3. štev. V. Trstu, v nedeljo I. aprila 1908. Leto I. PROSTA POT K NAPREDKU ZELEZNlCRR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV Uredništvo se linhiijn v Trstu ulirii Bosehetto, 5 - 'l'<• 1(>l<>ii 1570. Uprnvuištvo Duunj V. ZentBjrussr 5. l/.lmju v Trst ii 1 in 15 vsaki mesec Nefrnnkirana pismu se ne sprejemajo. Rokopisi, se ne vraeajo. Naročnina za celo leto !>.+<> K. za pol leta +.70 K. 1’ozaniczna štev. IS vin. Boj za pravico .Jeseni leta 1905, poslužili so se državni železničarji v boja proti svojim požrešnim izkoriščevalcem prvi pot pasivne rezistence, 'rudi vslnžbcncem privatnih železnic je to sredstvo dobrodošlo in so se g n nekateri njih tudi taktično uporabili. Takrat, se je vlada zinila pred tako energičnim nastopom ter se je začela takoj pogajati z državnimi železničarji. Ob jednem je tudi vplivala na uprave privatnih železnic, da storijo isto nasproti svojim vslužbeneem. Za stonj so kričali takozvani -šarfmaherji* nad vlado, češ da kapitulira, pred železničarji. Poseglo je vmes železniško nnnisterstvo in prišlo je do sportizumljenj mej vlado in železničarji, koja so donesla tem slednjim uspehov, s katerimi so se mogli vsaj začasno zadovoljit’, /.e po-četkom leta 1900. so se uvedla namreč zboljšanja: le tem so sledila malo nato druga in danes se vlada pripravlja, da da zopet novih. Dasiravno so vse poboljški radi velike draginje živil takorekoč že zgubili svojo vrednost, leta 1907. v svojem gibanju vendar niso poslužili tega najskrajnejšega sredstva, zanašajoč se zaupljivo na personalne komisije, da jim bode le-te, ali pa socijalno-demokratični poslanci izposlovali mirnim potem vladino naklonjenost in dobrohotnost. Vse drugače stališče imajo seveda vsluž-benei privatnih železnic. Mučim jo tipskalizcm npriive državnih železnic vedno pod nekako parlamentarno kontrolo, so vslužbenci privatnih železnic, izročeni na milost in nemilost absolutističnemu postopanju in nenasifljivi pošrežnosti akcijonaijev in generalnih ravnateljev. Neznosna draginja živil in z druge strani zavlačevanje rešitve najupravičenejših in najnnjnejih zahtev, premagale so tudi njihovo oslovsko potrpežljivost. Pomladi leta 1901». so zpočeli novo akcijo za boj, ki je izbruhnil oktobra meseca istega lota z vso silo, kljub prigovarjanju od strani socijalno - demokratične organizacije s 50.000 člani, da počakajo vsaj do otvoritve državnega zbora. Pili so tako razdraženi, da so pretili nastopiti na svojo pest, ako se ne počne takoj akcija. Tega gibanja so se vdele-žiii z vsem navdušenjem tudi uradniki. Ko so akeijonarji in njihovi podrepniki krščansko soeijalni* in -židoliboralni > oderuhi odbili, oziroma provokatorično ignorirali njihove zahteve, predložene v juliju in avgustu istega leta, sklenili so uradniki sporazmuljeni organiziranimi strojevodji in sprevodniki započeti s pasivnim S n s p e n il i r a 11. Spisal 1(). Mihevc. Na majhni postaji, na Zgornjem štajerskem, kjer ni bilo dosti opraviti, sta bila samo dva uradnika, načelnik in asistent. Razumela sta se dobro in živela v prijateljskem miru. Oba sta bila neoženjena. Načelnik Filip je Mi 1 mož štiridesetih let. Njegova majhna in obširna postava, njegov razorani obraz in nestalni, di-plomatični pogled, pa mu nikakor nista mogla pridobiti zaupanja tamkajšnega prebivalstva. Le v bližnem trgu med gospodo je našel nekoliko ljudi, ki so bolj prijateljsko občevali ž njim. Najljubši tovariš mu je bil njegov miroljubni asistent, Milan. Ali, kakor pravijo, hudič nigdar ne spi, in tako se je tudi tista lepa harmonija med našima znancema enega dne nanagloma pretrgala in je ni bilo več nazaj. liči prožnega mojstra, Anica, je bila prav lepo in razumno dekle in se vsemi silami je vleklo k njej našega postajenačelnika. Filip si je hotel na vsak način pridobiti njeno naklonjenost in pazil je vedno, kako bi prišel do nje, da bi ji razodel svojo srčno bolezen. Milan’je bil mladenič poln življenja in včasih neugnan in razposajen do skrajnosti, posebno, če je hotel podražiti svojega načel- odporom terso ta sklep s 1. oktobiom istega leta tudi realizirali. Ta dva nastopa organiziranih železničarjev sta pokazala, kako pripravno in ' izdatno orožje jo za. njih pasivni podpor. Makaku jo vplival - z veliko večjo silo odpor leta 1907, ko so nastopili solidarno vslužbenci vseh kategorij in vsi uradniki do postajnih načelnikov, brez ozira na njihovo politično barvo razume sc samo posebi, da so bili izvzeti krščanski socijalci, ki so, kakor ponavadi, igrali tudi tukaj ulogo judeževo — dočiin so leta 1905. nastopili le sami državni železničarji V par dneh so bile nekatere postaje tako zabarikadirane z vlaki, da se je promet mogel le v prav mali meri in z največjo težavo nadaljevati. Brzovlaki, da, celo ekspresni vlaki so prihajali in odhajali z večurnimi zamudami, osebni vlaki so mudili kar po pol dneva na 'postajah, tovornih vlakov pa se sploh ni moglo odprem* lja.fi. Koliko blaga se je vsled tega pokvarilo in koliko živine je lakote poginilo ! Avstrijska industrija, ki je bila v onem času v divnem razvoju, trpela je velikanske škode, kor so premog in drudo surovine došlo tovarnam prekosilo. In v tej stiski so se oglasili izkoriščevalci proletarijata. Perinamentni odbor zveze avstrijskih industrijalcev je dne 9. oktobra 190S izdal na adreso vlade izjavo, v katerej isti hudo graja njeno ponašanje v leni gibanju železničarjev ter jej predbaciva strahopetnost, češ da ne nastopa s silo, nego na način, ki je v stanu izpodkopati državi vsak ugled. .se s hujšimi napadi jo došlo druži vo kovinarskih industrijelcev, ki je v svojoj ulogi od dne okt. 1907. naslovljeni na ministerskega predsednika in na železniškega ministra žalostno točilo vsled groznih posledic pasivnega odpora za vse avstrijsko gospodarstvo ter pozivalo vlado, (Id (inciiiof/ori žele z-nirm jem tako somorpljno /o/moranje službenih pve/lpisor. Postopanje železničarjev je označilo kor protizakonito, kot navadno stavko ter nalagalo vladi v dolžnost, da stori potrebne korake in <><\-prari s siln to iii'uho(/ljinusl železniriujer v interesu splošnega gospodarstva in v obrambo svojega lastnega ugleda. Ali, vlada se ni dosti zmenila za ta kapitalistična navodila. Ni se hotela utikati v razmere privatnih železnic, v strahu, da se pasivnemu odporu pridružijo še državni železničarji, ki bi bili tudi s svoje strani dokazali, da so vsi prometni predpisi v praksi brezmiselni, neuporabni in da ravnanje po istih dovede ravno do nasprotnih ciljev, nego jih ista. nika ; vendar pa ni nikdar nikogar žalil. Vodno je imel za svojo nagajivost pripravljeno sladko zdravilo. Tudi on jo je imel rad, prisrčno rad. Zato ga je neizmerno peklo, ko je opazil, da stika načelnik za dekletom, kateremu je on že zdavno posvetil na tihem vse svoje življenje. V trgu, četrt ure od postaje, so se bili namenili prirediti na pustno nedeljo veselico z maškerado — seveda samo za boljše ljudi, za -purgarje*. Povabili so na to veselico oba naša znanca in tudi Anico. Postajni načelnik, ki je bil dober pevec, si je izbral masko potujočega pavca, Milan pa je hotel opazovati izvoljenko svojega srca in zato mu je bolj ugajala maska španske plesalke. Prišla je pustna nedelja. Načelnika je bila zadela služba. Premišljal je na dolgo in široko, kako bi se rešil iz stiske in šel na maškerado. Zdelo se mu je najbolje, ako prisili Milana, da opravi zanj nočno službo. Zvečer reče Filipu : -Slišite, gospod Milan, napravite mi to uslugo in ostanite v službi do zjutraj, jaz grem na maškerado*. «Mije jako žal odvrne Milan, da vam ne morem vstreči, gospod načelnik: tudi jaz sem povabljen in ne morem ostati doma*. Načelnik je bil osupnjen. Takega odgovora ni pričakoval od Milana. Jako neljubo mu je bilo, a na maškerado je hotel iti na vsak skušajo doseči. Ti predpisi ne urejujejo pro meta, nego ga jednostavno kar popolnoma ustavijo. Popolnoma napačno je torej rabiti besedo odpor,* ker se ne mori' govoriti o kakem i 1 doniji čakal »protokola* je prišel na maškerado. Kaj bo V Vlak je že stal precej časa na postaji, ko je prisopihal načelnik in za njim asistent. Na peronu je stal prometni nadzornik in se jezno oziral okoli po službujočemu uradniku. Ko je zagledal načelnika, ga je ustavil. In zdaj seje prevzame v svojci upravo tudi boljše proge. Jako počasi koraka podržavljenje privatnih železnic v veliko veselje akcijonarjev, da bodo mogli še nadalje izkoriščati neomejeno in brez vsakega nadzorstva, industrijo svoje osobje in potujoče ljudstvo. Dokazali smo tedaj, da je boj železničarjev proti svojim delodajalcem povsem pošten in popolnoma opravičen. Zadosti časa so pričakovali mirne duše od železniških uprav koncesij za življenjei kakoršno jim pristoja kot ljudem. Ali železniške uprave se niso zmenile ne za njih ne za interes javnosti. Žepi akcijo-narjev bili so njih centrum in vsi so pazili le na jedno. da se isti polnijo. In čemu naj l>i železničarji imeli vedno pred očmi interes akcijonarjev, kije »baje» interes javnosti. Ne more se očitati vslužbencem če po-tako dolgem času trpljenja postavijo svoj lastni interes nad onega akcijonarjev. -Kapitalisti naj pa le pozivljejo na svojo moč, organiziranih železničarjev s tem nikakor ne bode prestrašili. Oni se zavedajo, da jo v njihovih solidarnih in nepretrganih vrstah več moči nego jo premorejo vsi železniški magnatje, z vsemi svojimi denarnimi zakladi. Kako »narodna delavska organizacija" vzgaja svoje krumirje. Dne 15. nuifca t. 1. svečer, sklicala je ♦Narodna delavska organizacija*, v svoje prostore, Via Lavatoio, društveni shod skupine državnih železničarjev. Dnevni red je bil jako vabljiv: »Pogovori o raznih stvareh*. Na ta shod so bili povabljeni tudi državni železničarji socijalno-demokratične organizije. Odzvali so se v tolikem številu, da so tvorili pretežno večino zborovalcev, mej kojlmi seje naštelo le kakih 15 do 20 pripadnikov skupine državnih železničarjev «Narodue delavske organizacije*. Naši so pai menili da se bode na tem shodu vendar kaj pametnega reklo ozirom na tako važno gibanje državnoželezniških vslužbeneev primorskih in da podla obrekovanja proti socijalno-deinokratični stranki sedaj gotovo izostanejo. Motili su se, ko so tako irislili. Dr. Mandič je ubral stare strune in njegova pomagača Jaklič in neki Burton sta ga spremljala v ubranih akordih v vsem podlem obrekovanju, naperjenem prot i sočijalno-demokratični st ra n ki, poslancu Pagniniju in proti železničarskemu strokovnemu tajniku, sodrugu Josipu Kopaču. Proč s socijalno demokracijo, proč s Pagninijem in Kopačem«. s< kričali vsi vzajemno, j eden glasneje nego drugi. In razume sc. onih par zapeljanih železniških vslužbeneev državne železnice, ki še do danes niso sprevideli, da jih Dr. Mandič in kompaniju prav pošteno vara ter jih vodi za nos kakor »komedjant* medveda, so odobravali njihove prazne fraze. Pomagalo njim je pri tem veliko število zborovalcev, delavcev vseh vrst, posebno pa mnogo vslužbeneev južne železnice, ki so prišli na shod, da pokažejo »častno* število državnih železničarjev, »organiziranih* pri »Narodni delavski organizaciji'. Naši železničarji, vsi Slovenci razven jednega samega, so s samimi mejkiiei negirali laži Mandičeve in se rogali budalostim. ki jih je govoril pajac Jaklič ter so mirno čakali, da svršijo oni. meneč, da se nato dovoli izreči tudi njin par besed v obrambo svojih napadanih sodrugov. da dokažejo pred njhovimi zapeljamimi ljudmi, kako mesramno lažejo in kako grdo obrekujejo njihovi komandantje. Niti predlog nekega Buffona ni izzval nemira mej našimi. To človeče je obelodanilo pravo žačelo. Kontrolor je vpil, potniki in sprevodniki' so se na vse grlo smejali in ploskali, da ni bilo ne konca ne kraja. Bilje pa rudi res lep prizor. Načelni); z rudečo kapo. ki jo je l>il zagrabil, ko je tekel skozi pisarno, v obleki harlekina. obraz rudeče pobarvan, nos črn. na hrbtu harmonika in tam, kjer zgubi hrbet svoje pošteno ime naslikan drug markanten obraz, je bil pravi predpustni vžitek potujočemu občinstvu. Milan v kratkem krilu tudi ni bil napačna figura, posebno, ker je bil zgubil med potjo krinko in lasuljo. Med gromečim smehom odčinstva in osobja je končno zopet zazvižgala lokomotiva in vlak se je odpeljal. Kaj se je potem zgodilo na postaji iro pokrijemo s plaščem uradne tajnosti, samo to naj vam še povem, da smo tri dni po maške-radi videli tam že drugega postajnega načelnika. Nesrečni Filip pa sedi v »Tintanburgu*. v nekem kotu in dela rdeče »fajfe* in kluke in premišljuje maškerado. Milan je ostal na svojem mestu, čeprav je bil grozno potrt po oni neprijetni blamaži in bi bil rad šel na kako drugo postajo. Končno pa se je popolnoma potolažil, za kar je poskrbela dobra Anica, ki je kmalu nato postala njegova ženka. (Konec). svrho shoda. Predlagal je. da se ima zaič ti preganjanje proti sodrugu Kopaču, kateremu naj se prepreči vsak vpliv oziroma vsako posredovanje med železniškimi vslužbenci in železniško upravo. Blatil ga je prav po kleri-kalsko in obrekoval po terizejsko. Ko so ti trije kameradje zvršili svojo nalogo — pajac Jaklič je žel veliko slave: vse se mu je smejalo — y oglasilo se je sedem naših k besedi. Ali, glej jih matadorjev tam na oni strani: niso jim dovolili, da bi govorili. Bali so se, da njiliovi zapeljani ljudje čujejo resnico in odrekli so jim besedo in komedjant Jaklič se je začel farizejsko krohotati na tako zah tevo. Izzval je velikanski odpoor med našimi in razburjenost mej njimi je bila tolika, da se je bilo bati najhujšega. Sodrugu Mihevcu se je posrečilo, preprečiti vsako nasilje in vsi so se udali njegovemu nasvetu ter jeli mirno zapuščati zborovalne prostore. Ali. r Irm Irenn/hn .so sr pokazali p/o-flori hujskanja in t/njnsnef/a obrrhoranjn. Ko so bili zadnji naši pri rra/ih. r zdi tj n e sc rnnttžiea Mandieerih janirnrjer in plane zahrbtno :■ noti na naše železničarje, .leden-teli je Idi zahoden v bedro, ter bil tako močno ranjen, da so ga morali prepeljati v bolnišnico; drugega pa so obrezali precej močno po roki. Tako je končal shod državnih železničarjev »Narodne del. org.* ki ni bil samo »buren*, kakor ga hoče prikarati list »Edinost*, ki je mej drugimi tudi glasilo tržaških krumirjev, nego ta shod je bil pobarvan tudi s krvjo discipliniranih socijalnih demokratov, prolite iz njihovih ran. zadanih jim z noži onih ljudij, katerim je prvi vzgojevatelj gosp. Dr. Josip Mandič v Trstu. S tem shodom državnih železničarjev pa je prenehala eksistirati rudi skupina istih pri »Narodni delavski organizaciji*. In gosp. dr. Mandič nam bo očital perfidnost. da to rečemo ! Naj se vendar malo bolj informira, kaj govorijo danes isti njegovi pristaši o njegovi »organizaciji*, pa bo videl, uspeli svojega hujskanja in obrekovanja. Državni železničarji, ki so bili pripadniki N. !).(»., se danes sramujejo pred svojilni kolegi, da so se pustili tako daleč zapeljati po dr. Mandiču, da so izdali svoj lastni interes in interes svojih tovarišev. Iščejo primernih besed za svoje upravičenje, a v svojem spoznanju, samega kesa ne morejo kaj reči ter skušajo na drug bolj drastičen način pokazati javnosti, da so iz »Savlov* postali »Pavli*, da so se povrnili v jedino zveličavno »cerkev*, v socijalno demokratično organizacijo. Svoje legitimacije, izdane jim od »Narodne delavske organizacije*, pribijajo na brzvjavne stebre, tako, da se vsak mimoidoči vslužbenee, tovariš, čitajoč na dotični knjižica pod odnosnim imenom besedo: »odpadnik*, lahko prepriča o povrnitvi zgubljenega sina. To je učakal torej g. dr. Mandič med tržaškimi železniškimi vslužbenci. ki so srečno pobegli iz njegove pasti. v katero jih je bil vjei. To pa pomeni tudi začetek razpadanja od njega dirigirane organizacije. Kakor se je posvetilo državnim železničarjem, tako bodo spregledali tudi zaslepljenci delavstva. Prepričanj smo, da ga čaka slična usoda, ki sta jo doživela dr. \Yeifner in njegov pajdaš Klein in tudi njega vrže jednega dne delavstvo, organizirano v N. D. O. na cesto ter bode preklinjalo njega in vse njegovo zahrbtje kor razkrinkane izdajalce skupnih interesov vsega proletarijata. Za Jakliča se tudi že pripravlja plačilo; plačan bo prav po zasluženju za svoje »plodo-nosno* delovanje. Bufon se bode pa imel radi hujskanja na tem shodu zagovarjati pred sodnijo. Vsakemu nekaj ! Dopisi. Impozanten protestni shod železničarjev in državnih vslužbeneev, se je vršil v Ljubljani, v areni »Narodnega doma*, v nedeljo 22. marca. Železničarji so bili zastopani po depu-tacijah tudi iz zunajnih postaj, z Jesenic, z Bleda, z Javorniha. iz Kranjskegore, iz Kranja, iz Grosupelj, iz Trcbenj, iz Zidanegainostu, iz Postojne in Gorice. Shodu so predsedovali sodrugi Bartl. I dovč in škorjanec. Poročevalec, sodrug Ksbin Kristan, je podal v kratkih, značilnih potezah najnovejšo zgodovino avstrijskega parlamentarizma. Omenil je slaivodobitni nastop finančnega ministra. ko je zbornici naznanil, da izkazujejo zaključni računi za foto 1900, 140 miljonov kron prebitka. Dežavni vslužbenci in železničarji so toraj upali, da bode država ki je izčrpala iz delavskih žuljev tako velihe dohodke, dala od tega ogromnega bogastva tudi nekaj za delavske sloje. Ali ta upravičeni up je splaval po vodi. Govornik je- paslikal konstelacijo državnega zbora, po zadnjih volitvah. Poročevalec je razložil razprave, ki so se vršile v v proračunskem odseku, v katerem so soč. demokratje predlagali, naj se uvrsti 20 miljonov kron za zboljšanje položaja državnih železničarjev ter 4, 700.000 kron za poštne vslužbence. Predloge sta utemeljevala, sporazumno s železničarji in poštnimi vslužbenci, sodruga dr. Ellenbogen in Beer. Finančni minister Korit,o\vsky je zažugal. če se sprejmejo soc. demokratični predlogi, da ostopi. Ta izjava, je spravila vse meščanske zastopnike pod klop. Pozabili so na vse obljube, ki so jih med volitvami svojim volileem dali ter glasovali kakor en mož, zoper predloge. Poročevalec je prečita! imena poslancev ki '<» glasovali za, odnosno proti. S tem pa je jasno dokazal, da so soc. demokratični poslanci glasovali za, vsi meščanski poslanci pa proti! Sodrug Petrič jo na to priporočil sledečo resolucijo: Danes, dne »it. marca r *Narod nem Dama* zborujoči v$lužbenci, pošle in dragih jasnih uradov, izrekajo se solidarnimi s zah-/eeouii, slavljenimi v proračunskem odseka po soc ija Ino-demok i -a I ir n ih poslancih. Za uresničenje /eh zahtev je potrebnih 24'/., mil'ionov kron. Proti leni zah/evarn pa so skupno nastopili vsi meščanski poslanci liberalnega in lile nikalnega kalibra in so foraj slavljeni predlogi propadli. Shod ozirom na /o dejstvo honslalira, da meščanski poslanci nimajo volje, resno razpravljali o poirehi vslaihencer in jim pomagali ter jim iz reku popolno nezaupanje in grajo. Sas prot no pa se zahvaljuje soc.-dem. fmkciji in posebno poslancem dr. KUenaogenn in Peeru za njih možati nastop in jim izreka imoniejeno zaupanje in zahvalo. Ta resolucija jo bila soglasno sprejeta. Shoda se je udeležilo nad (500 železničarjev in postnih vslužbeneev. Sodrug' Bartl je na to zaključil ta sijajen shod. V (‘(‘liski posluj ni restavraciij je menda osobje popolnoma pozabilo na to, da imajo železniški vslužbenci dobivati potrebna živila za 20 cenejši nego pa drugi potniki. Pred kratkem se je pritoževal neki vslužbence, ker jo moral plačati za en kruh s šunko 40 vin. Seveda so takoj pripravljeni z odgovorom, oziroma z opravičevanjem, da je to le pomota, .ledno samo tako pomoto bi že mogli pregledati, ali. iste se dogajajo pogosta. Tako je neki drugi vslužbence istotam moral plačati za 5 dek posušenega ovčjega mesa 40 vin. , To je bila seveda tudi pomota. Gudno je le, da se to dogaja vedno le v škodo železničarjev. Kajpada za propagando je dobro tih 20" „ poboljška, ali le na jeziku : kadar jih je pa treba tudi 'res dati. se pa vidi, da so taki priboljški, kakor tudi več drugih le na papirju. Sicer pa, si mislijo akeijonarji južne železnice, je vendar mala razlika, če stane ena žemlja s šunko 40 ali pa .'52 vin. Delavnica za popravljanje vagonov na ljubljanskem državnem kolodvoru je prav karakteristično poslopje. Karakterizira namreč v pravi luči železniško uprava in njen sistem štedenja. Menda se bode s popravo tega poslopja čakalo toliko časa, da se vse skupaj delavcem na glavo podere. Kaže že vse tako ; ne zmeni se kar nobeden nič in gotovo že kedo čaka na kake premijo, ki jih ima dobiti zato, da je toliko časa molčal o potrebi te poprave, oziroma zakrival to nujnost kompetentnemu mestu. Skozi streho ob lepem vremenu sveti soluce v deževnem dežuje, po zimi pa sneži. Veter ima v vseh stenah svoje vhode v delavnico. Peči stojijo v delavnici, ali menda le zato, da se z njimi sedaj v zimi topi' sneg in pa led. Razume se namreč, da je ves pod pokrit z ledom, ker ima mraz od vseh strani odprt vhod in dež oziroma sneg odprto streho. Seveda ne vidiš v delavnici kake omare, kamor bi mogel delavec shraniti svojo obleko, in zastonj iščeš umivalnika, da bi se delavec vsaj malo očistil, predno gre mej ljudi. To je železniški upravi gotovo po volji, saj se štedi denar in to je vendar glavna stvar! Kako morejo vslužbenci opravljati svojo službo, zato se ne zmeni nikdo. Svoje orodje mora iskati tam v snegu in kadar ima opraviti na drugem koncu delavnice, se mora drčati čez led. ker ni varen, da bi ga mogel prekorakati. Čudno sledenje je to. zares! — železniška uprava dela tako, kakor «nobel» gospodinja, ki pri novčiču štedi, a zapravlja goldinarje. Vsak uradnik, nadzornik posameznih železničarskih oddelkov pazi na to, da manjc izda. ker le v tem slučaji mu je premija zagotovljena, če ima tudi železniška uprava na drugi strani velikansko škodo, ker delavci nimajo prave volje za delo ali pa je njihovo delo le površno. /železniške uprave bi si pač morale pre-skrbiti boljših ekonomov in bi bile na boljšem onejsame, kakor tudi njihovi vslužbenci. Iz Divače. Kaše osobno poslopje je že več let sem v. jako slabem stanju, .i'as, ki vse razdira, ne počiva tudi tukaj. Sipe pri vežnih vratih in pri vežnih oknih je razbila burja že pred par leti tako, da človek misli, da je na vrhu Gabrka, kadar o burji hodi po stopnicah gori in doli. .stedilna onjišča so tako raznesena, da je nevarnost, da se ti kosilo z loncem vred prekucne v žerjavico, ker so vse plate razkosane. Zunanja okna so že popolnoma gnjila. Kit je odpadel in burja obdelava šipe. da ne slišiš nobenega signala. Stene v sobah in kuhinjah so pa tako zakajene, oziroma zamazane, dane moreš več poznati, kaka barva je bila pod to gornjo umazano plastjo. Vodnjak imamo oddaljen od poslopja več sto metrov. S prav malim potroškom bi se voda mogla napeljati prav lik poslopja. Seveda .je škoda vsakega novčiča za železničarje. Vsako leto prihaja en gospod od ravnateljstva pregledava! to našo lepo poslopje in si vselej prav skrbno zapisuje v svoj notes vse te pomanjkljivosti ter s prijaznim obrazom in z medenimi besedami obljubuje, da se v najkrajšem času vse popravit Naj ravnateljstvo mesto tega gospoda pregledovalca pošlje vendar enkrat zidarja in pa mizarja, da popravita v poslopju,.kar se ima popraviti. Ob jednem se priporočamo, da se nam napelje voda bližje poslopja, ker dosedanja daljava do vode, posebno v hudi kraški zimi tako močno oteškočujc gospodinjsko delo naših žena. Prizadeti. Kreature nu delu! «Abstinent > Milavec, upokojeni lmdsprevortnik južne železnico, je sklicu) v .soboto II t. m. svoje backe na občili zbor Prometne zveze skupine juž. železničarjev,) v Ljubljano. Po Slovenčevem poročilu ima to nebodigatreba družilo SO »krščanskih možakarjev; njih duševni vodja je gospod Milavec, njegov adjutant pa, «(iesinungslump Ošaben, kije še pred kratkem časom ščuval v službence jnž železnice proti Guttnianu in nosil zakonike okoli ter kazal sodrugoni, da spada prejšni postajenačelnik Ljubljanski na .ab-jak», ker zlorab,ja svojo uradno moč. Zavrtnik bi inu morda znal še kaj druzega povedati. Pa saj to ni naša stvar, da sekciramo odpadnike, ker se nam naš nos smili, vendar pa moramo svetu pokazati, v katerem družtvu se nahajajo notorični pijanci in •Uesinungs-lumpi . Kaj je Milavec klobuštrnl lose niti ‘Slovenec > ne upa poročati, ker ga je menda sram. Ošaben, Moškerc in neki Pip pa so vodstvo S. L. S. poživljali, da naj nastavlja pri strankinih zavodih edino le, stčan-kinc somišljenike-beri podrepnike črne garde. — Potem se je izvolil nov odbor, ki obstoji iz sledečih kimavcev: Oče Jaka Milavec, predsednik; njemu namestnik Ošaben: Mariin Sovah, Peter Jerneje in Anion Kolesu, blagajniki; zapisnikarja Iran Pip iv Fran IVre. (taborniki litteur Fran, Keršič Josip , Simon Tomažu- . Keiuler Anton , Štefan Štrukelj, Materz Kosmač; Jaka Prestar, Anton Arko. Za pregledovalca pa so si izbrali Judeža Iška-rjota Alojzija liizjaku in Irana Turka To društvo klečeplazcev s svojimi člani, hoče železničarjem pridobiti »boljšo bodočnost" morda hujše suženstvo. Ko so se organizirani železničarji borili za zboljšanje položaja svojih tovarišev, so si ti parasitje skrivaj dobrikali svojim predpostavljenim. Ko pa so organizirani sodrugi dobili poboljšek, so li harlekbii na vse grlo upiIi: »Premalo« smo dobili! Voditelji tega gibanja so nas prodali! Pošten železničar si zapomni imena teli izdajalcev, da se izogne svojih najhujših nasprotnikov; oni si naj iščejo službe mežnarjev, vi pa ostanite železničarji, ki se zavedajo svojega dostojanstva in kateri hočejo s pomočjo stanovske organizacije zboljšati položaj vseh onih trpinov katerih poklic je. biti železničar. Vabilo k domači zabavi. Dne 4. aprila t. 1. zvečer, prirodo tržaški zeležničarji v gostilniških prostorih pok. Ivana Vojnoviča, ulica Giovanni Boecaccio štev. 25, domačo zabavo, z godbo in šaljivo pošto. Uštop-niua znaša za možke 50, za ženske j>a P>Q vin. Zabava prične ob S. uri. Gisti dohodek je namenjen za obitelj sodruga Ropasa. Ozirom na ta blag namen seje nadejati obilne udeležbe. Veselični odbor. V Tržiču ob južni železnici je bil pri zadnji seje izvoljen sledeči odbor: predsednikom Alojzij Laznik : njegovim namestnikom Josip Furlan : tajnikom Josipu Buttignon : blagajnikom Fran Sgoraba in preglednikoma Ivan Pecikar in Valentin Moretič. Višek zmote ! S 2. zborovanje', skličimo 15. t. m. k Alte Itier-ijuelle•, v Mariboru, združevalo je dokaj daljnih iu bližnjih pristašev dr. Veifner-ja. iverje bil tudi sam navzoč, zadobile so njegove težnje popolnoma izrazit kolorit. «Koichsverein», čigar duševnega očeta smo še pred 11 dnevi smatrali dr. Veiliierjn, otresel se je liki zločest otrok svojega očeta ter izbacnil njega kakor njegovega naj veri tej šega pristaša, g. Klein-n. Zmešnjava v dr. \Veifner-jevein taboru, soumejo. je vsled tega velika. On sam ni toliko prizadet, ker upa, si s pomočjo svojih neoniajaiiih privr, žeucev, vsejedno še steci loli zaželjeno slavo poveljnika lastnega kora. Kaj sedaj, kako se na površju ohraniti, so bila glavna v paršanja za njegove pristaši' omenjenega zborovanja. Ni bilo težko ugeniti, da jim je. vsem nekam tesno; dušilo jih je očividno dejstvo, da jih mnogo manjka, ki bi so bili lahko zborovanja udeležili, če bi jim bilo resnično mar vzdržati dr. Vcifnerja na površju. Splošno je zmedenost med njimi velika, načel tji videti nikakih, skratka vse početje, tavanje brez gesla. Seveda si domišljujojo, ker se le svoje slabosti ne zavedajo, da so cvet razumnosti in hkrutii radikolnosti, da jim vsled tega pristaja izjemno stanje iu čisto posebna organizacija. Vzeli so svoj položaj na prereše-tovanje. se v dolgoveznem besedičenju mrcvarili okrog raznih oseb in osobnostij, toda kaj stvarnega ni bilo zasledili. Ugibali so, ali se naj vsi skupaj zopet povrnejo v uradniško društvo, ali naj zavzamejo pasivno stališče naprtim Keichsverein’ -u. Te naklepe prizadeval si je ovreči dr. \Veifuer sam. deloma iz samospoštovanja, deloma iz samonikle manije, si na vsak način ustanoviti svoje društvo I’o\ darjal jo posebno, da je strokovno iu prarovarstveno društvo, oziroma njega predstojništvo, zadnje železničarsko gibanje oviralo, da bi brez njega dr. \VeiIner-ja) ne imeii nikakih uspehov, da omenjeno družtvo še doslej ni ničesar storilo, da je klečeplazno in da sploh soeijalna demokracija ni tako radikalna kakor se vobče o njej misli. Pripravljen je ustanoviti zvezo južnože-lezničarjev, ki bode glede radikalnosti nedosežna in se imenovala Siidbahnverband >. S pasivnim odporom tega društva mu bode baje možno od uprave izsiliti vse, kar se mu bode zljubilo. Dodatno je še neka druga bistra glava pripomnila, da bode potrebno \ to družtvo zvabiti tudi še osobje onih železnic, ki se v južno stačejo, zakaj odpor bode potem uspešnejši. Težavno je v taki mešanici pojmov prodreti s pravim nazorom. Vendar slučajno uovzoč član naše priznano vrle organizacije, je odgovarjal korenito na gornja izvajanja: Opozarjal je uradnike, ki so sedaj vodje tega separatističnega gibanja, da naj vendar malo pomislijo na čas pred koalicijo, kake pravcate ničle so bili, dokler so gojili samo stanovsko zavest. Močno demora-lizovani, od sebičnosti ‘neozdravljivo inficirani, za napredek nesposobni, slehernik z.amnk njen v stremljenje čim najhitreje avanzirati, pri čemer ni nobena človeška čednost ostala neomadeževana. Po koaliciji zadobili so tudi uradniki hrbtenico ; uprava jih je začela upoštevati. Načela naše organizacije niso doktrina kake stranke, marveč teorija, koje uresničenje bode vsem \ prid. Pevdarjajmo vedno to, kar nas druži, in ne ono, kar nas razdružuje. V tem spi naša moč. To zavest moramo v srcih vseh oživotvoriti, da smo vsi usuž-njenci kapitalizma, tako uradnik z zlatimi gumbi, kakor delavec v modrem jopiču. Kadar se bodemo vseskoz zavedali, nam tudi ne bode potrebno več misliti na pasiven - odpor. Kot enotna moč in političen faktor iztirjali si bodemo človeške pravice postavnim potem. Pasiven odpor je anarhistično sredstvo, orožje, ki se ga sicer v najskrajnejših slučajih poslužujemo, da manjšini, strokovnim društvom pripomoremo izvojevati njihove upravičene zahteve, vendar odpor ni naše načelo in nikdar namen naše organizacije. Nam je osobito na tem, da spravimo v postavo-dajne korporacije naše ljudi, ki bodo v vseh odnošajih z nami sočustvovali, za kar je potreba vseobsežne organizacije. Nesmiselno je, ustanavljati maloštevilna društva: zakaj, sebi ne morejo koristiti, cepijo pa vendar celotno moč. Iz tega razvidi lahko vsakdo, da imamo v svojem postopanju natančno začrtano pot. da imamo zistem iu da je organizacija v okviru tega zistema izvojevela vse, kar se je doslej dalo. Novzoči so la izvajanja očividno kot hvalevredna upoštevali, posebno her so morali v tem hipu bridko občutiti pomanjkanje lastnega zistema, s čemur se spričo svoje nesigurnosti panašati ne smejo. Pe tega niso pripoznali razmišljali bodo o navedenem iu želeti bi bilo, da dospejo do istih zaključkov. Gotovo pa s Siidbahnverband* (mi ne bo nič. Inozemstvo. V severo-ameriških združenih državah je bila od 1. januvarja r. 1., kakor nam poročit Ameriška delavska zveza, odpuščenih približno jedna tretjimi železniških vslužbeneev. Amerikanski kapitalisti se ravnajo po novodobnem receptu delavske politike in menijo, da je bolje delavce odpuščati nego pa istim zniža vati zaslužek. Vsled znižanja zaslužka nastajajo vedno delavska gibanja v škodo njih. kapitalistov, dočim pa odpuščen je delavstva nima nikakih posledic. Vendar se pa Amerikanci motijo. Iz Ohi-kaga se že čuje nekaj, o pripravah za boj. Vse dela v složnem sporazumljenju : delavec in uradnik se pripravljata sporazumno na odpor proti takemu postopanju železniške uprave. Volijo se že delegatje v vseh zveznih državah, ki naj na skupni konferenci sklenejo, kaj jim je storiti proti takemu nasilju. Ako pride do faktičnega boja, sc istega vdeleži nad poldrugi milijon delavcev. Delavske komisije pri švicarskih zveznih železnicah. Tudi v švicarski republiki so se začetkom tega leta uvedle pri železnicah delavske komisije. Generalno ravnateljstvo švicarskih zveznih železnic je ravno izdalo natančna določila o sestoju teh komisij iu o njihovem delokrogu. Na vsaki posamezni postaji, kjer je vsaj 20 delavcev vslužbenih. se konstituira taka komisija. Sestajala bode iz samih delavcev, vzetih iz vseh kategorij. Glavna njih naloga bode, vzdrževati vedno sporazumljenje mej delavci in njihovimi predstojniki, gojiti medsebojno zaupanje ter posebno posredovati v vsakem nespornz.umljeuju. Funkcijska doba v te komisije izvoljenih članov, traja dve leti. Na skupna posvetovanja se zbirajo vsak tretji mesec, v slučaju potrebe pa tudi preje. Za reševanje splošnih vprašanj, ki se tičejo vsega železničarstvn so poklicani predsedniki komisij, ki stopajo v dogovor s železniškimi predostoj-niki. Železničarske plače v Avstriji iu na Bavarskem. Kako upravičen je bil FJlenbognov predlog v seji proračunskega odseka za zvišanje zneska izdatkov za železniški obrat, naj služi tudi sledeča tabela, sestavljena iz golih številk, katera nam pojasnjuje, kako so zapostavljeni avstrijski železničarji nekaterih kategorij za bavarskimi ozirom na njihove nizke plače. S zahtevanimi 20 milijoni se je hotelo jedino le zjednačiti vsaj deloma to veliko diferenco mej jednitni in drugimi, ali ta poskus, kakor vam znano, se je vsled krščansko-soeijalnih prijatelji*v železničarjev, žalibog” ponesrečil. H;i z m e rje pla< uslužbencev je sledeče d > ni i iii » m in sicer dobivajo: v Avstriji Službeni znnenj im Bnvarskeni Službeni *j značaj ~ ; Zatvorni čuvaji 1’rnžtli čuvaji 700 :> 7.7(1 7) «00 l’1 Postajni slugo Pisarniški pomočniki Sprememba! čuvaji 800 •> !)00 ■J 1000 . t 1 100 • > 1200 3 1300 3 1 KM) P* 800 •) !MM) ■j 1000 3 1 KM) it 1200 3 1.300 3 14(M) 3 1500 5 1000 P' 750 5 800 5 000 5 1000 1» Sprevoilniki Čuvaji V ra tar j i Prožni čuvaji Nadzorniki premikačev Vozni nadzorniki Strojevodje Nadsprevodniki tilli v teli plačilnih razre dih sledi 100 kron starin ske doklade. 800 •> 900 ■) 1000 1100 12(M) .*) 13IMI •’» 1400 1500 10IM) P1 !HM) 0 1000 •> o 1 100 3 1200 • » . > 1300 1400 n 1.700 f> KUM) :» 17(M) r> 1800 P1 900 2 1000 I 100 •» •> 1200 .*) 1.300 3 1400 » 1500 5 K100 .’) 1700 1800 P1 1200 o 1300 •> 1400 2 1000 2 1800 2 2000 2 2200 2 2400 2 2600 P** 1200 2 1300 2 1400 2 Ki(M) 2 1800 2 2800 2 2200 p" žbonili lo- Zatvorni čuvaji rožni čuvaji Postajni sluge isarniški pomočniki Sprememlini čuvaji Sprevodniki ('it vaji Vratarji Prožni čuvaji Nadzorniki premikačev Vozni nadzorniki 1100 1200 1300 1100 1.700 1.7.70 1000 1 100 1500 1000 1700 ISO!) P.HM) 2000 1-200 1350 1.700 1050 1S(M> 10.70 •2100 1.700 1000 1700 1800 11)00 •2000 •2100 I 100 1500 1000 1700 1800 1000 •2000 1.700 1000 1700 1800 I!)()() •2000 •2100 1700 18(H) 11)00 2000 2100 •2200 2:100 Strojevodje 11)50 3 2100 3 2250 j 3 2100 3 2550 1 3 2700 3 2850 i — 18(K> 1950 2100 Nadsprevodniki 2250 2400 2550 2700 1 marka Kr. 1.20 In organizacije: Sijajna zmage železničarskih organizacij se je izvojevala pri ravnokar dovršenih volitvah delegatov in njih namestnikov v zadružno zavarovalnico avstrijskih privatnih železnic. Osobje jHim' železnica je oddalo 17570 glasov, od katerih odpade na sodruga Roberta Scherbanma Ib, 1)02, na sodruga Ludvika Beer-a pa 10.968. Kandidat VVeifner-jevega »Reichsvezena*, g. Schmidt, pristav v Leobersdorfu, je dobil le 1076 glasov. Ostali 'glasovi so bili razcepljeni, oziroma so bile glasovnice oddane prazne. Izvoljena sta bila tedaj z velikansko večino kandidata naših organizacij. Kako napredujemo z organizacijami nam pa posebno kaže vspeh istih volitev pri tako-zvanih združenih dežurnih železnicah. Tu je bilo oddanih 18.408 glasov in sicer se le-ti razdelijo tako, da jih dobita naša kandidata, delegat Adolf O laser 12.690 in njegov namestnik Vinko Hanuš 12.766. Nasprotna kandidata Prohaska in Pelikan sta dobila, prvi 6811 a drugi 6828 glasov. Kak napredek nam kažejo te številke, vidimo še-le, če pogledamo resultat zadnjih volitev, leta 1905. Takrat so naši kandidatje dobili 7797 do 8(563, nasprotniki pa 7675 do 8592 glasov. Tudi pri »salzkummcrgutski* ni pri «gais-bergški* železnici so- zmagali naši sodrugi. Listnica upravništva (Voditelji krajevnih skupili in vplačevnlnie, nuj blagovolijo vsnkikrnt čilnti sledečo opazke 1er so v svojem delovanju strogo po njili ravnati). Da zamoremo ugoditi različnim reklamacijam in pritožbam radi nerednega prejemanja lista, priporočamo vsem članom, da nas obvestijo provočasno o vsaki spremembi svojega bivališča in to vsaj pet dnij pred izdajo lista, ker bi se sicer na kasneje došle nam reklamacije, pri odpravi dotične številke ne mogli več ozirati in bi se izostala številka odposlala reklamatorju še le pri odpravi prihodnje številke lista. To slednje velja tudi za one. ki so zaostali s plačili svojih doneskov. Naznani naj se tudi redno vsaka prememba glede števila islisov, ki jih imamo odpremiti v paketih. Za reklamacije se pa poslužujte samo naše tiskovine ..poštnine-prosta časniška reklamacija". Dobiti jo je zastonj pri vseh voditeljih in zaupnikih. Voditelji krajevnih organizacij se opozarjajo inv sledeče: I se m pošilja / ram brošuri’ »Železničarsko pravo», (Dim Pech/ dre Kisenbahuer), priložili smo /udi po en rezu n izvod, mi menjat izključno knjižnici hrujernih orr/nni zavijam. L is/o srrho smo priložili Uidi še drage dre knjigi in sicer »Puč umsko poročilo strokorne komisiji’ zn Ar sirijo* (Reche useku flsbericht iler(leirerhse/m/Iskominission Os/erreichs «/•» » Sejni zapisnik s! rokov ne komisije* (Protokoli dber dir Silzuiu/en der lleu-erksehnflskom-rn ission). lluzren imenovanih knjig odpošlje se eez nekaj dnij, uit rsu rndsfrn krajnih skupin m /udi le za njihove knjižnice po en iz rod knjige : »Zgodovin« sl rokovnega gibanja v Avstriji», ((iesehich/e der bsterreiehischen (!e-u-e i ’k sclui flsbe me g ang). Cena is/e je 2 kroni 20 vin. s poštnino vred. To zadnjo knjigo je založilo npruvntšlro in se naročilu sprejemajo proti por uje m zneska. Listnica tajništva Vsem krajevnim skupinam in uplačevalnicam Splošnega prav. in strokovnega društva se naznanja, da se imajo vse reklamacije tičoče se uprave, železničarja" nasloviti na upravo ,,Der Eisenbahner" Dunaj V., Zentagasse N.r 5. Sodrugi odborniki so naprošeni, da pošljejo natančne naslove vsili članov, ki imajo dobivati »Železničarja* na upravo Eisenbalmerja* na Dunaju. Prve številke smo dobili povrnjene iz raznih krajev z opazko »nepoznan*. \ intersu članov je vendar, da dobivajo redno svoj časopis — ker je ta njihova lastnina. Naravno je' sicer ali neopravičeno, da se člani togote nad upravništvom ali pa nad pošto. Ne uprava lista, pa tudi ne pošta niste krivi, ee so naslovi napačni, temveč edino le člani sami, ki ne naznanijo pravočasno spremembe stanovanj svoji organizaciji. NA ZNANJE ! Da ustrežemo glede pravovarstva tudi železniškim uslužbencem izven frsta. naznanjamo, da je sodrug I»r. Fran Šolar v to svrho na razpolago razven vsakega torka in petka od 7. do 9. ure zvečer tudi vsaki dan od 5. do 6. ure pop. tekom celega tedna izvzemši praznike in nedelje in se tedaj more vsak železničar obrniti do njega, kadar mu je prilika ugodueja. Vodstvom naših podružnic na znanje! Poroča se nam od raznih stranij, da davčni organi glede davčnih družtvenih pristojbin nadlegujejo vodstva raznih podružnic, od katerih zahtevajo v svoje uradne svrhe izročitev družtvenih pravil in letnih računskih zaključkov. Opozarjamo vsled tega vsa vodstva vpla-čevalnic in krajevnih skupin našega družtva, da te davčne organe podučijo, da podružnice niso samostojna družtva". temveč le deli centrale na Dunaju, ki poravna sama odmerjeni davek za vse vplačevalaiee in podružnice v Avstriji. Objava. Na zaupnem sestanku železničarjev, proge Zidanmost-Brežice 7 dne 10. marca t. k, se je sklenilo vstanoviti za to progo vplačevalnico strokovnega in pravovarstvenega družtva. Upraviteljem te vplačevalnice so bili izvoljeni: predsednikom Ivan Nepušlan; njegovim namestnikom Josip Wučajk ; blagajničarjem Fran Zakšek, njegovim namestnikom pa Ivan Toporišič. Preglednik je Ivan Baraga. < ipoza-rjnmo vsled tega vse člane te proge, od Sevnicedo Brežic, da svoje prispevke za en s od 1. marca t. 1. naprej, pošiljajo na naslov predsednika I-vana Pušlana, pošta Brežice. Urne. 1 stotaku naj se naslovlja nanj vsa korespondenca, tičoča --c družtvenih poslov. Na vse železničarje v Trstu. Eksekulivni komite koalicije železniški orgunizaclj vabi vse železničarje na (Javen shod. ki se vrši dne 2. aprila 1908 ob 8. uri zvečer v dvorani »Eintracht* (via Coroneo 15). Dnevni red: 1. Zahteve uslužbencev pri c. kr. državni že-lezniči v Trstu. 2. Raznoterosti. 'Železničarji vsi na shod. Koalicija železniških društev. Volitev odbora za lokalno komisijo prometne lokalne bolniške blagajne c. kr. državne železninice v Trstu. Dne 4. t. m. sc vršijo volitve zastopnikov lokalne bolniške blagajne v Trstu. Tozivljamo vse člane, da oddajo svoje glasovnice popisane s sledečimi kandidati : 1. Za kategoriji poduradnikov in vslužbencev: a; za vpostene pri oddelka zn vrdr-ževuuje proge : 1. Mavričič, prožni mojster na Opčinah : bi za obratne in koinercijelue službena’: Valentin Robin; placmojster v Trsta. c) za dalavaisko in strojno osobje: Dragotin Stohler, strojevodjev namestnik v Trstu; 2. Za kategorijo duinarjev. a) za v poslene pri vrdr zevanja pm1;,’. , Josip Cotar mizar v prosti luki v 'Trsta : I)) za obratno in komercijetno službo: Andrej Ipovvetz sprejemnik brzovomega Ma-ga v prosti Inki v Trstu: c) za dela v niško in strojno osobje: Stefan Stenovič, pis. sluga v delavnici v 'Trs/a. Sodrugi! Pokazi/r, da s/e solidarni, tla Vas Vaši nasprotniki, ne bodo mogli razd ji/i s lem, da poslavljajo na j večje klečeplazce za kandidate. V prihodnji številki naznanimo imenom vse one, ki so sc dali zlorabiti za to listo. Zahvala! Vsem onim gosp. železničarjem, ki so mej seboj nabrali lepo svoto in mi jo poslali po strojevodju g. Kesslerju, izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. S kako radostnim srcem sem sprejela ta velikodušni dar in kako dobro mi je došla ta izdatna podpora, je umevno, ozirom na to. da mi je ponesrečeni soprog zapustil pet matih gladilih otročičev in niti enega novčiča denarja. Spoštovanjem (Alojzija Zavori) vdova ponesrečenega prosž. železu. čuvaja. Zahvaljujem se iskreno vsem gosp. uradnikom, poduradnikom in vslužbeneem proge Brežice - Zidamnost, da so mi o priliki smrti mojega soproga pomagali z izdatno denarno podporo v znesku 52 krop 60 vin. Odbržala jih bodem v hvaležnem spominu. V Vidmu dne 20. marca 1908. Marija Levstik. (>oh( i I ii si Casa del Popolo (Zadružna delavska gostilna; Trst, ul. S. Lazzaro in ul. S. Catteriu« t ( Domača kuhinja vedno dobro preskrbljeno. — Cene zmerne. — Shajališče zunanjih sodruge. Cavarna UIMIONE - Trst Ulica Caserma in ulica Torre Blanca Napitnina je odpravljena. .Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. —- —-- Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Carlo Priora v Kopru