105. številka. V Trstu, v sredo 3!. decembra IS90. i Tečaj „EDIN O ST" izhaja dvakrat na rcdpn, v^nko erads in icboto oh I. uri popoludn« „Edinost" stane: ea rae leto gl. «.-; izven A v Rt. 9,— g\. t.a polu lota „ 3.—; . , 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50; , „ 2 25 „ Ponanične Jtevilke hb dobivajo r pro-dajalvi^iih tobaka t Tritn po 1» nov.. V ttortci in v AjdOTičini po A nov. Na naročbe "brez priložene naročnine se aprrrniitTo a« oilra. ■ fc Ojlisi in cmanila *<> rafune po »r-.icH v petitu ; 'm naslov® t. deb«1 rkaim ■»»• ()lii' aje prostor, kolikor hi oliHf'ilo navadnih vrstic. Poslana, ^arse lahval«. osmrtnice itd. riii uni' po pogodbi. V ni donini h i poAiijmo urodnifttvu v ulici furintia St. '25 Vnako pi»tno mora biti frankovano, kor ncfraiikovima ne ne sprejemajo. Kokopini m«< no vračajo. Naročnino. rcklamacijt* in inaerate pre-ema upravniitTO V ulici Carintia 28. Odprt«« reklamacij«* ho protta ftitoinK. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. 168 tU i ■ 1 1'.':« Star običaj je, da politične stranke, odnosno glasila teli strank sestavljajo ob koncu leta bilance svoje, da vedri, koliko sadu ali morda koliko Škode jim je prineslo ravnokar preteklo leto. Tudi našemu list« bila bi dolžnost, da napravi račun o preteklem letu, da pojasni slovenskemu svetu položaj tržaških Slovencev in da poroča o gibanju mej nami v obrambo svetili narodnih naših pravic. Bog je naša priča, da nismo pesimisti in da najstrožje obsojamo otročje jadikovanje onih nesrečnih prorokov — in teh je, žal, mej nami Slovenci več ko odveč, — ki nam godejo vedno eno in isto, staro pesem, da smo mal narod, kateremu je usojena narodna smrt: ker nimamo preteklosti in slavnih zgodovinskih tradicij in ker nam nedostaje pogojev, prepotrebnih za vspešni razvoj, kateri bi nas usposobil, da bi smeli ponosno in samosvestno vstopiti v vrsto družili kulturnih narodov. Ne, črnogledi nismo, ker imamo trdno vero v našo bodočnost, ker vemo, da je božja previdnost Slovanstvu pridodelila posebno nalogo, posebno kulturno misijo. Vsaj že sloveči slovenski pesnik pravi, da Slovan bodi preporoditelj desperatnih odnošajev v starikovi Evropi. In vender nam bi bilo tesno pri srcu, ako bi hoteli pisati, narodno našo bilanco o letu 1890. Staro, neugasljivo neprija-tetjstvo drugorodnih narodov bilo je nam tudi v tem letu pre-zvest spremljevalec; nezaupnost in globoko ukoreninjeni predsodki merodajnih in odločilnih krogov so nam bili na poti, da nismo mogli ni naprej ni nazaj; prežalostni pojavi v lastnem taboru vezali so nam roke in nas storili nesposobne za katerokoli akcijo: zaključek naših računov tedaj ne bi nam kazal dobička. Ali sreča nam je takrat mila: smeti nam je obrniti pogled svoj od tužne te slike ; oproščeni smo naloge, sestavljati narodno bilanco, kajti denašnjega dne, dne 31. decembra, ne bi si hoteli ogreniti se žalostnimi refleksijami in razpravljanji o zlobnosti nasprotnikov, kratkovidnosti imenitnih kogov in o lastnih rojakov zaslepljenosti. Denašnji dan je za tržaške Slovence imeniten dan, pravi naroden praznik; a tudi ostali slovenski svet ima vzrokov dovelj, da z nami vred radostno praznuje ta dan: voditelj nas tržaških Slovencev, odlični slovenski rodoljub in poštenjak v najplemenitijim pomenu te besede, gospod Ivan Nabergoj praznuje danes, 31. d e c c m b r a 1890, petindvaj86tletniC0 svojega javnega delovanja v prvi vrsti na korist svojih ožjih rojakov in posredno vsega naroda slovenskega. Bilo je dne 31. decembra leta 18(15., ko je bil gosp. Ivan Nabergoj prvokrat voljen v mestni zastop tržaški; dne 4. januvarja 1866 ga pa je takratni župan predstavil mestni zbornici. In od istega dne, t. j. celih 25 let, nepretržno deluje gospod Ivan Nabergoj v mestnem zboru. Spoznavši izbornoga tega moža vrline izvolili so si ga okoličani v letu 1873. tudi državnim poslancem, katero častno nalogo vrši od takrat do danes ist.otako nepietržno in istotako častno. Ni je še bilo prilike ni v mestnem zastopu, ni v državnem zboru, ko je šlo za gmotne in duševne koristi slovenskih okoličanov, da no bi bil Nabergoj povzdignil svojega glasu; vedno je bil na svojem mestu, ko je trebalo odbijati napade na nas, prihajajoče z raznih strani. Biografijo tega moža je lahko napisati, kajti kratka in priprosta je, kakor je življenje malega slovenskega posestnika sploh priprosto. Porodil se je na Prošeku dne 28. maja 1835. leta. Kaka mu je bila vzgoja kot malemu otroku, si lahko mislimo. Sreča mu ni bila mila, da bi si bil mogel po šolskih klopeh nabirati raznih učenosti: dovršil je le ljudsko šolo. In vender se je Ivan Nabergoj visoko popel v človeški družbi ter postal markantna oseba v politiškem življenju — ne le tržaškem — ampak slovenskem v obče in avstrijskem. Tem častneje zanj: kar je postal, postal je iz sebe. Njega rojaki — in poleg teh tudi dobri in nepozabni cesar Maks, koji je kolikor-toliko tudi posegel v našega slavljenca usodo — spoznali so kmalu krasna duševna svojstva našega Nabergoja ter ga posadili na častno mesto. In Nabergoj vrši dolžnosti, ki so zvezane s tem častnim mestom, toli vestno, da bi jih nikdo drugi ne mogel častniši vršiti. Koliko simpatičniši naiu je ta inož — bodisi kot prvak, politik ali človek — nego mnogokateri onih, ki se ponašajo se svojo ženijalnostjo in svojim talentom, kateri lastnosti pa prepogosto služita v to, da prikrivata marsikaj, kar narodu našemu ni ravno koristno! Nabergoj-prvak. Priprost mož — pripoznan naroda prvak: že istina ta sama znači nam dovelj tega moža. Nikdar in nikjer mu ni bilo do tega, da bi silil lastno svojo osebo v ospredje in da bi koval spletke in intrige, koje navadno poraja grda zavist, lastna marsikateremu odličnjaku. In uprav to je žalosten kapitelj v našega javnega življenja knjigi, kajti zavist usekala je narodnosti naši globokih ran. O tem nam priča življenja z^ojlovnm. nadarjenega in sedaj pokojnega Karola I)ežma na in priča nam marsikaj, kar se godi in vrši v sedanjosti. NabergOj ne pozna zavisti: ako povzdigne glas svoj; ako meni, da mora tudi on svojo reči, zgodi se vselej le v ta namen, da koristi rodu svojemu, a nikdar mu ni do tega, da bi drugim izpodmikal tla izpod nog. In zato je Nabergoj pred slovenskim svetom neka vzvišena, posebno častna prikazen, katero vse ljubi in vse spoštuje, tako da smemo reči: vodja tržaških okoličanov kot prvak slovenski nima nijedne ga nasprotnika, ako abstrahujemo od par, po malovestnih in zavistnih agitatorjih zbeganih, njega lastnih ožjih rojakov. Nabergoj-poli tik je mučenik. S tem je povedano vse. Ni ga mej slovenskimi politiki, koji bi toliko pretrpel po napadih z nasprotniške strani. Napadali so ga preti leti in napadajo ga dan danes pri vsaki priliki in kjer le morejo. Tn ti napadi niso samo ostri, ampak naravnost brutalni so in toli ostudni, da so v veliko nečast napadalcem, temveč, ker se ti-le ponašajo, da so sinovi kulturnega naroda. In upvav letos bili so ti napadi toli silni, da je nam vsem kri zavrela po žilah, ker se nam je zdelo neverjetno, da bi se tolika divjost mogla nahajati mej „kulturnim" elementom. In ni jim zadostovalo, da so ga napadali kot politika in javno delujočega moža, ampak prestopili so z drzno svojo nogo prag privatnega in družinskega življenja. Družina je svetišče in gorje onemu, ki onesnaža to svetišče. Nasprotniki gospoda Nabergoja onesnažiti so hoteli tudi to svetišče se svojo nestrpnostjo in strupeno jezo, ali onesnažili so pri tem le sami sebe. Svet, kojemu je le še količkaj do dostojnosti jih je že sodil in obsodil. Jasno in pošteno ime našega Nabergoja nima madeža, kakor ga ni imelo nikdar poprej. Ali naš Nabergoj ostal je v tem viharji trden kakor skala: mučen ištvo mu ni o grenilo ni za trenotek veselja do delovanja volilcem svojim v korist. Tn kje najde mož ta toliko moralne zaslombe, da ne obnemore v težkem tem boju ? Najde jo tam, kjer bi jo morali iskati vsi oni, koje je previdnost božja postavila narodu na čelo — najde jo v plamteči ljubezni do rodu svojega in v brezpogojni u danost i do stvari, koji služi. Pa še jednega momenta ni smeti prezreti. Petindvajset let je minulo, odkar Nabergoj deluje v javnem življenju. In v vsej tej dolgi dobi ostal je isti mož, z istim mišljenjem, kakor pri svojem prvem koraku na javno pozoriŠČe: Nabergoj ostal je u 'h •amemu sebi nepremično zvest. Razne vlade in razne zisteme imeli smo od leta 1865. sem, ali vodja tržaških Slovencev ni se spreminjal času in okoliščinam primerno, ampak ostal je vedno isti — ostal zvest in pri vsem tora skromen sin rodu tvojega. S polno zavestjo napišemo mu to spričevalo oh njega petindvajsetletnem jubileju: to spričevalo ga diči — menimo — nad vse. Klobuk raz glavo pred takim politikom!!! Nabergoj-človek je uzoren, ka kolje uzoren kot voditelj in politik. Ta mož ne pozna maščevanja. Nabergoj ima — kakor smo že rekli — nekolik© nasprotnikov mej okoličani. Ali iz njegovih ust ne pride žaljiva beseda proti kateremu-koli. In ako se kdo teh nasprotnikov včasih k njemu zateče — in to se čestokrat dogaja — da bi mu pomogel tu ali tam, stori to rad in z veseljem — brez očitanj in rekrinii-nadjt Istotako ga je sama ljubeznji-vost, ako k njemu pribite meščani italijanske narodnosti v tej ali one} zadevi: pomore jim, če le more. Uprav letos, ko trkajo materijalne skrbi tiu naSa vrata in ko mnogokatera prsa navdaja strah radi lastne ekzistence, spomnil se je marsikdo našega Naber-gtja In Nabergoj je bil vsakemu zvest svetovalec in ljubeznjiv tolažitelj. Tako mora delati le plemenita duša — in Nabergoj je v resnici plemenit človek,, če ne po rodu, pa po mišljenju in Cntstvovanju. Mož ta praznuje danes petin-dvajsetletnico javnega svojega delovanja. Dolžnost nas ve/e, da se obrtem slovesnem trenutku združimo v duhu vsi okolo njega ter vskliknemo: Hvala Ti dobrotnik* prijatelj in zastopnik naš — hvala Ti na vsem, kar si nam, kar si vsemu narodu slovenskemu dobrega storil! Hvaležnost naša bodi Ti plačilo za trud Tvoj in zvestobo Tvojo! Dobri Bog, ki kraljuješ nad nami, pa nam ohrani tega moža do skrajne meje starosti, dosežne človeškemu bitju, na kbrist naroda in mile domovine naše! Slava Ivanu Nabergoju! lil PODLISTEK. Gigi — naletel! Humoristično »poročilo. — Spisa! Fere uc Zakrajski.Mestoselou. Spomladi nečega popoludne jo mahnemo proti Bajti*). Slavec je piskal in iz gozdiča Panovea šumljale so prijetne •apioe. S kratka, pri Bajti najdemo že ■nogo pohajavskega občinstva: mladega, priletnega, bogatega in rokodelskega, moškega in ženskega. Nedaleč na dvorišči bili «o pevci kaj dobre volje. Slišalo ne je tudi glasno napivanje, kajti dobro vince je dovtipno. Se nekateri bo »tali, dragi sedeli, še drugi so igrali na „žboče*. A kaj vidi moje oko ?. Lejte, tam pri mizi m šopiri mladec. Prisegel bi, da je iz ikatlje vzet. Sameva, viržinka mu zvesto kadi; pes pa, kateri je doživel več lakote in palice, nego dobrih dni, čepi mu pri negah. G- i g i nosi frak, rokovice, cilinder in ti kaj gracijozno stoji na dveh tankih nožieah. Puhaje viržinko popisuje z ramo kaj ailovidne polukroge, z očmi pa poteguje strašno dalekosežne črte. Prines6 mu vina Oigi potisne binokelj na nos, poravnA črno, svileno vrvco, pogleda iziskovalno po suknji in hlačah, ter nalije kozarec. *) Bajta, krćma pol uru od Gorice, Mizu ovećega Panovea. Našim naročnikom. Menimo, da bi žalili naše čitatelje, ako bi jim hoteli na dolgo in široko pov-darjati veliko važnost tržaške pozicije za ves narod slovenski. Komur je briga za napredek naroda slovenskega; komur je briga za obstoj naš ; komur je do tega, da ne le životarimo, ampak da napredujemo in da se popnemo na ono stopinjo, po kateri hrepeni vsako v resnici rodoljubno srce — s kratka : kdor je narodnjak v pravemu pomenu beaede, pozna izvestno veliko važnost pozicij ob mejah domovine in je uverjen, da je življenja pogoj narodu slovenskemu, da se ohranimo in okrepimo osobito tu ob Adriji. Kajti tu ne velja bojevati se lo proti domačim političnim nasprotnikom, ampak tudi proti vplivom, delujočim od zunaj v države uaše pogubo, s katere države usodo je zvezana tudi uaša usoda. Stiužarji amo torej, verno bdeči, da nas nenadno ne zaloti protivnik in nas uniči. Stražarjem ob mejah je pa treba sredstva, po katerem se morejo sporazum-ljati z glavno vojsko in da morejo glavni tabor kar naj hitreje obvestiti, ko preti poguba: treba je, da smo nepretržno v kontaktu se središčem svojim in z vsemi rojaki-sobojevniki. Stražarjem toraj treba organa — in tak organ jo javni list, politični časopis. Kar so hitri jahači v vojski kot preuašatelji važnih depeš, to so časopisi v politični borbi. Časopisi so jeden prvih faktorjev v javnem življenju, kajti tem le mora biti skrb, da se pravočasno prične ta ali ona prepotrebna akcija. Povsem naravno je torej, da si tržaški Slovenci vzdržujejo tak svoj organ. Drugo vprašanje pa je, odgovarjali ta list svoji nalogi, vrši-li svojo dolžnost takti, kakor bi mora). Na to stran seveda no pristoji sodba nam samim : sodijo naj le drugi. Priznamo celo sami, da je list še dali č od dovršenosti in da še ni tak, kakor-sen bi moral biti, da bi zadoščal težavni svoji nalogi. To pa rečemo s polno zavestjo, da smo vestno storili, kolikor je bilo pri obstoječih r a-z m e r a h možno storiti. Nastojali smo, da bi list vsaj približno ugajul priprostomu našemu ljudstvu — osobito smo delavskemu stanu obračali pozornost svojo in tako se bode tudi v bodoče godilo — in da bi tudi ugajal mnogobrojni tržaški inteligenciji. Resnica je, da vsak narod ima tako časopisje, kakoršno zasluži, iz česar sledi, da ni le od vredniitva zavisno, knkošen da je list, ampak v ne mali meri je to Zdaj pokusi vince, potem pa z očmi v ljudi. Ua, mladenke so tam lepe, kakor bi je bil zrnalal. Kaka očesna paša zanj! A nad viško ruinenolasko počiva njegovo oko. Gigi se rajski nasmehne, kar svedoči, da je Lelj že ustrelil vanj ; v tem zakihitajo mladenke v pesti in tudi starke. Strašni prozaični glasi zadenejo Gigijevo uho. Žali ga to nekoliko, a ne izgubi poguma. Kaj še! Se predi zniše gleda. Kaj mu bodo starke velevale? Njegovi pogledi hite okoli. Ila, kaj zagleda? Gigi komaj verjame svojim očem. Kak6 da ni zapazil krasotice P Tam sedi ženska, bolj boginji slična, nego zemljanki. Alabastrov lesk sije ž nje vratu, prs, ram. Očesi dve zve/.di, na licih sneg in rože, usta utelešen poljub. Gigi čuti v svojih prsih glanneje tri-pati srce. Že sta mu frak in telovnik pretesna, toliko ljubezni je šinilo tnu v prsa. V možganih mu zavre, Gigijeva drznost vskipi do vrhunca. Da, on mora imeti to boginjo, ali v drobne kose peeekati se dati. A mož, kateri sedi blizu gospe, ne zdi se kuka mevža. Bode-li molčal, roki križem položil? Bode-li leno gledal, ko uiu boš soprogo jemal? Gigi ne posluša ugovorov, drzno prisede k mizi, ter naperi besedo. Soprog pa le molči. — češ, bomo videli —, ko oni v njegovo ženo strelja / očmi, in z rokami dela, da bi bil zanimiv in dobil knko protirnamrnjo. Ourjč, žen- odvisno od občinstva. Ako se občinstvo zanima za list, ako ga vsestranski podpira, vpliva to tudi na vredništvo in je vzpodbuja. Zanimanje občinstva sili vredništvo, da se trudi, da list ugaja vsestranskim zahtevam. Nebrižnost občinstva je moreča slana, ki požiga in mori veselje do delovanja in napredovanja. Zato se obračamo do tržaških Slovencev se iskreno prošnjo, da nas podpirajo duševno in gmotno in da nam dado ono zaslombo, katera je potrebna, ako^hočemo, da bode list ne le izhajal, ampak se neprestano boljšat in da postane vreden član v vrsti narodnih bojevnikov. Ali ne le do tržaških Slovencev, ampak, tudi do rojakov naših po vseh slovenskih pokrajinah se obračamo danes. Gori srno že rekli, da je vprašanje trž. Sloveucev vitalno vprašanje za ves slovenski narod ; ker se narodno telo ne more iu se ne bode razvilo, ako boleha tako važen ud, kiikoršen smo brezdvojbeno mi tržaški Slovenci, je dolžnost vseh rojakov naših, da nas podpirajo materijalno in moralno, ker podpirajoč nas, podpirajo tudi ves narod slovenski. Dosedanjim prijateljem in somišljeui-šljenikom našim velja prošnja, da nam tudi v bodoče ostanejo zvesti in da nam pridobe novih prijateljev. Kakova da so načela našemu listu ? 1 Skrb za dušni in gmotni blagor ljudstvu našega nam je bila dosedaj jedina zvezda vodnica iu nam ostane tudi v bodoče. Osobnim polemikam se bodemo načelno izogibali in imena prijavljali le tedaj, ako so se stvarjo samo neločljivo združena. Spise, narekovane po osobni mržnji, bacniti čemo brez usmiljenja v koš; to naj služi v pojasnilo našim gospodom dopisnikom. Pisava nam bode vselej dostojna, tudi če velja nasprotniku. Menenje naše ni, da bi se morali vsi naši madeži prikrivati in zakrivati, ker menimo, da bolje služimo naši stvari, ako govorimo odkrito. Ali način, kako se to stori, bodi vselej miren in stvaren. Kdor se z nami vjerna, naj stopi v naš krog in se nam pridruži. Kolikor več nus je, tem plodovitiši je naše delo. Vsem našim prijateljem pa zakliČemo: Srečno novo leto ! —t—. Politični pregled. Notranja dežele. Sekcija ki načelnik v mini* sterstvu vnanjih zadev pl. S z o g y e ti v imenovan je ogerskim ministrom na krn- ska se ne zmeni. To je pač strašanska smola, sama smola! Ženska kakor kip, mrzel, ne meneč se, molči. Občinstvo se jezi nad njim, nekateri zro vanj, češ, ubogi volek, ali ne vidiš, da to ne mara. On je pa tem predrzuiši, Peklenec prinese berača. S proteg-neno roko, tresavimi koleni in prosečim pogledom pokloni se zaljubljencu (zlodej se pa zndaj suieje v pest). „Lepi grofič tu — povzame berač — „blagovolite mi pomoči. Moja žena je bolna, jaz sem pa nezmožen za delo. Milost, grofič, milost !* Grof? — sanjari Gigi — kaka moška besoda ! Človek je, kar se zdi. Jaz grof? Ako sem to, nisem tepec. Vrlo! Norica tukaj-le je pač slišala, kdo in kaj sem. Vrlo, vrlo! In ona naj bi zmogla? Da, tu ima Čutiti, da me n če. Mojstrska bo, ha! „Dragi starce" — ogovori berača — „vaša osoda je res trpka. V istini smilite se mi. Toda za denes, ako ste pameten in srčan, vam je sreča prijateljica. Čujte : Ne par novčičev, cel cekin dobote, uko kakor Romeo poljubite lepo to gospo v čelo. Ha, kaj vidim, že vam sili kri v lica. Vrli staiče! Dobro znamenje, Ilahaba!" Ravno da smelež to s hrohotom izreče. že n h in'ruje berač izvršiti dani mu nalog, h razžaljeni soprog skoči kvišku, dn ohladi svoj srd nad predrznežem. Go- Ijevem dvoru. Njegove posle prevzame sek-cijaki načelnik baron Pasetti. Kot politični referent v mininterstvo vnanjih zadev pride grof Bela Czirakv. Vidi se, kako prevladuje madžarski element v našem minister-stvu vnanjih zadev. Nekemu češkemu listu javljajo z Dunaja, da vlada ne namerava so poprej izjaviti o notranjem Češkem poslovnem jeziku, dokler ne vidi, kako se bode izvršilo predstoječe zasedanje deželnega zbora češkega Kakor trdi isti list pogovarjali so se pri zadnjem ministerskem posvetovanju, pri katerem je bil navzoč tudi namestnik grof Thun, kako bi bilo vkreniti, ako so no doseže češko-nemška sprava. Glasilo čeških realistov, list „Czas* javlja, da je dra. Skarde zveza sklenila, da se hoče združiti z Mladočehi še le po deželnozborskem zasedanji. Ako hočejo strmoglaviti češko-nemško spravo, treba je, da ločeno marširajo in skupno bojujejo. Za državnozborsko akcijo pa je potrebno, da se vse tri stranke — Mladočehi, realisti tn dr. Skarde zveza — združijo, ker ne bi bilo umestno, da bi vsaka stranka posebe stopila v volilni boj. Sicer so pa poslanci Trojan, Adamek in Hajek, ki pripadajo dra. Škarda zvezi, že pristppili mladočeškemu klubu.— Se neko zanimivo vest o čoško-neraških homatijah moramo zabilježiti: „Tagespost" v Lincu javljajo namreč, da namerava mladočeška stranka v Line poslati svoje zastopnike, da bi iskali dotike z nemško konservativno stranko. Ob enem so zagotovlja, da je konservativni poslanec dr. Kathrein že utopil v dogovore z Mladočehi. Vosti te »o jako čudne in mi jim ne dumo nikake vere. Po vseh listih širila se je vestr da italijanski radikalni list „Alto Adige" preneha izhajati radi pomanjkanja, naročnikov. Sedaj pa 'govore, da mu je le katoliška frakcija hrbet obrnila. Premenili bodo torej le firmo iu osobe. „Alto Adige" bode sicer prenehal, a na njega mesto stopi drug skrajno radikalen list. V tem smislu deluje posebno dr. Dordi, koji tudi z neko ostentacijo vsakemu pove, da tridentinski poslanci izstopijo iz deželnega zbora tirolskega, ako se odkloni njih projekt za avtonomijo Tridenta. Tirolski deželni zbor je sklican na dan 8. januvarja. Vlada je razpustila italijansko akademično društvo v Gradcu. Vnanje države. Rusko parobrodarsko društva g. Gagarina prirediti če v Nišu in spa pa odpre lepa svoja usta: „Ne branim se, častitljivi starče, vašega poljuba, toda preje — in to je moj odločni pogoj — naj položi grofic obljubljeni cekin na mizo.* Gigi odreveni in nehotoma zaškriplje se zobmi. Ni se nadejal tacega. Kateri vrag govori iz nje? . . . Cekin? Da bi ne *bilo položje bolj joka nego smeha vredno, na glas bi se zasmejal ženski v lica. Cekin? Še komaj se spominja, da je katerega videl svoje dni, nikar pa, da bi ga imel in deval na mizo, Gigi ae Čuti v kaši. „Prosim, gospod grofič — podnečuje gospa, ironično glede — prosim, račite položiti cekin in starec naj me poljubi. Saj ste dejali, da mu je sreča denes prijateljica. Dobro, privoščimo mu cekin.* Šo stoji in gleda Gigi bolj splaŠeni ovci sličen; a mora izpregovoriti. „Mili bože, — cekin" zajeclja se slabim a slišljivim glasom — „Nimam ga." Reče, sune psa ter jo naglo pobriše na cesto. Tam bo še le spusti v dir. Precej se zbere občinstvo iz osupa. „Srečen pot, srečen pot. gospod grof! kriče plaši v zboru za njim. A on le naprej, kakor bi ga sršeni pikali. Smeha ni hotelo biti konca. Tako hencano je nažgala lepa go«»pa domišlji-vega suieleža. Da, da, kdor išče, ta najde. Vranji (Srbija) dva reaervoare za kamneno olje. Predlog srbskega poslanca Stoja-novica, da se med narod rezdeli 100.000 pušek, uzbudil je senzacijo. Namen temu predlogu je, da bi bil narod vsaki trenutek v stanu odbiti napade na njegova prava. Bolgarsko sobranje so v soboto zaključili. Sv. oče papež podelil je predsedniku francoske republike C a r n o t u „rožo kreposti" Bodoči konzistorij bode ▼ kratkem, pri katerim bode papež patrijarha jeruzalemskega P 1 o v i a, imenoval kar* finalom. DOPISI. Iz spodnje okolice. (lav. dop.) [O I a si iz o k ii | i c e.J Znano je že čitateljem „Edinosti" o starinskih rimljan-ikih ostankih, katere ho izkopavali prod par leti v Barkovljah. Ti ostanki niso bili gotovo Bog si ga vedi kako vrednosti — menda niti vredni, da bi ne zemljo za nje rušilo — a magistratu tržaškemu je bilo dovolj le iuie „scavi Romani" in dovolil je že nekaj tisočakov za imenovano izkopavanje. Tudi tržaški lahonski listi ho poročali s posebnim veseljem o tej stvari, in znnni „Piccolo" priobčeval je skoraj v vsaki drugi številki članke pod naslvom : „Scavi Romani a Barcola*. O vsej stvari se je govorilo sploh premnogo, iu premnogo so so rnzgrevale buče poznanih gospodov; šteli si so to kot „vodo na lastni mlin". Mislili si so in kričali so: Sedaj je pač dovolj jasno, da so bili prvi stanovniki te zemlje — Romani ! Torej le v ta namen, da svet slepe o tržaških, izvirnih „romanskih tleh", dovoljevali so na magistratu lepe svote denarja za iskopavanje malovrednih rimskih ostankov ! Čudno je še, da ne proglasijo naši magistra tov ci bele Ljubljane — bivšo Emono — kot izvirno romansko zemljo, vsaj se tudi tam izkopavajo rimski ostanki, kateri imajo pač najmanj stokrat več zgodovinsko vrednosti, nego oni v Barkovljah. Prenehali so sicer bili s tem izkopavanjem, a pred nekaj tedni pričeli so zopet „glasovito delo" in svet nnj bi strmel o teh doknzih istinitosti pravih rimskih tal! Sedaj se kopljejo ti ostanki skoraj tik prostora, odločenega za „Narodni Dom". Nekateri domačini so pravili, da jo zakopanih ravno na dotičnom prostoru, ki je last nekega našega veljaka, glavni del rimskih ostankov. Ti Re utegnejo toraj najti, ko se bode kopalo podlago „Narodnemu Domu". Na vsak način bode stal toraj „Narodni Dom* lia rimskih ostankih — rimskih razvalinah. Častno bi bilo to sploh za Slovanstvo. „Narodni Dom* je potreben Barkov-Ijanoui, kakor ribi voda, in vsak rodoljubni Barkovljan vidi žo v duhu poslopje, narodno lastnino in pričo obstoja Slovenstva v Trstu, če bodo trn v peti neki gospodi, nič ne de. Ideja za gradnjo „Narodnega Doma* v Barkovljah navdušuje naše ljudi bolj in bolj. Vedno povprašujejo o tem okoličan-ski, mestni in tudi zunanji rodoljubi. Vse čaka nestrpno potrjenja pravil! No, upamo pa, da tega ne bode treba več dolgo čakati. Dokler ai Barkovljani ne zgradijo poslopja, niso gospodarji na lastnih tleh. Vsled tega naj se poprimejo vsi domači, mestni in zunanji rodoljubi te svete ideje, katera hode prinašala brezdvotnno tudi lepega dobička v gmotnem obziru. Toraj kmalu, ko no potrdijo dotična pravila in se bode Hklical občni zbor, oglasijo naj se domači in zunanji rodoljubi in skrbno naj povprašujejo po delnicah „Narodnega Doma V Barkovljah*. Na Barkovlje obračajo magistratni go *podje vodno bolj svojo pozornost, osobito od kar ho tam napravili nu.rskn kopališča. Po zimi predstavljajo Barkovlje večinoma svoje pravo narodno lice. Mestna in druga tuja gospoda drži se po zimi v svojih gorkih sobah — ter prihrumi ven v Barkovlje le po leti, ko jej je treba zdravega zraka in zdrave morske vode ! Po leti torej predstavljajo Barkovlje cvet tr-žaČanstva in to posebno zvečer, po kon^ čanem vročem dnevu ter ob nedeljah in praznikih. Vsled tega skrbe tržaška gospoda, akcentirali tako razumno — in tudi mimika je bila povsem primerna —, da ne ba bili tega pričakovali od pri prostega in še ae razvitega otročjega raauma. A prepričali auto se, da dober in primeren poduk tudL pri malih otrocih mnogo doseže. Najmikavni^a prizora sta pil bila „Veseli pastir" in „Betlehemski otrokomor*. Občinstvo je vse oduševljeno poslušalo mala otrooiča, starišern rr je pa vi-dilo rta lici, kako jim name radost, vtrifi'je srce. Slavnost se je pričala primerno : začela seje x molitvijo in končala s cesarsko pesmijo, Tako je prav : v mladih srcih je treba gojiti verski in patrijotični duh. Tudi gospodičina vrtnarica zahvalila se je prav primernimi besedami. Stariši pa naj sami sodijo, kje so otroci v boljih rokah : ali v vrtu sv. fjirila in Metoda, al r pa v onem od „Lega nazionalo" ! Tržaikl mestni svet imel je v soboto na večer svojo sejo, ki je™bila dokaj zanimiva. Po prečitanju zapisnika zadnje seje prijavi predsednik, da «e je župan B a z z o n i iz zdravstvenih ozirov tej čanii odpovedal. G. župan se zahvaljuje zbornici in časnikarstvu na skazanem mu zaupanji. Predsednik prepušča zbornici, d.% v očigled tej odpovedi vkrene, kar se jej potrebno zdi. Dr. 1) o m p i e r i meni, d»> zdravje gosp. župana ni toli slabo, da bi se radi tega moral odpovedati svoji časti ; on meni celo, da župan pri svoji trdni konstituciji še popolnoma ozdravi. Govornik se nadeja, da župan umak'io svojo demisijo. Predlaga torej; Mestni svet ne sprejme odpovedi, ker se nadeja, da gojp. župan v bližnji bodočnosti popolnoma ozdravi in ga prosi iskreno, da odstopi od svojega sklepa. Prediog ta so vsprejeli jednoglasno. Pri debati o „čiščenju inesta" sklene se ustanoviti mesto azistenta za nadzorovanje del za čiščenja mesta in se določi plača 550 gl. in pavšal za obleko s 80 gl. Za kidan jo snega se določi lOOOgl. — Pri naslovu „Vode, ce&fce, sprehajališča* priporoča svetnik Nabergoj v daljšem govoru, da se poljedelci okolice oproste krivičnega „davka za tlak". Ta davek znaša na leto za vsakega konja 24 gld., dasi žival sama morda ni toliko vredna. Predlog ta sta podpirala svetovalca dr. San c i m in Burgstallar. Poročevalec dr. V e r n e d a izjavlja, da se pripravlja preosnova tega davka. — Svetnik Pahor priporoča, da mesto- kupuje za tlak potrebno kamenje le i z o k o 1 i č a n s k i h k a m e n o 1 o m o v , da tako podprč domačo kamenolomno industrijo. Phedsednik izjavlja, da se mestni svet z ozirom na javni interes nikakor ne more vezati (Ta izjava je krasna ilustracija skrbi teb gospodov za koristi okolice. Op. uredništva.) in da bi Pahorjev predlog mogli vsprejieti le v obliki priporočila. — Po predlogu svetnika Nabergoja naroča se mestnemu stavbenemu uradu motriti uprašanje uravnanja strmca na Greti. — Odboru za vodovod Bistrica-Reka do. voli se zopet 1000 gld. — l*ri naslovu „bogočastje in slavnosti" pritožuje se svetnik dr. d' A ngeli, da se v katedralni cerkvi še vedno slovenski p r o p o v o d u j e ter stavi predlog, da se predsedništvo obrne do škofijskega ordinarijata ali pa do župnika pri sv. Justu, da se v bodoče božja služba vrsi le v italijanskem jeziku. Ako bi se ne ugodilo zahtevi tej, naj se ustavijo prispevki občine za cerkvene smotre. Predlogu temu so se protivili svetniki Nabergoj, dr San sin in Pahor, a bil je konečno vender vsprejei. Pred zaključkom soje govoril je še svetnik Nad.l:ršek za nekatere popravo na cerkvenem prostoru pri svetem Ivanu. Tako so je končala ta seja, ki je bila pa svoje znamenita. Slovenski okoličani in meščani pa naj eitajo to poročilo iu naj sodijo sami, v koliko da so opravičeni protestin teh gospodov, češ, da iniso nasproti narodnosti slovenski. Sicer smo pa uverjeni, da ostane tudi ta najno~ vejši njih napad na sloveoski jezik le udarec v vodo. Katoliška vera je vera resnice in pravice in ne more dopustiti, da bi se komu krivica godila. Gospod župan it Bazzoni »i umaknil svoje odpovedi na te} časti, kakor dozn&iuo uprav pred sklepom lista. .Silvestrov večer" je dane« v dvorani hou-L „Kuropa14. Vfipnred je velezsnimiv, kj()ti re.iitelji tega večera so \so storili, da nam prirede pri jetno zabavo. Vstop je »J.....Ijen >amo članom „Tržaškega Sokola". njih dru/.inam in po njih vpeljanim gostom. Vabilo na „prvi vijolični plesni venČek", kati-rega priredi plesni odsek „Del. podp. društvu44 dne 5 januvarja 1891. v dvo-rani g. Mali, via Torrente št. Iti. Uatop-nin« za gospode 30 nvć.; gospe in gospo-dičine so proste ustopnine. Začetek točno ob 9. uri zvečer. Plesal se bode tudi narodni ples „Kolo*. Za časa odmora postavljeno bode „božično drevesce*. 0 ljudskem Štetju prihajajo nam pritožbe, kako da skušajo razni zapeljivci ljudi motiti. — Opominjamo še enkrat ljudi, da še lahko popravijo, ako jih je Popotnikov koledar za slovenske učitelje i SOI. Sestavil in založil J. N e r a t. naručitelj in Popotnikov urednik v Msri-boru. koledarju tem dobe učitelji raznega. jako prikladno razvrščenega gradiva. Obseg mu je: koledar; lestvice za pristojbine šteinpeljnov ; rodopis cesarske ro-dovina ; pregled evropskih držav in njih vladarjev; tarif za pisma: „Zaveza slov. učiteljskih društev*; najvažnejši periodični uradni opravki šolskih vodstev in krajnih Šolskih svetov; šolski prazniki; imenik važniših člankov, ki so priobčeni v „Popotniku4 ; imenik ; učiteljiščniki četrtolet-niki ; imenik učiteljskih osob, ki so v preteklem šolskem letu iz učiteljstva iz-stopile; abecedni imenik šolskih krajev; imenik učiteljskega osohja; beležnica. »Dom in 8V«t*. štev. 12. prinaša na- Dr. Gustav Gregorin otvori i je svojo odvetniško pisarno v Sežani. 3—1 kdo premotil ali zapeljal. Čudno j« res to, ("lednjo vsebino XII. zvezku: I. Sveta da letajo po hišah ljudje, ponujoč se za iz polnjevanje pol, katerih stanovniki niti ne brsta. IV. Smrti prerok. (Zložil A. M.) 2. Luka Vrbec. (Zgodovinska poveat iz ,, , , , , 16. stoletja. Sp. Podgoričan.) VII. Preobrat, poznajo. O, mi smo dobro vedeli, da bode j (Konec.) 4 Aula tentaminum — pa sod-tako in zato smo svarili in opuminjali. I nijska temnica. (Povest. — Napisal F. Dal Bog, da so opomini naši vsaj deloma Sarec.) (Konec.) 4. Tri dni pri naših bu-svoj namen dosegli! eanskih bratih. (Potna črtica. Sp. ,T. B.) , _ . ,. v. l■ ■ ; 5. Rimske elegije, (Zložil —č—). 6. Nekaj 12 Trsta se nam piše : V hišo št. 7 porabnik mislij o sloveuščini v govoru in v ulici Belvedere prišel je včeraj nek člo- pismu. (Piše Fr. S. Lekše.) (Konec.) 7. vek ter prinesel seboj knjigo, v kateri je Schopenhauer. (Slika iz novejje modro-imel popisane vse stanovalce dotične hiše. Blo?ne in kulturne zgodovine. Spisal dr. Prinesel je nadalje saboj pole, potrebne J' U .Ko?w') * predstavljanje pa j , . ' r " mišljenje in zakoni mišljenis. (Dr. Ivan za ljudsko štetje ter je ponudtl pn vsih Svetina. Konec) 9. Slovstvo.' 10. Kazno- družmah v popisovanje. Neki Franče&kini terosti. 11. Tri slike. Vabilo na naročbo. (Slovenec) dal je avoj podpis. Gulin Ivsn ni bil doma, a vendar ga je dotičnik popisal z vso družino vred. Samo rojstnega dne gosp. Gulina „i mogel zvedeti. Zapi- Qb bli2ajofiem ac koncu lota obra pisal je vsem italijanski občevalni jezik. farno 8e po 8tari ča8nikarski nava(Ji Rekel je, da je bolje tako, da se dotičniki do naSih čaatitih naročnikov> jediui komu ne zamerijo. Pri Oulinu je naj namen je koMt[ naro(,u I1Rfioiml pustil polo in rekel, d.i dojde jutri, da ft dft „am j0 možno V08tao ' vpiše njega starost. Gulin mi je rekel, da 8V0j0 na]ogo< trebft • dft nag tudJ bode že potrebno ukrenil proti takemu l]aročniki naži j8totako vestno pod- postopanju* Frančeškini hoče tudi pro- piraj0. pro8jroo torej, da nam dose- te s tira ti. Tako je prav ! danji nftroćniki 08tanej0 zve8ti in da Z.vo srebro. Listi javljajo, da prično nam pridobe novih, kjer le morejo, po novem letu v Mančah pri Vipavi živo Izdatna podpora od 'strani slavnega srebro kopati. Potrebne posode in orodja občinstva nam bode v posebno izpod- se že prepeljujejo na lice mesta. buj0 y sveti borbj našj ,Wiener Zeitung" prijavila je postavo, !! Pozor!! Naznanjam slavnemu občinstvu, da prodajam na trgu PontB ROSSO Štev. 3. : Mleko iz St. Petra na Krasu, 6—6 ki je vsaki dan sveže molženo in se dovaža v Trst. po dvakrat na dan. Liter mleka stane 12 kr., smetana ali posnetek pa 80 kr. liter. Surovo maslo l gld 20 kr. Fran fieržina. Prašek za prsi. (Ne kašljaj). Najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, hripi, nahodu afekcijam. — Ena škatljica z stane 30 kr. in družim kataralističniin navodilom 4 10 TJ/VhrVHrVI roine Precel. ftko 4JUUUUU1 pomaže z ,Algofonom'. Steklenička stane 20 nvč. Dobi so samo v odlikovani lekarni Praxmarerjevi „Ai dueMori*, „Piazza grande" v Trstu. Zvunanja naroČila izvršujejo se z obratom pošte. Grlena bol kašalj, hreputavica. proii.uklost tnzeh padavica, rora. zapala u3tij-j(i Kil. mogu se 11 krutkrt vrii-in.< izli«<rj0. in 25. dne vsakega meseca v Trstu. Po svojem programu bo razpravljal vprašanja o Mlovanski politiki, sosebno avstro-ogerskih Slovanov, o kulturi, o go-1 spodarntvu, znanosti in umetnosti Slovanov.' Leta 1891 bo nsdaljeval zgodovino o cerkvenih obredih in »osebne tudi o cirilo-; m e t o d i j s k i cerkvi med Jug o si o- i vani in » o h e b n o med Slovenci. i .Slovanski Svet" stoji celo leto 4 gld.,] pol leta 2 gld., četrt leta 1 gld. Za T r s t,! dijake in učitelje pa celo leto 3 gld. 60 kr., pol leta 1 gld. 80 kr. iu četrt leta' 90 kr. Naročnina se pošilja izdajatelju v Tr»t. J Fran Podgornik, 1-4 izdajatelj „Slovannkega Sveta". r I ■al ljekarna u Beču, Singerstrasse broj 15. z u m goldenen R eichsapfel. lii'i/iidilno krntrlnsm nekdaj imenovane univerzalne krogljice, poanato kot do-JV11L.J&U1IU, IVI Uj^lJi^t:, niafe arodnivo proti zabasanju. Jedna ftkatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek Šestih škatljic 1 gld. o kr., pri nefrankovani poftiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako ho denar napr»j pošlje, ni treba plačati porto, in slane : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 80 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld. £0 kr . 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek »o ne po&ilja). Prosimo, da se izrcčiio zahteva .J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice4' in paziti je, da ima pokrov vHake škatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline j. Paerhoferja 1 ponodca 40 kr., primto poštnine «5 kr. Trpotčev sok, 1 steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje i Po«odiCa i gu. 20 kr. Prah proti potenju nog, škatlica 60 kr., poštnine proito 75 kr. Balzam z a goltanec, 1 steklenica 40 kr., poAtiiine prosto 65 kr. Zivljenska esenca (Prazke kapljice) Btekleničioa 22 kr Angležki čudežni balzam, steklenica 50 kr. Fijakerski prašek, i škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokillinska po mada j. Paerhoferja, pospoSujo rast las, škatlica 2 gld. Univerzalni plaster prof. Stendela, posodica 50 kr.. pofitnino prosto 75 kr. TTnjvor7