THE OLDEST AND MOST POPULAR 8LOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za rero in narod — xa pravico in resnico — od boja do zmaga T . GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — 5. P. DRU2BE SV. MOHORJA IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. V CHICAGO NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. fNo.) 84. CHICAGO, ILL., PETEK, 29. APRILA — FRIDAY, APRIL 29, 1927. LETNIK XXXVL Japonci zapuščajo mesto Hankou.-V Indiji se širi kolera. V JENGCE REKI JE PETINŠTIRIDESET I N O Z EMSKIH BOJNIH LADIJ. — 80,000 MOŽ SEVERNE ARMADE JE PRIPRAVLJENIH V VUHU. — $10,000,000 SO DALI RUSI KANTONCEM. Šanghaj, Kitajsko. — V Jengee reki se nahaja 45 inozemskih bojnih ladij, med temi je tudi par ameriških to-povnib čolnov. Vsi ti imajo svoje topove namerjene na mesto Ilankou. Pravijo, da se namerajo Angleži zopet polastiti svojih koncesij, katere imajo v rokah Kantonci. Neko poročilo se tudi glasi, da so japonske družine, ki niso mogle pobegniti iz Hankoua, našle zavetja v francoskih koncesijah, v mestu samem ni-o varne življenja. Večina Japoncev je mesto zapustilo. V »kolici Nankinga se vrši že -ar dni bitka med četami severne armade in Kantonci, ki o se utrdili v zakopih v bližini Nankinga. Šanghajski angleški list Mercury pravi, da je v Vuhu pripravljenih 80,000 mož se-verne armade, ni pa znano, če e bodo pridružili generalu iangkajšeku, poveljniku južnih čet, ali ga pa nameravajo napasti. Peking, Kitajsko. — Sovjet-:a ruska vlada je lansko le-iu izdala za podporo Ivanion-cev in za propagando proti tujcem v Kitaju, $10,000,000. To se je zvedelo, ko so pregledali dokumente, ki so jih zaplenili pri vpadu v sovjetsko poslaništvo v Pekingu. HOOVER V NEW ORLEANS Hoover pravi, da je kriza minula, vode polagoma vpada-jo. — Število mrtvih po poplavi bo okrog 200. — V Chicagi so prispevali $100,-000 za poplavijence. New Orleans, La. — Tajnik Herbert Iloover je prispel v sredo jutro v New Orleans, takoj se je podal na delo s pripravami za prekop v Poydras nasipu, da se tok vode obrne j drugam in bo mesto New Or-' leans varno pred poplavo, ka-! tera ji zdaj grozi. Ko bo ta1 prekop končan, bo voda pre-' plavila 70,000 akrov sveta, ne' 1)0 pa nobeno večje mesto sko-! zi to prizadeto. Iloover je mnenja, da je kriza minula, in ne bo novih žrtev. Doslej je bilo okrog 200 mrtvih vsled poplave, nekaj nad 150,000 jih je pa brez strehe. Sklad za poplavljence tudi narašča: c-hikažani so prispevali $100,000. Med chikaškirai dobrotniki sta dala dva po S5000. JAPONSKA PODPIRA KAJŠEKA. Pariz, Francija. — Francoska vlada je bila iz zanesljivih virov obveščena, da Japonska podpira Čiangkajšeka poveljnika južnih kitajskih čet. Kan-tonski general ima 27 divizij, dočim jih imajo komunsti le sedemnajst. PROHIBICIJSKO VPRAŠANJE. Illinojčani za revizijo osemnajstega amendmenta. — V zakonodajni zbornici je 74 | članov glasovalo za in 68 j proti. | Springfield, 111. — V torek , se je v zakonodajni zbornici v ! Springfieldu vršilo glasovanje {za predlog, naj kongres skliče ; ustavno konvencijo v zadevi revizije osemnajstega amendmenta. Glasovalo je 142 članov, 74 za in 68 proti. Ker je vseh članov skupaj 150, se lahko reče, da je zanimanje za to vprašanje veliko. S tem so suhači zopet zado-bili nov udarec; ljudstvo v državi Illinois je proti osemnajstemu amendmentu in sedanji prohibicijski postavi. Znano je, da suhači potrošijo velike vsote, da pridejo v kongres taki možje, ki so za forsiranje Vol-steadovega zakona. -o- SREČEN UMETNIK. K - Slika nam predstavlja Neil Ashley-ja dobroznanega slikarskega umetnika, kateremu se na obrazu pozna, da ga je obiskala sreča. Bil je v "Funeral" ■gorovju 3000 čevljev visoko, kjer je slikal. Ko se je vračal, je uzrl proti solnčnem zahodu nekaj svetlika jočega. Ko si (stvar ogleda, je videl, da je zlata žila. Kopal je dalje in našel veliko množino te dragocene rude. Dve vreči je napolnil, vzel seboj v Los Angeles, kjer stanuje v Biltmore hotelu. Iz JugoslavI)e« MINISTRSKI SVET JE SKLENIL, DA SE TAKOJ PRIČNE V SLOVENIJI Z GRADITVIJO ŽELEZNIŠKE ZVEZE SLOVENIJE Z MORJEM.—DRUGE ZANIMIVE VESTI. -o- RUSINJE ZA VOJAŠKO SLUŽBO. KOLERA V INDIJI; 15.000 ŽRTEV. 60,000 ŽELEZNIČARJEV ZAHTEVA POVIŠANJE MEZDE. Calcutta, Indija. — Od tu-j kaj prihaja vznemirljivo poro-' <-ilo o nalezljivi bolezni koleri, ki je v Bengalu zahtevala že ] 0,000 človeških žrtev. Tudi v Ivalkuti so se že pojavili slučaji kolere. Minuli teden je umrlo petdeset oseb. SENATOR BEVERIDGE PREMINUL. Indianapolis, Ind. — Albert Jeromiah Beveridge, bivši zvezni senator iz Indiana, je v sredo jutro nagloma umrl. Zdravstveno stanje bivšega senatorja ni bilo najboljše zadnje čase, vendar ni bil nihče nato pripravljen, da bo tako naglo sklenil. Mr. Beveridge je umrl v starosti 61 let. "Življenje Abrahama Lincolna", je bilo r. iegovo zadnje delo, katero pa ni dokončal, smrt ga je prehitela. Mr. Beveridge je 1 il eden najboljših ameriških ži-vljenjepiscev. Ko je leta 1911 zgubil svoje mesto v senatu, je še dvakrat pozneje kandidiral, ni pa bil izvoljen. -o- KINO, ČETRTO NAJVEČJE PODJETJE V AMERIKI. New York, N. Y. — Kino industrija, ki ima investiranega poldrugi bilijon dolarjev v svojem podjetju, je četrto najbogatejše podjetje v Zedinje-nih državah. Smith kompanija, veliko bančno podjetje, je združilo podjetja First National Pictures in West Coast gledališča, s kapitalom 100 milijonov dolarjev. Chicago, III. — V sedemnajstem nadstropju Capitol poslopja so se začela pred arbi-tracijskim odborom zasliševanja za povišanje mezde 60,-000 železničarjev iz zapada ob Mississippi reki, ki bo trajalo najmanj dvajset dni. Zahtevalo dnevno po $1.00 več plače. Žel ezničarje zastopata po dva delegata-od vsake unije. Njihj glavna govornika sta L. E. Sheppard, predsednik unijej sprevodnikov in W. N. Doak.l predsednik "Brotherhood of Railway Trainmen." V odboru sta tudi dva nepristranska člana, Dr. William Marshall Splawn iz texaske univerze in E. C. Brown iz Chicago. -o-- FARMARJI HOČEJO LOW-DENA ZA PREDSEDNIKA. Indianapolis, Ind. — Odbor farmarjev iz države Indiana, katerim so se pridružili tudi bankirji, so šli v Oregon, 111., kjer so obiskali bivšega guvernerja Franka Lowdena in ga vprašali, če hoče prevzeti nominacijo za predsedniškega kandidata na republikanski listi. Kakor znano, farmarji so večina proti Coolidgeu, ker je vetiral McNary-Haugenov predlog. -o- BO COOLIDGE KANDIDIRAL? Washington, D. C. — Predsednik Coolidge je v resnici "molčeči Cal." Se sedaj ni znano, če bo kandidiral' za predsedniško mesto tudi v tretje ali ne. Iz vseh strani ga nagovarjajo, naj reče eno ali drugo, da bodo vsaj vedeli pri čem so. NEMŠKA TRGOVINA V AFRIKI. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Benton Harbor, Mich. — Na križišču v mesto Sodus je pri železniški nesreči prišla ob življenje družina Brazie 3row-na; ubita je bila mati, oče in desetletna jhčerka. Nemčija se je začela oživljati na trgovskem polju, kar dela velike skrbi Angliji. — Proti-angleško gibanje v A-friki povzročili Nemci. —o— London, Anglija. — V kolonijah v Afriki,, ki so bile preje last Nemčije, v katerih pa sedaj gospodarijo Angleži, se je začelo veliko proti-angleško i gibanje, katerega Angleži dol-že Nemčijo, češ, da ona isto podplačuje. To gibanje se je že tako razširilo, da je začelo angleške trgovske kroge, ki imajo v teh kolonijah svoje interese, v resnici skrbeti. Priporočajo,! da se nekaj ukrene takoj, kar bi to propagando ustavilo. Ko! je Anglija po vojni zasedla nemške kolonije v Afriki, se je pritok Nemcev začasno u-' stavil. Zadnje čase jim je pa! bilo dovoljeno obiskovati svoje stare kolonije, Nemci so to priliko izrabili in polagoma dobivali nazaj svoj trg, ki so ga po vojni zgubili. Angleži so postali na to pozorni in sumijo,i j da so Nemci, ki prihajajo v afriške kolonije, agenti, ki razširjajo proti-angleško propagando. Vsa nemška propaganda v Afriki je usmerjena na to', da bi si Nemčija zopet pridobila nazaj svoje kolonije. KRIŽEM SVETA. —Cherbourg, Francija. — Pola Negri, znamenita kino-igralka in princ Serge Mdiva-ni, kavkavški plemič, se bosta drugi mesec poročila, ne glede na to, da starši princa temu nas protujejo. — Šanghaj, Kitajsko. — 2000 Kitajcev, vojakov sever-J ne armade je utonilo, ko so. kantonske baterije v Nankingu streljale na njihove čolne v Jangce reki. 80 strelov je biloi oddanih, ki so uničil čolne na: katerih so se nahajali vojaki.j — Chicago, 111. — V stano-j valski hiši na 37 cesti in Cot-! tage Grove ave je izbruhni^ ogenj; tri osebe so zadobile hude opekline ,150 se jih re-j šilo. Škoda je cenjena na $10,-' 000, pravijo, da je bil ogenj ■ podtaknjen. — Havana, Cuba. — United i Fruit parnik Heredia je v me-j gli zadel s tako silo v angleško skuno Veta Louisa, da se je slednja potopila. Moštvo in ootniki so se rešili. Nesreča se je zgodila 150 milj od tukaj. — New York, N. Y. — Fran-cesko de Pinedo, italijanski aviatik, čigar letalo je ogenj uničil v Arizoni, je dobil iz I-talije novo, s katerim bo nadaljeval polet. — Streator, 111. — Farmarji so sledili volkulji na polju, na ta način so prišli do brloga, kjer je imela deset mladičev, katere so pobili. Philip Luc-kev, ki je največ pripomogel do tega plena, je dobil $60.00 nagrade. — Quincy, 111. — V bližini Cameron Junction, Mo., je skočil s tira vlak, nastal je ogenj; 28 vozov je bilo uničenih. —> Milwaukee, Wis. — V bližini okrajne ceste, osem milj severo-zapadno od mesta, so našli 40 letnega Clifforda Allen, uslužbenca Security Bank, na rokah in nogah zvezanega, da se ni mogel nikamor ganiti. Povedal je, da je bil napaden, napadalci so mu vzeli $4000 in ga z avtom odpeljali ven iz mesta. FRANCOZI MORAJO IZ i PORENJA. Berlin, Nemčija. — Vsi nacionalistični listi v Nemčiji zahtevajo, da se morajo Francozi takoj umakniti iz Porenja. Nemci od te zahteve ne bodo odstopili; prijateljski odnošaji med obema državama so se poostrili. Tudi ženske v sovjetski Rusiji se morajo vežbati v vojaški stroki. — Na Ruskem je 10 milijonov rezervistov. Moskva, Rusija. — Vojni minister v sovjetski vladi, Vo-rosilov, je ob priliki vse-unij-skega sovjetskega kongresa rekel, da morajo tudi ženske v Rusiji biti pripravljene za vojno in se vežbati v vojaški stroki. Poročilo pravi, da so navzoči, besedam vojnega ministra, navdušeno pritrjevali. Med delegati je bilo več sto žensk. Sovjetski vojni minister za-nikuje trditev Anglije, da ima Rusija največjo stalno armado in 10 milijonov rezervistov. Pravi, da število ruskih vojakov pod orožjem ni večje, kakor 600,000 mož. Med drugim je povdarjal -vojni minister tudi to, kako se drugi narodi o-borožujejo, med temi tudi sosedje Rusije, predvsem Poljska in Romunija. V vojni tehniki je Rusija daleč zadaj za drugimi, tako je rekel minister. Ponosen pa je na rusko zračno flotilo. BANDIT ARETIRAN, KI JE OROPAL 150 DOMOV. Chicago, 111. — Chikaška policija je aretirala uzmoviča, James Harant-a, starega 20 let, ki je močan in meri 6 čevljev, 3 palce. Ne glede na nje-( govo fizično moč, lenoba ga je premagala in napravila delo-; mržnega. Na policijski postaji je priznal, da se že dalje časa bavi z roparskimi napadi in je' oropal že več oseb na ulici; 16 | takih žrtev ga je na postaji spoznalo. Priznal je ttidi, da je( vlomil v najmanj 150 hiš in 1 mu je ta posel dobro nesel. Zdaj se bo dolgo časa pokoril v ječi za svoje grehe. _n_ OD KNJIGOVODJA DO PREDSEDNIKA PODJETJA. Pittsburgh, Pa. — Charles Fisher, ki je začel kot knjigovodja delati pri Jones & Laug-hlin Steel korporaciji leta 1898, ko je dovršil šole, je danes predsednik tega velikega jeklenega 200 milijondolarske-ga podjetja. Od stopnje do stopnje se je z marljivostjo znal povspeti do najvišjega mesta pri podjetju, na katero so ga izvolili delničarji, ko je umrl prejšni predsednik, Wil-, liam Larimer Jones. __n_ 1 VELIK POŽAR V WISCON-SINU. Rhinelander, Wis. — V sušilnici Wisconsin Veneer kompa-nije je izbruhnil ogenj, ki je : Uničil glavno tovarniško po-1 slopje. Škoda je cenjena na . $150,000. „ I Milijardno inozemsko posojilo. Jugoslovansko finančno ministrstvo je 8. aprila objavilo, da se je v New. Yorku izvršila emisija drugega dela zunanje- j ga posojila od strani finančne | skupine Blair-Shew. Ta emisija j prinaša 30 milijonov dolarjev | po 7 odstotkov. Posojilo se vra- I ča v roku 35 let. 15 milijonov dolarjev je namenjenih za splošne državne potrebe, 15 milijonov za pričetek del za zgraditev železnice Belgrad-Jadransko morje. t ! Italijani so z vsemi silami ; rovarili proti temu posojilu in (proti jugoslovanski državi v t inozemstvu. j Iz Belgrada tudi poročajo, I da je ministrski svet sklenil, da se takoj prične v Sloveniji z 'graditvijo treh novih železniških zvez, med temi zveza Slovenije z morjem. Požar na Blokah. Poročajo: Dne 1. aprila zvečer je pri nas objel plamen ko-' zolec Zakr^jnik in ga . krat-. kem času prav vsega' upepelil. Toliko časa so še domači in sosedje imeli, da so potegnili tri' voze izpod kozolca, drugo je pa vse ogenj požrl. Zgorelo je okrog treh voz nastilja, več voz sena in detelje ter slame. Pogorela je tudi stiskalnica za seno, plug, brane in drugo kmetijsko orodje. Tukajšnja požarna bramba je bila takoj na licu mesta, pa kaj, ko je bil ogenj. v svojem elementu! Orožniki so prijeli nekega tujca, kojega' listine pravijo, da se piše Leon'1 Miglič, rojen leta 1899 v Ljub-| Ijani kot sin matere, ki je men-1 da že 27 let v Trstu; pristojen| pa je v Št. Vid pri Sitčni na Do- i lenjskem, in ki ga ljudje sumi-' jo požiga. ^Zakrajni imajo silno težko izgubo, ker znaša škoda1 gotovo čez 50,000 dinarjev. — Lansko, leto jim je hudournik malodane kar vso žago razdejal, poprej so imeli pa dvakrat zapored hudo nesrečo na polju vsled toče. Pred 20 leti jim je strela zažgala kozolec, ki jim je ravno tako, kakor sedaj, do tal pogorel. _r»_ Potres v Medjimurju. Dne 5. aprila ob 3:20 so čutili v Koprivnici močan potres, ki je trajal tri sekunde. Spremljan je bil s podzemskim bob- ' nenjem, močna sta bila posebno dva vertikalna udarca. Potres so čutili po vsem Podrav-ju in Medjimurju. Umrla je v Kočevju delavka M. Udovič. Zadela jo je kap. Zapušča 4 otroke. — V umobolnici na Studencu pri Ljubljani je umrl 221etni sin gostilničarja V. Schleimerja Viktor. Krtina pri Dobu. Slovesno blagoslovljenje novih cerkvenih zvonov (tri) pri podružnični cerkvi sv. Roka na Krtini je bilo na cvetno nedeljo popoldne ob štirih. Nove zvonove, katere je vlila zvo-narna v Št. Vidu pri Ljubljani, ►- je blagoslovil g. dekan Iv. Be-šter z asistenco. Pred blago-slovljenjem so bile pete litani-je in govor v cerkvi na Krtini, jpotem darovanje za nove zvonove, nato slovesno blagoslovljenje zvonov na Kovačevem dvorišču. Nove zvonove so na okrašenih vozovih pripeljali iz Št. Vida na Krtino. Kamnolom mestne občine kočevske je začel zopet obratovati. Izkopali so že precej kamenja in ga jtudi zdrobili. Kamnolom je velike važnosti. Saj večjidel sam jzadošča s produkcijo gramoza (in peska za potrebo vse ob-,čine. Konec afere s peklenskim strojem. V -mariborski moški kaznil-'nici je dne 5. t. m. umrl sin ui-jkajšnjega rudniškega paznika fg. Leop. Medvejška, Konrad. 'Kakor znano, je Konrada Mecl-vtfjsket obsoGuto meseca jumja I. 1924 porotno sodišče v Celjiu na 71etno težko ječo, ker je bil obtožen soudeležbe pri napravi in pošiljatvi peklenskih strojev ravnateljema rudnika Trbovlje in Hrastnik dne 16. in 17. septembra 1923. S smrtjo Konrada Medvejška je legla v grob tajnost, kdo je pravi krivec, odnosno glavni inspirator tega terorističnega zločina, ki je takrat vso javnost razburil. Umrli je namreč kljub prejšnjemu delnemu priznanju v poznejših pismih na očeta trdovratno ta-Ijil vsako sokrivdo ter obdolže-jval tega zločina druge znane i osebe, ki se še gibljejo na svobodi. Prošnja za obnovitev i procesa mu je bila lansko leto I odbita, ponovno je pa še pred kratkim poskusil svojo srečo. Sestavil je obširen obnovitven spis ter prosil svojega očeta, da ga izroči nekemu advokatu. Sedaj ga je smrt rešila vseh teh prizadevanj, sokrivce pa strašne negotovosti, da jih Medvej-šek nekega dne ne izda. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. j Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka 1 izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 5^0 Din............-_________$ 9.40 1,0^0 Din...................... 18.50 2,500 Din-„__________________ 46.25 5,000 Din..................... 92.00 10,000 Din........................ 182.00 100 Lir ________________________$ 5.65 200 Lir _____________________$11.00 500 Lir .........................$26.50 1000 Lir ..........................$52.00 Pri večjih svotah poseben popu3t. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne bo cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK a ČESARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK. N. Y. » AMERIKANSKI SLOVENEC Prri In najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-ieljkor in dnevoT po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslor uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III Telefon: CANAL 0098. Naročninam .$5.00 . 2.50 Za leto leto. Za pol leta. Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___6.00 Za pol leta-.___3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year_________ For half a year____--_____ _$5.00 __2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year________ 6.00 For half a year_________3.00 DOPISI vanznega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj^ dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ali more biti dober katoličan tudi dober Amerikanec? slopij v mestu, po hribu in o-kolici pa več novih hiš. Pri stavbinskih delih je precej zaposlenosti. Upati je, da bo skozi spomlad in poletje dovolj dela vsaj zunaj, katerega doslej ni bilo. Ne svetujem pa nobenemu, da bi hodil sem za delom, ker ljudi je tukaj dovolj, ki že celo zimo iščejo delo. Zastopnik G. N. sem zvedel, da se je nad menoj silno hu-doval, ko sem pred kakima dvema mesecema omenil, da sem čul v neki hiši debato o Slovenskem zavetišču. No ja, zastopnik G. N. mora že trobiti v newyorski rog. Od njega druzega ne pričakujem. Za sebe sem le to vesel, da pri SI. zavetišču niso niti enega mojega centa zagospodarili. Vzrok je ta, ker nisem preveč slep in G. N. besedam ne verjamem preveč. Komur je pa G. N. tako pri srcu, ta pa lahko radi mene še en fond za zavetišče nakolekta in istega zagospoda-ri. Tone.se takim samo smeje, pa ne huduje. Naj bo dovolj o tem. Poleg veselih in drugih vsakdanjih novic se dogajajo med nami tudi žalostne novice. Dne 16. aprila zjutraj je zatisnil svoje trudne oči John Kukar v okrajni bolnišnici po 7 mesečni bolezni za sušico, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bil -10 let star. V Ameriko je dospel pred 24 leti. Doma je bil iz Belokraiine vas Krupa pri Semiču. Vsa ' leta je bival in preživel v Jo-lietu. Bil je še samec. Na mrtvaškem odru je ležal pri svojemu stricu Štefan Kukarju na 1210 Broadway street. Spadal je k Narodni Jednoti. Pokopan je bil iz cerkve sv. Jožefa. Pokojni zapušča tu svojega strica, Štefana Kukar ja in telo Uršulo Kambič. Naj počiva' v miru in mir bodi njegovi duši! Za enkrat naj bo spet dovolj, pa prihodnjič zopet kaj. Tcne s hriba. -n_ Vedno ne gre tako. — Oče (svojemu ničvrednemu sinu) : "Zakaj si pa ne poiščeš poštenega zaslužka, namesto da bi doma lenaril in mi tako rekoč denar kradel iz žepa. Ko sem bil jaz v tvojih letih, sem v neki veliki trgovini delal za osem goldinarjev na teden, in čez pet let je bil* trgovinn moja * Sin: "Dandanes pa to ne gre tako lahko, ker imajo že sko-ro povsod železne registrirne blagajne." K nekemu mizarju je prišel mlad zakonski par in mož je naročil zibelj. Pri tem pa je posebno poudaril, da mora biti zibelj zelo visoka. Začuden je mizar vprašal, čemu vendar tako visoka. "Veste, to je za-' to," reče bodoči oče, "da bova takoj slišala, kadar bo otrok iz zibeli padel." Ne peče ga vest. — Irban ie zasačil sosedovega Tončka na vrhu svoje češplje ter ga okaral: "Fant, ali te ni sram i krasti? Ali te nič ne peče ! vest?" | Tonček: "Peče me ne, am-j pa k tiščati me je že začelo v j trebuhu-. Zato bom takoj pri-j šel dol, ko odidete nazaj v hišo." Car Nikolaj II. in Anglež.— j Angleški diplomat je bil p«» j vabljen k čaru Nikolaju II. nr ' kosilo. Anglež je po nesreč ! prevrnil kozarec in bil zarad j tega v veliki zadregi, j Car se je hotel pošaliti ter jt » vprašal: "Ali imate pri vas nr I Angleškerr tako navado?" i Diplomat: "Včasih se komi pripeti kaj takega, toda n? ' Angleškem noče tega niliči opaziti." Dobernik je prišel v Kran; j ter si hotel kupiti par cigar j Ko pa pride v trafiko, zapazi ; da nima denarja pri sebi, ka I diti pa se mu je silno zi ju bilo j Njegov znanec trafikant p; j mu pravi: "E, kaj bi tisto, bot 1 že drugič plačal, le vzemi ci ! gare." Dobernik: "Ja, ti že tako re ( češ sedaj-le, toda kaj pa, čc ! me recimo vlak povozi ali pt me roparji ubijejo, kaj pa potem ?" Trafikant: "No, potem p; . tudi ne bo tako velike škode.' Med možem in ženo.—" M O prvi mož je bil mnogo bolj lju-j bezniv, kot pa si ti. Zelo bi bi-j la zadovoljna, ako bi bil še t živ." "Jaz tudi." i * * * i Profesor (svoji mladi ženi) : | "Ali si moreš predstavljati, I kako dolga je večnost?" Mlada žena: "O prav lahko. I Tako dolga, kakor je že od takrat, ko si mi kupil zadnjo o-bleko. Tudi najcenejši človek je drag nekaterim ženskam. Nekatere ljudi se kritizira, ker govore, druge ker molčijo. Ljudem ustreči je nemogoče. cu. Na vrhu v plesni dvorani pa bo svirala velika banda in njeni akordi-bodo spravili na noge vsakega, naj bo še tak zaspanec, če bo na ta dan stopil v zgornjo dvorano vrtil se bo in vse se bo vrtelo, ker luštno bo, da še ni bilo tako. Zato Janez, Miha in France: Ie pratko v roke in zacahnaj s; klajbusom nedeljo 15. maja in naredi trdni sklep vsak in vsa-j ka v Chicagi in okolici, na ta dan pa nikamor drugam, kakor na Mohorjansko veselico, ki se vrši v šolski dvorani sv.1 Štefana. Zdaj pa še to le vsakemu na uho. Brat, sestra, ali nista prejela pred več kot enim mese-com vstopnice? Prav gotovo sta jo dobila in vsak še po dve. Eh, pa ne, da bi jih kam založil pa pozabil 'na nje? Menda ja ne. To bi ne bilo prav. Prepričan sem, da ste vsi že ekstra vam poslane vstopnice razprodali. Kdor jo pa ni, je pa te dni skrajni čas, da to stori. Na delo bratje in sestre, prodajajte' vstopnice, agitirajte za veliko! udeležbo. Pripeljite na veseii-' co seboj svoje prijatelje, da sej z vami vred povesele 15. majaj na veselici družbe sv. Mohorja. Povejte rojakom in prija-j teljem, kake viže vstopnice sc to. Z njo se pride za 50c. v' dvorano in pa kar je glavno,! berite kaj je na vstopnicah,! berite pravim, tam je zapisa-j no, da bote na ta dan tudi lahko z Miss Srečo plesali! Zato, nihče vstopnice nazaj. Kdor jo ne more prodati, jo naj sam obdrži in kupi. kaj na če bi i>i-* ! la ravno tista vstopnica, katero j bi hotel vrniti tista vstopnica,' jki ti bo dala dovoljenje, da boš j lahko z Miss Srečo plesal? ??j In ti bi jo dal nazaj ? Ne, jaz svoje ne dam. Kamor gre oOc.J naj gre še drugih. Sreča je pa že toliko vredna, da se za njo žrtvuje tako malenkost. Bratje in sestre govorimo te dni vsepovsod samo o naši Mohor janski veselici. Ponesimo ta glas na vse strani našega mesta. Povejmo vsem okoličanom, kaj bo na 15. maja v šolski dvorani sv. Štefana. Nagovorimo vse, da pridejo, jamstvo zato pa je, če vsakemu ta-i kernu prodaš vstopnico. Bodimo neverjetni Tomaži in recimo : verjeli bomo, ko te bomo videli in ne prej. Ti pa nam daj zagotovilo in kupi vstop-' nico. Prodajajmo vstopnice,! delajmo reklamo, pa bo uspeh,' da ga bomo vsi veseli. Član. TONE SE JEZI ČEZ APRILSKO VREME. Joliet, 111. Čudno vreme imamo. Dež in solnce se menjata, devetkrat na dan v tej aprilski sezoni. Zadnjič sem šel v mesto in ko sem odhajal od doma, je solnce sijalo in kazalo lepo. Sem šel domov, vlije ploha, ki me je zalotila ravno na Ruby street mostu. Premočen do kože sem se vrnil domov. Soseda me je opazila in videl sem, kako se mi je pri oknu smejala. Morda so ji prišle na milsel tiste vijolice, radi katerih je zgubila na Štefanovo dolar, pa si je mislila, glej ga nepridiprava, kako se mu je plačalo za njegovo žlehnobo. Taki smo. Eden drugemu privoščimo če se mu kaj pripeti. Zdaj se je smejala ona, pa bogve, če se ne bom zopet jaz kmalu njej. V dopisih iz drugih naselbin me zelo zanimajo delavske razmere. Sem delavec sam, zato se za to zanimam. Pri nas po tovarnah ni nobene posebne spremembe. Oživelo pa je stavbinsko delo v mestu in o-kolici. Gradi se več novih po- MOHORJANSKA VESELICA „ SE BLIŽA. Chicago, 111. Zdaj je pa tukaj. Kdo — kaj? — Mohorjanska veselica, ki se bo vršila v nedeljo 15. maja- v šolski dvorani sv. Štefana. Za to veselico se dela s polno paro. Mohorjani pravijo, pokazati se hočemo, kaj smo mi. Na tej veselici se bomo po-veselili chicažani, kakor bratje in sestre. Vse bo prirejeno po domačem načinu, tako, da bo ugajalo vsem, ki bodo to veselico posetili. Naše vrle članice bodo zavihale rokave. In kadar jih zavihajo, saj veste, tedaj so potice, štrukeljčki in druge dobrote, ki jih pripravijo za goste žmahni in dobri, da le kaj. Tam za zidom pa bodo imeli naši možje svoje dobrote in špecialitete, ki bodo z njim stregli gostom, ki bodo posetili veselico. Na drugi strani pa je kegljišče in tu pa je napovedana felika bitka. Ta večje krogi je se bo streljalo po kegljišču, in kdo bo najbolj podiral, ta bo nazadnje odlikovan in sicer tako, da bo prav njegovemu žepu in njegovemu sr- To vprašanje je danes pred celo ameriško javnostjo. Aktualno je, ker so prišli med našimi velikimi možmi v politiki in državnih službah na površje tudi možje, ki ^o ne samo praktični, izvrstni katoličani, temveč tudi izborni politiki in državniki. Vse jih občuduje in njih vpliv hitro raste. Eden izmed teh katoliških mož velikanov je newyorski guverner Al. Smith. Že štirikrat ga je ljudstvo poslalo na najvišje mesto svoje države in mu zaupalo vodstvo državne politike. Vsikdar je bil izvoljen z velikansko večino, kakor pred njim še noben drug guverner. Imel je proti sebi različne tekmece, velike po duhu, močne v politiki. Združilo se je proti njemu vse, kar je bilo sovražnega demokratski stranki, še bolj katoliški cerkvi. Proti sebi je imel mogočne denarske kralje, ki so stotisoče potrošili,, da bi preprečili njegovo izvolitev. Vendar velikanski uspeh, katerega je pokazal takoj prvo leto, njegov veliki duh, mu je pridobil pri ljudstvu tako ime, da je bil ves boj proti njemu zaman. Vpliv tega moža, glas o njegovi občudovanja vredni zmožnosti vladanja, o njegovi modrosti, s katero je reševal velika državna vprašanja, o njegovi mogočni osebnosti je šel iz newj'orske države po celi deželi. In tako je danes Smith največji mož v celi deželi, pa tudi najvplivnejši in najpopularnejši. Ko je bil pred dvemi leti v Chicagi in je nastopil z javnim govorom, bilo je celo mesto Chicago na nogah. Vse je drlo v park, kjer je govoril. Vse ga je hotelo videti in slišati. ,Tako Je danes ta mož nekako ljudski kandidat za predsednika za prihodnje predsedniške volitve. Vse si ga želi. Vse je prepričano, da bi bil ta mož predsednik, kakor bi si narod boljšega ne želel. Toda? . . . Da, toda on je katoličan! Katoličan pa še noben ni bil dosedaj predsednik Združenih držav. In zakaj ni bil še noben katoličan predsednik? Saj Amerika ni protestantska dežela! Saj ustava daje vsem državljanom popolnoma pravico do vsakega, tudi najvišjega urada, ne glede na njegovo vero. Da, največji zločin bi pomenilo komu zabraniti kako politično službo radi vere. To-raj zakaj ni bil še noben katoličan predsednik? In tu se je pa sedaj bolj kakor kedaj preje oglasil ves pro-tikatoliški. posebno razni sektarski tabor, in povedal vzrok: Katoličan niti dober Amerikanec ne more biti. Kot katoličan baje priznava izvandeželno oblast, vladarja, ki je nad predsednikom. to je papež v Rimu. Kot katoličan mora biti baje sovražnik vseh nekatoliških krščanskih sekt in jih mora pobijati in uničevati. To baje uči katoliška, vera, to baje zahteva papež. Kdor je in hoče biti toraj dober katoličan, ne more drugače kakor ubogati svojo cerkev, ubogati najprej papeža, ali pa s tem preneha biti dober katoličan, t. j. mora zatajiti svojo vero in cerkev. Seveda mi katoličani vemo dobro, da je to grdo obrekovanje in zavijanje resnice. Mi vemo in zgodovina tudi kaže, da je nasprotno res, da so katoličani po vseh državah, tudi v Ameriki. na i večji in dostikrat celo zagrizeni patrioti, rode- in domoljubi. Zgodovina tudi kaže, da so katoličani, morda največkrat preje narodnjaki, kakor so pa katoličani. Tega ne mislimo'v slabem smislu, temveč v dobrem, t. j. da pozabijo na katoliško solidarnost, ko gre za dobrobit naroda. Vzemimo velikega kardinala Mercior-ja iz Belgije. Kako odločno je nastopil celo proti nemškim kardinalom in škofom, ko je dvignil svoj glas v obrambo svojega naroda. Kako so se francoski kardinali in škofje javno izrekli proti nemškim, ker so bili baje preveč nemški. Kdo je pozabil, kako so francoski duhov- niki, delujoči v tujini, hiteli domov v svetovno vojsko branit svojo domovino, dasi jih je preje izgnala. Stopili so v vojsko kot navadni prosfaki in prelivali kri za domovino. Kako navdušeni so bili nemški duhovniki v Ameriki med vojsko za svojo domovino! In tu v naši državi! Dasi je katoličanov v Ameriki samo ena petina vsega prebivalstva, vojakov je bilo pa 45 % katoličanov. In ameriški državljani katoliške vere, ali so manj storili za Združene države v svetovni vojski, kakor njih sodržavljani drugih ver? Zopet najdemo, nasprotno, da so bili katoličani najbolj navdušeni delavci za državno stvar in največ delali, da bi pomagali do zmage. Proti njih lastni stari domovini je šlo, pa ali niso tudi tu pozabili na to in pomagali svoji no- j vi domovini ? Da, to so dejstva, katera se ne dajo utajiti, ki jih je videla cela Amerika. In vendar? . . . Da, in vendar Smith ne sme biti predsednik, ker je katoličan, ker kot katoličan ne more biti dober Amerikanec. Neki vplivni odvetnik v New Yorku je šel celo tako daleč, da je nastopil javno. V časniku "Atlantic Monthly" je priobčil javno pismo na guvernerja, v katerem mu stavlja to vprašanje in ponavlja to trditev, da katoličan ne more biti dober Amerikanec, še manj dlober državnik. S tem javnim vprašanjem je hotel očividno spraviti guvernerja v zadrego in tako zanesti v politiko vero za prihodnje predsedniške volitve. Nastavil je jako nevarno past guvernerju. Vsa javnost je nestrpno čakala, ali bo guverner odgovoril in kaj bo odgovoril. Nasproten tabor je že triumfiral, ker njih nevednost glede katoliške cerkve in glede katoličanov je velika. Vsi so bili prepričani, da guverner ne bo mogel odgovoriti povoljno in tako se bo onemogočil pred narodom. Ne-katoličani bodo nahujskani proti njemu in ne bo več nevaren kandidat. Vendar Smith je velik mož. Ni bilo treba dolgo čakati in odgovoril je enako v odprtem pismu in sicer tako krepko in tako možato, pa tudi tako premeteno, kakor zna pač samo (Smith. V tem odgovoru je šele pokazal velikega svojega du-!ha. Ni se morda bojazljivo izgovarjal. Ne! Izmolil je najprej krepko svojo apostolsko vero, t. j. priznal je javno, da je 'odločen katolik, potem pa enako krepko svojo narodno držav-jno vero. In nihče bi tega ne bil mogel bolje storiti kakor ravno on. Ni mu bilo treba iskati protidokazov, da bi ovrgel krivično obdolževanje katoličanov neamerikanstoa. Samo sebe je pokazal. In to je bil pa ravno njegov triumf. "Poglejte," je rekel nekako, "praktičen in veren katolik sem. In vendar . me je moja država že četrtič izvolila na najvišje mesto in mi I zaupala vodstvo svojih poslov. In tu niso movda samo katoličani,' ki so me volili, temveč volili so me državljani vseh vero-izpovedanj, da, teh več kot katolikov. Moj uspeh je najboljši odgovor!" ^ Prav žal nam je, da ne moremo že danes ponatisniti celega njegovega odgovora dobesedno, ker to je pismo, ki ga ob-Jčuduje sedaj cela Amerika. Velikanski je njegov vpliv sedaj (tudi v vrstah njegovimi nasprotnikov. Stotisoče tistih, ki so preje tudi mislili tako, ve danes drugače in vrsta nj-egovih privržencev se je krepko pomnožila. Sedaj pa vsa Amerika z napetostjo pričakuje, kaj se bo tiz tega izcimilo, kaj bo rekla njegova stranka pri prihodnji strankarski konvenciji, ko bo izbirala kandidata, ki naj jo po-| pelje drugo leto v Belo hišo. Kaj bo, se danes še ne more posedati. Eno je pa gotovo, če bo konvencija imenovala Smitha ,za kandidata za prihodnje predsedniške volitve, bo skoraj 65 r< možnosti, da bo prodrla. Če ga bo pa zavrgla, bo pa tudi sebe zavrgla zopet za dolgo vrsto let, ker bo težko tako kmalu dobila Smithu enakega moža velikana. TUD' V OHIO APRIL SPRED IN ZAD' Z REPOM MIGA. . . Conneaut, Ohio. Velikonoč smo pri nas praznovali prav veselo. Velika nedelja je bila za nas dvakrat velika, ker se je ta dan pri nas začela 10 urna pobožnost, katero smo v torek zvečer prav slovesno zaključili s procesijo. Kar je slavnost še povečalo, je bilo to, da sta našima dvema gospodoma prišla še d\4i druga pomagati, katerih pa ne' vem imena. Vreme smo imeli-na Veliko, nedeljo In ponedeljek tako I gorko in lepo, kakor že dolgo! ne. Izgledalo je, kot bi se vsa I narava veselila Odrešenikove-(Dalje na 5. strani.) ATALA. Fr. R. Chateaubriand. "Moja hči," je rekel dobri puščavnik jokajoč in solze je brisal s svojimi tresočimi in pohabljenimi prsti; "moja hči, vse te nesreče izvirajo iz tvoje nevednosti; tvoja divjaška vzgoja in pomanjkanje potrebnega pouka te je pogubilo; ti nisi vedela, da kristjanka ne sme s svojim življenjem razpolagati. Potolaži se vendar, moja draga ovčic.a; Bog ti bo zaradi preprostosti tvojega srca odpustil. * Tvoja mati in nespametni blagovestnik, ki jo je vodil, sta bila bolj kaznjiva kafcor ti; prestopila sta svojo moč, ko sta iz tebe izsilila neskromno obljubo; toda mir Gospodov naj bo ž njima! Vi vsi trije nudite strašen zgled'nesreč prenapete navdušenosti in pomanjkanja luči v verskih stvareh. Pomiri se, moj otrok: oni, ki preiskuje obisti in srce, te bo sodil po tvojih namenih, ki so bili čisti, in po tvojem dejanju, ki je kaznjivo. Kar se pa življenja tiče, če je prišel trenutek, da v Gospodu zaspiš, ah, moj dragi otrok, kako malo izgubiš, če izgubiš ta svet! Kljub samoti, v kateri si živela, si poznala žalost: kaj bi šele mislila, če bi bila priča družabnega zla; Če bi bilo, ko bi se izkrcala na obrežjih Evrope, tvoje uho zaslišalo glasni krik bolesti, ki se vzdiguje v ti stari zemlji! Prebivalec koč in oni palač, vsak trpi, vsak tukaj zdihuje; ljudje so videli jokati kraljice kakor preproste žene in čudili so se nad množino solz, ki jih vsebujejo oči kraljev." "Ali svojo ljubezen obžaluješ? Moja hči, ravnotako bi lahko objokovalo-sanje. Ali poznaš človeško srce in ali bi mogla sešteti nestanovitnosti njegovih želja? Prej bi seštela število valov, ki jih morje ob nevihti vali. Atala, žrtve in dobrote niso večne vezi: nekega dne bi mogoče prišla mržnja z nasičenostjo, preteklost bi se štela za nič in zapazile bi se samo napake uboge in malo čislane zveze. Brez dvoma, moja hči, je bila najlepša ljubezen v onem možu in oni ženi, ki sta izšla iz Stvarnikove roke. Raj je bil za njiju pripravljen, bila sta nedolžna in nesmrtna. Popolna na duši in telesu, sta v vsem drug drugemu odgovarjala: Eva je bila ustvarjena za Adama in Adam za Evo. Če ta dva kljub temu nisU mogla ostati Vselej tako srečna, kako bi mcgel ostati tako srečen za njima kak drug par? Celo najlepše zveze med moškim in žensko skali slabost ali greh; ljubosumnost se je priplazila do oltarja iz ruše, na katerem se je daroval kozliček, vladala je v Abrahamovem šatoru in med oča- ki stare Zaveze, v družinah, svete družine, iz katerih je hotel iziti po telesu Jezus Kristus. Prihranim ti natančen popis skrbi gospodinjstva, prepirov, nemih očitkov, nemirov in vseh onih skritih bolečin, ki bede v vsaki družini. 2ena ponovi svoje bolečine vsakokrat, ko je mati in v solzah se poroči. Koliko je žalosti pri sami izgubi novorojenca, kateremu je dajala mleka in ki na njenih prsih umre! Gora je bila polna tožb in nič ni moglo potolažiti Rahele, ker ni bilo več njenih sinov. Te grenkosti, združene s človeškim ljubkovanjerfi, so tako močne, da sem v svoji domovini videl plemenite, od kraljev ljubljene dame, ki so zapustile dvor, da so bile v samostanih pokopane in da so bičale to uporno meso, čigar naslade so same bolesti. Toda mogoče boš rekla, da se ti zadnji zgledi tebe ne tičejo, da s'e je vsa tvoja častihlepnost omejila na življenje v nizki k S46.481.91. -o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-•:h naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi ev. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za 5250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se *viša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. t/. URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT 6 D.S.D. Waukegan, 111. Prihodnjo nedeljo, dne 1. i ia se vrši nasa redna meseč-seja, na katero ste vsi člani članice uljudno vabljeni, da iste udeležite v največjem vjlu. Zelo važna točka bo dnevnem redu. Zato le vsi >ejo, da to točko dobro re- /. bratskim pozdravom Jos. L. Drashler Jr., tajnik. -o- : URADA DR. SV. IVANA 1CRSTITELA ŠT. 13 D.S.D. Chicago, III. Cenjeni mi sobrati, gl. urad-iki DSD. in uradniki in urad-ice krajevnih društev, spada-ičih k DSD. Najprej vas pro-m vse, kakor gl. uradnike D. ^ !>., tiiko i uradnike in urad-;ce krajevnih društev in pa o-iroma celokupno članstvo D. .!)., da ne bote kaj napačnega i žalovitega se čutili zavoljo Lra dopisa, ker ne mislim nič i tpačnega in nič žalovitega, udar se mi pa čudno zdi vsa-ikrat, kadar dobim A. S., ozi-oma kot glasilo DSD., ker ne idim nobenkrat nobenih dopi-j sov ne od glavnih uradnikov in-ne od uradnikov in uradnic rajevnih društev. Xe vem kaj i je vzrok tega, da se tako malo z tnimamo za naše lastno do-bro in dobro nase mlade, v dinar slavne DSD. Zdaj bi se mo-j 'sY\ najbolj oglašati med svet in med naš mili slovenski narod > a napredek naših društev in « za napredek DSD.. 4 Pa smo kar vsi zaspani. Dobro nam je vsem znano, da se približava vedno bliže naša konvencija in je že pred dur-:. Mi pa kar tiho in čakamo, la bo prišel čas, da bomo se odpravljali na konvencijo in a j bo nam takrat za storiti? Mar mislimo, da bo se kar samo od sebe naredilo? Nikoli! Zato prosim naše gl. uradnike, da nam oni sporočijo, kaj jda je njihova misel in želja, da bi se ukrenilo v prid naših društev in v prid DSD. na pri-hodniji konvenciji. Vas, dragi mi sobratje, je ta prva dolžnost, da daste društvom vaše mnenje, kaj in kako bi se dalo izboljšati naše mlade organizacije in potem šele pridemo mi, krajevna društva, na vrsto. Poglejmo druge večje organizacije, kako kričijo, kako pišejo. Cele strani njih glasila so polne navdušenosti za blagor svojega članstva in milega slovenskega naroda, kateri spadajo pod njega zastavo. Zato, bratje in sestre, rokave zavi-hajmo tudi mi. ker naša organizacija je še mlada in tudi mi se moramo čutiti še mlajši in kar naprej za večjo in močnejšo DSD.! Mi smo zares preveč zaspani in če bo tako šlo .naprej, ja za božjo voljo, kaj mar mislimo, j da bo napredek prišel kar sam 1 od sebe? Nikoli in nikoli! Po-1 glejmo Insurance kompanije, j kako pošiljajo svoje agente med narod, celo med naš slo-j venski narod, in ga pridobivajo na svojo stran in pod svojo j nasprotno zastavo, in mi to vse j gledamo od strani? Ne smemo in ne smemo, zato še enkrat o-j pozarjamo kak glavne uradni-j ke tak uradnike in uradnice krajevnih društev, da vsi skupaj malo več časa žrtvujemo v korist naših društev in pa v korist naše slavne DSD. Ne smem še pozabiti ene točke, in to je zahvaliti našemu sobratu glavnemu tajniku Jos. Slapničarju, da nas je obiskal na Veliko nedeljo in zastopal naše društvo, kakor tudi vsa chikaška društva, katera spadajo k DSD. — I Hvala vam in za vaš govor, katerega ste imeli, kateri nam je ostal v spominu. Nadalje naznanjam, da je naše društvo sklenilo na zadnji redi# seji meseca marca, da bomo imeli svoj letni piknik in to je 31. julija. Zato prosim vsa chikaška društva, katera spadajo k fari sv. Štefana,, da ne bi prirejali kakih zabav ali piknikov na isti dan, za kar se že v naprej zahvaljujem, ker v istem slučaju nima nobeno društvo nobene denarne koristi. Ravno tako vas že sedaj vabim, da bi nas na ta dan vsa chikaška društva v obilni udeležbi obiskala, ker v istem slučaju smo pripravljeni vsem povrniti. Zato še enkrat na veselo svidenje 31. julija na John Vidmarjevem Grovu v Willow Spring. Tam bomo spet skupaj veseli in prelepe pesmi peli. Dalje ne bom pisal, ker bi morebiti kateri mislili, kaj da mislim, da samo jaz vem, kako se pisari, zato prosim gl. urad-' nike, kar na noge, in dajte svo-' je mnenje krajevnim društvom i v glasilu DSD., kaj je po vašem f najboljšem mnenju za storiti ' na prihodnji konvenciji. Vaša sveta dolžnost je prvo opozoriti I društva na to. Jaz sem že zdaj ! nekoliko pripravljen, vendar ! čakam, da vidim prej vaše misli, kaj da so za zboljšanje naše mlade matere DSD. Sobratskim pozdravom, John Horvath, predsednik Steve Foya, tajnik, John DenŠa, blagajnik. IZ CHURCHILLOM Y0J NIH SPOMINOV. (Dalje.) Prvi tanki. Stalno naraščajoče'hrepenenje po zmagi nad sovražnikom za vsako ceno so povzročile avgusta meseca zelo nepreviden korak — na pozorišče so bili predčasno pripeljani prvi — tanki. Poizkusi s prvimi tanki so se vršili v januarju v Hatfield Parku ob prisotnosti kralja. Lord Kitchener se je izrazil o tankih zelo skeptično, do-čim je bil pa Lloyd George navdušen, a angleški generalni štab le deloma interesiran. 50 teh velikanov, izdelanih v največji tajnosti in nalašč nazva-nih "tanki", da bi bila odvrnje-na pozornost od njih, je bilo pripeljanih v Francijo v začetku bitke ob Sommi, kjer naj bi jih preizkusili. Tudi moštvo zanje bi moralo biti izvežbanc.. Ko so ugotovili, s kako lahkoto zmagujejo jarke in uničujoče žične ovire, napravljene za angleško linijo baš za te poizkuse, se je interest generalnega štaba neobičajno dvignil in izrekel je željo, da bi bili tanki brez odlašanja uporabljeni v bitki. Lloyd GeOrge je bil mnenja, da bi bilo takojšno uporabljen je novega orožja, ki je bilo še v majhnem številu nar razpolago, prenagljeno. Informiral me je tedaj o diskusiji, ki se je o tem predmetu pripravljala. Mene je ta načrt, da se izroči sovražniku tajnost, tako presenetil, da sem si izprosil audienco pri ministrskem predsedniku Asquithu, čigar odločen nasprotnik sem tedaj bil. Ministrski predsednik me je sprejel zelo prijateljsko in me potrpežljivo poslušal, da sem imel vtis, da se mi je posrečilo prepričati ga o pravilnosti mojega nazora. Če se mi je to po-jsrečilo, vendarle ni imelo uspeha, ker ministrski predsednik ni uveljavil svoje volje in je 15. [septembra prvih 15 tankov, I "velikih oklopnih vozov", kakor so jih imenovali v komunikeju, pričelo akcijo na fronti 4. armade pri napadu med globe-ljo comblesko in Maškinpuch. Razkrita skrivnost. Od 59 tankov, ki so bili prepeljani v Francijo, jih je dospelo 49 na bojišče, 35 jih je prišlo v pozicije, kjer bi naj j bili uporabljeni, in od njih 31.. tank je prekoračil jarke. Kljub temu, da so pretrpeli tanki vse otroške bolezni, od katerih ni bila zadnja nezadostno izvež-bano moštvo, ki je ravnalo z njim — kljub temu, pravim, se je takoj pokazalo, da je posegel v vojno nov faktor. En sam tank je pri tej prvi priložnosti "prelezel" nemške jarke nasproti Flers in prisilil ^am brez izgub, 300 sovražnikov, da so se udali. Zadoščalo je, da se je tank le pojavil —- samo pogled nanj je pognal Nemce v beg. Deset dni pozneje, 25. septembra, je neki drugi tank, ki sta mu sledili dve stot-niji pešcev, "očistil 1500 yar-dov jarkov in ujel 8 častnikov in 362 mož, nevštevši nešteto mrtvih in ranjenih. Angleži so ' pri tem izgubili le pet mož. Kljub temu pa je bil to le malenkosten uspeh. In za ta malenkostni uspeh je bila sovražniku odkrita skrivnost, ki' bi pravilno upotrebljena pripomogla zaveznikom že leta 1917 do brezdvomno velikih zmag. Če pregledamo znova vse dogodke retrospektivno, se zdi, da bi bilo prepravično zvrača-ti vso krivdo na sira Douglasa Haiga. Budisti verujejo, da se ( ob smrti vsakega človeka rodi nov človek, ki podeduje pred-j nosti in napake .svojega pred-' hodnika. Tragedijo leta 1916 so vnaprej odmerili dogodki leta 1915. Agonija Francozov pri Verdunu je terjala na drugi strani^ napad Angležev v Franciji, predno je bila angleška armada in posebno težka artiljerija zadostno izvežbana, da bi lahko napadajoče oddelke obranila težkih izgub. Tanki, katerih načrti so bili že izdelani, se niso še rodili. Obenem ni bilo zadostnih sredstev za par ofenziv ob celi fronti in sovražnik je bil do zadnjega trenutka v negotovosti, na katerem kraju pride napad, j (Dalje prih.) I —0— ' Razloček med slavo in slabim glasom je ta, da slab glas se človeka dalje drži kakor pa slava. Pheae*: 2575 in 2743. , Anton Nemanich & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JO LISTU IN AMERISX l&TANOVLJEN L. It9S. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili sa pstn-bc. krste m ženitovanja. — Cene zmerne. M« — K. CHICAGO, WTr JOZ.HET. ILL SLOVENSKA ' PRALNICA * Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne- vporabljamo tkodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite Canal 7172 aH 7173 Naše geslo je: *D©bra ia 'solidna postrežba." Za delo jamčimo! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Stmt, Chicago, IIL IZ SLOV. NASELBIN. I (Nadaljevanje 2. strani.- ga vstajenja. Toda ta muha-' sti april nam je pokazal, da zna še tudi drugače postopati.' / Danes, 22. aprila, se pa ves I dan mrzla sapa poigrava s i snežinkami. j Na velikonočno nedeljo po-i poldan so imeli tukaj na Harbor Str., Kolumbovi vitezi o-j tvoritev svojega doma, vsakdo I si je lahko vse prostore ogledal.V resnici imajo lepe moderni dom, na katerega so lahko ponosni. i Valentin Marn se je zadnji teden z družino preselil v novo moderno hišo, ki-^si jo je dal postaviti na Millard ave. Želimo mu, da bi v sreči in miru preživel veliko let pod svojo streho. Tukaj v Nickel Plate Raji-j road delavnici je bilo zadnji mesec mnogo delavcev od de-' la odpuščenih, in sicer za ne-I določen čas. Ker vsled stavke premogarjev ni toliko prometa, tudi ne potrebujejo tako veliko število delavcev kakor preje. Tako toraj tudi pri nas občutimo premogarsko stavko, posebno oni, ki so prišli ob delo in zaslužek. Slišala sem že večkrat, da se nahaja mnogo Slovencev; tam v Minnesoti, med njimi tu-! di več Gorenjcev in sicer iz Komenda. Ne vem pa za nobenega naslov. Če bo kateri bral te vrstice, bi želela, če bi se kaj oglasil na tem mestu ali pa mi j pismeno kaj sporočil kako se imajo moji sorojaki. Pišejo naj na naslov: A. Berus, Box 384, Conneaut, Ohio. Jaz se še marsikaterega spominjam* ko je odhajal iz stare domovine in bi morda katerega še osebno poznala, čeprav sem bila še takrat v otročjih letih. Takrat; niti sanjala nisem o tem, da bi tudi jaz kedaj prišla semkaj čez široko morje. Gotovo je vsak komendčan poznal moje starše, J. in M. Marn. Oče se, še vedno trudijo s šivanjem o-blek, mama pa že šest let počivajo v hladni zemlji. Živi pa še moja stara mati, katero je gotovo vsak od komendčanovj poznal. Podomače so ji rekli mežnarjeva mati. Zdaj so najstarejša oseba v komendski fari, prekoračili so že 90. leto.1 Povedati moram še> da z največjem veseljem prebiram že od začetka povest Roža sveta. Kar čutim, da se. že bliža h koncu. Moram reči, da sem že mnogo povesti brala, ali tako lepe še ne pomnim. Zatoraj rojaki naročite se na list Am. Slov., ki prinaša vsak dan toliko zanimivega čtiva. Lahko rečem, da bolj priljubljenega slovenskega lista v Ameriki ni kakor je Amer. Slov. Končno prav lepo pozdravljam vse rojake in naročnike tega lista, po širnej Ameriki in onstran oceana v mili domovini. Angela Berus. -o- ' "BEDAK PAVLEK" V BAR- I BERTONU, O. i Barberton, O. Vabi se še enkrat vse Sloven- I ce iz Barbertona in okolice na našo prireditev, ki se vrši 30. aprila ob 7. uri zvečer v dvorani društva "Domovine" na Mulbery St. Igrali bodo otroci igrico "Bedak Pavlek" in še mnogo drugega smešnega bo tam. Kateri hoče videti nekdanje carje in carice ter dvorjane, ta naj pride 30. aprila v dvorano, obenem pa tudi pomaga malo k skupni dobri stvari, ker ta dobiček se bo uporabil za cerkvene potrebščine. Pri nas smo kaj lepo praznovali' velikonočne praznike. Vstajenje Gospodovo je poleg vsega drugega poveličal še lep dan, tako da je bilo zaves v-^e praznično. Velikonočni darovi so znašali-pri nas blizu $500. Pri Mr. in Mrs. Jakob Kas-fserman so dobili za velikonočni dar prav fletno malo hčerko. PRODA SE dvonadstropna hiša prav blizu slovenske cerkve. V hiši je « lektrika, plin, kopalne sobe.— Hiša stoji na zelo prijetnem prostoru. Proda se po ugodni ceni. Za pojasnila vprašajte na upravništvo tega lista. Rev. P. Benigen. ZAKAJ TRPETI? Revmatična, nevralpične in bolečino inifticah so hitro odpravljene s primeri uporabo & PAIN-EXPELLERJA 4 T~ornišk& znamkn reg. v pat. ur. Z IN LESENO poslopje. t—i na cementni podlag, elektrika, plin, kopel. ulica tlakovana in plačana, ccna samo $5.200. iak<>j *1700. GK(). I". ilOHAO 2641 \V. 51 st St. Chicago. I H. _iP.S-p.s ISI'NGALOW <» SOU. omara za knjige, ognjišči-. bnnVt. Iira^iov les tla, kopalna solia. deska za likanje, furnace lit.. M)x\>5 lota. O.na !>'>5<-H>. < ■< t 'Vitli' >J'IOO. 1l1«'SCČno z o!>- r< -»i. V l>ii/ini slovenski- n-rkve.— 4.S27 Crystal Str. Chicago. II!. _ _______UM p.s,t HIŠA (• $(>|S. l.M lioor. v-e svet'o, !iot w. fit.. v>e prenovljeno. Mesečno $55. — M4 North Albany Ave.. Chicago, lil._ 105-p KELLASTOXK Ill'XiiALOW 5 soh, garaža za dve kari. proda radi družinskih razmer poceni. '."15 S 14th Str. ara na 9th Ave.. M ay wood. ' III._________106-p,s.t PRODA HIŠO 2 FLAT, 5-5 in 6-6 sob, 2 ccntr. kurjave, porči zaprti, vse moderno. 4700 block Montana St. blizu North od Fullerton ave. 100-12 "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažarao na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOOfcE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom m priporočamo z« na* ro&Sa za premog — drva in prevažanje pohištva o"b času aelitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21ft Place, Chicago, TU ROZA SVETA Spisal A. R. Haggard. nlllllllJHIlMllJIlMlkltlJUJIllUllliilllBilllffl O gotovo je bil tukaj odgovor in kak an-gelj ga je navdahnil s to mislijo; in Godvin je molil in prosil Boga, da bi mu dal moč in priložnost, da vdahne to misel v Saladinovo srce. Še tisti dan se mu je ponudila ugodna prilika. Ko je tisti večer ležal dremajoč v svojem šotoru, je opazil samega sultana stati poleg njegove postelje. Poskusil je vstati, da bi ga pozdravil, Saladin pa mu je s prijaznim glasom velel, naj mirno počiva. "Gospod Godvin," je rekel, "prihajam, da se pri tebi oprostim. Ko sem te poslal obiskat tisto mrtvo žensko, ki je prejela pravično kazen za svoj zločin, sem zagrešil dejanje, ki je nevredno kralja. Ali srce mi je bilo razjarjeno proti njej in tebi." "Hvala ti, gospod, bil si vedno plemenit," je odgovoril Godvin. "Tako praviš ti. A jaz sem storil dejanje nasproti tebi in tvojim, ki o njih pač ne moreš reči, da bi bila plemenita," je rekel Saladin. "Odpeljal sem tvojo sestričino od doma, kakor je bila njena mati odpeljana, vrnil slabo za slabo, kar je proti postavi; in v njenem lastnem gradu so ji moji služabniki umorili očeta in vama strica, ki je bil nekdaj moj prijatelj. Pa vse te stvari sem izvršil, ker me je naganjala usoda — usoda nekih sanj. Slišiš, Gospod Godvin, ali je resnična tista zgodba, ki jo pripovedujejo po taboru, da si imel pred bitko pri Ilatimu prikazen, in da si posvaril poveljnike Frankov, da naj se nikar ne vzdignejo proti meni ?" "Da, resnična je," odgovori Godvin, in popisal mu je celo prikazen. "In kaj so ti odgovorili?" "Smejali so se in namigavali, da sem čarovnik ali izdajavec v tvoji službi ali pa o-boje skupaj." ''Slepi bedaki, ki niso hoteli poslušati resnice, ko jim je bila poslana po čistih ustih preroka," je za mrmral Saladin. "No, pa so bridko poplačali svojo slepoto, jaz pa sem zmagal. Ali se moreš čuditi, gospod Godvin, da tudi jaz verujem v prikazen, ki se mi je v noči trikrat prikazala ter mi pokazala pravi obraz moje nečakinje, balbeške prince-zinje?" "Ne čudim se," reče Godvin. "Ali se tudi ne čudiš, da sem bil naravnost blazen od jeze, ko sem izvedel, da me je ta vrla ženska ukanila, pa mojo stražo in vohune, in to potem, ko sem prizanesel vašemu življenju? Ali se čudiš, da sem še sedaj silno razjarjen, ko sem mnenja, da sem s tem oropan velike sreče?" "Ne čudim se. Ali sultan jaz, ki sem videl prikazen, govorim k tebi, ki si tudi gledal prikazen — kot prerok k preroku. In jaz ti pravim, da ti sreča ni bila vzeta in da se je vse to zgodilo zato, da ti ona sreča v resnici posije." "Govori," je rekel Saladin in resnobno zrl nanj. "Glej, o Salah-ed-din, princezinja Roza-munda prebiva sedaj v Jeruzalemu zato, da bi mestu prizanesel radi nje in tako naredil konec prelivanju krvi in rešil neštevilnim ljudem življenje." "Nikdar!" je rekel sultan in planil pokon-cu. "Zavrgli so mojo naklonjenost in prise- gel sem, da jih uničim vse, moške, ženske, otroke ter se tako maščujem nad celim njihovim nečistim in verolomnim rodom!" "Ali je Ilozamunda nečista, da bi se maščeval nad njo? Ali ti njeno mrtvo truplo prinese miru ? Če pogine Jeruzalem pod mečem, mora tudi ona umreti." f "Dal bom povelje, da jo rešijo — da jo jaz sodim radi njene krivde," je pristavil srdito. "Kako jo je mogoče rešiti, ko bodo naska-kovalci kar pijani od klanja, ona pa je navadna preoblečena ženska med tisoči drugih?" "Potem jo odkupim ali odpeljem iz Jeruzalema, preden se klanje prične." "To je nemogoče, mislim, dokler je Wulf tam, ki jo čuva," je rekel Godvin mirno. "A jaz rečem, da mora biti tako — in bo tako." Po teh besedah je Saladin vznemirjen odšel. V Jeruzalemu je vladal vseskozi sam o-bup. V mestu je bilo na tisoče in deset tisoč beguncev, žensk in otrok, med njimi mnogo takih, kojih možje in očetje so padli v bitki pri Hatimu. Ostala peščica za orožje sposobnih mož je imela le malo voditeljev in tako se je zgodilo, da je bil Wulf kmalu na vrhu. Saladin je naj prvo naskočil mesto od za-pada med vrati sv. Štefana in Davida; a tukaj so stale močne utrdbe, Pizanski grad in Tankredov stolp, odkoder so branilci vrgli napadalce nazaj. Radi tega je sultan izpre-menil načrt, peljal svojo vojsko na vzhodno stran in se utaboril blizu Cedronske doline. Ko so kristjani videli, da podira šotore, so mislili, da je opustil oblego in po vseh cerkvah hvalili Boga. Ali drugo jutro se je bela vrsta šotorov pojavila na vzhodni strani in tedaj so vedeli, da je njihova usoda zapečatena, V mestu jih je bilo mnogo, ki so se hoteli podati sultanu in 1 juti so bili razpon med njimi in pa onimi, ki so prisegli, rta raje 11-n rjo. Naposled so se dogovorili, da pošljejo odposlanstvo k sultanu. Saladin jih je sprejel v navzočnosti svojih emirjev in svetovalcev. Vprašal jih je, kaj žele. in odgovoril so mu, da so se prišli pogajat glede pogojev predaje. Na to jim je odgovoril: "V Jeruzalemu biva gospica, moja nečakinja, znana med nami pod imenom balbeš-ka princezinja, med kristjani pa Rozamunda D'Arcy, ki je pred kratkim pribežala v mesto v spremstvu viteza gospoda Wulfa D'Ar-cyja, ki sem ga videl hrabro se boriti v vrstah vaših bojevnikov. Izročite jo meni, da nastopim- proti njej kot zasluži, potem pa govorimo dalje. Dotlej vam nimam ničesar drugega povedati." Večina odposlancev ni ničesar vedelo o tej gospici, le eden, dva sta rekla, da se jima zdi, da sta slišala o njej, da pa jim je neznano, kje je skrita. "Tedaj se vrnite, pa jo poiščete," je rekel Saladin in jih odpustil. Odposlanci so se vrnili in povedali, kaj so opravili pri Saladinu. "V tej zadevi," je vzkliknil patrijarh He-raklij, "lahko zadostimo Saladinovi zahtevi. Poiščete mu nečakinjo ter mu jo izročite. NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOO D ROW— Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU. Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara. Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi ni treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE. JOSEPH MANTEL trgovina z železnino in pohištvom. ELY, MINNESOTA. ► ~ Slovenske Viktor Plošče. ALBANIJA IN ALBANCI, j Zadnji spor med Jugoslavi-, jo in Italijo je zopet pokazal,! kakšno vlogo utegne imeti si-1 \cer neznatna Albanija v bo-' dočih balkanskih konfliktih.) Albanci so vzbudili po vsej Evropi nezasluženo pozornost. Vesti, da se namerava Ahmed beg Zogu, ki je bil svoje dni nasprotnik italijanske politike1 in zelo blizu beograjski kon-j cepciji. proglasiti za alban-j skega kralja pod zaščito Ita-' j lije, so pač v tesni zvezi z zna-j nim tiranskim paktom, s katerim je zajadrala Albanija popolnoma v laške vode. Vedno bolj se čuti, da je ta neznaten narod, ki je po svoji rasi osam-! Ijen v Evropi in ki ga razdvajajo na znotraj plemenska nasprotja, opast n jeziček na balkanski tehtnici. Ne bo tedaj odveč, če ga spoznamo nekoliko natančneje. Naš članek sicer ne bo nudil poznavalcu albanskih razmer nič novega, ;ili ljudi, ki poznajo Škipetarje, je pri nas bore malo; velika večina občinstva, ki čita v listih poročila o albanskem sporu. si ni mogla pridobiti jasnejših pojmov o Albaniji in Albancih. Tem čitateljem so i namenjene nastopne vrstice. Kdo so Albanci? Lego Albanije pozna po priliki vsak naš čitatelj, saj je ta država soseda Jugoslavije. Ju-J goslovenskega ozemlja se do-I tika na mejah Črne moSki zbor s klavirjem___.75 ! 20j82 Zvrgolenje — Nola, žvižganje z orkestrom____75 < 20458 V španskem mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara .75 ! . Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet .75 ! 78598 Dva zvizgalca — Alpski ples, citre in kitara_________________75 I ll7™ J?313 Amca — pastirjeva pesem, jodlanje s harmoniko.™ .75 J 78751 Petje na gondoli — Gorske vile, instrument, trio __________ .75 J 78923 Prater Potpouri — Dunajski gozdni ptički, instr. trio ........75 J Knjigarna A mer. Slovenec i 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. \ 'life Ptt lV^aMll^V-' I PISANO POLJE