TRŽIŠKI VESTNI Lolo III. Tržič, dne 15. marca 1954 Štev. (> Proslava dneva žena V TRŽIČU V okviru mednarodnega praznovanja dneva žena se je vršila svečana proslava 6. marca 1954 od 19.30 uri v dvorani DPD „SVOBODA". Slavnostni nagovor je imela tov. Mozetič Mara, ki je nanizala vrsto misli o pomenu tega praznika. Po tem govoru je sledil kulturni del proslave, ki je obsegal glasbene, pevske in recitacij ske točke. Najprvo je nastopil komorni klavirski trio v zasedbi tov. Zazvonil Oton, I. violina, tov. Veselv Hugo, čelo, in tov. Erženova, klavir, ki je odigral za uvod Havdnov Menuett. Tej točki je sledil nastop sopranistke Ivice Bertonclje-vi-, ki je občuteno odpela Hatzejevo Majko. Odobravanje v dvorani je dokazalo, da je pesem vsem prisotnim poslušalcem globoko segla v srce. Sledila je recitacija Gorki: Proslavimo ženo - mater tov. Batiste, ki je z močnimi govornimi izraznimi sredstvi plastično dopolnjeval vsebino recitiranega dela. Za njim je recitirala tov. Faganelijeva pesem Gorkega „Mati" povsem prepričevalno in s precejšnjo ustrezno rutino recitatorja. Nato je ponovno nastopil klavirski trio s skladbo Sitta I. stavkom Alegro vivace. Kot predzadnja točka ji je sledila recitacija I. Cankarja „Skodelica kave", ki jo je interpretiral z dokajšnjo mero pravilnega nakazovanja vsebinskega oblikovanja tovariš Stritih )Nande. Proslavo je zaključil klavirski kvartet v sestavi I. violina O. Zazvonil, II. violina Ahačič Jože, čelo Hugo Veselv in klavir Erženova, ki nam je odigral Schonherjev valček „Iz slovanskih krajev". Skladba je bila odigrana prav prijetno in to povsem v stilu interpretacije, iz katere diha naša narodna preprostost in skromnost slovenskega delovnega človeka. Po proslavi je bila prirejena za vse žene prosta zabava v prostorih TVD Partizana ob razgibanih [zvokih Goričano-vega zabavnega kvinteta. Za dobro voljo in razpoloženje je skrbel tov. Ahačič Jože, ki je z ustreznimi, 'dovtipi razveseljeval naše žene in s tem v marsičem pripomogel, da je zabava potekala v prijetnem vzdušju. Na koncu je treba še pohvaliti odlično organizacijo strežniškega osebja, katero so se-sestavljali izključno moški, ki so svojo nalogo kar najbolje opravili v splošno zadovoljstvo vseh žena in ostalega prisotnega občinstva. \ 1'RI SV. ANI V mali vasici Sv. Ani pod Ljubeljem so se možje pokazali za 8. marec, praznik žena, kaj agilne. 6. marca so pripravili ženam veselo presenečenje. Prvič po osvoboditvi, ako ne sploh v zgodovini Sv. Ane, so moški izkazali čast ženam. Priredili so jim kratek zabavni program, nato pa vse žene lepo pogostili, pet natakarjev se je kaj hitro obračalo med gosti, tako da je vsa- ka žena hitro dobila svoj obrok hrane in pijače. Vendar pa je' imel šef natakarjev kljub temu dosti deli s pritožno knjigo. Brez nesreče tudi ni šlo. Neki natakar je v svoji gorečnosti pozabil vzdigniti nogo, se spotaknil in keksi so šli po tleh. To je med ženami vzbudilo mnogo smeha in ;dobre volje. Med postrežbo so natakarji prav lepo zabavali žene z raznimi šaljivimi točkami. Upajmo, da nam bo ta zabava ostala še dolgo v spominu ter v bodoče dajala lik skupnosti in voljo do nadaljnjega dela. V tovarni »Ljubelj" se vestno pripravljajo na volitve v Delavski svet Četrtič v zgodovini svečano proslavljamo izbojevano pridobitev, da so delavci kot neposredni proizvajalci postali sami gospodarji svojega podjetja. Kakor v vseh tovarnah širom naše domovine se tudi naša tovarna pripravlja na volitve ter vodi pestre pogovore s celotnim kolektivom o bližnjih volitvah za novi delavski svet. Sindikalna podružnica pa bo prevzela skupno s celotnim kolektivom nalogo, da bodo priprave za volitve pravočasno izvršene, ter vodi razgovore z vsemi člani, kdo bo \novi kandidat za delavski svet. Pri izbiri novih kandidatov bo sindikalni odbor gledal na to, da bodo prišli na kandidatno listo res tisti (člani, ki so že doslej in ki bodo od sedaj naprej pravilno in iskreno uveljavljali socialistična in. gospodarska načela. Svečano bomo stopili z glasovnico v roki na volitve, ki jih je Irazpisal delavski svet za dan 27. marca 1954. Upoštevati je pa treba, da v našem delavskem upravljanju pe dobesedno orjemo trdo ledino, ker nimamo nikakšnih izkušenj razen svojih. Nasprotno pa so naše izkušnje dragocene, ne kot recept, pač pa kot pobuda, kaj je treba v bodoče odpraviti. Da bi se v našem podjetju še bolj uveljavila načela demokratičnega gospodarjenja, je pa potrebno uredi- ti predvsem to, da bo imel sleherni član kolektiva možnost soodločati v gospodarjenju. Sindikalni odbor bo tudi svoje delo osredotočil v borbo za odpravo dosedanjih nepravilnih dejanj v delavskem svetu ter v to, da se ne bodo v novi delavski svet in v socialistično upravljanje vsiljevale birokratske metoda dela, ki bi škodovale nam in celotni družbi. Sindikalni odbor hoče s tem uresničiti naše delavsko načelo: Demokracija v odločanju, disciplina v izvrševanju. Naša glavna skrb in naloga je priboriti si socialistične odnose med ljudmi in izoblikovati družbo v našem kolektivu, da ne bo izkoriščevalcev (in izkoriščanih. Predvsem pa ne smemo pozabiti na svetle tradicije narodnoosvobodilne borbe: pogum, požrtvovalnost, poštenost in tovarištvo. Vseh teh tradicij neposredni nosilci pa so naši borci narodno osvobodilne borbe, ki so odložili puške in prijeli za orodje v graditvi našega gospodarstva in so dolžni, da se najbolj dosledno in najbolj ičastno borijo tudi sedaj v delavskem upravljanju, ki [je eno naših največjih pridobitev, borijo za čimbolj dosledno uveljavljanje vseh naprednih načel v graditvi resničnega socializma. Ob 50 letnici rojstva Srečka Kosovela V četrtek, 18. marca poteče 50 let, kar se je v Sežani na Krasu v polpro-letarski učiteljski družini rodil nadai-jeni, v cvetu mladosti umrli (progresivni slovenski pesnik Srečko Kosovel. Težko življenje, ki ga je kot dijak živel, italijanska zasedba Primorja ob koncu prve svetovne vojne, nezdrave razmere kapitalistične družbe, po drugI strani pa revolucionarne težnje delavskega razreda ter borba za narodno osvoboditev izpod tujega jarma takoj v prvih letih fašizma — vse to se zrcali v njegovi poeziji, ki bo ostala velika priča našega razvoja v prvi četrtini tega stoletja. _tržiski vestnik Štev. 6 uiicni zbor Turislićnega društva je za nami DOBILI SMO NOVE HIŠNE TABLICE Pred dnevi so v Tržiču obnovili tablice s hišnimi številkami. Nova numeracija je bila izvršena že lani pred popisom prebivalstva, ko je bilo zaradi točnosti popisa treba oštevilčiti vsa tista stanovanjska poslopja, ki še niso imela hišnih številk. Vzporedno s tem je ljudski odbor mestne občine začel razpravljati tudi o preimenovanju uličnih imen. Odobrena so bila naslednja preimenovanja: Glavni trg v Trg svobode, Cerkvena ulica in Dolinska cesta v Partizansko ulico, Ljubljanska cesta v Cesto Jugoslovanske ljudske armade,. Ljubeljska cesta v Koroško cesto, Predilniška ulica v Ulico heroja Bra-čiča, Ulica Viljema Polaka v Ulico heroja Graj zarja, Za Mošenikom v Bečanovo ulico, Usnjarska ulica (prvi del) v Prehod, Usnjarska ulica (drugi del) v Janeži-čevo ulico, Metova ulica v Usnjarsko ulico, Pot na pilarno v Proletarsko cesto, Pred šolo v Šolsko ulico, Za vir jem v Vir je, Pod Kokovnico v Kukovniško pot, Prečna ulica v Čevljarsko ulico, Na Blekah iv Ravne, Kovaška ulica v Našičevo ulico, Franca Ahačiča ulica v Kosarsko ulico, i ( Spodnja Preska se imenuje odslej kratko Preska, Mizarska ulica (pa se ukine in preidejo poslopja te ulice v sklop Partizanske ulice. 12 Vrnitev v človeštvo Proti koncu vojne so tudi v Dachau dohajali večji transporti pripornikov iz taborišč, ki so jih nacisti morali izprazniti pred prodiraj očimi izavezniki. Transporti so prihajali navadno ponoči, da bi ostali prebivalstvu bolj prikriti onemogli živi okostnjaki, mnogi že bolni za drisko in pegavico, 'ki se je na ta način seveda tudi v Dachauu hitreje razpasla. Mnogo novodošlih je umrlo že v kopalnici, preden so jih namestili po že prenapolnjenih blokih. Da z internacijami, življenjem, ti pijenjem in umiranjem v taboriščih tudi ženskam ni bilo prizanešeno, priča članek iz Dach. poročevalca št. 20, v katerem nekdo popisuje prihod prvega ženskega transporta v Dachau koncem aprila 1945, ko se je iiz daljave že čulo grmenje ameriških topov. Bilo je okrog 200, povečini mladih žena in deklet, madžarskih Židinj, Rusink, Cehinj in Poljakinj. Transport je prišel iz zloglasnega taborišča Auschwitz (Oswieczyn) iz Šlezije. O življenju v tem taborišču je pisec članka od neke tovarišice iz Podkarpatske Rusije zvedel sledeče: V navedenem ogromnem taborišču sta bila dva moška in dva ženska oddelka. Samo v enem oddelku je bilo 'natrpanih 32.000 mlajših žena in deklet. Hrana podobna dachauski. Pripornice so spale v barakah na golih deskah, 'tesno eha Občni zbor Turističnega društva v Tržiču, ki je bil v ponedeljek, ti. marca zvečer v kinodvorani, je brez dvoma važen mejnik v razvoju in delovanju tega nadvse pomembnega in agilnega društva. Ne dvomimo, da bomo v kratkem času priče novega, še večjega njegovega zagona na vseh področjih obširnega dela za razvoj turizma v naši občini. Občnemu zboru je dala poseben poudarek udeležba zastopnikov Turistično zveze: prof. Baša, ki je zastopal predsednika zveze, tajnika zveze ing. Weis-sa, tov. Matajca ter Kolarja, dalje podpredsednika OLO Kranj Dušana Horja-ka, zastopnika Gostinske zbornice okraja Kranj, kakor tudi preds. LOMO Tržič z ostalimi njegovimi člani, sekretarja mestnega komiteja ZKS ter zastopnikov številnih tržiških organizacij in društev. Manjši, kot je bilo pričakovati, pa je bil odziv članstva, čeprav se je občnega zbora udeležilo lepo število, blizu 300 članov. Vodstvo 'občnega zbora so člani poverili ravnatelju gimnazije Janku Reg-vatu, ki je skrbel, da se je program odvijal tekoče. Po poročilih, ki smo jih v našem listu natisnili že pred občnim zborom ■— tajnik je svoje poročilo še spopolnil —, i'sei je razvil razgovor. Čeprav le-ta ni'bil spričo splošne aktualnosti društvenega dela in načrtov niti (iovolj razgiban, niti vseskozi čisto stvaren, je vendar dal društvu marsikak'-pobudo za nadaljnje delo. Manjkalo pa je tiste zainteresiranosti, ki jo turizem zasluži, in so (šele besede prof. Baša nekoliko hladno vzdušje prav ogrele. ob drugi. Vstajale so ob pol 3. uri zjutraj, nato stale včasih od 3.—9. ure na jutranjem apelu in od 16,—20. ure na večernem apelu ob vsakem vremenu. Bolezen jih od apelov ni opravičevala. Ce je pa slučajno katera manjkala, je za kazen po 2—3 ure klečalo vseh 32.000 pripornic. Blokovne stare-šinke so bile Slovakinje in Poljakinje, ki so jih šikanirale in pretepale ob vseh prilikah. Pri tem so uživale vso zaslom-bo s strani žena v SS uniformah z re-voleverjem za pasom, ki so imele usodo vseh pripornic v rokah ter streljale nanje za vsak najmanjši prestopek. Okrog taborišča in med posameznimi oddelki je bila napeljana žica z električnim tokom visoke napetosti, izza katere pripornicam iz obeh sosednih oddelkov sestajanje ni bilo dopustno. Zgodilo se je, da je hčerka zvedela za svojo mater v sosednjem oddelku. Hčerki in materi je uspelo, da sta se nekega dne ob žici tajno sestali. Nenadoma je pridrvela SS-ovka ter v divjem besu pahnila 16-letno hčerko v žico. Ko je nesrečna mati Videla pred seboj v hipu zoglenelo telo svoje hčerke edinke, se je z obupnim krikom pognala na električno žico in omahnila v smrt. Z obeh strani smrtonosne žice je moralo obležati dvoje mrtvih teles — matere in hčerke, ker sta se po dolgotrajni ločitvi hoteli pogovoriti. Ob neki drugi priliki je SS-ovka pred očmi ma- Po razgovoru je dosedanji društveni predsednik Gašper Štibelj izročil predsedniku LOMO tov. Lovru Cerarju diplomo o sprejemu le-tega zaslužnega sodelavca pri turističnih prizadevanjih v naši občini za prvega častnega člana društva. Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno izvoljen novi trinajstčlanski upravni odbor in tričlanski nadzorni odbor. Za zaključek pa sta bila predvajana dva lepa turističnopropagandna filma, ki ju je izdelal za inozemstvo Triglav-film. Občni zbor Turističnega društva je torej za nami. .Če društva ne sodimo zgolj po vtisih z njegovega občnega zbora, temveč po vsem njegovem delu, mu lahko samo čestitamo. Za bodoče poslovno leto pa mu, želimo veliko lepih uspehov!- NOVE TURISTIČNO PROPAGANDNI. PUBLIKACIJE V zadnjem času je Turistična zveza Slovenije razširila tri nove povojne tu-rističnopropagandne publikacije, katerih imamo iz njene tovrstne delavnosti zdaj že devet. Vse tri, karta avtomobilskih cest v Sloveniji, prospekt zimsko- \ športnih centrov Slovenije ter 7 itine-rerjev, dostojno reprezentirajo naše turistične kraje, med katerimi je tudi Tržič na vidnem mestu. Turistični zvezi čestitamo k njenim tako uspešnim prizadevanjem za razmah turizma pri nas Vse tri publikacije dobijo interesenti v pisarni Turističnega društva, prvo za ceno 20 dinarjev, drugi dve brezplačno. •tere ustrelila njeno 18-letno hčerko. Dekle se je zgrudilo s prestreljeno lobanjo, mater je onkraj žice pri pogledu na svojo mrtvo hčerko zadela kap. Podobnih žalostnih tragedij je bilo v Oswieczymu še mnogo, {saj je bilo to taborišče hujše kot Dachau. Kot sem že omenil, so nacisti vzgajali pripadnike po načelu: trd do samega sebe in trd do svojega bližnjega. Z vzgojo sovraštva med priporniki so hoteli nekako lomiliti ravnanje taboriščnega osebja nad nami. To se jim je zelo slabo obneslo. Po vseh taboriščih najdemo lepe zglede požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Naj omenim širši javnosti manj znan resničen dogodek, ki ga je objavil neki slovenski list iz Nove gorice v svoji 3. štev. 1954. V taborišču Oswieczym je bila navada, da so za vsakega ubežnika, če ga niso Inašli, na smrt obsodili 10 pripornikov iz dotične barake, s tem do so jih zaprli v bunker ter jih pustili umreti od gladu. Dne 30. julija /1941 je iz 14. barake pobegnil neki interniranec. Tisto noč ni nihče spal. Drugo jutro je komandant taborišča izbral in obsodil na smrt 10 internirancev, med katerimi je bil Fran Gajovvnick, oče številne družine, ki je jokal in klical: „Uboga žena, osiroteli otroci!" Prod komandanta je stopil neki interniranec ter ga prosil, ali dovoli, da gre ion prostovoljno v smrt namesto tega družinskega očeta. Štev. 6 TRŽIŠKI VESTNIK Stran 3 Pred novo turistično sezono (Predlogi Tržičana k olepšavi mesta) Ko nas bo zapustila zima in ko nas bodo začeli pozdravljati sončni žarki, bo treba, da se tudi naše turistično mesto oživi ter začnemo z olepšavanjem mesta in z izvedbo načrtov, katerih imamo že vse polno. Lotiti se bomo morali v prvi vrsti planiranja mrtvega in zapuščenega prostora ob mostu čez Bistrico proti lekarni. Predlagano je že bilo, da bi se na tem prostoru postavil spomenik padlim borcem. Odpadla bi s tem tista raztrgana ograja, ki kvari lepoto na križišču, ter bi nastal tu zelo lep prostor, posebno če bodo na njem nasadi in klopi. Ljudem bi ta prostor posebno ugajal ob nedeljah dopoldne, ko kupujejo časopise v trafiki in bi tam posedali in prebrali časopise ob pomladanskih žarkih, ki posijejo sem že rano zjutraj. Ako pa ne bo stal na tem 'prostoru spomenik, so nekateri občani mnenja, da bi so pod zemljo napravilo tod javno stranišče, ki bi imelo odtok v Bistrico in ne bi nič oviralo zaradi kakega eventuelnega smradu. Razumljivo je, da je boljša na tem prostoru kaka koristna stvar, nego da leži ta svet v smeteh zapuščen. Drugo, temu enako važno delo bi bilo, da bi se tudi lepo očistil prostor, kjer ise skladajo drva. Pa ne samo očistil, ampak da bi se tudi razširil od začetka trafike do ceste, ki pelje k stanovanjskih poslopjem. Napravilo naj bi se 'novo kamnito obzidje, kakršno je ob Cankarjevi cesti. Trafika, tehtnica in kapelica naj bi se začasno odstranile Komandant ga je sicer začudeno pogledal ter dovolil zamenjavo. Jetniki so se morali sleči do golega, nakar so jih zaprli v bunker. V teku dveh tednov so umirali eden za drugim, koncem tretjega tedna so bili živi samo še štirje, med njimi omenjeni prostovoljec. Ker so bunker rabili za mučenje novih žrtev, je moral kriminalec Boch dati vsakemu eno zastrupljeno injekcijo v levo roko. Zadnji je umrl tisti, ki se je žrtvoval, da bi rešil družinskega očeta, o katerem so celo SS-ovski strežniki javno govorili, da je bil pater Kolbe Maksimilijan, junak taborišča Osvvie-czvm. f V dosedaj navedenih podatkih, v katerih sem opisal svoje doživljaje, kakor tudi doživljaje nekaterih tovarišev, sem skušal kolikor mogoče zajeti življenje v Dachauu, kakor tudi deloma v Maut-hausenu in Osvvieczvmu v zadnjih letih vojne. O tem, kako pa se je živelo v Dachauu, ki so ga nazivali ..Muster-lager", v letih pred vojno, poroča Dach. poročevalec, št. 30 sledeče: Po letu »1937 so imeli nacisti v taborišču po večini le svoje, to je nemške politične nasprotnike. Od 1. 1938 dalje so prišli v Dachau Čehi. Avstrijci, Koroški Slovenci, med njimi prvi Tržičan, 1.940 leta umrli župnik Jože Pollak. Leta 1939 so v množicah začeli prihaiati Poljaki in drugi. Slovenci smo prišli na vrsto že leta 1941. Takrat v taborišču ni bilo in nato postavile zopet nazaj ob novem zidu. 'Nadaljnji prostor od kapelice do ceste k stanovanjskim poslopjem bi bil prostor za parkiranje avtomobilov. Ob koncu tega prostora bi bil potreben večji vodnjak s cementnim koritom za napajanje živine. S tem delom bi bil ta prostor do kraja izrabljen v korist ljudem in lepoti križišča. — Morda se bo zdel bralcem predlog o postavitvi trafike, tehtnice in kapelice nazaj zaradi prevelikih stroškov neumesten, toda če bi ostalo samo zidovje, bi bilo križišče zelo prazno. Še eno željo imamo Tržičani, in sicer, da bi se napravilo sprehajališče od vrha V nedeljo, 7. marca 1954 se je vršil pri Sv. Ani letni občni zbor Planinskega društva Podljubelj, ki je odlično uspel. I/, poročil predsednika, tajnika in vodij skupin je bilo razvidno, da je to društvo, akoravno obstoji šele eno leto.. v glavnem prav dobro delovalo. So sicer tu in tam še kake pomanjkljivosti, ki pa se bodo ob podpori vsega članstva odpravile. Zelo pohvalno je prizadevanje planincev za varovanje planinskega cvetja in zboljšanje obnašanja v planinskih postojankah. Težnja celotnega članstva je, da se Dom na Kofcah končno da v upravljanje PD Podljubelj. K temu, da je PD tako uspešno delalo, take umrljivosti, tudi hrana je bila boljša 'kot v letih vojne. Zato pa je bilo šikaniranje ujetnikov naravnost obupno. Slovenci, ki smo prišli v Dachau še pred koncem prvega polletja 1942, se še vsi spominjamo postelj z belimi rjuhami, tla so se bleščala kot zrcalo itd. Po sobah nas je bilo le okoli 50—100. Življenje slehernega je bilo v rokah sobnega starešine, ki nas je brcal, ko smo 3 krat dnevno „biksali" tla v sobi in jih gladili s težkim igladiinikom. Kaj šele smo pa prestali pri postiljanju postelj! Vse slamnjače so morale biti enake, tako v višini in širini, ravno tako tudi zglavniki. Čez slamnjače, z robom kot škatlice vžigalic pogrnjene rjuhe in odeje brez najmanjših gub. Pri tem opravilu so padali udarci po naših glavah, ker nihče, pa če se je še tako trudil, ni prav naredil. Zgodilo se je, da je v dopoldanskih urah sobni starešina komu posteljo razmctal. Ko smo prišli opoldne z dela, je moral, dotični namesto kosila posteljo še enkrat postlati. Priporniki so morali v letih pred vojno celo pozimi vstajati ob 3. uri zjutraj,, nato je sledilo mrzlično hitro uravnavanje postelj, čiščenje spalnice, obedni-ce, umivalnice in stranišča, kidanje snega ipd. Srečen je bil, kdor ni bil tepen še pred zajtrkom. Ob 5. uri so odkorakali na 'zborni prostor tam „mirno" stali in prezebali pri 20 — 30" mraza. Kunternce preko bunkerja na Zali rovt in naprej na Fabriko in na določenih mestih, kjer je lep razgled, klopi. To delo bi bilo toplo pozdravljeno posebno v pomladanskih dneh, ko se ljudje radi sprehajajo. H koncu še vprašanje: Kdaj se bo očistil ali koristno izrabil, veliki prostor poleg telovadnice „Partizana"? Ko so še igrali pred leti na tem prostoru nogomet, je bil ta prostor še nekako v dobrem in čistem stanju, danes pa je pogled nanj, ko greš s kolodvora, zelo žalosten. Tudi to točko bo treba rešiti ali z gradnjo velikega stanovanjskega poslopja s parkom in nasadi, ali s čim drugim. je ogromno pripomogel tajnik društva tov. Franci Jane, ki je vložil vse sile v delo in za dvig tejga društva. Za po-žrtovalno delo so se člani PD oddolžili njemu kakor tudi' nekaterim ostalim članom s skromno denarno nagrado. Upajmo, da bo novi odbor, ki je bil izvoljen, prav tako delal kakor stari ali pa še bolje. Želimo, da bo PD Podljubelj delala v pravem duhu in vzgajalo svoje člane v ljubezni do domovine in naših prekrasnih planin. MU si že član Turističnega dvušiva? Preden se je SS-ovcem zljubilo bloke prešlleti, je /trajalo tio včasih do 7. ure. Pretepanje (je sledilo tudi med delom in se končalo v spalnici. Za vsak prestopek je bila kazen, dve uri viseti v kopalnici obešen za roke, prekrižane-na hrbtu, ali pa 25 udarcev po zadnji plati. Vsa mogoča šikaniranja in trpinčenja, kar si jih je izmislila zloba SS-ovcev, so bila na dnevnem redu. Stradali so večkrat samo zato, ker jesti ni bilo časa. Kot sem že omenil, so zaradi enega ubežnika stali na zbornem mestu celih 36 ur in pri tem imeli nad 30 mrtvih. To se je zgodilo, kakor poroča Dach. poročevalec, že leta 1937. Iz tega je razvidno, da niso s svojimi rojaki nič bolje ravnali kakor v vojnih letih s političnimi nasprotniki tujih narodov. Vse tu navedeno je komaj senca tega, kar se je resnici dogajalo. Vsa ta, sicer prepotrebna snaga, čistoča, za katero se je skrivalo nepopisno šikaniranje in celo smrt, je bila pesek v oči raznim komisijam, ki so taborišče prišle ogledovat. Dachau so si ogledali tudi Mussolinijevi Italijani kot Hitlerjevi zavezniki. Saj so tudi oni potrebovali taborišč za prevzgojo slovenskih banditov, ki se pa ni niti Nemcem niti Italijanom posrečila. Vrnili smo se še bolj jekleni, v prepričanju, da je bila naša pot, čeprav skozi pregnanstvo, vendarle prava. (Dalje prihodnjič) Uspeli občni zbor Planinskega društva Podljubelj Stev. 6 Odprli smo vzgojno posvetovalnico V četrtek 11. marca je naše Društvo prijateljev mladine odprlo vzgojno posvetovalnico. Iz Ljubljane sta prišla člana rep. odbora Društva prijateljev mladine Vladimir Cvetko in Vilko Kolar in vse popoldne zanimivo in po-ačno odgovarjala skrbnim mamicam, ki so kar v vrsti potrpežljivo čakale, kdaj bodo prišli v "ordinacijo". Prijetno smo bili presenečeni nad tolikšnim obiskom in zanimanjem. Vzrok temu, da se tržiški starši tako živo zanimajo za vzgojo svojih otrok, je gotovo ta, da so prav ti starši lani poslušali vrsto vzgojnih predavanj. Tudi vzgojno posvetovalnico smo nameravali ustanoviti že lani, uspeli pa smo šele letos. Največ so starši postavljali vprašanja, ki zadevajo te-le probleme: usmer-jevanje v poklice, puberteta, slabi šolski uspehi in nedelavnost dorria. Oba ljubljanska gosta sta skušala čim bolj vestno in zadovoljivo odgovarjati. Zvečer ob osmih je bilo v statistiki BPT še vzgojno predavanje. Vladimir Cvetko je govoril o dolžnosti staršev, da navajajo otroka že v prvih letih k delu, ki pa mora biti 'seveda primerno starosti in zmogljivosti otroka. Delo otroku ne sme postati strašilo ali kazen, ampak način, kako bo najuspešneje uveljavil svoje sposobnosti. Predavanje je bilo polno primerov iz življenja in zato še bolj zanimivo. Poslušalcev je bilo nad sto. Posebno smo bili veseli, da je bilo med njimi tudi približno dvajset očetov. Končno le začenjajo spoznavati, da vzgoja ni samo stvar naših mater. V razgovoru, ki je predavanju sledil, so vsi zbrani želeli, da bi jim Društvo prijateljev mladine še posredovalo take popoldnevi' in večere in tov. predava-t"lj je na naše povabilo rad obljubil, da se bo kmalu spet vrnil med nas. Vaegojni problemi Čudovita dežela Še čisto majhna sem se nekoč vozila v vlaku iz Kranja na Gorenjsko. Še danes se spominjam. Tik nad bregom Save je stal kozolec. Bil je čisto majčken, ne višji od 10 cm. Na njegovi strehi so stali goli palčki, čisto podobni ljudem, le da so bili še manjši od kozolca. Skakali so v Savo in plavali. Njihove glave niso bile večje kot pike. Strmela sem v te pravljične človečke in v pravljično pokrajino. Pogledala sem mamo. Ali tudi ona vidi, kako so človečki majhni? Ali vidi palčke? Ne, mama se ni čudila. Kako vendar da ne? Vprašala sem jo. Začudeno me je pogledala. —■ Kakšni palčki, saj so Vendar veliki fantje! — je rekla mama. — Mama, ali ne vidiš, da so tako majhni? Pokazala sem v prstom, kakor sem jih videla. Ne vprašuj tako nespametno, saj sem ti že povedala! — Nisem razumela, zakaj jih mama ne vidi majhnih kot jaz. Tudi kozolca ni videla majhnega. Vprašanje je ostalo nerazjašnjeno. Ko sem čez leta že sama imela svojega fanta, sva bila nekoč na izpreho-du. Na povratku od Sv. Jurija sva zagledala vlak. Vil se je po bregu proti Križam. Fantek je vzkliknil: — Mama, mama. vlakec! Glej, kako je majhen! Prav tak, kot moj doma. RfeS je bil prav tak. Lokomotiva dolga nekaj centimetrov, vagoni še krajši. Zanimiva igračka, ki je hitela po hribu. Šele tedaj, po tolikih letih sem dognala nekaj, česar dotlej nisem vedela: Majhen otrok še ne razloči razdalje. Odrasli na podlagi svoje dolgoletne izkušnje čisto točno vemo, da je tisti majhni vlakec, ki ga vidimo v daljavi, v resnici velik vlak. Dete tega še ne more ugotoviti. Zato je zanj vlakec majhen. Tisti vlak, ki ga vidi na postaji od blizu, je zanj velik, da celo strahoten, ki se ga boji. Z onim malim bi se pa Ž veseljem igral, prestavljal lokomotivo in vagončke, ka-kar pri pravi igrači. Moja mama mojih vprašanj nI razumela in vendar so bila čisto na mestu. Ni vedela, kako otrok vidi. Predstavljajte si sedaj, kako je svet, v katerem Otrok živi, ves drugačen, kot je naš, pa boste razumeli, zakaj oti ok. izprašuje tako „nespametrto". Na izpre-hodih ali pri vožnji z vlakom se vam bo Odkrivala tista čudovita otroška dežela, vsa polna skrivnosti, ki smo jo že zdavnaj pozabili. V naši sivi Vsakdanjosti ne vidimo Več majhnih človečkov, niti Vlakca. Vendar prisluhnimo, kaj naše dete čeblja! Pozkoma na svoja leta in pos^ninio otročički, kot so oni,[ i Kaj vse nam bodo odkrila njihova vprašanja! Z njimi bomo spet potovali po pozabljeni deželi. Potem jim ne Im-mo več odgovarjali; ,.Ne ižprašuj nespametno! Ne bodi siten! Daj mi mir! Bodi žo enkrat tiho!" itd. Otrok je prepričan, da odrasli razumejo in opažajo svet okoli sebe kot >ni sami. Zato jih vsaka zavrnitev žali, ker jo; krivična. Ne odbijajmo njihovega zaupanja! Predvsem se pa nikdar ne posmehuj-mo njihovim vprašanjem! Ne smejmo Se jim, ker jim s tem povzročamo kruto krivico! Otrok je silno vedoželjen. Ali ni n. pr. zanj silno čudo, da drevesa ali celo hiše tečejo mimo vlaka? Ali ni veliko čudo potoček ob izviru? Kako da se vodica, ki prihaja na dan, ne ustavi? Ali ni čudo vsaka cvetka v travi, vsak ptiček, da, celo kamen ob cesti? Opazujte svoje dete, odgovarjajte mu resno in prijazno! Potem vam bo ostalo ohranjeno njegovo zaupanje. Med vami se bo spletla tista vez, ki je naj sla j i ša na svetu. Tjtžilka mlada njitUL »NOVE PISANICE« PinLarič Egidij, IV.b NAŠA POTOVANJA V družbi prijateljev sem že precej prehodil. Z bratoma Šimnom in Petrom ter njunim bratrancem Tilnom smo se v počitnicah leta 1951 napotili na Stor-žič. Visok je 2132 m. Dviga se nad Preddvorom. Z vrha se vidi daleč naokrog. Domenili smo se, da bomo šli v nedeljo. Zjutraj ob štirih so me že klicali in me dobili še v postelji, ker me budilka ni klicala ali pa je nisem slišal. Hitro sem vstal, se napravil in odšel kar brez zajtrka. Bili smo zelo dobro opremljeni. Imeli smo daljnogled, ki je bil vojaški in smo zato zelo previdno gledali skozenj.. Imeli smo tudi cepin, s katerim smo se zelo ponašali. Do koče na Kriški gori smo hodili eno uro. V njej smo se ustavili le toliko, da smo se malo okrepčali. Potem pa smo šli urnih nog proti Tolstemu vrhu. Pot teče ves čas po robu in se zelo dobro vidi na obe strani. Na južni strani smo imeli krasen razgled na domačo vas. Videli smo tudi Ljublj ano, kjer se je naše obzorje končalo. Napravili smo nekaj korakov in Šimen je opazil pu-leg poti čisto nov čevelj, katerega je najbrže kdo pozabil, ko je počival. Vzeli smo ga s seboj lin ga na Tolstem vrhu oddali nekim ljudem, ki so bili namenjeni pod Storžič. Podpisali smo se v knjigo, ki je bila v železnem za-bojčku. Naš podpis je bil prav doktorski. Tilen je še nekaj narisal in potem smo se spustili po veliki strmini proti Mali Poljani. Do tod mi je bila pot znana, toda nadaljnje poti ni nihče poznal in šli smo popolnoma na slepo. Kakih deset minut od tod je Velika Po- ljana, kjer ni nobene druge stvari kot vrsta temeljev, ki so ostali od požganih koč. Od tod dalje se je pot vedno bolj spuščala in se nam je zelo čudno zdelo, kako to, da se pot na Storžič, ki je le precej visok, spušča navzdol. Kmalu smo prišli do majhne koče, kateri seveda nismo dali miru. Bila je brez oken. Vrata so bila v zgornjem delu tako napravljena, da si lahko prišel v kočo, če ti je bila sila. Toda nam ni bila sila in,smo vseeno vdrli vanjo. Mučili smo se na vse kriplje. Cez dolgo časa se je iposrečilo priti noter Petru, ki je bil najmanjši in je še danes. Kmalu sem se zmuzal tudi jaz in potem še Šimen in Tilen. V koči je bila postelja, ki se nam je zelo prilegla. Poleg tega se nam je prilegla tudi malica. Tu smo se ustavili za dve uri. (Dalje prihodnjič) Stev. 6 ("kultu rni vestnik") Stran 5 Koncert godbe i% Šoštanja V soboto, dne 6. marca je priredila godba iz Šoštanja koncert v dvorani Cankarjevega doma. Po pozdravnih nagovorih 'aštopni-kov DPD "Svobode" v Tržiču in DPD ,,'Svobode" iz Šoštanja je sledil koncertni del z naslednjim sporedom,: . 1. Letonija, arng.: Visoki Heidesburg — koračnica\ 2. G. Učakar: Za Savco — potpuri, 3. E. Trojan: Koroška veseloigra — uvertura, 4. Ch. Gounod: Faust in Margareta — potpuri, 5. G. Učakar: Zvuci bosanskih šuma — vr.r»ček partizanskih pesmi. Odmoi' 6. Učakar-Dlesk: Vesela dežela — veri-ček 7. Cajkovsky: Feodora — uvertura, . B. G. Verdi: Verdiana — potpuri, 9. G. Učakar: Po gorah in dolinah — venček partizanskih pesmi, 10. T. Zaje: Mladi bataljoni — koračnica : Program je bil primerno izbran, z bogato vsebino, ki je zajemala bistveno glasbeno ustvarjalnost kot umetno, narodno, operno in partizansko. V splošnem je koncert lepo uspel, kar ie zasluga njihovega dirigenta Ivana Marina, ki vodi in poučuje godbo že od V soboto, 20. marca t. 1. ob 20. uri bo v Cankarjevem domu v Tržiču premiera operete: „Hmeljska princesa", katere avtor je Radovan Gobec, čigar "Planinska roža" je Tržičanom gotovo še v lepem spominu (izvajana je bila na istem odru 1951. leta). DPD „Svoboda" se je lotilo te operete, ki sicer nima idealne vsebine, predvsem zaradi tega, da nudi gledalcem nekaj uric veselega razvedrila. Sodelujejo priznani tržiški igralci in pevci in kar je letos še posebna novost, nastopal bo nov mladinski mešani zbor, ki šteje blizu 40 članov. In kakor je pri operetah običajno, bo tudi ob tej priliki nastopal balet, katerega plese je naštudirala članica baleta ljubljanske opere tov. Milica Buhova. Za dirigentskim pultom bo letos prvič tov. Oton Zazvonil, dočim je režiser operete *ov. Mirko Brejc. Naslednje predstave bodo v ponedeljek, 22. 3., v četrtek, dne 25. 3. ob 20. uri in v nedeljo, 28. 3. ob 15. uri. BESEDA DIRIGENTA S tem v zvezi je vsekakor potrebno, da se občinstvo, še posebno pa tisti, ki bodo to opereto prišli gledat in poslu-Sat, seznanijo z načini in pogoji dela v»eh prizadetih kulturnih delavcev in °stalih sodelujočih, ki so vsak na svoj nt*čin pripomogli k uresničitvi skupnega cilja —■ postaviti na oder opereto. Iniciator operete je tov. Mirko Brejc, ^ je istočasno prevzel celotno režijo °Perete. Na temelju dosedanjih izku- osvoboditve dalje. Godba je pokazala že prav zadovoljivo razvojno stopnjo tehničnega znanja, zato je želeti, da v tej smeri nadaljuje svoje delo. Prav razveseljivo pa je dejstvo, da se je mladina aktivno vključila V to lepo tako reproduktivno telo, saj se v godbi nahaja skoraj 75%> mladine. S tem ji' njihova mladina pokazala lepo kulturno zavest, da nadaljuje tradicijo svojih prednikov v tej smeri. Godba šteje skupno 3(5 aktivnih godbenikov, kar je lepo število in s takšnim številom se doseže prav zadovoljiva zasedba posameznih instrumentov okviriv pravilne barmoiiske skladnosti 'fržiČani, še posebej pa poslušalstvo, še jim na tem mestu še enkrat prav i»-po zahvahijerrio zd njihov Uspeli koncert, še posebej pa tov. direktorju Andreju Stegnarju in pa dirigentu Marinu, da sta vsak s. svoje strani zadovo-voljila Tržičane, kar je končno dokazal obisk in pa njihovo odobravanje v dvorani. Po koncertu pa se je godba korporativno udeležila proste zabave v domu „Partizana", kjer, so naše, žene proslavljale svoj praznik. Ob tej priliki so bile izrečene dobrodošlice gostom in videti je bilo, da sta se ob tej priliki še tesneje povezala dva delavska kraja Šošanj in Tržič tako v kulturnem in družbenem pogledu. šenj si je izbral avtorja, ki ga Tržič pozna že iz prejšnje operete „Planinska roža" Radovana Gobca. Njegova skladateljska popularnost je pač znana že marsikomu, saj zna prav prijetno zabavati in navdušiti poslušalce s svojimi prikupno - prijetnimi melodijami. Prav posebno presenečenje bo brez dvoma pri tej opereti balet, ki ga je prav za ta namen naštudirala Milica Buhova, članica baleta SNG v Ljubljani. Solistične vloge so v glavnem razdeljene med osebe, ki so nam že znane iz prejšnjih operet. Le-te so nam porok, da se bodo prizori na odru razvijali v takem igralskem in pevskem sižeju, kot si ga želimo. Pri razdelitvi vlog smo pač naleteli na razne težave glede na dejstvo, da so nekateri aktivni igralci in pevci vključeni redno v razne druge aktivne kultu*io - umetniške sekcije (pevski zbor, orkester itd.). Ce bi vse vodilne pevce in pevke pritegnili v opereto, bi s tem ohromili redno delo pevskega zbora, ki se prav tako pripravlja na svoj koncertni nastop. Zato je bilo potrebno sestaviti zasedbo, zlasti pa mešani zbor, v takšni spremenjeni obliki, da ga sedaj med drugim sestavlja po večini mladina iz vajenske šole in ostali, ki bodo prvič debutirali ;na našem odru! S tem je bilo omogočeno, da se delo pri študiju operete same na eni strani in pa študij rednega pevskega zbora DPD Svoboda na drugi strani, nemoteno nadaljuje kljub dejstvu, da vse to dela sloni ha ramah istega pevo-vodje. PROSLAVA 50 LETNICE ROJSTVA SREČKA KOSOVELA DPD „Svoboda" bo v četrtek, 18. marca ob 20. uri počastila 50-letnico rojstva Srečka Kosovela z. literarnim večerom v svoji dvorani. Udeležimo se večera v čim večjem številu! -> - j——.y<-~-^--~—--v~~~--'----'"'•"v'""—v—>"----f Preden zaključimo* bi želeli pač še to poudariti, da so bili pogoji študija pri opereti le prečesto kritični, kajti naleteli smo na razne neprilike, ki jih sploh nismo mogli predvidevati v naprej, kot na primanjkovanje električne energije, nadalje Vadili smo se nešteto-" krat v nezakurjenih prostorih in se s tem izpostavili nevarnostim prehlada. Razne spremembe delovnega časa iri pa zaradi zasedbe sob, v katerih smo imeli vaje, smo se morali seliti iz kraja v kraj, samo. da ne bi zamrlo dele Še večje neprilike so nastale, ko so bile vaje skupne z orkestrom, kajti večina članov orkestra se ni mogla vedno 100"« udeleževati vseh vaj, ker so posamezniki imeli delo v tovarni v treh izmenah. Če še k temu prištejemo dejstvo, da imamo kino dvorano na razpolago le v dnevih, ko nima,lastnih predstav, potem šele vidimo, kako malo časa smo imeli. Če naj še končno omenimo, da smo intenzivno pričeli s študijem šele februarja meseca (pevski zbor od 17. jan. dalje), vidimo, da smo imeli časa dokaj premalo, kajti običajna norma študijaž je pač 3 mesece, mi smo pa morali iz že, znanih okoliščin to dobo občutno skrajšati. Zato pač ne moremo povsem nositi moralne in kulturne odgovornosti, kolikor bi se posamezni prizori ne odviiali v takšni sproščenosti, kot bi to moralo biti. Kljub vsem tem neprilakarri pač ne mi kakor tudi ostali sodelujoči ne gledamo pesimistično v splošen uspeh rta-šepa dela, kajti s 'tolikšno energijo in tolikšno mero vztrajnosti pri tem, delu zaslužimo s strani javnosti vsekakor merico razumevanja pri našem prizadevanju, da bo naše delo, kolikor je to mogoče, našlo pozitiven odmev in prav tako primeren odziv na obisku, kar nam bo to dalo spodbudo za nadaljnje delo v tej smeri. MLADINA SI JE OGLEDALA ..TRNULJČICO" V KRANJU Pretekli petek in soboto je Prešernovo gledališče v Kranju uprizorilo zaključeni predstavi ..Trnuljčice" za 'trži-ško šolsko mladino. V petek so si jo Ogledali učenci tržiške osnovne šole, v soboto gimnazijci, obema ekskurzijama pa so se priključile tudi nekatere okoliške šole. Ne glede na to, da bi kritičen odrasli gledalec uteenil imeti tudi določene pripombe k dramatizaciji, režiji in ipranju, :je mladina uživala ob prav-liični snovi ter ob bopastvu scenerije, kostumov, koreoprafiie in scenske glasbe kot le malokdaj. Šolskim vodstvom je treba dati priznanio Iza niihovo prizadevanje, da posreduieio naši mladini kulturne prireditve, kakršnim imajo doma le redkokdaj priliko prisostvovati. Pred pvemievo »Hmelfske princese« ArielKassak: 3 Razburljiva reportaža Mož, ki je sedel za pisalno mizo, je bliskovito planil pokonci. V roki se mu je zabliskal revolver, toda Tommy je bil pripravljen. Pograbil je težki pepelnik in mu ga vrgel v obraz. Obenem se je preko mize vrgel proti nasprotniku in pograbil njegovo desnico, še preden je utegnil sprožiti. Tudi nadzornik Bag je posegel v boj. Zrušila sta Sche-witza na tla, mu izbila revolver in ga z veščimi udarci onesposobila za borbo. Končno je bil uklenjen. — Samo še en gib, pa vam zveževa še noge in vas z glavo naprej obesiva skozi okno, da se ohladite, mu je zagrozil Tommy in si drgnil lice, kamor je prejel hud udarec. — Inšpektor, obtožite tega moža ugrabitve več oseb, nasilnega gospodarjenja v tuji hiši, privzema lažnega imena, morda .celo umora! Kje je polkovnik Wayland? —Poiščite ga!, je odvrnil ujetnik ti-masto. —Tudi brez vas ga bomo znali najti! Najbolje je, da ga spraviva ha teraso in od tam s policijskim avtom v Ham-bedon. Ni treba, da bi ga Morris videl, je rekel Tommy Ko so ujetnika odpeljali in sta se oba kriminalista vrnila v sobo, je inšpektor rekel Tommyju: — Prosim, pojasnita mi vso zadevo! — Polkovnika Waylanda poznam mnogo bolje, kot sem vam doslej povedal, je začel pripovedovati Tommy. Wayland je bil v moji službi pri M. I. 5 (vojaškem informacijskem uradu) in nikakor hi alkoholik. Sam je včasih razglašal svoje pijančevanje, da je pred špijoni razkrival svojo odsotnost, če je bila potrebna. Tudi večdnevno ribarjenje je bilo izgovor. Pred nekaj tedni sva se poslednjič videla. Tedaj je bil poslan v Nemčijo, da bi izsledil nekatere naciste, ki so nenadoma izginili. Ne vem, kje je sedaj. Človek, ki sem ga nocoj zasačil, je imitator naravnost neverjetne sposobnosti. Tudi maskira se odlično. Nastopal je v varietejih, kjer je posnemal znane osebnosti tako popolno, da so gledalci strmeli. Nocojšnja predstava je bila njegov največji uspeh. Skoraj sem že mislil, da je pred menoj resnični Wayland. Izdale so ga njegove roke. Polkovnik je nosil tale družinski prstan (potegnil ga je iz žepa in pokazal), ki sem ga snel Schewitzu, na sredincu. Čeprav ga je najin ujetnik imel danes na četrtem prstu, vendar ni bilo na sredincu belega kolobarja, ki nastane na koži, pod prstanom. Wayland tudi na imel na desni dlani nobene brazgotine, medtem ko jo Schevvitz ima. Sam se bil tedaj prisoten, ko jo je dobil. V Berlinu je takrat na odru oponašal Giiringa. Kot običajno je bil sijajen. Tudi Goring ea je gledal. Ker je bil pijan, se je čutil zasmehovanega. Naenkrat je pograbil kozarec in ga vrgel v artista. Da bi si zaščitil obraz, je Schevvitz dvignil roki. Tedaj ga je črepinja globoko urezala od srede dlani do zapestja. Braz- gotina je bila tudi nocoj zelo razločna. To je vse. —Meni pa je vzbudila sum njegova vinjenost, je rekel nadzornik. Dasi Schevvitz pred nama ni ničesar pil, je postajal vedno bolj pijan. —Res je. — A še nekaj moram povedati. Wayland mi je pripovedoval, da so pod gradom tajna podzemlja Prepričan sem, da bi marsikaj odkrila. Ona dva spiritista, ki sta prišla zaradi „duhov", sta bržkone zaprta kot talest. Wayland. ju je gotovo povabil, ne da bil Schevvitz to pravočasno izvedel. Prepričan sem, da podzemlje ni udobno. Zato so morali „duhovi" večkrat priti na površje, da bi si 'priskrbeli vode. Bag, nocoj bova lovila duhove. Ker ne veva za tajni vhod, bova napravila pasti. Od stene do stene bom speljal vrvico v višini opaža prav na gosto rrn vse strani. Tudi mišnice bom nastavil. Boste videli, da nama bo lov uspel. — Kaj, če bi strgala opaž s sten? — Ne smeva. S tem bi skrite sovražnike opozorila. Ko bi izvohali nevarnost, bi jo ucvrli. Popolnoma se je stemnilo. Mesec je že vzšel, vendar še ni sijal skozi okna velike dvorane. Komaj so se razločevala. Pregledala sta še enkrat vse stene in viseče zastave, o katerih je govoril, reporter. ! : — Res se gibljejo, je pritajeno vzkliknil Tommy. Glejte! Tu mora biti prepih. Pojdite k meni in govorite šepeta-je! Občutek imam, kot da sva opazovana. \ Tommy je mrzli čno hitel, ko je napeljava! vrvico. — Kako je naenkrat mraz, je zase-petal inšpektor in se stresel. Poslušajte! Obstala sta nepremično. Zdelo se je, da je dvorana polna majhnih, kratkih šu-Bag se je 'stresel. — Zdi se, kot da stene šepetajo. Ali so res duhovi? Pazite, 'ga je opomnil Tommy. Naj se prikaže karkoli, kar ne bi bilo človek ne skušajte ga prijeti. Duhovi so nedotakljivi. Nenadoma se je dvorana razsvetlila. Mesec je posij al skozi okna. — Kakor'sinoči, je rekel Bag. Oh, kako je mraz. Šklepetal je z zobmi. — Prvi znak, da se bližajo duhovi, je odvrnil Tommy. — Čenče. Toda hladneje je najmanj za pet stopinj. Naravno, v tako jasnt noči. I • — Najbolj pametno, da greva večerjat. Morris nama je gotovo pripravil kaj toplega. Čez pol ure Se vrneva spet na delo. Ko sta se čez čas vrnila, je bilo še vse, kakor sta pustila. Ob opažu so bile klopi. Sedela sta, dokler ju ni mraz prisilil k gibanju. Odšla sta na teraso in se spet vrnila ter stražila. Preko sten so se plazili lunini žarki. Ko Sta ponovne korakala po terasi, je inšpektor vprašal: — Ali vam je znano, koliko vhodov je v hišo? — Ne vem. Ne preostaja nama drugega, kot da straživa v dvorani, ker ima ena sama vrata. Ko sta dremala na trdih klopeh, sta proti četrti uri zjutraj zaslišala močan pritajen šum. Planila sta pokonci. — Kaj je bilo?, je vzkliknil Tomrnv. — Eksplozija, a ne morem ugotoviti kje. Čutil sem jo skozi čevlje. — Da bi bila plavajoča mina zadela ob obalo? Hitela sta na teraso. Ničesar nista opazila. Ncč je minila, ne da bi se še kaj dogodilo. Pojavili se niso niti duhovi, niti ljudje. Ob šestih je inšpektor izjavil, da je že ves trd in mu more le zajtrk rešiti življenje. Zunaj je bila še egiptovska tema, vendar je bila v kuhinji že luč. P"' zvonila sta. Morris jima je prinesel vroče, dišeče kave. V obraz je žarel. — Gospoda, moj gospod je ravnokar prišel in je spet tak, kot je bi! včasih- — On. . . — Polkovnik?, je vzkliknil Tomrny glasno. Tedaj se je sklonil preko stoprUČ človek, ogrnjen z brisačo in vesele p°" mov. Od nekod je padel na tla suh list' zdravil: — Kaj ste vi, Tommy? Pridite gor! Ravnokar se kopljem. Poln sem prahu in pajčevin. Tommy je kar zletel navzgor Ba| je ostal v veži. — Izvolite v obednico, ga je nag"" voril sluga. — Sem že toplo zakuril-Takoj vam postrežem. Tako sem srečen, da se je gospod vrnil. Sinoči je rekel, da odpotuje. — Kdaj se je vrnil? — Pred pol ure. Ravno sem nameraval vstati, ko je moj gospod vtaknil gla' vo skozi vrata. „Kaj vas ni sram, Moi' ris, da tu smrčite, ko je zunaj tako lepo mrzlo jutro? Umiram gladu. Al' imate kaj slanikov? Pomislite, rekel ,lf slanikov! — Morris je odplesal iz obed' niče. ! Kmalu za tem je vstopil tudi Tommy in si mel roke. — Dragi inšpektor, potrpite trenutek resnični polkovnik Wayland kmalu P"'' de. -...... Od kod ije prišel? — Iz podzemlja. Prosi vas, da telet " nirate policiji po pomoč. Aretirali D°' ste enajst nacistov. — Enajst! je vkliknil Bag. Ob te' lefonu se je moral naravnost trudit1' da je razložil, kaj zahteva in da ne vlfl' če policije. Medtem je Tommy že P1, kavo, iz katere so puhteli vsi ra; duhovi. Kmalu je vstopil polkovnik Wayland- — Drago mi je, da sem vas spozna1, je rekel inšpektorju. Ko je opazil, da ga radovednost kar raznaša, je nada' .ljeval: i .j — Poslušajte me, čeprav bom govor' s polnimi usti. Tommy vam je reke; da sem bil v Nemčiji na lovu za nekM nacisti. Bil sem v Hambur gu- Nel