali podnebje trenutno zelo milo, pa poleg intenzivnega treninga odigrajo vrsto pripravljalnih tekem. ----------------------- Poroča Silvo Kumer Zopet zraven — Karli Preschern. SAK se je na priprave odpeljal že v petek, 20. februarja, v Koper, kjer stanuje v hotelu „Triglav“. S trenerjem Jagodičem se je odpeljalo 14 igralcev iz Celovca, Marijan Velik je prišel v Koper v ponedeljek, Mario Pichorner pa v četrtek. Na žalost sta se med tednom poškodovala kar dva igralca. Preschern je zopet močno čutil bolečine stare poškodbe, Miha Kreutz, nogometaš NT leta 1985, pa si je natrgal mišico in bo po zadnji diagnozi gotovo izpadel tri tedne. SAK je v Kopru odigral sledeče pripravljalne tekme: SAK — Rudar Trbovlje (Slov. liga) 1:2 gol za SAK: Preschern, SAK — Žitara vas 4:0 gole za SAK: Jovičevič (2), Ramšak, Polanšek Dve uri po tej tekmi je SAK igral že naslednjo tekmo. SAK — Izola 1:0 gol za SAK: Polanšek Na tej tekmi je bil izključen Nužej Lampichler. Tekma četrtek: SAK — Koper (II. jug. liga) 0:1 SAK je proti drugoligašu iz Kopra sicer dobro igral, toda enostavno mu ni uspelo dati zadetka. V soboto bo SAK igral še proti celovškemu ASK in se bo nato vrnil nazaj na Koroško. Prvenstvo se za SAK začne 16. marca (SAK — Šmohor) veliko vprašanje pa je, ali bo sploh možno v štirinajstih dneh dejansko igrati, ker je na vseh igriščih še sneg. DSG Sele pa so se preteklo nedeljo odpeljale na priprave v pripravljalni camp UNION v Novi grad. Na pripravah je samo 10 igralcev, ker je večina poklicno zadržanih. Tako manjka m. dr. tudi kapetan Nanti Olip. Pod dobrimi zunanjimi pogoji so Selani odigrali sledeči tekmi: Sele — Novi grad 5:5 gole za Sele: Travnik (2), Vrhovec, Olip Toni Sele — Tara 3:3 gole za Sele: Travnik, Jakopič, Vrhovec. Selani se bodo vrnili v soboto nazaj na Koroško. Smuk na Obirskem V nedeljo, 16. 2. 1986, je Alpski klub Obir priredil na Obirskem svoj prvi smuk. Kljub slabemu vremenu se je zbralo pri Cimpaserju lepo število tekmovalcev in gledalcev od blizu in daleč. Poleg domačih tekmovalcev so nastopili tudi gostje od smučarskega kluba Jezersko iz Slovenije. REZULTATI: Šolarji I: 1. Jure Robolj, 2. Neje Plaznik, 3. Marko Karničar. šolarji II: 1. Stefan Bolterle, 2. Uraš Slapar, 3. Helmut Nerc. Dekleta: 1. Aleksandra Zepitz, 2. Rozvita Dreier, 3. Petra Morosch. Mladinci: 1. Franci Oraže, 2. Sigi Pristovnik, 3. Evgen Stenovec. Ženske: 1. Traudi Kogoj, 2. Krista Ladi-nig, 3. Carmen Karničar. Seniorji: 1. Milan Hribar, 2. Hohi Peder-schnig, 3. Mihi Ošina. Splošna skupina: 1. in najboljši dneva Davo Karničar, 2. Karl Miklau, 3. Gorazd Kocjan. pripra- vah. Tudi Bilčovščani so šli na priprave. Od srede do sobote se pripravljajo pod vodstvom novega trenerja Golder Bernda v Izoli. Na pripravah je 12 igralcev, manjkata le Sigi Hobel in Gusti Zablatnik, ki pa bo v petek prišel k moštvu. Trener Jagodič je zadovoljen: skoraj vsi igralci so na Športno društvo Pliberk vabi na 4. tek na smučeh za TOPŠPORTOV POKAL v nedeljo, 2. marca 1986 Rok prijave: ob 9. uri Štart: ob 10. uri Kraj: gostilna EDELBAUER v Nonči vasi SBK/Cartrans prvič poražen Presenetljivo so slovenski biljardisti v četrtem kolu doma proti Labodu oddali obe točki. Kljub temu trener Gusti Serajnik ni bil popolnoma nezadovoljen, „ker je imel SBK skoraj v vsaki tekmi veliko smole“, tako Serajnik. Slovenski BK/Cartrans bo to soboto nastopil v Alt-hofnu, ki je s slovenskimi biljardisti na 2. mestu. SBK/Cartrans — Labod II 3:9, Althofen I — Pliberk lil 9:3, Labod IV - Ettendorf II 5:7, Althofen II — Labod III 7:5 Lestvica: 1. Althofen I +22 8 2. SBK/Cartrans +66 . Althofen II +66 4. Labod IV +25 5. Labod II +44 6. Ettendorf II —12 2 7. Pliberk III —14 1 8. Labod III —14 0 Z NAŠIM TEDNIKOM na skakanje za svetovni pokal na velikanki v KULMU na Štajerskem, ki bo v nedeljo, 9. marca 1986 ob 11.00 uri. Cena: 335,— šil. (prevoz in vstopnina) Prijave čimprej, ker je število udeležencev omejeno. Prijave tel.: 0 42 22 / 51 25 28-21