if N^d^oleiuL^l^n^1 '1 I JL TW^ ri/\T\ A | l^ki^rtSIovL^f^Iy | ■ill v Zedenjemh državah.jll ■ ■ ^^ L^ ■ ■ ■ ■ /% ill in the United States:- i]i II vel> rST". $3.001 VJU/IO 11 illiULfil. I I If Za^M^u ... ^_List slovenskih delavcev v Ameriki. _^ < so^ooo Reader, :- fi ITKLCPON PISARNI* 4687 CORTLANDT. Entered u 8«eond-Clft«i Matter. September SI, 1903. at the Post Office at New York, N. YM under the Act of Conxreai of March s, 1879. rKUDPOH PHA1HE? 4I8T OOBTLATOTb NO 294 — STEV. 294. NEW YORK, FRIDAY, DECEMEER 15, 1916. — PETEK, 15. DECEMBRA, 1916. VOJJJMM XXIV. m LKTVIK XXIV. Nemci nestrpno pričakujejo odgovora zaveznižkih držav. -o- CESAR SE JE POSVETOVAL Z GENERALOM HIN DENBURGOM. — SKORAJ VSE NEMŠKO ČASOPIS JE JE PREPRIČANO, DA SE BODO ZAČELI ZAVEZ NIKI POGAJATI Z NEMCI. — NEMCI PRAVUO, DA NIČESAR NE DIKTIRAJO, AMPAK DA HOČEJO PRITI SAMO NA ČISTO. — ZAVEZNIKI MORAJO IZKORISTITI PRILIKO TER ZAČETI S POGAJA NJI. — IZ PETROGRADA. — STALIŠČE RUSKE VLADE. -o—- Amsterdam, Nizozemsko. 14. decembra. "Frankfurter Zeitting" pravi, rta zavezniške velesile nikakor ne bodo odgovorile v negativnem smislu, ampak da bodo že dobile način, potom kojega se bodo začele pogajali z Nemčijo in njenimi zavezniki. li^V^^^^H A ko zavezniki res zasledujejo oni cilj, katerega so že tolikokrat razglasili celemu svetu, potem morajo na vsak način zrtaj izkoristiti priliko ter začeti pogajanja s centralnimi zavezniki. Nobena bojujočih se strank ni uničena in v sled tega pride lahko do častnega sporazuma. Mi ničesar ne zahtevamo in ničesar ne zapovedujemo kot zmagovalci, ampak smo stavili le predlog, zahtevamo odgovora in protipredlogov. Naša največja in edina želja je, da bi se zastopniki vseh bojujočih se držav sestali in prišli v vseh ozirih na jasno. London, Anglija, 14. decembra. — Iz Švice poročajo, da je dospel cesar Viljem v Berlin in da se je posvetoval z generalom Ilindenburgom ter vladarji nemških zveznih držav. Cesar bo najbrže še toliko časa ostal v glavnemu mestu, dokler ne bodo zavezniki odgovorili na mirovni predlog Nemčije. Ivo je bil razglašen v četrtek govor nemškega državnega kanclerja, je zavladalo med ljudstvom veliko veselje. Vsi ljudje so prepričani, da bo mir kmalo sklenjen. lliee so bile polne prebivalstva. Po cerkvah so se vršile posebne sla vnosi i. Duhovniki so v kratkih molitvah prosili miru. Ženeva, Švica. 14. decembra. — Nemško časopisje je prepričano, da je konferenca, ki jo je imel včeraj cesar Viljem z generalom Ilindenburgom in drugimi nemškimi veljaki, velike važnosti. Pri tej priliki je obiskal cesar tudi princezinjo Ar-niilf. katere sin je padci na rumunski fronti. Berlin, Nemčija, 14. decembra. — V torek so prebrali častniki nemškim vojakom na fronti in nemškim rezervam mirovno noto. Med vojaki je zavladalo silno navdušenje, toda kmalo zatem so začeli dvomiti, če bodo hoteli zavezniki začeti s pogajanji. Amsterdam, Nizozemsko. 14. decembra. — "Berliner Tagcblatt" pravi: Pri hodna seja nemškega državnega zbora se bo vršila sredi mesca januarja. Petrograd, Rusija, 14. decembra. — Ruska vlada je prepričana, da je Nemcjia samo zategadelj poslala zaveznikom svojo takozvano mirovno noto. da bi napravila boljši utis na nemško vojaštvo in prebivalstvo, ter da bi lahko zavrnila vso odgovornost na zaveznike, če bi ne bili s to noto zadovoljni. S to noto ni v Petrogradu nikdo zadovoljen. Nek uradnik zunanjega ministrstva je rekel: — Iz vsega, kar se je zgodilo zadnje dni, je jasno, (ta hoče zvrniti Nemčija vso odgovornost na zaveznike. To se je že večkrat prej prigodilo. Berlinska vlada se je že večkrat poslužila takih in podobnih sredstev, samo rta bi navdušila armado in pomirila prebivalstvo. Že ko je bila Varšava zavzeta, je govorila Nemčija o miru; ravno tako tudi tedaj, ko so nemški in bolgarski vojaki pregazili Srbijo. Zavezniki so v vseh slučajih odločno zavrnili vse te ponudbe. Ker teče Nemčiji že voda v grlo. j cjasno, da si je morala izmisliti nov bol ji načrt. Ljudje so zelo kratkovidni in hitro pozabljajo. Vsak, kdor se še spominja zadnjih govorov nemškega cesarja, bo vedel, kako obstoji cel d stvar. Zavezniki so že takoj vojne sklenili, da bodo nadaljevali vojno do konca. Pri tem sklepu so vstrajali od začetka vojne do danes in vstrajali bodo do konca, pa naj se zgodi karkoli hoče. Ta vojna se bo končala s popolno zmago, ne pa s ki-lovim mirom. Naši sovražniki prav dobro vedo, kaj so rekli Lloyd George, Briand in Bosselli. Znane so jim tudi izjave Tre-pova. Nemci toraj prav dobro poznajo javno mnenje zaveznikov. Nemška mirovna nota je le past, ki pa ni posebno dobro nastavljena. Zavezniki ne bodo nikdar prišli vanjo. London, Anglija, 14. decembra. — Belgijsko poslaništvo je danes dementiralo poročilo, da je sprejela Belgija od centralnih velesil mirovno noto. Tokio, Japonsko, 14. decembra. — Iz New Yorka je dospelo sem prvo poročilo o mirovnem predlogu Nemčije. Vest je povzročila povsod veliko presenečenje. Na borzi je nastala velikaAttoika. RUMUNSKA BANKA V BUKAREŠTU. Wilson in mir. Nemška mirovna ponudba v Wash, ingrtonn. — Sestanek naj bi bil v Haagu. Washington, D. i\, 14. Združene države izro-če vladam, katere zastopajo. Kakor se doiunava. bo Wilson poslal to ponudbo posameznim državam brez vsake pripombe, pri vsem tem. da je predsednik prejel brez števila prošenj, da bi posredoval za mir. Ko je zastopnik Združenih držav v Berlinu prejel ponudbo, je imel doltro konferenco z nemškim državnim kanclerjem in je prepričan, da ima nemška vlada pri tem najboljši namen in da želi. tt L. ' • T-; - '* . • ' padlih. Dve njegovi hčeri sta dobili po štiri miljone, ena njegova vnukinja pa dva miljona. — Zadnje dni se je izvedelo, da je pode-lil kapitanu nemškega podmorske-era čolna '' Deutschland " visoko odi i kovanje. XuuuiU in mar. Ottawa, Ont., Kanada, 14. dec. Sir George Foster, kanadski^ministrski predsednik je brzoj&vil Lloydn George-u: — Kanada je z vami. —Vojna se mora toliko časa nadaljevati, dolcler ne izvoja« jemo slavne zmage. Z»čni polet. •Jutii bo poletelo z aerodroma v Henipsteadu, L. I., petnajst amen-ških častnikov v Pliiladelnhio. — Aerodrom bodo zapustili v presledku ene minute. V Philadelphi-ji bodo ostali en dan ter se bodo vrnili v nedeljo popoldne v New York. Arrtr. cesar zapustil $26,00b,000. Berlin, Nemčija, 14. decembra. Pokojni avstrijski cesar je zapustil šestindvajset milijonov dolarjev premoženja. Odločil je, da naj « dvanajst m&oaov dolarjev u-porabi n ranjene vojake in vdove Prodiranje na Rumunskem. Grška v velikih stiskah. -o- ANGLLEŠKI BLOKADNI MINISTER PRAVI, DA BLOKADA dE NIKAKOR NE POMENJA VOJNE. — ANGLEŽI BODO POSLALI GRŠKI VLADI ŠE NEKAJ DRUGIH ZADEV. — KAKŠEN JE PRAVZAPRAV POLOŽAJ NA GRŠKEM. — NEMCI SO NEKOLIKO NAPREDOVALI PRI NARAJEVKL — ŽELEZNIŠKA PROGA BUKAREŠT ČRNA VODA JE V NEMŠKIH ROKAH. — BOJI MED PREDNJIMI STRAŽAMI. -o- London, Anglija, 14. decembra. — Lord Robert Cecil, angleški blokad ni minister, je sporočil danes v poslanski zbornici, da so zavezniške bojne ladje sicer zabloki-rale vso grško obal, toda s tem še nikakor ni rečeno, da bi vladalo med Grško in zavezniki kako vojno stanje. Nadalje je izjavil, da bodo zavezniki poslali grški vladi v najkrajšem časn šo nekaj novih zahtev, katerim se bo grška vlada skoraj gotoo pokorila. v Berlin, Nemčija, 14. decembra. — Italjan.ski časopis '•Torriere della Sera" poroča iz Aten: — Naša dolžnost je opozoriti, da ni treba vrjeti vsem angleškim in francoskim poročilom glede Aten. Vsakdo mora obsojati krivično postopanje angleških in francoskih oblasti. Grško ljudstvo, posebno prebivalstvo Aten, je zelo razburjeno. Ljudje so namreč prepričani, da nameravajo zavezniki odstaviti kralja ter postaviti na prestol kraljevine grške bivšega ministrskega predsednika Venizelosa. Ko so bili izstreljeni v Atenah prvi streli, io začelo prebivalstvo delati barikade krog kraljeve palače Še ce-lo ženske so pomagale pri tem delu. Skoraj vsi uglednei-si mescam so bih oboroženi in so streljali na Francoze ' Kralj Konstantin je brzojavil francoskemu predsedniku m angleškemu kralju, da se snuje v Atenah obširna zarota. Zarotniki baje nameravajo prvi dni meseca decembra strmoglaviti kralja. Kralj je pristavil, d;, ima za to nepobitne dokaze. Petrograd, Rusija, 14. decembra. — Poročilo, ki -a je izdal ruski generalni štab, se glasi: — Naši zrakoplovci so z uspehom obstreljevali žele-znisko progo Tarnopol-Z1 ozlow ter transportne kolone v blizuu asi Novšče. •wPri Xara'1>vki ™sc V1**ni vroči spopadi. Sovražne kolone so si na vse nanne prizadevale prodreti našo bojno <*rto. toda vsi poskusi so se jim izjalovili. vn,RWdnihrai1lat.ih obstr<^vala naša artilerija as Korosmezo. ^ vasi je izbruhnil na sedmih kra jih ogenj l*i je povzročil veliko škodo. od Xom^a. - Vse ozemlje južno od zelezmske proge Bukarešt-Črnavoda je v nemških rokah. Čete generala Mackensena neprestano prodira o in priborijo vsak dan veliko uspehov proairajo in . Berlin, Nemčija, 14. decembra. - Vrhovno povel i stvo nemške armade naznanja, da so Rusi nadaljeva^ s svo i mi napadi v Gozdnih Kantih. Slednji^ vp^ Uradno poročilo se glasi: — Fronta nadvojode Jožefa: ArtiJeriiska bifkn L-; - »o « Kusi imajo precejšnje izgube i2p^SenbaVar8kPRa Prinea Lr, Za celo leto za mesto New York.. 4.00 Za Evropo za četrt leta....................1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemSl nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issaed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Dopisi brez podpii>a in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri svremembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče __naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** 82 Cortiondt S ti. New York City. __Telefon 4&S7 Cortlandt. Avstrijske novice. Pravijo, da nova metla dobro pometa. V Avstriji se je že pokazalo, da je res tako. Komaj je nastopil novi eesar vlado, sta prišli v Ameriko dve važni novici: da je novi cesar pregovoril vihravega Viljema in mu toliko časa dokazoval nezmiselnost nadaljevanja vojne, dokler se niso nemškemu lisjaku odprle j oči, dokler so ni potrkal na prsi in priznal, da so bile vse ujeuove besede o neupogljivosti le prazna slama. Tako pravijo in ugibajo, resnice seveda nihče ne ve in je tudi najbrže nikoli izvedeli ne bomo. V Avstriji se morajo vršiti čudne stvari. Sedanji vla-dnr je mlad in bo imel skoraj gotovo malo več dela kot ga je imel njegov stari stric leta oseminštiridesetega. Drugo poročilo naznanja, da je odstopil avstrijski kabinet. I Ta odstopitev ni bila formalna. To je razvidno iz tega,| ker ni cesar poveril sestave novega kabineta dosedanjemu ministrskemu predsedniku, pač pa Spitzmuellerju, o katerem se dozdaj še ni veliko slišalo. Koerberjev kabinet je gospodaril izza Stuerkgliovega umora. Škodoval ni nič, koristiti pa ni mogel veliko. Mladi cesar se hoče z boljšimi močmi izkopati iz zadrege. Madžari ga pritiskajo, v deželi je nezadovoljnost, Hrvatje in Slovenci so se že precej naveličali krvavega rokodelstva in hrepene po združitvi, češki narod je nezadovoljen, pa tudi Nemci in druge narodnosti, ki jih še vsebuje ta naša velika pestrobarvna monarhija, ne prelivajo več s takim veseljem in požrtvovanjem krvi za domovino kot se sliši in govori. 1 Avstrija je popolnoma odvisna od Nemčije, bodisi v vojaškem, bodisi v gospodarskem oziru. To se morda mlademu eesarju ne dopade. Lepa je resnica o &%ogi in moči, toda kaj mu pomaga sloga, če mu hoče kdo zrasti nad glavo. Viljem je imel starega cesarja lahko v rokah, ker se možak že ni hotel in mogel več brigati za vsako stvar, in je prepustil upravo mlajšemu in odločnejšemu. Cesar Karol je pa že začel kazati, da nima rad komande nad seboj. Saj bi bilo tudi neumno, zakaj je pa cesar! Cesar je največji gospod v državi in si ne pusti od nikogar zauka- ' zovati. Zdaj je seveda le začetek, pa že vidimo posledice. Zelo zanimive in lepe stvari bomo še doživeli. In prav nič čudnega bi ne bila če bi si skočili Nemčija in Av- j stri j a v lase. * -o- Poljski kralj. Malokatera država v Evropi ima tako bogato in tako Žalostno zgodovino kot Poljska. Najprej je bila velika samostojna kraljevina, potem ' je bila parkrat razdeljena in taka je ostala do pred krat-j kega časa. • j Nobene dežele ni sedanja vojna tako opustošila kot njo, nobenemu narodu ni vojna zasekala takih ran kot ravno poljskemu. Najhujše bitke so se bile na poljskem ozemlju. Poljaki so trpeli pod ruskim in pruskim jarmom, od-nikoder niso imeli nobene pomoči, odnikoder zaslombe. i Poljake v Nemčiji je izrabljala Nemčija, Poljake na Rusko Poljskem Rusija. Kar sta pustila Nemec in Rus, so i jim pobrali Židje s svojim nesramnim izrabljevanjem in' česar jim Židje niso mogli vzeti, jim je vzela vojna. Poročali smo že, da je napravila Nemčija zase prav , dobro potezo, ker je proglasila Poljsko svobodnom. Poljaki bodo zid med Nemčijo in Rusijo. Rusi ne bO-do mogli zlahka preko, Nemci pa kadar bodo hoteli. j Poljski narod, to se pravi, Poljaki na Rusko Polj- ( skem so bili svobode zelo veseli. Že beseda sama na sebi ima zanje nekak mikaven Čar. Proglas neodvisnosti je bil prebran v Varšavi, zastop- i niki Poljske so se zahvalili avstrijskemu in nemškemu 1 , cesarju. i< V istem hipu bo morda nehote in nevede prodali svojo zemljo in narod Avstriji in Nemčiji. Spodobilo bi se po vseh človeških in božjih postavah, j da bi vladal kraljevini Poljak. — j A. ZIMMERMANN, NEMŠKI ZUNANJI MINISTER._ Toda ne! — To bi bilo prenevarno za Nemce. ' Poljaki so lahko ponosni na svojo svobodo, če hočejo, se je lahko vesele, ali to svobodo bo dirigirala Nemčija. Zlato solnce svobode jim bo zakrivala nemška armada. Kdo rojakov je že kaj slišal o nekem Karhrstofami ? Ali je ta človek morda kak izborcn poljski učenjak, kak poljski državnik, ali ima ta mož že kake zasluge za Poljake? — Ali zna poljsko, ali se je rodil na Poljskem? Ne, vsega tega ni pri njem! On je — avstrijski nadvojvoda!.. . Njegov stric, oče, ali kak drugi žlahtnik je bil član avstrijske cesarske hiše, in to že popolnoma zadostuje, da mu dasta Avstrija in Nemčija moč v roke ter pravico vladati *4osvobojenemu narodu*\ Vladal bo po naročilu in komandi Nemčije, edino le Nemčiji v korist in poljskemu narodu v škodo. —k. Dopis. Fitz Henry, Pa. — Pozimi se dela slabo, poleti pa malo boljše. Draginja je zelo velika. — Preti kratkim so fanlje tukaj malo preveč pili ter se začt-li prepirati. V prepiru je vstrelil Tomaž Koder-uian svojega brata Franku. Pokojnik je bil 36 let star in je bil -'lan S. X. P. .?. Doma je bil i/. Cešujie pri Krasni na Kranjskem* Pokopali so »a '.i. decembra. .Morilec je pobegnil in ga št- dozdaj niso dobili. Rojaki, bojte se alkohola ! — J. O. Novice iz Clevelanria, 0. Oprostilo se mi bo, ker samoob-sebi je umevno, da človek no more delati povsod. Danes veseLiee, jutri shod, potem sesta,nki in zborovanja. Med tem hrupnim živi I j en jem, ko človek sam nase pozabi, razbijaj« paglavoi ponoči šipe, pobirajo ljudem denar iz -pa. kradejo avtomobilu kar na debelo, tako da je zares prav kratek čas v Clevelandu. Da bi opisal vse pojedine, bankete, plesne veselice, je nemogoče, omenil bom le, kar se mi zdi pomembnejšega. 3. L m. se je vršil banket pevskega društva "Edinost", ki je bil zelo dobro obiskan, ter svečano prirejen. Razume se. da so gladka grla pevcev vplivala na razpoloženje vdele-žencev, ki so v poznih večernih in tudi zgodnjih jutranjih urah zapuščali dvorano veselih obrazov. Živela 'Edinost"! Pretekli mesec pa je priredilo društvo ' * Lunder-Adamič'' S. S. P. Z. igro "Tihotapec*', ki j a dobro uKipela. ker vdeW.ba je bila precejšnja, V Clevelamdu imamo okrog pet društev, ki so prirejala igse, a zadnjih par let je stvar nekoliko zastala, upati pa je, da se vodilni krogi zbudijo ter prično z delom. Združenje bi bilo najboljše zdravilo, a gospa SebKTiost je še močna. Vendar upajmo. Slov. Narodna Čitalnica ima dne 17. dec. popoldne svoje občno zborovanje. Želeti je, da članstvo izbere zopet dobre člane v odbor, da se bode začrtal napredek .kakor se je Letos. "Jugoslovanski Sokol'* pa priredi dne 17. t. m. zvečer svoj leti ni plesni venček, »ki ponavadi obeta živahno vdeležbo zavedne slovenske mladine. Igral bodo orke- Ister Elsie IT ruby, ki je /e dobro i [znan med nami. Po Clevelandu je mnogo žepnih; tatvin, kakor tudi tatvin avtomobilov. Tudi v naši naselbini sej včasih kdo zmoti, ampak fantje poznajo, d i se z nami ni za špasat. Xaše ljudstvo ima že neke svoje zakone, ki niso zapisani, ampak kdor ii.li vsaj ;: no uvažuje.| se včasih zhioti. * Slov. Xaiod" piše. 0.000 dolarjev, ki nam jih je Zotti ukradel? Nato je1 zopet sledil grom. Vprašal je:! Kdo so čisti Hrvati? Ce?a dvorana je vstala. Za Slovence enako, za šibe enako. Ko se zopet umiri, pravi: Kdo je zoper izdajice v! PittsbuTglm * Vsi so za vpili: Ti!; Med velikanskim vpitjem je poklical policijo, ki se je nahajala' pri vratih, pogovoril se je nekaj! na kratko ter zopet nastopil med zopetnim vpitjem in smehom. Nato se zganejo štiri stražniki ter gredo na oder. Eden prime za rokav govcyiiika, medtem pa drugi i pravi: Ladies and gentlemen, no! more meeting to-night! Stražniki so Avstrijaka stisnili medse, v rokah so držali orožje za obrambo ter so rešili Trealka smrtne nevarnosti. Odšli so žnjim do 66. ceste, kjer ga je že Šakal avtoonobil ter »frčal proti vzhodu . To je bil sijajni shod. imenovan od lista "Slov. Narod*', .ki se še ni nikdar zlagal. Troak tega ni pričakoval, zato je s seboj pripeljal tudi poročevalca od listov "The Cleveland Plain Dealer" in '"The Cleveland Leader" "The Cleveland Leader" je vse zamolčal., "Plain Dealer" pa je napi-hal na prvi struni vso stvar, opi-|si!.l kot je bila na celi koleni dne 10. nov. Dne 26. nov. se je Treak nalia-Ijal v hrvatski cerkvi v ozadju in mod govorom Rev. Qj.škoviča za-ipisoval nekaj v svoj notice-book; : to je zbudilo pozornost ljudi in : speznavši, kdo jc. so ga grede v. cerkve nekoliko očeljustili, očev-! Ijali. aklofufcali. kar je vzbudilo v njem tako moč, da jo je ubral ; kot na tekmi, ne glede za suknjo, klobuk in drugo stvar, šlo je naj-i brže samo za kežo. Omenjeni dan se je Treak zo-i pot prikazat pred cerkvijo na 40. ;ct sti, a predno je prišel možnosti. • da se ta tragedija ob ugodni priliki zopet ne ponovi. Dosedanji neodločilen potek vojne, ali tnnoglavost od si rani Anglije in Francije, ali želja nemških sovražnikov po povračilu, vse to ni nikak zadržek za mir, : teda globoko prepričanje za vozniških in nevtralnih držav, da se Nemčiji ne sme vrjeti in da se oec Leadviile, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cull«, Frank . Janesh in John Germ. Salida. 'Colo, in okolica: Ixtnis Castello. CUnton, Ind.: Laubert Bolakar. Indianapolis, Ind.: Alois Rodman. Woodward, If ki okolica: Lokat Podbregmr. i Aurora, HL: Jernej B. Verb]«. Chicago, HL: Frank Jnrjovee. Onrae, HL: Dan. Badovlnac. Jolit, 111.: frank l4iori«-h, J.ilm Zaletel in Frank Ilam!)i<>h. IM Salle, D).: Mat Kmnp. Nokoinis, III. ni okolica: Malh. Galsbek. 8» Chlcmr«. flL: Frank Oeme Syrincfield, I1L: Matija Barborli. Ocleeby. I1L: Matt. Hrlbernlk. Waukgan, 11L in okolica: Frank Ptkovšek in Math. O-^rin. Cherokee, Kans.: Frank Refisalk. Colombos, Kans.: Joe Knalelc. Franklin, Kans.: Frank Lcskovee. Frontenae, Kana. In akoliea: Frank Korw In Bok Firm K—I City, Kans.: Peter Scbnellei Mineral. Kans.: John Stale. Klneo, Kans.: Mike PendL Kttzmilier, Md. In okolica: Frank v odoptvee Calomel, Mich- la okoUea: Pare - John Polanc. Luzerne, Pa. in okolica: Anion | Osolnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Scoolta. Moon Ron, Pa.: Frank Maček. Ptttaborgh, Pa. in okolica: Z. Jsksha. I. Ptnlvnsnik. 1. Magister Jn t J. It. Jak<>bich. South Bethlehem, Penna.: JtrneJ KoprivS<*k. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joseph dkerlj. Verona, Pa. iu okolira: J. Brosleh. West Newton, Pa.: Joslp Jovta. Willoek. Pa.: Frank Seme In J. Peternel. Tooele, (Jtah: Anton PalClc. Winterqoarters, Utah: L. Blailch. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta. Thomas, \Y. Va. in okolica: A. Korenchnr. Keoosbk, Wis.: Aleksander Peadlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik la Aug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronlm Svetlin In Martin Kos in John StampfeL West Allis, Wis.: Frank Skok In Anton Demšar. Rock Springs. Wyo.: A. Jostln. Yai. «tallcb in Valentin Mardna Vsem čitateljem. Prepričani smo. »la ne bomo či-I tateljem z nobeno stvarjo tako vstrejrli kot ravno z "Slovensko-Ameriškim Koledarjem"\ kateri je vi-eraj iz.se]. — Ker smo ga tiskali h« omejeno število in ker je zanj /e par tisoč pivdplacnikov, je jas-110. «la bo kmalo pošel. Vsak, kdor ira luH-e imeti, naj eu takoj naroči. — Koledar ima izvanredno za-nimivo vsebino. Kosra med nami ne zanimajo dogodki v ljubljanskih bolnišnicah, kdo med nami bi rad ne videl slik iz porušene Gorice.' — Koledar obsega celo vr sto zanimivih in poljudno pisanih člankov, krasnih povesti, pesmi, zanimivosti in šale. Krasi ga nad trideset slik, med katerimi zavzemajo prvo in glavno mesto slike iz porušene Gorice in kraške fronte. — Koledar vsebuje med drugim tudi kroniko vojnih dogodkov. Citatelje ponovno opozarjamo. da naj ga takoj naroče. Kdor bo z naročilom odlašal, ga ne bo dobil. Stane s poštnino vred 35 centov. Pišite šc danes na naslov: SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York City. Izum našega rojaka Henry P. Mertela. Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35% na gasolinn. ! zboljša se slab motor in povspeši hitrost. Mertel Power Bxhflarator. Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso-lin in je lep okras za vsako karo. KEBTEL POWER EXHTLA&ATOR je aparat, ki se nikdar o« po kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej prekosi vse dosedanje iztlrae te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri računih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Glavno je pa to, da ▼ hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara ▼ klaneu zaustavila. Rojaki, ki imate svojo karo, naročite si en aparat u posknšnjo in prepričali se bodete sami, d» je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljen, povrnem denar v teku enega tedna. Cen« poniklanemu EXHTT.ARATORJP je $10.50 in me&ingaste-stemu pa $10.00. Razprodajalei dobe popust. Piiite na: HRMRT P. MERTEL, tU StCMM— JUL, ImHM t r^ _ Pc O. North Bergeai, N. J. GLAS NARODA. 15. DEC. 1916. Za njo Vsega je imel dovolj, karkoli mu j^ poželelo srce. Za denar mu ni bilo treba skrbeti, bil je dobrih staršev sin, njegovi novci so bili naloženi meliko in varno po raznih hranilnicah in bankah. Imel je elegantno opremljeno stanovanje. ndobno. pozimi toplo, poleti hladno. Imel je lepo. stasito ženko, ki ga je zanjo zavidal marsikdo in imel je dvoje zdravih, ljubeznivih otrok. deAka in deklico, oba zlatclasa in velikih modrih oči. — Bil je zraven mlad in zdrav. In polejr vsega tegra jo hodil dan za dnevom vedno v urad in iz u-rada. Hodil je vedno enakomerno, skromnih, ozkih korakov, z glavo nekoliko upogajeno. Videli je bilo, da je sam s seboj zadovoljen, da ni bilo ničesar za. njim, kar bi ga navdajalo s hrepenenjem. Njegovo oko je zrlo mirno v ta svet, nikdar so ni stemnilo, da hi bil kdo opazil. Navadil se je takšnega življenja, in gotovo je bilo, da bode hodi! z isto mirnostjo in z isto tiho zadovoljnQstjo dalj** po navadni poti. Vsako pomladno in poletno po-poludne se je izprehaja! j)o okoli-ei. Navadno je jemal sabo j vselej po onega otroka, vsak dan drugega. P redu o je odhajal, jo žena poljubila vselej otroka na č.elee, ipo-giadila mu je lase ter podala njemu roko, "Pazi nanj, Egon, da se mu ne pripeti kaj žalega!" "Saj vea. draera." In stopal je iz hiše, zopet z istimi, počasnimi, skromnimi in ozkimi koraki, kakor v urad. In zraven njega je stopal otrok in izku-sal jf, da bi hodil kakor on. Nista se pregenila nikdar hitreje, nikdar živahneje. Bilo je čudno, kako se je otrok prilagodil vsem njegovim navadam. Navadno je hodil v b!i*nji gozd. One rjave, ozke poti so se mu bile priljubile, težko bi jih pogrešat. Toda ako bi bile zares izginile, ne bilo hi mu menda nič zanje, poiskal hi si bil drugih in navadil bi se bil tudi teh. Ona mogočna drevesa. gosto bujno grmovje in po tratah posejane cvetice, vse mu je bilo sieer ljubo, težko bi bil pogrešal enega ali drugega. Toda ako bi bilo i-zginiJo, ne zmajal bi menda niti z glavo, ne trenil bi z očesom in stopal bi mimo z onimi ozkimi. enakomernimi koraki, in niti žal bi mu ne bilo. Po izprehodu je sedel doma mod svojo družino. V njegovi bližini si je dala o-praviti žena. sta se igrala otroka. Njej jo žarel navadno na ustnih Idažen smehlaj. otroica sta eehlja-la med naboj. In dostikrat .je pri stopila ona' k njemu in ovila mu je roko okoli vratu. "Kako sem srečna, Egon!" Povzdignil je za hipec oči, niso se zasmejale, niti stemnile. Zrle so kakor po navadi, in dejal je: "Tudi jaz. Berta, Hvala Bogu!...." In nobenega ni bilo. da bi se hil porogljivo zasmejal, da bi se jima zarežal v obraz. Vse je bilo tiho tako grozno tiho. Tn ljudje zunaj so se menili: "Ce je kdo na svetu srečen srečna st« ta dva človeka." Nekega dne se je zopet izpreha jal po gozdu. Zraven njega je sto pal deček. Kakor po navadi sta hodila. mimo, enakomerno. Po na vadih je šustel lahen vetrič, dre vesno listje se jo zibalo in svetli kalo v rumenih snlnčnih žarkih l»o zraku so brnoli hrošči, v trav so se glasile kobiliee. Iz sredine gozda je plul prijeten vonj, skozi pr<>*ledke se ie navzdol smejalo jasno poletno nebo. In tedaj je bil prvič, da je dvi jrnil glavo živahneje. Njegovo oko se je prvič za«vetjlo in ozrlo se je začudeno okoli. Bilo je. kakor bi s* zbudil iz dolgega, trdnega spa nja. Ali res še nikdar ni videl te ga. kar vidi sedaj? Stresel je glavo. Deček ga je pogledal osu plo. Tedaj sta dospela do vrhunca nizkega griča. Velik prostor se je razprostiral tam. Na njem ni rastio drugega ka k or visoka, če« kolena segajoča trava. V ozadju so temnele smre ke. Skozi travo se je vila ozka steza tja notri v smrečje. Na robu tega prostora Je obstav Drugič je dvignil začudeno svoje oči. Raztegnile no ne in izbulile. In zrl je okoli sebo in loteval se ga je neki čuden nemir. V prem m mu začelo nekaj gibati, prav glo-na dnu, a vstajalo je čedalje više in više. In. skoro se je raa-liio po vsej notranjosti. Tam med črnim -mr^jem ae X tedaj hipoma nekaj zasvetilo. Nenavadna svetloba se je razlila po okolici, kakor bi se bili med vejevje ujeli vsi zlati žarki, kar jih premore solnce božje. In svetloba je rastla in rastla. Tedaj se je pa v njeni sredini prikazala deva. krasna in zapeljiva, z zlatim vencem v laseh in ograjena v plašč, ki je bil pretkan z diamanti in dragulji. Lahno kakor ptica se je zibala v zraku. In njena roka je zableščala in pomignila mu jc k sebi. In njena usta so se zasaneja-la, da so se videle vrste krasnih, slono-kowispih zob. Tedaj so se njegove prsi krčevito dvignile. — Težak, koprneč vzdih se je izvil iz njih. Oko se jc zasvetilo v čudovitem ognju, in iztegnil je roke predse. In planil jc proti svetlobi. Hitel je po stezi med travo z dolgimi, lahkimi koraki. Odpadel mu je klobuk in lasje so mu mahali na čelo in po tilniku. Koprneče je iztezal roke čudo-iti prikazni. In tedaj ni čutil, da ie zašel v smrečje, ni čutil, da je izgTešil stezo, in da se je začelo is>hidovje zadirati v njegovo obleko. Tn te-laj ni videl, da se jc prikazen oddaljevala, da je bila svetloba vedno bledfjša, da je krasna deva bila že izginila iz nje. Z vr?dno večjimi in hitrejšimi koraki jc hitel skozi robidovje. — Zavedel se je šele, ko je zmanjkalo grmovja in smrečja, ko je stopil na piano. Tam spodaj poti nogami se je mirno razprostiralo mesto. svetile so se strehe visokih hiš in križi zvonikov. Udaril se je s pestjo oD čelo, in solze so mu stopile v oči. , * Čemu tako begam? Ali bi nc bilo bolje, da bi hodil počasi? Gotovo ne bi je bil zgrešil." Pogledal je svojo obleko. Hlače so bile preparane od vrha no tai. 'isele so ob njem kakor cunja, in izpod njih se je kazala bela spodnja obleka. Odurno se je zasmejal. — Tedaj se je pa spomnil, da jc pustil otroka ob robu travnika. Grozen strah ga je obšel. Kakor divjačina, ki so ji psi za petami, je planil zopet v gozd'. Ves poten in truden je dospel do travnika. Tam je sedel deček v travi in se je mirno igral. Ko je zagledal o-četa, se je nasmejal in dejal: "Dolgo t« ni bilo, papa." A on se je naglo sklonil k dečku in ga je strastno poljubil na Čelo "Hvala Bogu. da se mu ni zgo dilo nič žalega." In ni se brigal za obleko, prijel je sinčka za roko in stopal je na-glo kakor še nikdar proti domu. Doma se je žena začudila, ko ga jc zagledala takšnega. "Za Boga, kaj se ti je pripetilo?" je viknila. Toda on ji ni odgovoril. V njegovih očeh se jc nekaj iskrilo, česar ni bila opazila še nikdar. Pristopila je k njemu in mu je položila roko okoli vratu. "Saj nočem vedeti ničesar, E-gon. Čemu bi se strašila? Ilvala Bogu, da so se raztrgale samo hi če.'' • In zopet je hodil v urad in iz urada. A njegovi koraki so postali hitrejši, videlo se je, kakor bi hotel nekoga dohitevati. — Njegovo oko ni bilo več tako mirno, zabli-skalo se je večkrat, nakaj nezadovoljnega jc leglo nanj. Včasi se je nenadoma ozrl. kakor bi ga bil kdo poklical. Tudi doma ni sedeval miren med svojo družino. Čestokrat je hodil po sobah gori in doli. in njegovi koraki so bili trdi in odme vali so iz ene sobe v drugo. Na iz-prehodn že dolgo ni bil. Tedaj se ga je pa hipoma po lastilo hrepenenje, da bi šel zopet na izprehod. Toda Čudno, danes Podoba ni stala več v onem, Smehljal se je žalostno in ni on-smrečju, svetila se je na drugem govoril, oddaljenem griču. Ali svetila se jc j Padla mu je okoli vratu in zo-še veliko bolj nego prvič, nje j net je viknila : blesk ga je omamljal. ; "Saj nočem vedeti ničesar, E- In pozabil je, da jo je hotel sa-j eon. Čemu bi se strašila? Hvala mo opozovati. Brezmuno hrepene- Bogu, da so samo neznatne pra- Zdravje M°ZEMli !H / GENERAL TBEPOV, VODJA RUSKEGA KABINETA. nje mu je hipoma napolnilo vso dušo, ga jc dvignilo. Da, mora jo imeti, mora! — Torej za njo. za njo! Iztegnil je roke predse in hitel jc dalje. Odpadel mu je klobuk, in lasje so mu mahali po čelu in po tilniku. — In tedaj ni čutil, da je zopet zgrešil stezo in da se je začelo robidovje zadirati v njegovo obleko. — Z vedno večjimi in hitrejšimi koraki je hitel dalje in dalje. Hitel je navzdol in zašel je v jarek. Ko je povzdignil oči, se jt; še vedno svetila podoba na nasprotnem griču, bila je vedno svetlejša. ved no lepša. K njej ! K njej ! Noga se mu je spotcknila ob korenini. in padel jc na obraz. S težavo se je dvignil, pekle so ga roke. A podoba je migala in svetila. Le dalje, dalje! In hitel iz jarka navzgor. Zadeval se je s koleni ob debla, zadeval se je z mahajočimi rokami ob trnje in skale. A hitel jc dalje, lotilo se ga je bilo neto blasrno veselje. Glej, še malo korakov, in gori bode. Tam, kjer se sveti, tam, kjer se ovije z vso strastjo nebeškega bitja. zadnji korak, in na vrhu hode. Oj sladki trenotki! Toda, kaj je to? Svetloba je izginila, na vrhu se temni samo smrečje in veter se poigrava z veja mi. Tam spodaj pod nogami pa se mirno razprostira mesto, se svetijo strehe visokih hiš in križi zvonikov. In kakor prvič, se udari tudi sedaj s pestjo ob čelo, in solze mu stopijo v oči. "Čemu tako begam? Ali bi nabilo bolje, da bi hodil počasi? — Gotovo ne bi je zgrešil." Tedaj je šele zapazil, da so krvave njegov« roke. Potegnil je z njimi preko čela, tudi tam gori je bilo krvavo, ln ko je pogledal kolena, je videl, da so razbita in zatekla. Napolnila ga jc druga skrb. — ni hotel imeti otroka s seboj. Za-j Pozabil je, da je pustil otroka do- to niti ni hotel, da bi vedela žena, kam gre. V neopazovanem trenot-ku se je izmuzuil iz hiše. In krenil je naravnost na vrhunec onega griča, kjer je zadnjič videl prikazen. Ko je dospel v gozd. je pospešil svoje koratte i*, že je si al ob robu pravnika. Napel je svoje oči ter strmel tja v smrečje. Danes ni hotel dohiteti prelest- ne prikazni, hotel jo je samo opazovati. hotel se je samo oddaleč napiti njene lepote. Stopil je prste, da bi jo zarfe-gal, in iztegnil je vrat. — Toda smrečje je bilo temno, zibate so s^ samo veje. Strmel Je dolgo, in srce mu je postajalo težko. Že je obupal in žalosten je hotel oditi. Tedaj se hipoma razširi svetloba, in krasna podoba se za-ziblje v zraku. Njegova glava klone zopet kvišku, njegove oči niAa. Sedaj je šele videl, zakaj je ni' "Za božjo sit" ma. Domneval je, da ga je vzei seboj in da ga je pozabil zopet gori ob robu travnika. In kakor divji se je spustil zopet v dir. Ko je stopil na vrh, ni našel otroka. Kakor kamen je te lebnil v travo in se ni genil dolgo časa. Ko se je zavedel, se je spomnil, da jc pustil otroka doma. Žalost- no se je nasmehljal in se odpravil proti domu. Doma ga ni nihče sprejel. Stopil je v sobo. V kotu je zagleda* ženo pri posteljci. Skrbno je bila nagnjena k .otroku in .poslušala je utrip njegovega srea. Ni se obrnila, moža je poznala po hoji. "Ah, dobro, da si prišel. Stan kotu je zelo hudo." Po prstih se je bližal tiho in hi-seltfo. Tedaj se'je pa ena obrnila. vqljo, kakšen pa ske." — * V sobi je bilo tiho. Okna so bila zagrnjena, in dišalo je po zdravilih. Stanko je ležal v postelici in težko je dihal. Na čelen mu je stal mrzel pot in oko mu je bilo motno. — "Stanko se mi vidi mn'ogo boljši, Egon. Že tri dni nisi bil iz sobe, prav bi bilo, da greš na zrak in se razvedriš. Ostala bom sama pri otroku." Pogledal jo je nevrjetno. a sicer jc bil njegov pogled miren kakor v onih nekdanjih časih, ko je še hodil vedno enakomerno, skrom nih. ozkih korakov v urad in iz urada. Toda vstal je in so je napotil ven. Komaj ie bil zunaj, že jc neho te pospešil korak. Polastilo se ga je tisti hip hrepenenje, da bi videl njo, ki ji je bil že dvakrat tako blizu. Ali kam mora iti? Jo najde li na prvem ali drugem griču Nehote mu je noga zavila zopet na prvi grič. Da, danes gotovo nc bode hitel za njo. Ako jo ugleda, sc bode zadovoljil s tem. da jo bo de opazoval oddaleč, da sc bode ogreval iz dalje ob njeni lepoti. Toda na prvem griču je ni bilo. Smrečje je bilo temno, zibale so sc samo veje. In stopil je na prste in iztegnil je vrat ter zrl proti drugemu griču. Tudi tam jc bilo smrečje temno, zibale so se samo veje. Glava mu je postajala težka, silila mu je na prsi. Toda tedaj se je hipoma zopet razširila znana svetloba, in krasna podoba se je zazibala v zraku. In zopet je vedel, zakaj je ni zagledal že prej. Podoba jc stala na tretjem griču. In svetila se jc še veliko bolj nego prvič, nje blesk je bil omamljajoč. In pozabil je, da jo je hotel samo opazovati. Blazno hrepenenje mu je hipoma napolnilo vse žile. ga je dvignilo. Da, mora jo imeti, mora! Torej za njo, za njo! In hitel je dalje in dalje. Odpadel m uje klobuk, in lasje so mu mahali po čelu in po tilniku. Ska kal je čez jarke in potoke, hitel skozi goščo in robidovje, navzdol] iu navzgor, navzgor in navzdol. Glej, tam le je.... še par korakov ---- Srce mu je bilo burno, duša se je stiskala od hrepenenja, iztezale so se roke, tresle so se žejne, pričakujoče ustnice. Hotel jo je stisniti k sebi — za-vriskal je veselja — a takoj se je njena svetloba razširjala na četrtem holmn. Tu je pa temnelo samo smrečje, veter se je poigraval z vejami. Ali naj sedaj omaga? Glej, zopet blišči lepše in lepše. Torej za njo, za njo! ZASTONJ J Zdravniška knjižica J Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastrupljanje krvi, mozolji, kožne bolezni* stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno-tok, mehnrne in ledvične teakoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spolno-urinarnih organih, vsp^šno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. Pove tndi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, nr.duha in slične težkoče. ALI TRPITE na katerem izmed s>leenost. on^moglo^t ob jutrih, f-rui kolobarji po«l očmi, sramežljivost iu izogiltunjc ka, posebno pa tisti, ki -e nameravajo ženiti. Tz nje lahko »poznate vzroke svoiegji trpljenja in l:akr» i.i eo vaše t. škoče obvladale, ritpjte to knjižico, kažipot k zdravju, in oL«.ri-ti(e s«- njo. Pošljite ta kupon še danes. DR. J. RUSSELL PRICK CO.. s 10O0 Madhob A Cliaiou St«.. Chicago. II*. Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vuSo zdravniško knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Stev. in mica ali- Box Nc. Država I In kakor nekdaj, se je iidaril tudi danes s pest jo ob čelo, in solze so mu stopile v oči. Smrtna utrujenost se ca je lotila. Fničcn in strt jc prišel domov. In nič se ni zjrenilo v njem, ko mu je stopila žena nasproti in dejala s tihim, votlim glasom: "Egon — Stanko je umrl!" • Pred Ejronovini stanovanjem se je gnetla pisana množica. Bile so same ponošeue suknje, sama po-bledela krila. Obrazi so bili utrujeni, izpiti in izmučeni, oči ugasle. Čuden vzduh sc je razprostiral na to množico, nobeden ni pričakoval več dobreg;*. Tako stoji in gleda živinče, ki so ga pripeljali v klavnieo. A vendar je bila vide ti na njih obrazih neka radovednost. I pirali so oči v vrata in mrmrali so med seboj. Tedaj so se odprla vrata. V njih se je pojavil Egon. "Stopite, dragi bratje, v "to hišo. Stopite po vrsti, kolikor vas je!" In vrsta se je gnetla notri za vrsto. In Egon jih jc štel in bilo jih je mnogo, mr»ogo. Na mizi v veliki sobi pe roži jal denar. In neki glas je govoril: "Oospod Egon je sklenil, da razdeli med vas svoje premoženje. Vsak dobi enak delež. Največja njegova sreča bo. ako se nasitite in oblečete. Nastalo je veselo šumenje, o-hrazi so se svetili. Egon pa je stal oddaleč in z žareč i m obrazom je gledal to vrve-venje. In iz teh obrazov je zasve tila v prelestni svetlobi ona porlo-ha, lji je letel za njo od griča do griča. In ni se mu več umikala. Bila je lepša nego kedarkoli prej. in smel se je rlotckniti roba njenega krila. NAZNANILO. Novo dmštvo •' Terba.nska Do-iina" št. s:i S. D. P. Z. v Oleve-landu, Ohio, sprejema člane od 16. do 55. leta. Zato vabimo vse rojake, .posebno pa še Terbanec k obilnemu pristopu. Bolje je pri stopiti k domačemu društvu ka-Iščem svojega rojaka JOHNA kor Pa k tujemu. Društvo zboru-OGLISHEN. Pred f>. meseci se Kje jc JANKO SVKiEI-I Doma; je iz Begunj na. Notranjskem. Pred par meseci sc je baje mudil v Hock Springs. Wyo. Za n jogo v naslov bi rad izvedel njegov prijatelj: Prank Mrak. 211 Graham Ave., Brook !vu, N. Y. (15-16—12 ) je nahajal na 1 Iardm«r, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam «>gla-si. — Joe Mezgec, 66S E. 15!)th| St., Collimvood. Cleveland, o.j (15-16—12)___ MOHORJEVIH KNJIG za leto 1917 letos ne bo mogoče dobiti semkaj vsled angleške blokade. Udje, ki so meni plačali udnino, dobe knjigo naravnost od Mohorjeve družbe, kakor hitro bo to mogoče, ako ne prej, po vojni gotovo. Imam še nekoliko Lzttsov Mohorjevih knjig za leto 1916. Kdor j in že nima, si jih lahko naroči; cena $1.30 za iztis (7 knjig) s poštnino vred. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon PI., Brooklyn, N. Y. (7,9,11,13,15,18—12 je vsiiko drugo nedeljo popoldan pri sobratu Antonu KaŠičit i Rese k) na 1(M>2 E. 61. St. Več pojas nil dobite pri naših članih oziroma pri uradnikih. I*rctlsednik: Jakob (V mi logar. 1027 E. 61. St. Tajnik: .John Zupančič. 1027 E. 61. St. Zapisnikar: Frank Vra.bie. 1 :ll0 E. 5-i. St. Blagxijnik: Anton Ku.šič. 1002 E. 61. St. Vsi v Clevelandu < >. (15-18—12^ Iščem svojega prijatelja JOSIPA RCTAR. Doma je iz vasi Zabi-če .pri Ilirski Bistrici. I*rod enim letom sva bila skupaj v državi Pennsvlvaniji. Prosin eenjene rojak**, če kdo ve, da mi javi, ali naj no pa. .sam oglasi svojemu prijatelju: Joseph Iskra. Camp 1. Birch, Mich. (15-18—12) CENIK KNJIG katere ima w zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NBW YORK If Y ciMtriTirririrrfrFrrfffffrirFFirff^ POUČNE KNJIGI: Na vzhodu je vstajal dan. svetla zarja je napovedovala prihod velikega solnea. Nemški državni zbor. V zadnjem zasedanju se je razpravljalo o vprašanju presterbe. Govoril je predsednik preskrbo-valnega urada pl. Batoeki. i^adv*. poljskih delavcev se je dotaknil poljski poslance pl. Trampczvn-ski. Povdaril jc. da jc bilo ob izbruhu vojne veliko poljskih delavcev v Nemčiji pridržanih in delu prisiljenih. Preskrba delavcev z živili jc nezadostna. Državna zbornica sprejme povišanje rednih podpor za družine vpoklicancev. Po sklepnem navduševalnem govoru predsednika dr. Ivaempfa se raz- .. '______ . is . - / | idejo poslanci s slava klici na ce-In hitel je dalje in dalje, od *arja, ljudstvo in domovino. griča do griča, v vednem kolobar-j SLUŽBO DOBI ju. In zopet ae je videl na prvem} ^^ prostoru. Pod njegovimi nogami Slovenka ali Hrvat;ca za domače ge je mirno razprostiralo mesto,'delo. Plača $20 ali več na. mesec so se svetile strehe visokih hiš in Vprašajte pri: križi zvonikov. V njegovi bližini' Mrs. Elsie Genbee, je šumelo sau^eje. in niti veter 668 Wesson Ave., Detroit, Mich, ni rihal vež njegovih vej. (15-16—12) Ahnov nemakoangleški tolmač, vezan —-.90 Cerkvena zgodovina <—.70 Poljedelstvo r—.50 Popolni nauk o Čebelarstva, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sad j ereja v pogovorih —.25 Slov.-angleftki in angl.- alov. slovar —.90 Slov.-angl. in angl.-slov. slovar 1.50 Trtna ni in trtoreja «—.40 Umna iivinoreja «—.90 Umni kmetortlM •—JO Veliki slovenako-anglefid tohnai OSJO ZABAVNI ZH BAZNE DBUOB KNJIGI: Doli ■ orožjem 1 —.90 Hnbad, pripovedke, L in S. zvezek po —JO Leban, 100 bail —.20 Na radifinik potih —JO Trojka, povest —.90 Vojna na Balhann, 18. area. OUS Zgodovina e. in k. peipolka it 17 • slikami _JO Zgodovina slov. naroda B. Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) BAZGLEDNIOB: Newyorfke s avetHeaml, humoriztične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Torka a krasnimi slikami mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Aztrijako-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav —.79 firlMatnJmpol Življenj« na avztr. dvoru ali Bvrope Evrope, v< Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Oo« lorado, Illinois, Kansas, HontiPf, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih drŽav po Avztro-Ogrske mali veliki wan Osli svet Velika stenska Mapa U. 0. avsl <—.30 —.01 —.10 —.so —.10 —.10 ».lf —.90 01-90 —.10 OELOO UMBA: Nsrottom ja prt« MU dsnarno vrednost bodisi ▼ go-Hitf iihaiil. aH »site* mtmM Potato* Jo pol net tijmiiižifl 1 GLAS NARODA, 15. DEC. 1916. Slovensko katoliško podp. društvo st svete Barbare m ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inliorporirano dne 21. januarja 1903 v dr/avl Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predf=eolitiko. A ruske obljube so bile v prevelikem nasprotju s petdesetletno zatiralno protipoljsko politiko ter v preo-eitnem nasprotju z ruskimi voj-nitni neuspehi. Zato se niso varali poljski domoljubi, ki so zaupali v plemenito sree avstrijskega vladarja in v polit ierio modrost nemškega i*e-sarja. Cesar jim ni hotela in ni mogla dati Rusija, to so Poljaki prejeli od osrednjih velesil. Poljska vstaja! Ali so Poljaki vredni popolne politične samostojnosti, ali je polj ski narod sposoben za samostojno državno življenje? Poljska zgodovina krepko odtava rja : — Da ! Poljska država je obstajala celih osem stoletij.*Prvi poljski vladar. o katerem pripoveduje zgodovina. je bil knez Miečislav 1. (okoli 950.) Okoli leta 1000. je Poljska razširila svoje meje daleč proti zahodu ter zavladala nad &ley,ijo in Češko. Kazimir Veliki (11133—1370) je krepko in modro uredil enotno poljsko državo, povzdignil kmečki stan. uredil pravo in finance, pospeševal obrt in znanost (vseučilišče v Krakovu 1. 1304). Višek svoje moči in slave je Poljska dosegla po personalni liniji z Litvo pod Jageloni (1370— l.">72) in končno po popolni državni ittvii z Litvo (Lublinska linija 1 ). V teh dveh stoletjih je Poljska sijajno izvrševala svoje veliko zgodovinsko in kulturno poslanstvo kot most med vzho dom in zahodom. Svoje meje je razširjala in svoj notranji ustroj je utrjevala ne z nasiljem, ampak s politično modrostjo in s ku1 turno premočjo. V lt>. stoletju se je visoko raz-evela poljska narodna kultura iu poljska književnost ter daleč prekosila ne samo vzhodne, ampak tudi zahodne sosede. Vzorni prevajalec f>v. pisma Wujck, največji poljski govornik Skarga, pesnik Kochanovski. i. dr. so v 16. stoletju visoko dvignili poljsko književnost. ustvarili vzorni poljski slog ter ustalili poljski književni jezik ki se pozneje ni več znatno izpre-rainjal. Na cerkvenem polju so Poljaki slavno premagali nevarno reformacijsko dobo, z duhovnimi sredstvi so po svojih velikih kulturnih in apostolskih možeh ohranili ver- sko edinost ter to razširili daleč — proti vzhodu. Ob koncu IG. stoletja se je na cerkvenem zboru v Brestu Litovskem izvršilo zedinjenje Rusiuov s katoliško cerkvijo (1595). Le žal, da je Poljska v naslednjem stoletju začela Že propadati; zato je verska in politična unija z Rusi ni o-stala nepopolna in polovičarska. V 17- stoletju se je zvezda poljske slave že nagibala proti zatonu. A' notranjosti jo je razjedal — "liberum veto", — razdirale so jo konfederacije plemičev in prepiri ob volitvi kraljev. Od zunaj pa so jo napadali mogočni sosedje, ki so se polagoma začeli vmešavati v notranje poljske zadeve. Zlasti je bilo nevarno vmešavanje rastoče Rusije, ki se je pri svojem vmešavanju opirala na versko in narodno sorodstvo z rusinskimi kozaki. Tako je prišlo. da so se ob koncu 18. stoletja Rusija. Prusija iu Avstrija zedinile za trojno delitev Poljske H772—17-9.\ 1793 in 1795). Rusija je dobila največji del. — Poljska je izginila iz vrste evropskih držav. Toda Poljska je umrla slavno, kakor se spodobi za državo s tako junaško in sijajno preteklostjo. — Leta 1791 je še enkrat visoko vzplapolala politična modrost in požrtvovalnost poljskih domoljubov. Dne 3. maja 1791 je namreč poljski državni zbor potrdil novo poljsko ustavo, po kateri bi Poljska daleč presegala vse druge države: "liberum veto" in konfederacije so bile odpravljene in u-stanovljena ustavna dedna monarhija. A rusko nasilje in ruske spletke so preprečile uresničenje te vzorne ustave ter zapečatile u-sodo Poljske. Poljski domoljubi so se pod Kosciuskom junaško borili za svobodo domovine (1794), a so naposled omagali pred ogromno premočjo. Pod Napoleonom je Poljakom zasvetila zvezda novega upanja. Poljski junaki so se takrat organizirali v poljskih legijah in se borili za vstajenje svoje domovine, a brez uspeha. Poljska vstaja L 1830 in 18C3 je zapečatila usodo Poljske ter izzvala strašno kruto preganjanje od strani Rusije- Poljski patrijo-ti so v trumah bežali z domovine ter iskali zavetja in pomoči v zahodni Evropi in celo v Turčiji. stvom pesnikov Krasinskega in Mickiewicza so vzdihovali: — Daj nam, o Gospod, da s svetimi čini od smrti vstanemo sami v sebi! (Psalm Krasinskega.) Med tem časom je Rusiia silovito zatirala osrčje nekdanje poljske države. Poljski jezik je bil izgnan iz šol in uradov, poljske kulturne ustanove so bile oropane, j veliEh. poljska posestva so bila konfisciraiia. Poljaki so bili brezpravni; celo v svetišča je segalo krvavo kozaško preganjanje. V tej brezpri-merni stiski je poljski narod pokazal izredno žlavost ter veliko sposobnost za kulturno in politično življenje. Ker Poljaki v Rusiji niso imeli dostopa v javne službe, zato so svoje sile porabili na gospodarskem polju ter kljub izjemnim ruskim postavam ustvarili veliko blagostanje in bogato domačo veliko industrijo. V Avstriji so pa pod modrim varstvom plemenitega vladarja pridobili znatno avtonomijo, pokazali veliko politične zrelosti in naši državi dali .mnogo zares veli ih državnikov. Na kulturnem polju, v znanosti, književnosti in umetnosti so pa v vseli svojih raz- nam jamči, da bodo prenesli tudi to srorje. Ali voditelji nemškega naroda tako malo poznajo zgodovino, da mislijo, da deianja. kakoršna S3 počenjali divji Huili. tvorijo pod-stavo in fundament države? Izume se išče. Izumiteljem in onim, ki posedujejo izume je neob- ----------, ■■ j hodno potrebna moja knji- I ga: Kako se ie vračal nemški podmor- ski e*n U53iZ Afrike. RAJ 1ZUMETJ, Wolff javlia: Častniki in mor- , . x ,. v ...... narji so se izvrstno držali, če tu- kl °bS°?a tlSOe n0Vlh 111 di ni bilo vreme ugodno. Ko so vo- pojasnil o patentiranju 1ZU-zili nazaj, se je vozil podmorski J HlOV ter obsega čoln radi slabega vremena od Škot-. 100 STRANI ske dva dni pod vodo. Ameriške mornariške oblasti v New Poi'tu pošljem jo vsakemu zastoilj, so bile v vsakem oziru ljubeznjive. ako jo zahteva. Dajem pojas-jPrvo je ustavil V čoln ameriški! nila in nasvete zastonj. Pre-parnik "Causa", a ga je ^pustil.jizum> ^ j0 mogoče patentirati PRAV ZASTONJ in hitro, ker moja pisarna je v Washington, kjer je urad za patentiranje. Aled tem. ko je podmorski čoln na-| padal sovražne ladje, se je zbralo blizu potopljenih parnikov 16 ameriških rušilcev, ki se pa niso1 vmešavali v vojne nastope C čolna, i Pišite še danes v svojem matornem jeziku. Prepir med ujetimi ruskimi in rumunskimi častniki. Iz Sofije se poroča : — 1'jete ruske in rumunske kosanih pokra j i nali ohrani 1 i s^o- 7t'stni1ko' * floh™ke iVontc> k? so jo narodno individualnost ter do_';l°«peh semkaj. ■ so morali ločiti. kazali, da poljska narodna duša kor' hl! Iuod oWa tiroma še krepko živi. dasi je telo raz. i ^ P^ ^di krivde nad dobn,-pa(]j0 jsknn polomom. Rumunski častni- m ~ n u. ■ ki so očitali ruskim, da je nesrečo Ob začetku svetovne vojske so' DobnuUi zakrivilo rusko vojno Poljaki pokazali veliko- domoljub. vodstvo hl ruski r.Ili)tniki? Knsi obiskal naš zastopnik lja. pa tudi zadosti politične zre-' i? .. ^ , . ' - —~ — ,.. . . .. , . očitajo Rumunom strahopetnost. tosti in treznosti. Poliska mladi- v- n i , - . J .. v Rnmunskem splosno spoznava- na se je pod varstvom avstrijske- • - • , 4 , - ! | jo položaj kot skrajno opaše n ter , nujno zahtevajo pomoč/ od četve- A. M. WILSON, 309 Victor Building, Washington, D. C. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo a- kratkem Prodaja po noči. Prav velik del trgovine v redi ponoči. Odjemalci, ki malih prodajalnah se napo dnevu delajo, morajo urediti svoje nakupovanje za vin'-er. Mi vam prav radi pomagamo urediti novo razsvetljavo ako to zahtevate. Ako niste gotovi, pišite nam dopisnico in naš izvedenec bo prišel k vam in pojasnil če je potrebno kaj premen it i. Mi zato nič ne računamo. The New York Edison Company A. t Your Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway i-u Delancey Street It Irvinx Place 124 West l2d Street Open until midnight "151 F. H6th Street 27 F. 125th Street *342 E H9;fa Street ga orla borila za vstajenje Polj-ske, v Ruski Poljski so pa s pre-I rosporazuma, vidnim delom pripravljali tla za 1- novo politično življenje. Pred enim letom smo se čudili, NAZNANILO. Iz urada društva sv. Ranbare da je osvobojena. Varšava ostala: P05ta.ia štev. 114 v Rock Springs, tako hladna. A sedaj vidimo, da^'0" naznanja, da je odbor za je bilo za ustanovitev samostoj-jjeto ^^^^ sledeči: ne Poljske po stoletnem spanju! Predsednik: Joseph Jereb. Box pač treba mnoo priprav in trez-j1^'; Springs, nega prevdarka- | Tajnik: John Golob. tH-l — jo.i Mi Slovenci smo bili vedno Springs, prijaznem stiku s Poljaki. Poljaki 1 Anton °hlj,k' 15ox so k nam prihajali proučevat in! Spraig«. občudovat našo katoliško organi-1 l ast se vrAo vsako zacijo. Xa zadnjem katol. shodu prv? ob l,rL P^P^dan so z nami sklenili prisrčno prija-|v ^loven>ske,n 1)onuT- Mr. Janko Ptato. teljsko zvezo. /Pozor! VsL zimanji člani, tt jt pooblaščen sprejemati naro« i zgladite se taicoj! Kdor društvu i njno M Naroda1' in izdajat) tozadevna potrdila. — Upati j« 2a mu bodo fli rojaki t j*«k oal dh na roko. Uredništvo. EDINI SLOVENSKI HRVATSKI HOTEL t RANKLNTJ, Cor. Hawkins Ave. in 4. ulica. Jos. Starčevič, lastnik 8I.OVENCEM dobro znan ša z Butler St., Pittsburgh, Pa. Izvrstne domače kakor tudi importirane pijače, gorak in mrzel prigrizek vedno na razpolago. Rojakom se priporočam. Iff ^r^Tj^r^r^ »Slovenec je zadnja leta ved- » - 7 , - - .... ... . ... ; Kaj dol.guje. ima priliko poravna- no spremljal vse pojave poljske',- , or . ' . 1 . . . i • i .ll 2o. decembra, ako ne. bode politične in narodne misli, kar so v ' i- i • v . . suspeiwhran. mu Poliaki vračali s priznanjem 1 ,, , , - ,, . , i Po novem lelu in s simpatijami. Zato pa tudi se- , , ,, , , . , . .. . . i t , John (rolob. Cl-1 — daj se s Poljaki vred veselimo ob . - . . >pnn \\ ^'o vstajenju Poljske, iskreno poz-j " ' T ' , , . , ' - , . . J Louis 1 i! urne r. tajnik dravljamo novo sosednjo 1 ^ ®si dopisujte: 10. St.. Rock EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postreženi. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. državo in v njej vidimo poroštvo za zmago krščanske pravičnosti; vstajenj«1 Poljske nam je poroštvo, da narodi ne poginjajo in se ne dajo zatreti, od mrtvih vstala — Srečni narodi pod nemško vlado. ZENITNA PONUDBA. Fant. star 2.'i let. se želi seznaniti s Slovenko v sla r« isti od 18 do ! 21 let. Tukaj ni slovenskih deklet. zato se obračam potom, lista. Poljska nam daje zagotovilo no- da bi ona, ki ima ^esno voljo, pi-vega, vsem narodom pravičnega .sala na dolnji naslov. Xa zahtevo] evropskega ravnotežja. _ vrnem pisma. John Slapnik, 11 19 Wallen Avenue, S. \V.. ; Grand Rapids, MichJ Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA PETRIČ. Doma je iz Velikih Blok št. 21, pošta Nova vas pri Rakeku. Iz , vedel sem, da se nahaja nekje v AVisconsinu v šumi. Prosim j cenjene rojake, ako je katere-' mu znan njegov naslov, da ga; mi naznani, ali pa naj se sam i oglasi. — Primož Modie, 5S0() Bonna Ave., Cleveland, Ohio. (1M-15—-12) Kakor se poroča, je naložil general Maekensen Bukarešti! 140 miljonov dolarjev vojnega davka, kar pomeni .$400 od vsakega mestnega prebivalca. Craiova mora pla eat i 10 miljonov dolarjev, ravno tako tudi vsako drugo mesto v sorazmerju s svojim prebivalstvom. Ta vojni davek je prelomljenjc svečane pogodbe, ki je bila skic njena med posameznimi državami na haaški konferenci in je v tem slučaju navaden rop. Koliko davka se zahteva, je popolnoma odvisno od volje osvojitelja. Na ta način mora vsaka oseba, ki ima kaj živeža, ali ka&o drusro stvai. ki ima kaj veljave. izročiti vse in dobi zato papirnati denar, ki nima v vojnem času nikake veljave. 140 miljonov dolarjev vojnega davka v Bukareštu pomeni, da so morali prebivalei me*rta oddati do malega vse, kar so imeli. Ko so oddali vse, kar so imeli. POZOR ROJAKI! tedaj padejo v revščino in po-Ob vsaki priliki so skušali poljsko manjkanje. In tedaj prietejo zopet vprašanje spraviti na površje ter Nemci, ki so povzročili vse to in evropske diplomate pridobiti za j s silo odpeljejo prebivalce v odrešitev domovine. Svet je obču- daljene kraje, kjer morajo delati doval plemeniti poljski idealizem kakor sužnji. a vedno bolj je bilo videti .kakor Taka je nemška politika v Bel-da so poljske težnje samo prazne giji in na Poljskem, enako politi-sanje brez zadostne stvarne pod- j ko bodo vpeljali v Rumuniji. NaJ-lage. Poljaki so se čutili vedno prej osvojiti, potem zakleniti vse bolj osamljene, postajali so ne2a- premoženje in slednjič odpeljati upni, a vklonili se niso. Na dnu ljudstvo v snžnjost. kjer morajo poljskih src je še vedno, kakor delati za svoje nove gospodarje, iskra pod pepelom, tlelo upanje v To je nemška politika ; to je toliko vstajenje tužne domovine. opetovano nemško človecanstrvo 1 Poljski pesniki, umetniki in! Blizu 200 let so se vstavljali znanstveniki so svoje domoljub- Rumuni potujčenju in so ae nav-ne ideje prenašali na duhovno in zlie težkemu robstvu ohranili do versko pglje. Pod duhovnim vod- današnjega dne; njihova žilavost laae, k*k«r tu d O« t—i BMalla >raste jo » Mfe fdnlte kravat sorti to dofci )Mj« kakor tod) ■ iJfclM fciasal brki la brada la intate odpadali ie artratt. Biimliiwi. k—ti bol aU ttsaaj« t rokah. —" la▼ krtin. ▼«--- ---■-----' apakiiaa. M« taca. krasta in mata. j« kurje očaaa. aarbH— t par dneh po-•datranim. Kdor M maja udarila hret rabil taa jamčim za WOO. Fjfifte takoj p« fcl ca takoj >oW«n maataaej Krasni irpni KOLEDAR xm leto 1917 dalai« ako poAljeta 4 cent* za poitnino. JACOB 1 An. ra arti^ HARMONIKE WttTlJiB 9* mmJmH&h —11. a 4 lo fiyfau la emeeljlva V rani mmmIJli« mfedo psih few mam i aad 18 lat takaj v tem poda la «d v itbJm »■Htitih dan. V pobran i Bi alia] ^ mr /M M M. CbnMi Ml VPOŠTEVAJTE. A j/n želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znau-cev, itd. Ako želite prodati posestvo, laišo, trgovino itd. % Ako želite objaviti krst, žeuitev, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe. Ako želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ najstarejši slovenski list "GLAS NARODA" 4'Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih državah, kakor tudi v Canadi itd. "Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisik in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Gene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane.... $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane......................................$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New xc .k, N. Y. Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jib spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo Če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega i>ri naročilih po poštL ' ____i_ J_ _ _j_ GLAS NARODA, 15. DEC. 1916. Jipsiovanski Bi—" =3*1 Katu, Jedneta lokorpormiM dne 24 januarja 1901 v državi Minan^i S«dež v ELY. MINNESOTA ti ti A, rnTUJL m Okm v«7 <*§«*« točk. Pa. MpndaediOki ALOIS BAT.ANT. Box 1M. Pool AT*. Okla, •frrni tajnik: G BO. D. BBOZICH, Mr, Mtam. Placajnik: JOHN GOUŽE, Bos 105. Ely. Mlaft. cj LOU1B COBTELLO. Box 588. 8»llda. VEHO VRI ZDKATOTJh IK MJLKTU r^BO, 000 N, Ckl«**o Bt, JoUci. Qi ■ADZOEHIEl! VI BUNIOH, OI « 7tk St., Momeft. MUM. P* 1KB SPKHAR, 422 N. 4th St^ Kiniu City, JOHN £BŽIŠNIK, Bo* 133, Bordine, Pa. POBOTHIKI: VKAH JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 808—6th St., Bock Spring«, Wy* 0. J, FOMENT A, Box 701, Black Diamond. Vuk POMOtHI ODBOft: JOUPH MEETEZi, od drnitra fr. Cirila la im. t» Kttoda, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od drnitra ar. Braa Jeanaa, iter, t, Ely, fOHN GKAHEK, at, *d društva Slovene«. itev. 114, Ely, Minn. TU dopisi, tikajoči ao uradnih aader, kakof tndi ^o^ljatTA, naj aa pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. toA« pa na predsednika porotnega odbora. Ha oaebna ali neuradna pisma od atraai ilanov m av DmAtveno flaaUej "0 B A 0 BABO DA" Svečenik .Slavomir je taiko-lejjutra govoril z njo, vse vrste poVr.O l riknavam m bodem prana- dospeli v jeeo. .se mu je bralo na Pruvi sat3jevee Re priporo-a kot .1 ir . - v . „ . . hbt^u'.fa bl »?J«ySx vse zdrobil. zdravilo v mnogih boleznih. Ah si in how* ostati zvest sm A Gojnik mu je z odločnim po- Ako >te vi t starih slovensko, bogov T gfcda strah in trepet!" se! Toži nas Krut u!" "Naj se zgodi, naj se 2 god i!" "Saj vas tudi bodem!" je od j«- zaoril narod in mahal pokri- jeze so peneč zaškrtal Gnov. "Ah J vedite. Krut je krut. in Gnev ne Na d knez Krut je nato sedel in pozna milosti!" trobci višjega nad knezovega Jivjio je zaloputnil vrata in od dvornika-obredarja so zopet, za- šel. J trobili ter glasnik je vzkliknil: | "Če nas Krut obsodi" je iz-vojni vrl vodnik?"; "Po navadi starodavni in staro- pregovoril Godimir po njegovem! slavni bode novi nadknez sedaj odhodu, "ga ubijem vpričo vsega ljudstvu umen uee . preeej začel vršiti svojo sodnijsko naroda." (oblast, da vrn<- poštenjaku «'-ast. "Nikar in- divjaj!" ga FRANK GRAM. Naylor, Mo. FRAN-par leti j e po- •i krivca pabne v propast. Naj U>- karal Gojnik. "Ti lepo molči! ln Na (Nadaljevanje). prestolu sedeči krnet "Ali bod. "Bode." "Ali bod' nik!" "Bode." "Vne dobro. Ali z .mojega sc-j10j pristopi sem pili ta pomol — tudi ti, knezovič Henrik. botLi kar deža me pa le ne more pregnati.j sodnji stol. kdor meni, da se mu tiho pred Krutom. Tudi če bi te Zakaj jaz st^ni svoboden kmet in|je zgodila kriviea, da se dožene kaj vprašal, mu ne daj odgovora, sedim, kjer hočem." ] resnica in proslavi pravica. Brez Z molkom mu kaži svoje prezira- voj se je zdajci oglasil in vprašal "Došlee časti in pi-izuava tvojoj rajdoeka rodu, brez razločka sta- nje. Z molkom bodeš najlepše r^nobno: svobodo. Zato te s silo ne mara mi, bo11 hoče bitij kemu." ga ne pripoznaš za bodriškega lena' Kakšnega imena ?" mil knew. Jzlepa se hoče tndi s te- Xekaj hipov jc vse tiho. j nadkneza. Govorjenje {vrepustita "To je Krut. sin rujanskega boj pogodili." Novi nadknez je že mislil, da meni." kneza G rimi" je. odgovoril Krn- "Kaj mi pa da, čc mu prepu- mu Q0 bode treba obsoditi ta "Tvoj svet mi je vsekdar tov s pre m 1 j e va I ne-fp raj »oršča k. —; stim ta sedež?" slavnostni dan nobenega podani- drag", je odgovoril Henrik "( ul je. da je slavni bodrtški na- "Da ti kruha dva koščiča — k*a. Kar sc je iz prvih \i-st vzdig-' (Dalje prihodjifi). rori vsakeui holuiku u(kirahl. Nič ne opusti, k;ir znninre po-inajriiti Itolniku v unjkrajš«'m časm i>sebn«» Z'lrarlje nje in po|>olno uuotlnost se jnin-Či ttoiuiktim. načine brez v>peha, ni-kur ne obupajte, temveč pridite in pustite profe-roriu in doktorju, da rabi svoje čutiov te priprav*". ki jib dobil iz raznib delov sveta, pri njei- boste vnieli pri- prave z» zdravljenje v?»eh bolesni. ki jih i_e mo;Toče zdraviti. Njegova uporaba vsukt».>tnlh priprav je posledica »tiletresta učetiia. V»y to je hre4_vsakih bolečin ali »kode. V et o -di av-ijenje je prijetno in ni potrebno srubiti »vojejra delavn^jra rasa. Uoktorjev nan-.-n je. da nihče ne troSi svoj teiko prisl j/.ent ilenar bre^ uspehov, torej po kratki uporabi njeitovega Ali imate nered v želodcu, katar, bronehiti*. nered v Iedieah ali mehurju, reumatizein. bolna j*tra, zaprtje, glavobol, nečisto kri. ture ali mazule.' Otrpnelost. bolečine, zbadanje aH zvijanje, nervoznoat ali oslabelost. Kakršnokoli bniezen ali onemofrlont" liolne pljuča'.' Kolno aree? Kapelj? Spolne bolezni, možke ali ženake'. Vaša prilika. 'Maj je va.:a prilika, da obi'-ofte vrlikeira Specialista, da vas. preišče z X žarki popolnoma brezp!afno. Nikdar preje ce r.i S ? nudila taka prilika bolnikom, ki »e Ikj električne Xarke. l*otem šele se prične zdravljenje (če se bolezen pronajde ozdnivljivlm) in ^^^ltk^jtorejTrlUčiK^^ zdra\iti in koliko bo stalo. Hfegovi uradi - so eni izmed najboljših. Tu boste videli čudovito stroje, potom katerih se večkrat doseže znatne uspehe, ki se jih ni doseglo po driyfein načinu. f'udili se boste, kako vse na vas učinkujejo ti stroji in apa-rati. Ako ste bolni. Pridite takoj, da vam ta specialist pokaže, kai zamore za v&a narediti, povedal vam bo ako h -aerete kiti azjrarljaai. Ako že rabiti vse drujre $14? GALONA JAMČENE VIŠKE Mesti-vprašal Clasoviti "Lurky Tisrer" se zdaj nudi ljudstvu za eeno. ki t.o jo preje plačali salonerji v sodih! Je močan in blag- — naprodaj x železnim zakk>D<-em jamčeno varno, ali denar nazaj. Čimprej naročite, temveč prihranite. S tu Iz Brothers 5 Slulz Buildiot, Kaosa« CitT, Mo. VINA! VINA! VINA! VINSKO ŽGANJE (TROPINJ EVEC) Za samo $26.00 pošljemo 52 gaicn sod ealifornijskega rdečega v i ca in za samo $37.SO pošljemo pa sod 52 galon Rieslinga(belega) vina Vse blago jamčeno pod zakonom THE PURE FOOD LAW. Pišite po cenik na: DALMATINSKO-KALIFORNIJSKO VINARSKO ZADRUGO 140 Liberty Street, New York, N. Y. tla so dva voliea — dva koujieaj priklonil nad knezu iii začel: ! ^ levova koža ni dovolj,-še — iu po vrhu dva čolnira." 'Krivica se ini je zgodila, v ne-' po'Sdi- Vli j.- pa vreden, da mu damo "Kaj mi hoče to?" j bo vpijoča kriviea. in hočem, da (.... vpijoča [O ol.last in r-ast t" j«1 .sa m« ►/..!-, •• Kruha da ti, da otroke rešiš; talko j doleti krivca zaslužena =ka->t!i') vpi-isal Mest i voj, ponosno bede — da medice, da z njo vzra- zen. Gospodar, sina .so mi ubili >si-na kmvjem stolu. " llin, de-; |„s-tiš .sosede — da volira, da ]*o- noči v gostilni pri Vratkn, preti žehii knez bi rad bil vsak! Kaj se;lj;l ne boš zanemaril — da konji- mestnimi vrat m i. Njegovi sprem- odtod odstvo ima čez vsa uotno^ti se umaknem. Pojdi som-! vedi ga pred moj sodnji stol!" obdelana zemljišča v deželi. V ce-. kaj. da te poljubim — z roiko. po; Gnev je mignil vojniku, ki je lini leživa neobdelana zemlja je, stari naši šegi!" stal pri oknu njegove, nasproti pa kar naravnost njegova last.' Krut je pristopil. Mesiivoj gaj knežjemu dvorcu stoječe hiše. Od vseh kmetov na posestvih pl«- je udaril na lice z besedami: "Za; Oči vsega zbranega naroda nričiiv, prav kakor od svoje hiše,; Ta udai t« mene kaznuj, kaznuj se obrnile tjakaj, -pobira 'zemljiški davek, osee.p. Od pa vsako drugo krivico, ki se zgo-; kmetov prejema njegovo domo-'di tebi, oziroma tvojemu na-j IV. vodstvo zastonj tvuli -ovedo, ko-(]-otl„:" j Obkroženi dva že vse pripravljeno, kar sem ti denarja. Lepo dohodnino dobiva1obljubil; njega se drži!" i krat biti na Gotšalkovem dvoru __ tudi od gostiln i kov, zlasti lep do- p0 starem bodriškem obredniku; v Ljubeku, se je ob pogledu na NAZNANILO, hodek od prodajalcev sladke te- je tedaj prišel na vrsto s svojimi to trojico izvil iz prsi tih vzklik:' Apeliram r.a vsakega posamez-korine, medice. Lepe dohodke mu | vprašanji oibredar-svečenik. j "Za lioga. ali prav \-idimf Ali so ne»a delničarja Slovenske Kon- ii esej o j*oleg tega trgi in vode: Slavomir. svečenik, je bil na-jto res Gojnik in spremljevalec- simino ki i pe e va 1«n • - t i go vec mu mora plu-jhišč nasvetoval Krut-u pred njega velik aij Godimir, plavolasi deček !>a/' čevati za izvrševanje svoje obrti; odhodom na Rujano, naj bode'pa knezovič Henrik?" Zadruge v Conemaugh.; se gotovo vdeleže glavne j eje v sredo 20. decembra 3916; tržno desetino, mostnino in da vek' ,-love-ao vmestitev v starosavnernj De^-ek je bil >še obvezan; komaj to,,"'n<> ob pol sedmih zvečer v dvo-na reke in nasipe. Glej. lepih do-j VHt^gradu. kjer se je včasih, pred j je stopal sredi svojih sp remije- sv. Alojzija v Conemaugh. hodkov. velikih pravic! V vsakem (Jotšalkom, vršila običajno, in si- valeev. znamenje, da je bil še tzelo ^ji imamo rešiti važne točke pri v vsaki trdnjavi v mestecu. želi ima knez gradič z gospodar l« - et r z vsemi starodavnimi obredi . in šejrami. s katerimi so Rodriči iHTX iUi inr- Jtirmu-gii Ml iUlU, Ull&ilC trnu ili -----------~l'" ""iji- JiV-ri j*.". li, ki so jih bojazni pred bodočnostjo še ble- 'ftegadelj vsakemu delničarju v K' svoje, z'dejšem in še zanimivejšem obra- iastll° korist, je gotovo najbolje, sliši vse razpravljenjc ter itkrepe glede koristi organizacije. Tudi pride na dnevni red voiitev direk-jev Zadruge za leto 1917. Zado- slaboten. Po svojem gosposko- čf^-d«1 začetka trgovine ter prosto-nežnem, vsled izgubljene krvi. od ra' kateri naj bi odgovarjal vsa-skimi poslopji, za katerih ohrani-1 <«d sivih časov sem ^nneščali no-! pre-bitega strahu, dušne boli in ^ emu kar mogoče po volj L Ker j c tev in popravo morajo skrbeti've svoje kneze, z oibredi meščani, oziroma (kmetje dotične- piinesli iz pradomovine svoje, a svojem najboljšem orepriča- mu morajo pse in njih vodnike,1 stara izročila in se jim drage vo-; Ko je knezovič Henrik obstal 11 ju ljudi v direktor!j, kateri se poiskati gnezda, sploh z v>piii ga lje pokorava. Z druge strani pa'pred Krutovlm stolom, mu je za-j mu vidijo najbolj zmožni m de- je hotel Slavomir, da bi se ob tej j žarelo oko v nekem čudnem ble-' lavni za tako stvar in bode lahko priliki na svečan način proglasila' sku in izzivajoče se je obrnil od prepričan o njih brezbodočnih vera v stare bogove za edino prav-i Kruta ter gledal proti narodu. i ugovorov. Toraj pridite vsi na no, državno vero, ker se je pri Gojnik in Godimir sta se pa po-1 omenjeni dan in naj še vsaki ne-staroobredni vmestitvi deželnega! stavila pred knežji prestol tako koliko agitira, da se dobi še več kneza moral poudarjati tudi ver-1 ponosno in oholo, kakor pač ne delničarjev in se proda še nekaj zadovoljiti. Ce pride do vojne, morajo na njegovo povelje pohiteti k njemu plemiči na konjih s primernim številom konjenikov, nižji svobodniki pa s svojim orožjem — na lastne stroške. Evo pravic bodriškega nr. d kneza ! Ali je toraj — vprašam še enkrat — prižlec vreden, da mu damo to Oblast in čast?" "Vreden je!" je odgovoril praporščak. 4 4 Al i bode strog sodnik?" "Bode." * \ \ _ libit 1 ?ki moment. V časti4 i vi stanovski opravi je stal Slavomir z več drugimi svečeniki — ki so se T>Hi za Got-šalka poskrili. potuimiK a-li pobegnili. po njega umoru pa pri lezli na dan — pred knežjim stolom. nastopajo ujetniki, ki se boje sod- delnic v kratkem času, ker je tre-nikove obsodbe: tako stopajo ju- ba še nekaj denarja za začetek tr-na'ki, id oči v boj, a ne po smrt, goviue, vendar pa ne ravno veli-ampak po zmago. j ko. kakor si nekateri predstav- Gojnik je bil tako prepričan, da Ijajo. bode Tugumirova Slavina prosila' Pozdrav vsem delničarjem. Za-zanje in izprosila njihovo pound o- dinge in dragim rojakom! Seenje, potem ko je bil v ranem Ivan Zgonc. "Kaj nameravate kupiti za Božič?" Ako kupite več daril po en ali dva dolarja, ne bo niln denarja. Zakaj ne kupiti enega darila zase in za vse druge zadovolji-n in stane vas pa mnogo LASTNIKOM PH0N0GRAPH0V. I*ovahite vse svoje prijatelje v svoj dom za Božie in veselite se le|»e «o«H»e in petja iia&lavnejšlh i»evoev sveta. Oživite laliko vse stare ilo-mače spomine, ako poslušate svoje stare narodne in nmetne pesmi v svojem materinem jeziku v svojem lastnem domu. Slišite tudi lahko vesele koračnice in zadnje vojne pesmi. Mi vam nudimo posebno priliko za §18.90 naš phonograph jam-«•(-11 za deset let « vsem in damo vam Še poleg šest ploše, katere si izberete. Mi vaui pošljemo stroj iu plošče C. O. D. z dovolenjem da pregledate. Ko ste stroj preiskali, potem šele plačate Mi imamo eno največjih zalog v Ameriki in naro čila odpošljemo še naš brezplačni eenik. ^STMKOM F1I0N0G RAPHOV isti dan, ko jih dobimo. Pišite po K E K G0o« E 6058 78 (Po jezeru. (M. Tllhar.» .......... (Domovini, tin-. 15. Ipavee.)...... 79 (Luna sije. (.1. FleLsman.)........ (Sladko je vinee. Ne bom se možila. ( Vidim draga moja............. E 2785 (Hungarian Rhapsodie............ (Song of the Puszta Maiden________ (Pastirska. Mazurka.............. (Maškera. Polka.................. (Domžalski. Valček............... (Marzolin ....................... E 6059 (Mazurka ljubica................ (Kmečki tramplsn................ E 606« (Planinski. Valeek................ (Ribenška. Polka................. E 6062 (Mastne pripovedke 1............. (Mastne pripovedke 2............. E 1626 (Nov štajerski ples............... (Štajerska polka.................. (Štajerski kmečki ples z vriska ( njem. 1. del.................... (Štajerski kmečki ples z vriska- ( njem. 2- del.................. E 1628 (Kmečka. 1. del Lendlcr...... (Kmečka. del Lrfnidler.......... E 1629 (Koračnica grenadirjev. Igra netv-( yorska vojaška goilha... T...... E 1627 4 ne. 75e. 75c. 75e. 75c. 75c. 75e. 75c. 75e. 75e. 75c. 75e. 75e. 75e. 75e. 75r. 75e. 75e. 75e. 75c. 75e. 75e. (Zaročna mazurka................ 75e. STANOVALCEM V PITTSBURGHU. Naša trgovina bo odprta do 9. ure zvečer, vsakdan jezik in se čutite doma. E 606:; (Fantovski nabor (narodna!......75c. (Domače veselje (nartxlna i........ 75c. E 6061 (O ja, zmiraj vesel, vesel (narodna* 75e. (a) Bog je vstvaril žemljico. < N:i- ( rodna)....................... 75e. (b) Tam za goro skrjaučki jntjo. ( (Narodna)...................7.">c. E C005 Na planincah. (Naro En hribček........75c. b) Kranjski fantje................75c. E 6066 (Šopek narodnih 1................75e. (Šopek narodnih 2................75r. E 6067 (Dva nesrečna Italijana, narodna.. 75r. (Oj. ta soldaški boben, liariMlna____75«-. E 6068 (So«*a voda je šumela..............75r. (Po polju ze rožce evetejo, nar<»»ln:i 75c. E 6i:t6 (Ne bom se možila. Slovenska kuiee- ( ka godita. Ljuhljaiui............ 75e ((ilihenga na semnju. Komični pri-( zor. Kvartet slovenskih peveev. 75c. E 6137 (Sijaj, sijaj solnčeee. Kvartet sln- ( venskih pevcev................ 75c. (Ponočno pozdrav. Ludorik Bajde. ( v. spremi jer a njem glasov i rjn. ( Ljubljana ....................75e. E 5061 (Mornar Nezvesta, lxxli zdrava ( (Vihar.i .................... $1.25 (Na tujih tleh. (Ned ved >........$1.25 do Božiča. Pridite, ker jrovorimn vaš PITTSBURGH PHONOGRAPH COMPANY, 1331 Penn Avenue, Pittsburgh, Pa. ___ 7 1 GLAS KARAT)A. 15. DEO. IMfi. Spisal Jnko Barie. 7!mclfO oliUo obueslo, kaj mislite! Ko sem LllIiuKd ullndi šel mimo straže, bal sem se malo. _ da bi me vojaka venkar ne pustila. nu pa sta se le malo nasme __jala, jaz sem pa dalje šei. Od ondod smo šli na Rimsko v Druga meriea je šele prav raz-: Boloniio Tam smo se tudi malo vezala Luža r ju j^zik. "Ku bi ne j spopriieli in bili oseui dni v tabo_ bilo tako vreme. .>aj bi me ne bi-i nismo mo„a v mesto Naza<1. lo: Bocme ne pnlezem vee lahko ujp smf) biH y Ankoui To je biio iz svojega brloga v vas. nazaj ?re| petdesetega leta. Takrat ie ravno pa še teže. Pa stara me tudi ne papež ^ pri-e, np vem kje ^ pusti. Ej to bo zgovorna, ko se,|>n ^^ Konštatinopelju. Bi-vrnem, m naštevala bo vse moj, lo jp na vo|iko soboto pa SQ tako stare m nove grehe. Bog ji odpu Ut{ VOselja pokali da se je mesto St.* Večkrat mi pa >enlo in scd(im ffodb jp la kr.vue, takrat pa se Luža r lepo j bHo takrat sknpaj Iz Ankone smo šli v Benetke, iz Benetek v Trst in od ondod pa domov, kar nas je bilo odsluženih." stisne in si svoio misli. Da bi st bal, tistega ne; stati Lužar. kateri1 ni trepetal pred sovražnikom, ne. straši s«> je. četudi odpre vso je-zične zatvoriiiee. ampak samo mol-; ei, da ni hujšega." "Kaj ste bili v vojaki.'" — popra šal sem ga jaz. "Kajpak, na Laškem, ori osem-imšiirideM-tega do p^tdesetiga leta. Štiri leta sem ie cesarja služil; iu v Ljubljani vojaški kruh je-j del, kar se j«> zvedelo, da se na i Lašk<'iu upirajo, iu morali smo iti. Tam nam je bilo nekaj časa dobro, dokler -s«' niso na n;»s vzdignili. Bi-' *"Saj le menda nisi bil več za nobeuo rabo", dejal je podražlji-vo eden izmed pivcev. "Misliš mene?" dejal je Lužar ponosno in »e potrkal na prsi. "Tistega pa ne. kaznovan nisem bil nikdar, ne Tako. ne tako, a korenjak som bil tak. tla so oficirji govorili: No. Lužar, ta je fant, dni go ni vse nič vredno!" Y nizki sobici vaške krčme je bilo vedno bolj živahno, zbralo se ji- več po^lušab-ev okrog Lužaria j., ravno na sv. .Jožefa dan. ko, kat(,ri je ^ maraikatero zanimi. vo, četudi precej nevrjetno ]iovc- ,.osta je bila že po. P°l;jvsem tala. Tepežkarji «o bili že o- .... ... , . , , pravili svoj posol in doma prešle- mu. Polkovnik j.- dejal, da ne pu- davali ,lra„0^no v.sebino svojih st» un i č iti sv 11 j i h fan tov, ^ če b i pri-f torbil, in svojih žepov t'as je potekal. Lužar je bil že nideč, veselje in dobra volja sta ' mu sijala z obraza. Tolkel je silo- nogo po u, zmajeval z ramenom in po- ! ntežikoval svojim poslušalcem. — se je mo.sko zravnl m ta-' Končeva' * ponosno gledal na nas druge kor (la bi bil on sam Kadecki so se v P res j i ua nas postavili. — Tam so bili najbolj hudobni ljudje, vse mize so znosili tja na trg ud nismo mogli bežati. Jaz se jim nisem dal. šel sem v zvonik, da vidim. kako bodo streljali s topovi, pa so le dva strela pustili. Zadnji f'S postavila Svaeenberg in kovuik (irt-ger iri držala vsak svoj .lo tudi nekaj hujega. Šli smo na zaj v Verono. kjer je bil glavnih .stan Eadeckega. To je bil junak.j V nebesih se bomo morda še vide-j vito po vhrilh udapj||, z li, tam bo on zbral vso svojo trn-Uakt mo." Lužar „ ...... — ......... " ...... je ravno v tretje pesem o Kadeekcm. ko sem se poslovil. Bodoče stališče Galicije. Dunajski listi pišejo: Jasno je. da ustanovitev samostojne poljske države na severo vzhodu monarhije ne more biti brez učinka na razvoj dogodkov v Galiciji. Potrebno je za to. da se postavodaja in uprava prilagodita novemu položaju. Nameravane nove uredbe se tičejo posebnih razmer, ki se že davno izražajo v raznih napravah dežele in kažejo. kako naj se razmere izpopolnijo. Stališča, ki ga bo dobila Galicija v Avstriii. lastnoročno pismo podrobno ne določa in se to prepušča poznejšim razmotriva-njem in sklepom. Vsekakor nudi \ lastnoročono pismo važne točke, j za presojo bodočega razvoja, ker i določa okvir, v'katerem naj se iz-I vede nova preuredita. < *e se podeljuje deželi praviea. da svoje zade-! ve samostojne ureja v popolni me-: ri. v kolikor to s.^.-.ša s pripad-I lostjo in z napredovanjem državne skupnosti, združujejo te besede o-ba merodajna trenutka, ki sta me-rodajna vsakemu državnemu napredku v Avstriji: dobrobit države in v njej dobrobit dežele. Glede na uresničenje v lastnoročnem pismu napovedaega namena se j« v tej objavi storil prvi korak in se je uporabilo odgovorno-sodelovanje vlade. Ministrskemu prod-sedniku se je naročilo, naj izdela primarne predloge, kako naj se nova uredba stvari postavno uresniči. Naloga vlade bo, da dobi obliko in pot. ki bosta jamčili, da s^-bodo načrti izvedli v nameravanem duhu. Novi avstrijski ministrski predsednik. London. Anglija. 14. decembra. Budimpeštanski dopisnik ".Morning Post" pravi, da .je padec avstrijskega ministrstva v tesni zvezi z nemško in avstrijsko ponudbo. Bodoči ministrski predsednik bo Aleksander Spitzmueller —- pravi dopisnik si h«, \ prvi vrsti prizadeval skleniti sporazum z zavezniki ter doseT-i mir. NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PUAČ V AWERTWT Naročite vse pijače pri nas po pošti. Ekspres vam jih prinese v hiio. DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! ali vsaj njegov prvi pobočnik. — Potegnil je zopet nekolikokrat z ono paličico po strunah, odkašljal se iu potem začel s svojim ostarelim glasom precej glasno popevati.j Ker starček ni imel zob. bilo ga je težko uraeti, tudi napev se je! slišal slabo. Prvi dve vrstici staj bili nekak reeitativ. a prtpev jej bil jasnejši. Veselil sem se starčka. a starček se je veselil svoje! pesmi, svojih spominov. Radeeki kateri je "vzdigal svitli meč. Ta-1 Ijanotn sekal glave preč", bil j« s«tlaj njemu že neko nadnaravno bitje, a. velik del njegove slave je tudi Lužarja obsenčil. In pel je te slavne in znane pesmi vrstico za brenkal na svoje eitre. Ogrel se je v t s ujmi slabo ravnali. Brezplačna navodila In pouk naturalizacijskih zadevah — kak« postati državljan Združenih d» ^av, kjer se 0^IaJ*iti ta d rž« vi ji» t- tke listine. Sorodniki naj bi čakali dovt> došle priseljence na Ellis Islam tli pri Barge Office. Oglasite «e ali pišite : STATE D EP ARTE IfENT OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih de poldne do petih popoldne in ol čredah od osme do devete arr zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne dc petih po poldne in ob sredah od sedme dt tavets are sveder Slovensko-Amerikanski Koledar smo pričeli te dni razpošiljati vsem onim, ki so ga bili do zdaj naročili. V par dneh ga bodo imeli vsi. Rojakom priporočamo, da ga čimprej naročijo, kajti radi draginje papirja smo ga letos tiskali le omejeno število. Cena mu je 35c. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt Street. New York. Rd. rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 i Beli rž. Whiskey.. $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 $2. $2.50 $3.00 Rum (rdeč)..... Gin ali Brinjevec Kimel........... [Anisette........ Rozolijo........ Vinski špirit.....$3. $3.50 $4.00 Vina sladka ali kisla........... $1. $1.50 $2.00 Pišite po nat.mcni cenik whi-skeya, vina, okrepčujočih pijač itd. Lli plačamo ekspresne ali že-leznične stroške ako naročite za ^5.00 ali več. Naročte tiskovine, zalepke, zidne koledarje, kupice za žganje, odpirače, vse dobite brezplačno s naročilom. Denar pošljite po posti ali v priporočenem pismu. G. F. ZARUBA & CO. 313 THIRD AVENUE. Dep. G. N. PITTSBURGH, PA. Prvi prihod Fram-ozov na Kranj sko je popisal Valentin Vodnik. * Človeška omika ima korenino \ pisavi. i U najbolj lega frosdja. Nsjboljie staro belo vino Rlea ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal vrstico in ob tem $15.50, 50 gaL $27.50. Staro rdeSe vino Zinfandel 27 do 28 galas $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galoa $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropin j eves gal viiui očmi >edaj tejra, sedaj onejra.! $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih Pečeni o Ratleckcm, kakor ,k» je cenah je vitet tudi vojni davek pel ob petdesetletnici njenepra ob- «a vino. — Potovalni agent js ro-sfauka ta starček, čegrar .srce je j jak M. ŽugeL plamtelo od ljubezni do slavnega junaka, oživila je mojo domislji-i jo. — Lužar je okrepčal s požirkom svoje i/p^-to r»rlo in začel potem; dalje tako-le pripovedovati: "Prvi hoj je bil pri sv. Luciji.i Od ondod Nnio šli v Milan, kjer nam je bilo dobro in >e ni»o kdo ve kaj upirali. Pri Vieenei jt- bil boj ravno oh bin kost t h. «eli o s«, pokali. Tam /ji Mantovo smo bili zajeti tri dni. huda nam je godila. Naj preje smo se streljali, potem smo pa ostali na nek»-m pokopa I išču. Bilo nas je do S0.000, a uneli smo samo j>ct volov, pa ne enejra hleb«'a kruha. Sreča. . sta bili, a oči sta imeli kot oglje.: Ko sta me zagledali, dali sta mi klop. da sem Kedel. Jedna mi je 'losila je
  • stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj IVAN PAJK, & CO., Box 328, CONEMAUGH, PA. Stara navada pri Slovencih je, da si za praznike Božič in Novo leto privoščijo nekaj boljšega, kakor na pr. dobrega ruma, fine slivovice, izvrstnega tropinjevca, kranjskega brinjevca ali razne druge fine likere. Z vsem tem jim pa najlažje postreže ten bodi in pusti Lahinje! Deklet je povsod obilo. Kranjska dežela je pa le jedna. In sel sem. Računa ni bilo nobenega, pač sta mi pa dali s seboj buteljko vina. pečeno debet- kruha. Dobro se Ignatz Podvasnik, _ 6325—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. (Nasproti East Liberty postaje.) Izvršujem poštna naročila. SVOJI K SVOJIM. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS MB ODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. # * • DELO OKUSNO. * * • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • • • UNUSKO ORGANIZIRANA. • • • POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETJS, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New Tork, H. T. TV StmndmrJ VUibU Writer i KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. fzdelovalci so delali celo življenje,