italijansko bojišče. Dofiim vlada na primorski Ironti večiiionia mir, se je razvila na južnotirolsdri fronti nova bitka. Due 7. t. m. se je na ozemlju ^Seden^ občin" (it;aliianska pokrajina okoli Asiaga), katero so v lanski ofenzivi zasedle reaše 6ete, pričela sovražna artilerijskaj, priprava. Artilerijski ogeuj je bil vsak dan bujši. Dne 10. junija se je pa začel splošen italijanski napad na vsi irti od doline Astico (severno od Arsiera) do doline Brenta (severavzbodno od Asiaga). Italii-a^ni so uapadali z veliko silo. Naše tiobroutrjene postojanke so najprvo s silnim artilerijskim ognjem mo5no obstreljevali in se na,to navalili na nje z infanterijo in minami itd. Pa niso uspeli. Večinoma jih je že razbil naš zaporni ogenj. Tisti pa, ki so prišli do najših jarkov, so bili z bajoneti zopet vrženi ven. NajbujSi boji se vršijo za goro Monte Zebio, severno od Asiaga, ki je visoka nad 1200 m. Nage Sete, med njinu zlasti naši vrli štajerski strelci, so se vojskovale z junaSt»om in vztrajno hrabrostjo in dosegle vspeae vsepovsofJi Biika se vrši samo na italijanskih tloli iu se še nadaiiLje. Naši domači polki na tirolskem bojišču. H& ozemlju ,TSedein občin" so uaperili te dni LShi svojie glavne napade na, postojanke, ki jih imajo žasedene naSi domači polki, pred vsem na&e domo&ranštvo (strelci). Dne 10. t. m. ob 5. uri zjutraj je pričela laška artilerija streljati s tako sdlo, kakor 66 v itjiai pzemlju nikdar poprej. Svoj ogenj so Lahi  «r3i'edoiočili na, ceste in rezervne pirostore naSih 6dt, ia $o hoteli uničiti n-aS dohod in dbvoz. Ogiijeni vifear je^tirajal nič manj nego 9 ur. Nato so prtčele pokati min« in že so se tudi valili prvi Halil&nški naSrttftičovalni tfidelki profc nam. Glavni sUnki so bili riftpfcrjftni proti točkam, fci so.fudi preišnje leto bile tiFčdiaee najsilnejših bojfev: Leoperzo, Monte Castnpi^oletti, Forno, Monte Žebio in kcfoline rek& Assa. V arttlerijskem ognju, s strojnimi puškami, gr&riatami, ifiinA^ii in v bajottetriefe joriSn ^o n&M jttflafri vrgli iovra&nifca fcinalu nazaj. Napadalei so ittreH fcopet vtflifca' ia«fiibte. Jfronta na italijanskUi tleh. ?>8aŁa fronta po Hitlijantikth U6fi gte pd šledeAi *rti: iz SUganske dolineppestbpi južno od mesteca &Srgt> pri goi-miu Ł>ieci (S216 m> italijartškct M6|o in sft vi}e od tajti izkljuCno po italijanskih tleh in sifier r^ško gore Monte Zebio, Monte Iaterotto, prekorafii TSeverno od Vraja- Pede'stcala reko AstTco (vzhodno od Rovtreta) in gre nato čez goro Monte Cimonfe \ri d^tirio Posiitt* južno od gore Monte Mafo in gortVvja Piišubio itopfe^ na južnotirolsko oz>eftilje ob Adiži. SloTenei in Hrvatje braniteJji . Sv Gore Dunalsko krščansko-socialno glasilo ,,Reichsf>ost" (št. 257, dne 6. junijft t. 1.) piše: .,Bosanci. 87. infanterijski polk in 47. itifanterijaki polk so bili junaki Sv. Gore. Več kakor junaki ao bili, A\-strijci. ki so pred ofimi tisočih in tiso^tih svojo domovino povzdigujoč do nebes branili. Ogenj so prenesli. niso izgubili poguma in v trenutku, v najbolj vročem trenutku so zastavili svojo mofi, ki je orjaška in fiudovita. Vi vsi, ki niste bili zraven, si zatiOAinite le polke, zapomnite si te vojake, ki so branili Sv. Goro ter so se ustavljali sovražniku, ki je naska/koval s tisofiimi. PrenaSali so krup in grom in strahovito težo topovskega ognja ure in dneve. in ni6 niso mislili na sebe ter so v odločilnih trenutkih oflloCili z bojera oko v oko. Bojišde ob Sodi podobno krajem ob Mrtvem morju. Slava slovenskemu JanaStva. Ob Soči, dne 9. jun. Lepa slovenska domovina, Si junakov izredila, briibrili sinov slavni liroj. kakor skala v boju stali, za domovino tud' življenje dali. bnmili dom in narod svoj. v teb bnmih časih, ko se od vseli straui za??anja.jo sovražniki v našo domovino ter nasn hočejo raztrg-ati našo ljubo Avstnjo. mi pride v spomin pesmica izza šolskih lot o brabrih Spartancijh. Tem liralirim Sparta.ioem smemo po pravici primerjati našB slovenske innake rb Soči i:: na kameiiitemKrasu, ki tako junaSko odbijajo vse naVale naših sovra"žnikov. Posebno deseta laška ofenziva je pokazala, da ao naši slovenski junaki nepremagljivi. BojiSČe ima, sedaj grozno sliko. Na celi bojni ftrti ne vidiš ne enega drevesa, ne enega grmi&i; a tudi ni pedi zemlje, kamor bi ne udarila sovražna granata ali mina. Vse }Q pokonfiaao in podobno krajem ob Mrtvem morju. Na tem prosloru. o katerem bi vsakdo mislil. da ni več živega bitja. vztrajamo v podzemeljskih jamah slovenski junaki ter branimo. da polentar ne more nadaljevati svojega pohoda proli Trstu, Ljubljani in Dunaju, kar si je pred dvema, letoma predstavljal samo za mali izprehod. 'Zadnji 20dnevni navali so pokazali, da sovražnik svojega eilja ne bo nikoli dosegel, aimpak bo poprej izkrvavel. Dokler bomo mi slovenski vojaki tu na straži. se Vam doma ni treba bati, da bi polentar prišel v osrčje naSe Ijube slovenske domovtne, pafi pa upnmo, da se po skora.išnji zroa-gi vrnemo mi kot zmagovalci na naSe domove. Domovinske pozdrave pošiljaino vsi slovenski vojaki ob bistri So6i: Jakob Felicijan, poddesetnik. Vurberg pri Ptuju; Beznik Ivan, Gorenjsko; Lesj^k Franc, Sv. Peter pri Mariboru; Mihael Narat, Vincenc Oernelč, Gerzina. Franc, četovodja Raušer Florijan. ¦j I Danes bodalo, Jutri rožni venee . . . I Crnovojnik Martin Pukmajster nam. piše z go- [ riške fronte: Veličastno smo obhajali praznik Sv. | ReSnjega Telesa. Bili amo pri sv. maši; č. g. kurat \ pa je imel ganljivo pridigo. Celo stari bradati možje so imeli solzne OČJ. Marsikateremu junaku-možu, ki }Q pred par dnevi sukal ostro bodalo proti sovražni- ku, se je danes svetil v rokah rožni venec. Prsti so se v goreči molitvi resno oklepali moleka tako močno kakor pri jnrišu naSe tovarišice — puške. Po? sv. ma- ši sroo 8e z godbo na čelu zopet podali v bojno 2rto. Albanija pod italijanskim ,varstvom\ ItiUtjanski generalni porofiuik Ferraro v grškem ¦ mestu-•Argjrro-Gastro je dne 4. iunila progiasil ueodvisnost cele Albanjje jkk! varstvom Italiie> Povabil je Albance, naj 6» pridružrjo armadani četverosporazuma. Dne R. jonija .pu so, iUtlUanske čete zasedle grško mestp .Janiiia, ki ieiži v Epiru v^bodno od otoka Krf. Tako imajo sedaj ItaJijaaii zasedeno oelo ozemlje ob Otrantski morski ožini (v južni Adriji). GrCija bo bstje ugovarjala proti itaiijanski vsiIjivosti. s 1