6 VELIKI INTERVJU DANICA VIDMAR
8 TEMA MESECA MESTNI KINO DOMŽALE
26 SPORT
SAŠA VOLK, PLESALKA
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
27. JULIJ 2018 | LETNIK LVIII | ŠTEVILKA 7 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR	WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Lepo je biti muzikant
V Poletnem gledališču Studenec bo vse do sredine avgusta odmevala Avsenikova glasba, in to na prav poseben način.
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pod vodstvom neutrudnega Lojzeta Stražarja je tudi letos poskrbelo, da obiskovalce Poletnega gledališča Studenec razveseljuje domača gledališka predstava. Letos je to Lepo je biti mu-zikant, njena rdeča nit pa je Avsenikova glasba, saj se z njo spominjajo 65-letnice ustvarjanja bratov Avsenik in njunega bogatega glasbenega opusa, ki navdihuje mnoge glasbenike ter razveseljuje poslušalce vseh generacij.
Skoraj triurna predstava o zgodbi ansambla Fantov pet - od nastanka v
šolskih klopeh, prvega nastopa v vaški gostilni, zmage na pomembnem tekmovanju narodno-zabavnih ansamblov v tujini do razpada in ponovnega snidenja - je prepletena z ljubezenskima zgodbama in veliko glasbe. Svojo krstno izvedbo je predstava v do zadnjega kotička napolnjenem obnovljenem Poletnem gledališču Studenec doživela v petek, 20. julija 2018, in navdušila vse, ki so si jo ogledali, med njimi tudi avtorja zgodbe Andreasa Brandstatterja, avstrijskega ljubitelja Avsenikove glasbe, ki je bil nad izvedbo vidno ganjen. Gledališko predstavo Lepo je biti muzi-
kant sta dramatizirala in za studenški oder priredila Eva Kraševec in režiser Lojze Stražar, kot glasbeni producent se je pod projekt podpisal Slavko Avsenik ml. Svoje so dodali tudi igralci, plesalci in glasbeniki, saj so se zelo potrudili in dali v predstavi vse od sebe.
Letošnja gledališka predstava je na plano spravila spomine izpred 35 let, ko je v Poletnem gledališču Studenec potekal koncert ansambla Avsenik, ki je takrat tja privabil kar tri tisoč poslušalcev. Ansambel je bil takrat na vrhuncu slave, Lojze Stražar pa si jih je upal povabiti na Studenec, vas z
dvanajstimi hišami. Takrat tudi pomislili niso, koliko ansambel računa za nastop, tako so si želeli, da pridejo. Glede plačila pa je Slavko Lojzetu po koncertu odgovoril, da nobeno društvo še ni propadlo zaradi Avsenikov in tudi njihovo ne bo. In res ni, tisto leto so od dobička prodanih vstopnic dodobra obnovili gledališki prostor. Ne samo zaradi glasbe, tudi zaradi njunega odnosa, si Slavko in Vilko zaslužita vse spoštovanje. In predstava Lepo je biti muzikant je na mestu!
Miha Ulčar > 22
Poletno dogajanje v Domžalah
Popestrite si dan, polepšajte večer.
Smo na vrhuncu poletja, ki letos ni ravno poletje v pravem pomenu besede, nam je bilo pa vsaj zaenkrat prizaneseno z vročino, ki se še vedno lahko pritihotapi, saj je pred nami še ves avgust. Zato je bolje, da je ne omenjamo preveč, temveč se raje malo sprehodimo skozi poletno dogajanje v Domžalah. Čeprav je poletje čas kislih kumaric, pa se vseeno najde kakšna stvar, ki nam lahko popestri in polepša dan ali večer. Prijetno poletno ohladi-
tev si lahko vsak dan privoščite na domžalskem kopališču, kjer bo nekaj zanimivih dodatnih aktivnosti. Zavod za šport in rekreacijo Domžale je v sodelovanju s športnimi društvi na različnih lokacijah pripravil aktivnosti skozi poletje za vse generacije, na katerih lahko naredite vsak dan nekaj za svoje telo. Ob večerih si lahko tudi letošnje poletje ogledate filme v Mestnem kinu Domžale, ob vikendih ste vse do sredine avgusta vabljeni v Poletno gledališče Studenec na ogled domače predstave Lepo je biti muzikant. Kino v parku, ki je tri vikende v juliju razveseljeval številne ljubitelje filmov, se v Če-šminov park vrača zadnji konec tedna v avgustu. Predzadnji vikend avgusta je letos rezerviran za 22. etno rock festival, ki bo letos ponovno dvodnevni, etnu in rocku pa se bo pridružil še blues. Glasba bo odmevala na znani lokaciji, znani kot ploščad pred blagovnico Vele.
Miha Ulčar
AKTUALNO
Janez Pirc
Janez Pirc se je odločil, da bo napisal knjigo in v njej čim bolj natančno popisal popotovanje dveh mladeničev, ki sta se poleti leta 1937 odpravila na dvotedensko kolesarjenje po delu takratne Dravske banovine, po Avstriji in kotičku Nemčije. Bratranca Lado in Stane Abe sta svoj kolesarski podvig začela z domačega Vira pri Domžalah. Tako se je začela njuna velika avantura, ki je bila prav gotovo podvig, vreden vsega občudovanja. A obenem tudi zanimivo pričevanje o takratnem življenju v tem delu Evrope. > 11
DRUŠTVA
Prejemniki priznanj Prostovoljec 2017
Med kar številnimi nagradami, ki jih za prostovoljno večletno delo podeljujejo različni subjekti, ima posebno mesto razglasitev naj prostovoljcev, ki ga vsako leto, za 2017 že 16. zapored, pripravlja Mladinski svet Slovenije, vsako leto pa dobitnike s svojimi osebnimi čestitkami razveseli tudi predsednik države Borut Pahor kot častni pokrovitelj. Na predlog Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale so priznanja za sodelovanje v prostovoljstvu dobile Marija Radkovič, Marija Dukič in Marija Sušnik.	> 14
OKOLJE
Čas za piknik
Pikniki so priljubljen način preživljanja prostega časa in praznovanja v toplejšem delu leta. Pogosto se zgodi, da ob organizaciji in pripravah pozabimo na to, da bo po končanem pikniku treba poskrbeti tudi za odpadke. Da odpadki ne smejo končati v naravi, se verjetno zaveda prav vsak izmed nas. Le malo dodatnega truda pa je treba, da tudi na pikniku odpadke zbiramo ločeno in jih nato odložimo v za to namenjene zabojnike. Preberite, kam spadajo odpadki, ki najpogosteje nastanejo na pikniku.	> 23
IZVIDNICA
Grajska lipa na Krumperku
Tisti, ki vas pot velikokrat zanese na Krumperk, ste zagotovo opazili, da ni več mogočne grajske lipe, ki se je več kot štiri stoletja bohotila ob konjušnici Biotehniške fakultete. Raziskali smo, zakaj je morala lipa pasti. Na Občini Domžale so nam v zvezi s posekom te lipe povedali, da je bilo treba staro lipo posekati in jo nadomestiti z novo, ker so drevo napadle parazitske glive, ki povzročajo trohnenje tkiva, kar zmanjšuje stabilnost drevesa. Pa je bil posek res edini in najboljši odgovor na situacijo?	> 32
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 31. avgusta 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 16. avgusta 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
io | slamnik
AKTUALNO
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
poletje je čas oddiha, čas, ko si večina med nami privošči počitnice v tujem kraju ali pa dela oziroma šolskih obveznosti proste dneve v domčem. V tem času imamo zato tudi več možnosti, da se udeležimo raznovrstnih prireditev, tako s področja športa kot kulture. Slednjim smo v julijskem Slamniku posvetili kar nekaj prostora. Tako vam v Temi meseca podrobneje predstavljamo Kino v parku, ki je letos že šestič razveseljeval gledalce z brezplačnimi projekcijami raznovrstnih žanrov in kinematografij različnih držav. Ob tem so organizatorji pripravili tudi številne spremljevalne dogodke.
Prav tako je mnoge ljubitelje kulture pritegnil že 18. kulturni poletni festival Studenec 2018, ki je poleg mnogih priznanih glasbenih gostov razveselil tudi z domačo gledališko predstavo Lepo je biti muzikant. Seveda pa poletja še ni konec in tako imate še veliko priložnosti, da tudi sami občutite poletni domžalski kulturni utrip. Podrobne informacije o prireditvah si lahko preberete v Slamnikovem koledarju kulturnih prireditev.
V	Velikem intervjuju je bila naša gostja Danica Vidmar, gospa, ki je mladostna leta preživela v Domžalah, pozneje pa jo je delovna pot vodila v mednarodno okolje, tudi izven Evrope. V zrelih letih se je vrnila v domače okolje. Za Slamnik je spregovorila o svojih življenjskih izkušnjah, pa tudi o tem, kako danes doživlja Domžale.
Tudi v pogovoru z Janezom Pircem avtorjem knjige Nad ledenikom in velemestnim šikom smo pogledali v domžalsko preteklost. V svoji knjigi je namreč popisal popotovanje dveh mladeni-čev, ki sta se poleti leta 1937 odpravila na dvotedensko kolesarjenje po delu takratne Dravske banovine, po Avstriji in kotičku Nemčije. Svoj kolesarski podvig sta začela prav v Domžalah.
V	športnem intervjuju vam predstavljamo Sašo Volk, energično nekdanjo profesionalno plesalko, ki je v Domžale pripeljala Plesni studio in klub Impulz, pa tudi Plesno šolo Urška Domžale. Prepričana je, da so Domžale polne čudovitih plesnih ljudi.
Na zadnji strani Slamnika smo za vas raziskali, zakaj so na Krumperku podrli grajsko lipo, ki je s seboj odnesla več kot štiri stoletja stare spomine. Posek omenjene lipe v svojem prispevku omenja tudi naš kolumnist, svobodni raziskovalec in na-ravovarstvenik Anton Komat, katerega kolumno z naslovom Vsako izmed dreves je enkratna osebnost, kot je to vsak človek, si lahko preberete v tej številki Slamnika.
Špela Trškan, odgovorna urednica
Praznovanje dneva državnosti na Homcu
S slovesno sveto mašo za domovino, ki jo je daroval domači župnik Janez Gerčar, ki trenutno nadomešča pred kratkim umrlega homškega župnika Lojzeta Hostnika, se je 24. junija začelo tradicionalno praznovanje dneva državnosti, ki ga že vse od osamosvojitve dalje pripravljajo društva in organizacije s Homca in okolice.
Poletje v Arboretumu
V avgustu so najlepše dalije.
Med pridigo je župnik poudaril, da moramo imeti domovino in svojo državo, ki je ena najmlajših v Evropi, radi. Predvsem moramo za njo in za tiste, ki jo vodijo, večkrat moliti, saj je duhovna podpora še kako pomembna pri delu, ki ga opravljajo izvoljeni predstavniki ljudstva.
Po maši je sledila slavnostna akademija pri lipi samostojnosti. Po uvodni
mena in to v zdajšnjem času, ki ga živimo. Kot pravi Ravnohrib: »... Politika je vlačuga, tako nekako je dejal že Cankar in ta lastnost se nas še kako drži. Zrelo politično razmišljanje je lastnost sodobnega človeka, kajti če si narod ne zna vladati sam, mu pač vladajo drugi. V medsebojni prepirljivosti kot narod izgubljamo nujno življenjsko silo, ki v odločilnih zgodovinskih trenutkih odloča
himni, ki so jo zapeli pevci Homškega cerkvenega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Maruše Škrjanec, je prisotne, ki so se zbrali v lepem številu, pozdravila moderator-ka večera Stanka Šarc Majdič. Poleg stote obletnice konca prve svetovne vojne se je spomnila tudi 30-letnice slovenske pomladi, ko je takratni jugoslovanski vojaški vrh uprizoril sodni proces proti tako imenovani četverici JBTZ. Sledila je ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je prirejal različne proteste, ti pa so svoj vrhunec dosegli z zborovanjem nekaj deset tisoč ljudi 21. junija 1988 na Trgu osvoboditve, današnjem Kongresnem trgu v Ljubljani.
Po pesmi Majolka, bod' pozdravljena je predsednik Krajevne skupnosti Homec - Nožice Andrej Repanšek vsem zbranim namenil nekaj pozdravnih besed in med drugim povedal, da ga izredno veseli, da se že 27 let zapored krajani v tako velikem številu zberejo ob praznovanju rojstnega dne naše države.
Nato je sledil slavnostni govor, ki ga je tokrat pripravil priznani dramski in filmski igralec Pavle Ravnohrib. Na začetku je zelo čustveno in doživeto prebral hvalnico domovini iz Cankarjevega Kurenta in obenem spomnil na ioo-letnico smrti našega največjega pisatelja in dramatika. Poudaril je pomembnost slovenske besede in pismenosti, ki nas je v osnovi definirala kot narod. Spomnil je na brižinske spomenike in Primoža Trubarja, ki nam je omogočil, da se Slovenci uveljavljamo kot kulturni narod. »Prav od Trubarja naprej lahko zaznamujemo slovensko narodno zavest in mimo Slovencev niso šli nobeni kulturni tokovi. Uveljavljali smo se kot znanstveniki in od leta 1800 je bilo na dunajski univerzi 1200 univerzitetnih učiteljev in 35 rektorjev Slovencev.«
V nadaljevanju se je dotaknil tudi manj svetle plati slovenske zgodovine. Od izgube precejšnjega dela etičnega ozemlja, ki se je tekom stoletij vedno bolj krčil, do izgube suverenosti nad delom morja, ki je za nas življenjskega po-
o narodovem preživetju. Pogum in enotnost sta bila pred sedemindvajsetimi leti močnejše orožje od fizičnega orožja jugoslovanske armade, v tistih časih šeste najmočnejše vojaške sile v Evropi. Smo danes še tako enotni in v političnem smislu složni, kot smo bili pred sedemindvajsetimi leti?«
O črnih oblakih, ki se zgrinjajo nad Evropo, pa je razmišljal takole: »Vladarji sveta so si zadali cilj uničiti nacionalno, versko, osebno in vsakršno identiteto posameznika, državljana, evropskega človeka in posledično evropskih držav, kot jih poznamo. Gospodarjem sveta je pokončen, svoboden, odgovoren in raz-mišljujoč človek nevaren in odveč. Ustvariti je treba brezoblično maso nihče-jev, ki jo bo usmerjal družbeni inženiring prek šolstva, kulture in medijev. Naša država pri tem ni izvzeta, nasprotno, postaja idilično gojišče omenjenih idej. Živimo v dobi prevare, namesto svobode in dostojanstva nam ponujajo kaos, namesto življenja smrt. Človek, posameznik, ki živi v konfliktnem duhovnem razmerju s samimi seboj, je izgubljen, in narod, ki je v konfliktnem razmerju s samim seboj, prav tako.«
Govor je Ravnohrib zaključil z besedami: »Danes je zgodovinski dan! Predvečer sedemindvajsete obletnice razglasitve naše države. Takrat, pred 27 leti smo tvegali vse in stali ter obstali, kot bi rekel Trubar Stati inu obstati! Bomo v tretjem tisočletju še obstali kot narod in kot država?«
Po dolgem aplavzu, ki ga je prejel za svoj več kot 15-minutni govor, se je Rav-nohrib v nekaj stavkih spomnil tudi na pokojnega homškega župnika Lojzeta Hostnika, s katerim sta bila dobra prijatelja. Po pesmih Mnogo sem prehodil poti in Dajte, Dajte v izvedbi pevskega zbora se je voditeljica večera zahvalila vsem soorganizatorjem prireditve in vse zbrane povabila na sproščeno nadaljevanje praznovanja dneva državnosti in druženje ob simboličnem kresovanju na igrišču pred homško šolo.
Borut Jenko Foto: Toni Iglič
Za Arboretumu Volčji Potok radi zapišemo, da je lep prav v vsakem letnem
času, obenem pa dobro vemo, da so cvetice in tudi grmovnice lepše v posameznem mesecu. Tako bo avgust v znamenju dalij, ki jih poleti najdemo na vrtovih, balkonih in terasah, nekatere tudi v okrasnih posodah. Vsako poletje pa zasijejo tudi v gredah Arboretuma, kjer so posebej občudovanja vredne prav v avgustu. Ob njih pa bomo v parku našli še vrsto drugih
Nadaljuje se redna vadba joge, ki razvija zdravje, skladnost in uravnoteženost uma, telesa in duše. Društvo Bhakti Marga Slovenija vas bo seznanilo s skupinsko zdravilno tehniko petja zvoka OM - OM Chanting, vabljeni pa tudi na Mantro Gajatri, ki jo bodo ponavljali in peli za mir v telesu, umu in duši na ravni posameznika, naroda in sveta. Otroci vabljeni na naravoslovne ali naravoslovno-tehniške počitnice, katerih zadnje dni si lahko po-
zanimivosti, ki ste jih že ali še ne obiskali. Počitniški meseci so kot nalašč za prijetno razvajanje v arboretumu, kjer se vse leto trudijo, da bi vam ob čudoviti naravi pričarali tudi druga pestra doživetja.
Začnimo kar pri cvetočih avtih -dvajsetih recikliranih avtih, spremenjenih v cvetlične galerije - čudovite kotičke za ljubitelje cvetja. Ne prezrite travnika z več kot 100.000 gladiolami, ki bo najlepši prvi teden v avgustu, še vedno vabijo razstave kaktusov in orhidej, očarali vas bodo tropski metulji, otroke posebej navdušujejo dinozavri in junaki morskih globin, še vedno pa radi prisluhnejo pravljičnim junakom.
Ljubitelji umetnosti si ob vsak mesec dopolnjeni zbirki Narodne galerije, kjer ne manjka niti prijetnega strokovnega sprehoda, lahko v parku ogledajo razstavo študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, letos je oživelo 10 podob, plastik, ki so jih izdelali študentje dodiplomskega in magistrskega študijskega programa, v Galeriji Janeza Bolj-ke pa si do konca avgusta lahko ogledate razstavo Kostarika, vroča točka bi-odiverzitete dr. Toma Turka.
KRAJEVNA SKUPNOST DOB Ulica 7. avgusta 9, 1233 Dob
VABILO
Ob PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB vas vabimo na prireditve:
ČETRTEK, 2. avgust 2018, ob 17. uri
tekmovanje v metanju podkev - park pod Močilnikom
PETEK, 3. avgust 2018, ob 17. uri
balinarski turnir - Športni park Dob
turnir v malem nogometu -Športni park Dob
SOBOTA, 4. avgust 2018, ob 8. uri
skupaj s krajevno organizacijo borcev za vrednote NOB Dob, Krtina: pohod na Hrastovec -zbor pred KS DOB ob 10. uri
proslava na Hrastovcu in tova-riško srečanje
Dobrodošli!
pestrite tudi z različnejšimi ustvarjalnimi delavnicami.
Pa še povabili za začetek septembra: Zdravljenje z vrtom - sobota, 1. september, pristava - CŠOD: Arboretum Volčji Potok se je 2017 pridružil evropskemu projektu Z naravo do medsebojnega razumevanja. Namen projekta je izmenjava dobrih praks pri vključevanju narave v vsakdanje izobraževanje in v terapevtske aktivnosti. Dobrodošli pa tudi na Čarobni dan v nedeljo, 2. septembra: največji družinski dogodek v Sloveniji, saj privabi več ko 20.000 obiskovalcev, poteka pa kar na 10 hektarjev veliki površini. Na pravljičnih zelenih površinah parka bodo otroke in starše razveseljevale številne ustvarjalne, plesne, športne in druge delavnice, v katerih bodo najmlajši lahko izrazili svojo ustvarjalnost in igrivost ter se ob tem še zabavali.
Verjemite, da ni lepšega kot zaključiti poletne počitnice s Čarobnim dnem v Arboretumu - z vsesplošno zabavo, namenjeno družinam. Dobrodošli!
Vera Vojska Foto: Pixabay
ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTENOB OBČINE DOMŽALE in
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZBZA VREDNOTENOB RADOMLJE
vabita vse občane
na
SPOMINSKO SLOVESNOST OB 77. OBLETNICI ODHODA PRVIH BORCEV V PARTIZANE
v petek, 27. julija 2018, ob 20. uri v Preserjah pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah
Slavnostni govornik bo dr. Martin Premk, zgodovinar
Kulturni program
Vabljeni in dobrodošli!
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, 14. avgusta od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
letnik lviii | juNij 2018 | številka 6
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Etnu in rocku se bo pridružil še blues
Znan je program letošnjega 22. etno rock festivala. Ritmom značilnih in tradicionalnih glasbenih zvrsti se letos v veliki meri pridružujeta glasba starih mest Balkana in blues.
Letošnji festival bo spet dvodnevni, potekal bo v petek, 24. avgusta, od 18. ure do polnoči, in v soboto, 25. avgusta, prav tako od 18. ure do polnoči, seveda na stari lokaciji, znani kot ploščad pred blagovnico Vele.
Program 22. etno rock festivala
Petek, 24. avgusta 2018
18.00 Aritmija 19.15 Emšo Blues Band 20.45 Fajrund 22.30 Kontrabant
Sobota, 25. avgusta 2018
18.00J & M 19.15 Žuta Osa 20.45 Lusterdam
22.30 Prismojeni profesorji bluesa Aritmija
Duo Aritmija je nadaljevanje skupine Aritmija. Zasedbo sta leta 2002 kitarista Tilen Stepišnik in Šemsu-din Džopa - Dino ustanovila kot duo in sta jo kmalu okrepila najprej s tolkali, potem pa še z bas kitaro in violino. Leta 2010 je kitarski dvojec znova začel opirati svoje aranžmaje zgolj na dve kitari. Po sedmih letih sta ponovno odkrila njima lastno energijo, širino in kompaktnost. Rezultat je plošča z naslovom Ulica, ki sta jo posnela poleti 2011 na ulicah Ljubljane.
Emšo Blues Band
Ameriški južnjaški rock je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja odtisnil neizbrisen pečat v anale glasbene zgodovine in nedvomno pomembno vplival na nadaljnji razvoj rock in pop glasbe. Številne znane skupine so tedanjemu dojemanju rock glasbe dodale novo dimenzijo kreativnosti in inovativnosti. Emšo Blues Band si je za svoje poslanstvo zastavil
Značilna domžalska festivalska podoba konec avgusta
ohranjanje dediščine southern roc-ka, glasbe, ki je zaznamovala cele generacije mladih. Postavila je tudi temelje slovenskemu rocku in popu.
Fajrund
Skupina Fajrund je bila ustanovljena leta 2002 v Mariboru. Prepoznavna je po preigravanju starogradskih pesmi, vojvodinskih in srbskih narodnih pesmi, bosanskih sevdalink, makedonskega ora ter madžarskih in romunskih tem. Člani skupine so ljubezen do te zvrsti nadgradili z znanjem, ki so ga poiskali pri legendah te glasbe v Novem Sadu. Z novim članom, prof. harmonike
Zmagom Štihom, se jim je odprla pot, ki jih zanese tudi v kubansko salso, brazilske ritme in jazz standarde. Priložnostno sodelujejo tudi s koncertnim mojstrom (SNG Maribor) Sašo Olenjukom na violini.
Kontrabant
Skupina Kontrabant deluje od leta 1994. Neguje in združuje kakovostno akustično etno, folk, country in druge zvrsti glasbe v slovenskem, madžarskem, srbohrvaškem, romskem, židovskem, angleškem jeziku in s pridihom teh tako različnih kultur. Skupina je svoj pečat pustila v slovenskem prostoru s številnimi al-
bumi in uspešnicami, nekatere med njimi pa so v Sloveniji ponarodele. Ustanovitelj in večinski avtor Bela Szomi Kralj je leta 2009 izdal tudi izredno dober samostojni album, ki so ga v letu 2014 ponatisnili kot tudi večino ostalih albumov. Pred kratkim so izdali svoj studijski album z naslovom Muravidek, kjer so pesmi v madžarščini in romščini. Skupina trenutno šteje šest glasbenikov.
Y & M
Yani & Martis igrata glasbo, ki je drugačna. Razvila sta svojevrsten zvok oziroma stil, ki se prepleta s folk glasbo, začutijo se še keltske koreni-
ne. Yani Pearl je kantavtorka iz Avstralije s škotskimi predniki ter z vo-kalom, ki ga globoko začuti vsak, ki ji prisluhne. Martin Martis je multiin-strumentalist iz Slovenije, ki je živel naokrog po svetu, kjer je igral glasbo v mnogih zasedbah in projektih.
Žuta Osa
Balkan etno skupina Žuta Osa je nastala konec leta 2013 z namenom negovanja balkanske narodne glasbe in ustvariti prepoznaven način izvajanja. Skupina šteje tri člane, vsi so iz Maribora in bližnje okolice. Izvajajo najlepšo srbsko narodno glasbo, starogradsko, sevdah, makedonsko, cigansko in še kateri slog bi se našel. Za seboj imajo kar nekaj odmevnih nastopov, med drugim tudi v Srbiji (v Nišu in Beogradu), nastopili pa so tudi na MaNo festivalu v Marburgu v Nemčiji.
Lusterdam
Zasedba Lusterdam na široko odpira vrata v svoj post-rockovsko zasanjan svet romantike z izrazito izpovednimi besedili. Štiričlanska zasedba na valu vročičnega hajpa je tik pred tem, da se uveljavi kot ena tistih nepozabnih glasbenih izkušenj, ki je ne gre zamuditi.
Prismojeni profesorji bluesa
Zasedba je slovenska blues rock glasbena skupina. Čas ustanovitve skupine je težko določljiv, bilo pa je okoli leta 2009. Njihova glasba je v glavnem v blues rock slogu, ki ga mešajo s prvinami funka in psihedeličnega rocka 60. in 70. let. Material za svoj prvenec so posneli že dolgo časa pred izidom, a je studio vmes poplavilo in je reševanje posnetega materiala trajalo nekaj časa. Na koncertu v Križankah so septembra 2016 posneli material, ki so ga izdali na novi dvojni plošči Prismojeni Profesorji Bluesa.
Besedilo in foto: Primož Hieng
ob 21.00 na Kopališču Domžale | Vstopnice bodo na voljo eno uro pred začetkom projekcije na blagajni pri glavnem vhodu na kopališče. Nakup bo mogoč samo z gotovino. | Na kopališču je na voljo 250 sedežev, dobrodošle so tudi blazine, odeje in brisače. Bazen je v času projekcije odprt, tako, da si lahko film ogledate tudi iz vode, zato prinesete napihljive blazine, plavalne obroče ...:)
www.kd-domzale.si | www.zavod-sport-domzale.si
MestniKino Domžale
Klim iu)hHMMi nn.rm-. m- mt\ c« Ä WBF W«
slihak julie	i,; l. v 1
IV.F-OiD WtLfHJ CHE* „
'SPET ZAČENJA SE
4 | slamnik
številka 7 | julij 2018 | letnik lvill
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Uživajte v poletju!
Čeprav ležerno ni moderno, smo trenutno v najpočasnejših delovnih obratih, ko močno hrepenimo po oddihu, da si naberemo novih moči pred prihajajočo jesenjo, ko nas čakajo nove naloge in izzivi. Da je čas dopustov in šolskih počitnic, pa nas vsak dan z radijskih postaj spomnijo tudi vsem znani napevi slovenske skupine 'ležanje na plaži, z možgani na off in čiva-vo na straži'.
Kar pa ne velja, da smo v Domžalah na off in da se v poletnem času nič ne dogaja. Naš javni zavod za kulturo, Kulturni dom Franca Bernika, je pravi dokaz za to, kako se da v Domžalah popestriti in polepšati poletne večere. Mestni kino Domžale se namreč že peto sezono seli v Kino v parku, v naš osrednji Češminov park, kjer so mesta na stolih (200 sedežev), lastnih ležalnikih in odejah zapolnjena do zadnjega koščka trave. Letos si boste filmske uspešnice, ki so za vse gledalke in gledalce brezplačne, ogledali tudi v avgustu. Pred, med in po predvajanjih filmov se lahko osvežite tudi v naši filmski kavarni Češmin, še eni pozitivni pridobitvi Češminovega parka. Ker je filmska ekipa v našem javnem zavodu zelo domiselna in nas z idejami vseskozi prijetno preseneča, si boste filme v dveh avgustovskih terminih lahko ogledali tudi na domžalskem kopališču. Vse filmske projekcije predvajajo s pomočjo novega digitalnega kinoprojektorja, katerega nakup je v veliki meri omogočila Občina Domžale. Ob tej priložnosti bi rad pohvalil pridno ekipo Kulturnega doma Franca Bernika, ki se trudi, ki nas razvaja, in ki nam lepša poletne zvezdnate noči. Toplo priporočam tudi ogled ponovitev domače gledališke predstave Lepo je biti muzikant v Poletnem gledališču Studenec, ki nas je vse, zbrane na krstni izvedbi 20. julija, navdušila in nas spomnila na čudovite Avseni-kove skladbe.
Preden otroci spet sedejo v šolske klopi, bomo javnosti predstavili naš novi turistično-promocijski film, ki je nastajal nekaj mesecev in vsebuje same izvrstne domžalske zgodbe. Se že veselim vseh treh premiernih uprizoritev pred filmsko projekcijo Kina v parku v zadnjih avgustovskih večerih.
V soboto, 1. septembra, se po poletnem premoru ponovno vrača Kuhna na plac in še mnogo drugih zanimivih prireditev. Na drugo septembrsko soboto bo v Športni dvorani Domžale potekal 10. gala folklorni večer V Grobljah kot nekoč, kjer bodo nastopile folklorne skupine iz Slovenije in tujine, Godba Domžale in mažoretke. Sredina septembra bo najbolj pestra z dogajanjem. V soboto, 15. septembra, bodo v dopoldanskem času na tržnem prostoru zaigrale orglice, v Češminovem parku bo potekal 1. hroščkov festival, na katerem bosta otroke zabavala Ribič Pepe in skupina Čuki, na voljo bodo ustvarjalne delavnice in športna zabava. Zvečer bo v Poletnem gledališču Studenec še koncert Vlada Kreslina z Beltin-ško bando in Malimi bogovi. V jutru zatem, 16. septembra, sledi Pozdrav jeseni. V Domžale se vračajo rokodelci, sprevod in nastopi folklornih skupin in glasbeni nastopi.
Skratka, pred nami je poletje, polno sproščenega dogajanja, sledi mu še živahnejša in pestra jesen. Uživajte v poletju!
Župan Občine Domžale Toni Dragar
Poletje v znamenju investicij
Poletje je čas, ko nam ugodne vremenske razmere omogočajo gradnjo novih investicij. Že do konca julija smo uspeli izvesti velik delež gradenj in prenov, nekatere se še izvajajo. Občina Domžale pa v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik tudi v letošnjem letu nadaljuje z obnovami vodovodnega in kanalizacijskega sistema.
■,■■:	v.. .
m
SI»''
l
3.
5.
6.
Izvajamo zunanjo ureditev Osnovne šole Venclja Perka. Na novo je urejeno križišče na Krtini.
Nova podoba avtobusnega postajališča na Bukovčevi ulici na Viru (foto: Vido Repanšek)
Nadaljujemo s prenovo ceste Preserje-Lek. Odsek ceste Preserje-Lek v neposredni bližini železniškega prehoda izvajamo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami. Poleg prenove mostu bomo začeli tudi z rekonstrukcijo Ulice 7. avgusta v Dobu (Smetarska cesta).
7.	Rekonstrukcija in sanacija mostu čez Hujski potok v Dobu
8.	Z novim šolskim letom bo Osnovna šola Venclja Perka dobila povsem novo okolico.
9.	Začeli smo s prenovo Ulice Mirana Jarca v Dobu.
10.	Zaključili smo z rekonstrukcijo Bukovčeve ulice na Viru.
občinadomžale, urad župana FOTO: OBČINA DOMŽALE
OBČINA DOMŽAIE
letnik lviii | juNij 2018 | številka 6
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ZUPANA
Domžalski taborniki so taborili v Stavči vasi
Domžalske tabornike in njihove vodnike ter pomočnike iz Roda skalnih taborov so na njihovem taborjenju, ki je tudi letos potekalo v dolenjski Stavči vasi blizu Žužemberka, obiskali župan Občine Domžale Toni Dragar in ekipa predstavnikov Občinskega štaba za civilno zaščito.
Gostitelji so gostom razkazali tabor z vso pripadajočo naravno infrastrukturo in našteli številne aktivnosti, ki so jih deležni tako mladi taborniki kot njihovi vodniki. Vsaka stvar v taboru ima svoje mesto, vse je lepo urejeno
rial, pripomočki za ustvarjanje in izgubljeni predmeti) visi dnevni red, naloge dežurnega voda, jedilnik in tabela o ocenjevanju šotorov. V kuhinji se je pripravljalo kosilo, v pokriti jedilnici pa so se otroci družili in igrali družabne igre.
ta pod milim nebom na bivaku, ko si taborniki uredijo prenočišče in skuhajo večerjo na odprtem ognju. Župan in ekipa so otroke pohvalili, saj hitro priskočijo na pomoč pri pomivanju posode, pospravljanju ali nabiranju vejev-
Ekipa predstavnikov Občinskega štaba za civilno zaščito je obiskala domžalske tabornike in njihove vodnike ter pomočnike.
Mladi navdušenci nad naravo vsak
in pospravljeno. Sredi tabora plapola visoko dvignjena taborniška zastava in spodaj gori večni ogenj. Da ogenj nikoli ne ugasne, skrbijo najmlajši udeleženci tabora in nočna straža. Na oglasni deski poleg gospodarca (to je večji šotor, v katerem so spravljeni pisarniški mate-
dan telovadijo, raziskujejo gozd in bližnjo okolico, se vozijo s kanuji, se kopajo v Krki ter preživljajo nepozabne večere s pestrim programom ob zvokih kitare in tabornem ognju. Posebna dogodivščina je vsekakor noč, prežive-
Če sem tvoj, pospravi kakec za menoj!
Nepobrani pasji iztrebki veljajo za nadlogo, sploh če ostanejo na mestnih ulicah ali sprehajalnih poteh.
Niso zgolj neprijetnost, na katero stopiš, ko se ti najbolj mudi po opravkih, ampak vsebujejo tudi polno virusov in bakterij, ki lahko škodujejo našemu zdravju in imajo lahko negativen vpliv na okolje.
Število registriranih psov v Sloveniji v zadnjih letih hitro narašča. Z večjim številom štirinožcev pa je še toliko bolj pomembno zavedanje o nujnosti pobiranja pasjih iztrebkov. To ne bi smela biti zgolj stvar vljudnosti ali strahu pred opozorilom redarja, ampak samoumevno početje. Ko pasji iztrebek pustimo ležati na pločniku, na ali ob sprehajalnih poteh ter v bližini otroških igrišč, ne povzročamo zgolj možnosti za kakšen umazan čevelj in nekaj slabe volje, pač pa so posledice lahko bistveno nevarnejše. Iztrebki lahko prenašajo številne bolezni, ki so nevarne za človeka, saj lahko vsebujejo številne mikroorganizme in parazite, kot so gliste, trakulje, bakterije E.coli, hepatitis ali salmonelo. Za tovrstne okužbe so najbolj dovzetni ravno majhni otroci, ki se igrajo na tleh in umazanijo z rok hitro prenesejo v usta.
Pasji iztrebki pa niso težavni samo v mestih. Pomemben vpliv na okolje in naše zdravje imajo lahko tudi nepobra-ni iztrebki na kmetijskih površinah, ki so posredniki bolezni za živino, ki jih zaužije, ko se pase na travnikih. Prav tako lahko zaradi nepobranih iztrebkov na travnikih pokošena trava postane oporečna, to pa pozneje v obliki sena kmetje uporabijo za krmo. Živina
se lahko okuži in celo pogine, kar kmetom povzroči veliko škode.
Z rednim pobiranjem skrbimo tudi za oporečnost naših voda. Onesnaženi vodni viri predstavljajo veliko nevarnost za ljudi, saj se bakterije iz pasjih iztrebkov na človeka prenašajo tudi z zaužitjem okužene vode. Padavine namreč ne 'izperejo' iztrebkov, pač pa omogočijo, da pronicajo globlje v zemljo, kar je še posebej problematično na območjih s podtalnico, v katero lahko zaidejo bakterije.
Da bi težave, ki jih lahko povzročijo nepobrani pasji iztrebki, v čim večji meri preprečili, na Občini Domžale redno izvajamo aktivnosti, s katerimi ozaveščamo občane, da lahko s pobiranjem iztrebkov pomembno pripomorejo k varovanju okolja, ljudi in živali. Na pobiranje kakcev lastnike psov opozarjajo table, ki so postavljene po celotni občini, prav tako koši, ki so namenjeni odlaganju pobranih pasjih iztrebkov. Izvajamo različne promocijske aktivnosti, na katerih delimo tudi vrečke v priročni embalaži, ki se jih lahko pripne za pasje vra-tnice. Prav tako o tej problematiki izobražujemo otroke, saj verjamemo, da je ozaveščenost, sploh v zgodnjih letih odraščanja, lahko bolj učinkovito orodje kot strah pred kaznijo.
Junija 2018 smo med občani izvedli kratko anketo, ki je pokazala spodbudne rezultate, saj je večina lastnikov psov odgovorila, da za svojim štirinož-cem redno pobira kakce. Kljub temu se
Mladi podjetnik leta 2018 je postal Rok Starič s svojim arašidovim maslom
Župan Toni Dragar in podžupanja mag. Renata Kosec sta konec junija sprejela Domžalčana Roka Stariča, ki je z Rok's nut butter, d. o. o., 18. junija 2018 na konferenci Mladi podjetnik? Zakaj pa ne! prejel prestižni naziv Mladi podjetnik leta 2018.
Oba sta mlademu podjetniku čestitala, mu zaželela uspešno poslovno pot tudi v prihodnje ter se strinjala z ugotovitvijo, da bo Rokov novi naziv zagotovo spodbudil podjetniški potencial ostalih posameznikov s podjetniško idejo v Domžalah in okolici.
»Konkurenca je bila izjemna in nisem pričakoval zmage. Vesel sem, da je zmagal produkt in ne aplikacija, ker je pomembno, da kljub dobi digitalizacije ne zanemarimo osnovnih produktov, ki lahko ustvarjajo dobre poslovne zgodbe,« je prve vtise po zmagi zbral Rok Starič.
Nikakršno presenečenje ni, da je Domžalčan ustanovil podjetje Rok's nut butter, saj je velik oboževalec oreščkov. Na polfinalnem izboru je prepričal člane komisije in se prebil v finale izbora Mladi podjetnik leta 2018, kjer je še enkrat predstavil svojo podjetniško zgodbo. Podjetje je poimenoval kar po sebi, saj verjame v znamko in v svoje produkte. Bogato paleto proizvodov je nazadnje razširil še s ioo-odstotnim mandljevim maslom ter sladoledom s 100-odstotnim deležem arašidovega masla. Svoje proizvode prodaja prek spletne trgovine in v sodelovanju s številnimi trgo-
vinami v Ljubljani in bližnji okolici ter na Gorenjskem in Štajerskem. Blagovno znamko Rok's nut butter lahko najdete tudi v nekaterih večjih trgovskih verigah v Sloveniji.
Svojo poslovno okolje želi razširiti tudi onkraj meja. Zaenkrat so se mu odprla vrata na avstrijskem trgu, v kratkem se želi prebiti tudi v Nemčijo in na Hrvaško ter v baltske države, obenem pa s spletno prodajalno še dodatno razširiti prodajni obseg. Z investicijo 15.000 evrov s strani avstrijskega investitorja ima podjetje na zalogi dovolj kapitala za povečanje mar-ketinškega vložka. Ob uspešnih dogovorih se mu obeta sodelovanje z eno izmed večjih trgovskih verig v Avstriji, ena izmed opcij pa je tudi združitev s slovaškim podjetjem iz iste branže. V prvem četrtletju leta 2018 je podjetje Rok's nut butter ustvarilo 120.000 evrov prihodkov in 21.000 evrov dobička. Do konca leta naj bi prodaja presegla 200.000 evrov. Če se bo vse izteklo v skladu z načrti, bi z okrepljeno prodajno ekipo v prihodnjih letih lahko zabeležilo okrog 500.000 evrov prometa.
Vir: Mladi podjetnik
ja. Pohvale vredni so tudi vodniki, ki s svojim delom in trudom otrokom pričarajo nepozabne taborniške dni, v katerih ni prostora za telefone in računalniške igrice.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
tudi zaradi vedno večjega števila psov na občini zavedamo, da je to stvar širše problematike in da bo, podobno kot so to že storile številne slovenske občine, področje potrebno urediti z odlokom ter zagotoviti čim boljši nadzor nad kršitvami. Po evropskih mestih problematiko rešujejo na različne načine. V Madridu lastnike psov na pobiranje iztrebkov opozarjajo prostovoljci, v nekaterih evropskih mestih pa so vzpostavili DNK bazo psov, s pomočjo katere analizirajo nepobrane pasje iztrebke ter izsledijo psa in njegovega lastnika, ki ga lahko doleti visoka kazen, ki sega tudi do več sto evrov. Verjamemo, da je ozaveščanje o ohranitvi čistega okolja in skrbi za naše zdravje učinkoviteje, zato se tovrstnih restriktivnih ukrepov v Domžalah ne želimo posluževati. Pomembnejše se nam zdi širjenje zavedanja, da vsak posameznik nosi del odgovornosti za okolje, v katerem živimo.
Zato, lastniki psov, poskrbite, da se na sprehod nikoli ne odpravite brez vrečke, po možnosti ekološke, saj so zaradi hitre razgradljivosti občutno manj škodljive okolju. Pasji iztrebek lahko odvržete v za to namenjene koše. V primeru, da ga v bližini ni, pa iztrebek lahko odvržete med mešane odpadke. Iztrebkov nikoli ne odlagajte na kompost ali v koše, ki so namenjeni biološkim odpadkom, tudi če ste jih pospravili v bio razgradljivo vrečko.
Pomagajte nam ohraniti naše domače okolje prijetno in čisto.
Občina Domžale
OBVESTILO O PREDVIDENIH ZAPORAH OBČINSKIH CEST
Občanke in občane obveščamo o naslednjih zaporah občinskih cest:
•	občinska javna pot JP 572195 Turnše-Češenik do hišne številke 15, od 16. 7. 2018 do 6. 8. 2018, od 7. do 17. ure, zaradi rekonstrukcije
ceste,
•	občinska lokalna krajevna cesta LK 071641 Rodica-Domžale (Kettejeva ulica), od 23. 7. 2018 do 23. 9. 2018, od 7. do 17. ure, zaradi rekonstrukcije ceste,
•	občinska lokalna cesta LC 071081 Vir-Radomlje, od 18. 7. 2018 do 31. 8. 2018, od 7. do 17. ure, zaradi ureditve vhoda v tovarno HELIOS TBLUS, d. o. o., in dograditve pločnika ob lokalni cesti,
•	popolna zapora pločnika občinske javne poti JP 571241 Ulica Ivana Pengova, od 23. 7. 2018 do 31. 8. 2018, od 7. do 17. ure, zaradi zamenjave temelja ograje, znižanja robnikov in izvedbe priklopa na kanalizacijsko omrežje.
•	popolna zapora občinske javne ceste JP 572291 Ulica 7. avgusta v Dobu (Smetarska cesta). Rekonstrukcija ulice v dolžini 190 m bo potekala do križišča z LC 073011 Dob-Gorjuša. V sklopu rekonstrukcije ceste, ki predvideva širitev in obnovo vozišča, je predvidena tudi rekonstrukcija in sanacija mostu čez Hujski potok. Dela izvaja podjetje Lavaco, d. o. o., s partnerjem Gorenjska gradbena družba, d. d. V času del, ki bodo potekala od 10. 7. 2018 do 30. 9. 2018, od 7. do 17. ure bo zaradi zaprtja mostu popolna zapora ulice z urejenimi obvozi za osebni in tovorni promet.
•	Popolna zapora lokalne ceste LC071063 Ihan-Vinje, 2. faza. Lani smo dokončali prvi del, to leto pa obnavljamo 2. fazo prenove cestišča. Cestišče je na nekaterih mestih dotrajano, asfalt je razpokan in mestoma poseden. Na tem odseku bomo cesto obnovili, po potrebi zamenjali spodnji ustroj in obnovili odvodnjavanje. Izvajalec del je podjetje ELICOM, d. o. o., iz Domžal. Z deli smo začeli v drugi polovici julija, zaključek del se predvideva do konca avgusta. Zaradi ozkega vozišča se bodo dela izvajala pod popolno zaporo, zato bo v tem času obvoz urejen prek Sela pri Ihanu in občine Dol pri Ljubljani.
•	JP 571511 - Breznikova ulica, zemljišča s parc. št.: 1943/1, 5470/18, 1953/2, vse k.o. Domžale, LK 071631 - Rodica - Domžale; Dragarje-va ulica; Bernikova ulica; (Bernikova ulica), zemljišče s parc. št.: 5601/1 k.o. Domžale, LZ 071311 - Češminova ulica, zemljišča s parc. št.: 5471/4, 5470/4, 1953/2, vse k.o. Domžale, zemljišča v lasti in upravljanju Občine Domžale s parc. št.: 1939/13, 5470/4, 5471/4, 5601/1, 5601/15 in 5601/3 vse k.o. Domžale, od 25. 07. 2018 do 25. 9. 2018, od 7. ure do 17. ure, zaradi zamenjave obstoječega 20 kV kablovoda KB Rodica iz RTP Domžale, TP LIDL - ZP MARKOVA, po uredbo o vzdrževanju v javno korist na področju energetike, med obstoječim KJ v točki »A« in TP Marokovo v občinsko javno cesto JP 571511 -Breznikova ulica, LK 071631 - Rodica - Domžale; Dragarjeva ulica; Bernikova ulica; (Bernikova ulica)in LZ 071311 - Češminova ulica;
•	zaradi popolne zapore državne ceste R3 - 644/1358 Domžale - Duplica od km 4.775 do km 6.030, na območju Občine Kamnik, od 25. 7. 2018 do 24. 9. 2018, bo obvoz potekal tudi po občinski lokalni cesti LC 253011 - Mengeš - Rodica v Občini Domžale.
Vse udeležence v prometu prosimo za razumevanje in upoštevanje prometne signalizacije.
Občina Domžale, Urad župana
io | slamnik
VELIKI INTERVJU
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
RADA IMAM MESTO, KJER SEM BILA ROJENA
DANICA VIDMAR
Danica Vidmar je bila na letošnjem izobraževanju slamnikarskih vodnikov med najbolj zavzetimi in radovednimi.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Tudi sicer je pogosta obiskovalka številnih kulturnih dogodkov v naši občini. Mladost je preživela v Domžalah, pozneje jo je delovna pot vodila v mednarodno okolje, tudi izven Evrope. Tako je pridobila bogate managerske in poslovne izkušnje v velikih kor-poracijah. V zrelih letih se je vrnila v domače okolje in se odločila, da bo ostala aktivna in ustvarjalna tudi v drugem delu svoje karierne krivulje. Svoj čas in energijo je usmerila na specifično področje coachinga, s katerim se vse bolj intenzivno ukvarja. Je babica treh vnukov, s katerimi želi razviti čim boljše odnose, obenem pa bolje razumeti sodobnejše vzgojne metode. In tako je spoznala Jesperja Juula. Vodi delavnice Family Laba, znotraj katerih se posveča odnosom med starši in odraslimi otroki ter medgeneracijskemu sodelovanju.
Kakšni so vaši spomini na mladost, ki ste jo preživeli v Domžalah?
Sem res prava Domžalka, v Domžalah sem bila celo rojena, v hiši, ki je stala nasproti današnjega zdravstvenega doma. Spominov na otroštvo in mladost ni veliko, v resnici se mi je mnogokrat zdelo, da sem na nepravem kraju, v nepravi družini (moj oče je Srb in si je zelo želel sina). Čeprav smo doma vedno govorili samo slovensko, nismo nikoli zares negovali slovenskega: ne slovenskih navad, ne hoje v hribe, ne raziskovanja slovenskih krajev, ničesar. Moj svet so bile knjige in sosedovi otroci, s katerimi smo se igrali pred bloki. Vse proste ure smo se podili zunaj, počitnice so pomenile igranje iger na dvorišču, večinoma smo na morje hodili za kak teden ali sploh ne. Zelo lepe spomine imam na dvoriščno druženje. Moji najlepši spomini pa so vezani na osnovno šolo Venclja Perka. Da, šolo sem oboževala, spomnim se imen vseh razrednikov, sošolcev in celo zaključka 1. razreda, ko smo bili najboljši učenci povabljeni k županu. Dobila sem knjigo Topli potok, ki jo še danes rada preberem.
Iz gimnazijskega časa se bolj spominjam sošolcev in profesorjev Gimnazije Bežigrad, v Domžalah sem bila malo. Enako je bilo v času študija, dneve sem preživljala v Ljubljani. Po koncu študija sem v Domžalah ostala še 10 let in odšla šele, ko sem končala svojo zelo zahtevno in težko zakonsko zvezo.
Kakšne so bile Domžale v času vašega odraščanja, kaj se vam je posebej vtisnilo v spomin?
Najbrž so se mi zaradi slabega počutja v družini tudi Domžale zdele pu-
B. Shaw pravi: Človek ne najde samega sebe, ampak se naredi. Zelo se strinjam. Moja pot je bila polna težkih izzivov, a sem zaradi vsega na tej poti takšna, kot sem. Življenjska modrost brez zamer in grenkobe je darilo, ki sem ga dobila. Globoko hvaležna sem zanj.
ste in dolgočasne, tudi v času zakonske zveze je bilo za lepo malo časa. V resnici Domžal nisem niti poznala niti doživela. Nekaj lepih spominov pa vseeno imam. Spominjam se knjižnice nasproti železniške postaje in starejše prijazne knjižničarke s kito, ki mi je podarila lonček medu, pa božanskega mareličnega sladoleda slaščičarne Lenček, bonbonov v steklenih kozarcih v trgovini nekdanje Metalke, dolgih vrst pred Pekarijo Koncilja, pa bazena z mrzlo ali pa umazano vodo, koncertov Acija Ber-tonclja v Grobljah, pa kina in glasbene šole v današnjem Bernikovem domu ... Nanj me veže najbrž najlepši spomin na Domžale - to je predstava Češpljev kabaret, za katero je tekst napisal Tomaž Bole, glasbo pa Tomaž Habe, jaz pa sem bila odgovorna za koreografijo. K sodelovanju me je povabil moj dragi prijatelj Pavel Pevec.
Več kot 30 let ste delali v mednarodnem okolju, v poslovnih krogih svetovnih korporacij. Kako danes gledate na to obdobje?
Moja poslovna kariera se je zgodila bolj iz potrebe, kot da bi bila zavestno planirana. Zase in za svoji dve hčeri sem bila po ločitvi prisiljena zaslužiti za streho nad glavo, saj smo bile dobesedno na cesti, za vse sem
bila popolnoma sama. In potem se kariera zgodi, saj srednje poti vsaj na začetku ni, ali pa jo je izjemno težko najti. Jaz je nisem. Veliko sem delala, prvih nekaj let po ločitvi brez premora in počitnic. A sem svoje delo rada opravljala, gradilo me je, dajalo nam je ekonomsko varnost, meni pa občutek, da zmorem. Zmogla sem nove in nove izzive, boj za preživetje je zrasel v poslovno kariero. Širina sveta me je očarala, nekako zasvojila, letališče je bilo zame vzletna steza v svet, ki mi je veliko pomenil. Uspela sem nam zagotoviti lastno streho nad glavo, omogočila hčerama šolanje (z njunimi šolskimi in študijskimi obveznostmi se nikoli nisem ukvarjala, vse sta postorili sami, bili sta odlični dijakinji in študentki) in dodatne aktivnosti, ki so ju zanimale. Ta boj za preživetje, ki je zrasel v kariero, pa ima svojo ceno, visoko ceno. Nisem se nagledala otrok, kako rastejo, dolga leta nisem imela možnosti in časa za počitnice, ne za prijatelje ne zase. Ko sta se hčeri poročili, mi je bilo moje delo v tolažbo in veselje. Zares srečno obdobje sem imela v slovenski enoti danske kor-poracije, kjer sem bila pred odhodom na globalni koncern finančna direktorica. Obdobje na koncernu je bilo zanimivo, ker sem imela možnost pokukati v kulture mnogih držav.
Danska mentaliteta mi je za razliko od ameriške zelo blizu, je spoštljiva do zaposlenih in okolja, poslovne odločitve so premišljene in usmerjene dolgoročno, glavna vrednota so visoka moralna in poslovna načela, vodenje z zgledom, osebno integriteto ... Vse to mi je res blizu.
Kako vidite svoje delo in poslanstvo v času po vrnitvi in zaključku mednarodne kariere?
B. Shaw pravi: Človek ne najde samega sebe, ampak se naredi. Zelo se strinjam. Moja pot je bila polna težkih izzivov, a sem zaradi vsega na tej poti takšna, kot sem. Življenjska modrost brez zamer in grenkobe je darilo, ki sem ga dobila. Globoko hvaležna sem zanj. Spoznanja iz poti do tega darila želim deliti, saj verjamem, da je bila izkušnja, ki se ne deli, zaman. Poleg tega mi koncept standardne upokojitve ni blizu, najbrž zato, ker živim sama. Ne vem, zaenkrat ni mi blizu.
Na izpitu za slamnikarsko vodnico ste povedali, da želite spoznati in izvedeti kaj več o Domžalah. Od kje in zakaj takšna želja?
Krivec za to so kulturni dogodki. Gledališki in filmski abonmaji, Galerija na potepu, Mestni kino, prekrasna knjižnica, spoštovanje kulturne de-
letnik lviii | juNij 2018 | številka 6
slamnik | 7
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
Stari starši morajo sprejeti dejstvo, da vnuki niso in ne morejo biti 'poligon', kjer lahko karkoli popravljajo ali karkoli dokazujejo. Za vzgojo otrok so odgovorni starši in pika.
diščine in urejene poti ob Bistrici so mi govorili o drugačnem mestu, kot sem ga imela v spominu. Tečaja za slamnikarsko vodnico sem se udeležila, da bi izvedela kaj več, enostavno sem začutila neustavljivo željo, da o Domžalah izvem več. Težko opišem srečo ob uspešno opravljenem izpitu, zame je bil mnogo več kot le izpit, zame je bil vrnitev in zboganje s koreninami. Po šestih desetletjih prvič lahko rečem, da imam rada mesto, kjer sem bila rojena.
Kako danes vidite Domžale, kakšna so vaša opažanja o življenju v naši občini?
S svojo kulturno ponudbo in razvojno vizijo so Domžale enostavno krasne. Če pa bi imela čudodelno palico, bi spremenila celotno središče mesta, predvsem SPB. Morda pa bomo Dom-žalci ponovno preselili center kam drugam, zdaj vem, da smo to v preteklosti že storili in da to znamo.
Svojo osebno pot ste se odločili odlikovati na novem področju. Predstavite nam coaching?
Coaching je veščina in umetnost postavljanja pravih vprašanj. Prava vprašanja in tehnike coachinga postavijo dilemo v popolnoma novo luč, klient se z novim uvidom v svojo dilemo z lahkoto sam odloči o svojih nadaljnjih korakih. Coaching torej ni terapija, ni svetovanje, ni mentorstvo.
Kje ga uporabljate v praksi, kako nam lahko pomaga?
Lani sem zaključila Jungian Coaching program, ki je certificiran s strani mednarodne coaching organizacije, letos sem zaključila prvi del EMCC akreditacije (European Mentoring and Coaching Council), zaključni izpit je predviden konec oktobra. Trenutno je moja praksa omejena na ozek krog klientov, gre za supervizi-rano (pro bono) prakso, ki jo je potrebno opraviti in dokumentirati za potrebe akreditacijskega postopka. Po dokončani akreditaciji nameravam prakso razširiti.
Sama sem ob pomoči coaching srečanj oblikovala in še vedno oblikujem svojo novo osebno pot. Coaching postopki so primerni za vsa področja. Sama se bom zaradi dolgoletnih managerskih izkušenj v mednarodnem okolju usmerila na karierne izzive (ob menjavi zaposlitve, ob prevzemu novih delovnih izzivov, poslabšanih odnosih, občutku ujetost ipd). Pred kariernimi izzivi stojijo vse generacije, pri čemer pa želim generaciji 50+ posvetiti
več pozornost, saj karierni izzivi v tem obdobju dobijo novo dimenzijo (kako voditi zaključek karierne poti, ohraniti smiselnost početja), dostikrat so dodaten vir dilem te generacije tudi spremembe v osebnem okolju (sindrom izpraznjenega gnezda, novi člani družine ...), kjer bom lahko izkoristila tudi svoja druga znanja in spoznanja.
Želeli ste postati čim boljša babica in na tej poti ste spoznali danskega družinskega terapevta Jesperja Juula. Kaj ste odkrili?
Odkrila sem mnogo tega, kar bi morala vedeti, ko sem bila mama. Bilo bi dobro zame in za moji hčeri.
Zakaj se starši in stari starši prerekajo okrog vzgoje vnukov in kaj doživljajo otroci, ko se njihovi starši in stari starši ne marajo?
Konflikti med starši in starimi starši, ki se kažejo pri 'obravnavi' vnukov, so dostikrat vrh ledene gore, ki spodaj skriva pretekle zamere, stiske mladega starševstva, težave zaradi neizpeljane separacije. Dostikrat se prav zaradi tega mladim staršem zatakne pri definiranju in komuniciranju tega, kaj si od starih staršev pravzaprav želijo in česa ne. Stari starši morajo sprejeti dejstvo, da vnuki niso in ne morejo biti 'poligon', kjer lahko karkoli popravljajo ali karkoli dokazujejo. Za vzgojo otrok so odgovorni starši in pika. Stari starši imajo sicer pravico do drugačnega mnenja o vzgoji, nimajo pa pravice do vmešavanja in pridiganja. Imajo pa pravico, da se z dodeljeno vlogo v novi družini strinjajo ali pa tudi ne.
Otroci se počutijo slabo v katerem koli ognju, ki nastane med ljudmi, ki jih imajo radi. Najhujši je ogenj med starši, a tudi ogenj med starši in starimi starši (še posebno, če živijo v isti skupnosti) ni dosti manj neprijeten in otroku škodljiv. Najhujša posledica tega navzkrižnega ognja (ne glede na to, s katere strani prihaja) pa je otrokov občutek krivde za konflikte med odraslimi.
Zapisali ste: čas, ki ga stari starši preživijo s svojimi vnuki, ni samoumevna pravica, temveč privilegij, do katerega vodi pot prek staršev. Na kaj ste želeli opozoriti? Rada bi opozorila, da se z odhodom odraslih otrok začne novo poglavje sodelovanja, ko se odnosi nujno preoblikujejo. Ko se rodijo vnuki, se družinsko kolo obrne, na dan lahko pride mnogo pod preprogo pome-tenih stvari. Če karkoli povzroča konflikte in težka srca na katerikoli strani, je prihod vnukov čas in priložnost za popravo. Za stare starše je preseganje lastnega starševstva lahko zelo boleč proces. A je res vredno. Ključ do zdravih odnosov je osebni razvoj tako staršev kot starih staršev. To ni vedno enostavno, je pa edina prava pot, s katero pa ima starejša generacija več težav kot mlajša. Zapletanje v konflikte in dokazovanja, kdo ima bolj prav, le poglablja družinske frustracije.
Kaj se lahko ne le vnuki temveč tudi starši naučijo od babic in dedkov, če jim le znajo prisluhniti?
Stari starši so različni, a lahko so nenadomestljiv vir nasvetov, opore, topline in razumevanja. Otrokom in vnukom stari starši predstavljajo dodatno družinsko varnost in stabilnost, tudi če na zavestni ravni ta dimenzija ni prisotna. Stari starši so tudi pomembna povezava z zgodovino, pa ne le družinsko - so dragocen vir informacij o tem, kako je bilo nekoč. To je vredno slišati, saj se zgodovina nikoli ne poslovi, samo pride nazaj v drugi obliki.
Kaj sicer prinašajo Familylabove delavnice in komu so namenjene?
Familylab Slovenija deluje že 10 let in je ustanovni član mednarodnega združenja Familylab Association, ki si prizadeva ohranjati in širiti
vrednote in načela, kakor jih predlaga snovalec ideje o t. i. družinskem laboratoriju, znani danski družinski terapevt Jesper Juul. Podpora, pomoč in svetovanje so namenjeni tako staršem kot tudi mladostnikom, učiteljem in tudi podjetjem, saj so zaposleni, ki uspešno lovijo ravnovesje med družino in zaposlitvijo, na delu kreativnejši in uspešnejši. Gre za podporo, prilagojeno individualni situaciji, ne za dajanje splošnih receptov. Res priporočam, da se naročite na FL Novičnik, ki vas bo seznanjal z vsem, kar FL počne. In počne res veliko dobrega za zelo zmerno ceno.
Smo v času počitnic. Kako naj jih otroci preživijo ustvarjalno in polno?
Beseda počitnice pove, da gre za čas, ki je namenjen počitku. Tako kot odrasli tudi otroci počivajo na različne načine, eni so radi aktivni, drugi raje lenarijo. Mislim, da ni potrebno, da imajo otroci ves čas nek program, saj je tega dovolj v šolskem obdobju. Ker je čas letnega dopusta krajši od počitnic, so starši odgovorni za pravočasen in jasen dogovor z vsemi, ki jim nameravajo zaupati svoje otroke v varstvo. Otroci naj preživijo kar največ časa z ljudmi vseh starosti (če je le mogoče na zraku, bosi) in kar najmanj s stroji vseh vrst (kamor spadajo TV, telefoni, tablice ipd). Za otroke in odrasle so počitnice predvsem lepa priložnost za poglobitev medsebojne povezanosti. Načini so lahko zelo različni, dragi in 'fancy' načini niso zagotovilo, da do povezanosti zares pride.
Kajpa sodelovanje med generacijami, je takšna izkušnja pomembna za mlado osebnost? Nas so učili, da stari in mladi ne gredo skupaj. Menim, da to absolutno ni res. Da problem ni v mladosti ali starosti, problem nastane zaradi pomanjkanja medsebojnega spoštovanja in zaupanja, obojega skupaj, v najširšem pomenu obeh besed in v obe smeri.
Medsebojno spoštovanje in zaupanje je samo logičen zaključek empatičnega vodenje na poti odraščanja. Večina današnje starejše generacije ni bila deležna empatičnega vodenja, zato tega ni znala dati naslednji generaciji, čeprav je naredila korak naprej, včasih kakšnega celo preveč. K sreči se krepi pripravljenost in zavedanje na obeh straneh, kako pomembno je graditi medgene-racijske mostove.
Kakšen pa je zdrav odnos mladostnika do mobilnih naprav in družabnih omrežij?
Vsakič, ko srečam mladega človeka, ki nima FB profila in '5000 prijateljev', se razveselim. Pa jih ni tako malo. Kadar uporaba tablice ali računalnika ni vezana na študijski proces, ima mladostnik po mojem mnenju zdrav odnos takrat, ko zmore mobilni telefon ali tablico odložiti sam in lahko preživi večji del dneva brez tega. Ima pa slab zgled v starejši generaciji, žal.
Kakšne so značilnosti milenijcev?
Kakšna je generacija 1980-2000? Vsakršna in različna, kot vse. Evropska najbrž drugačna od ameriške ali afriške. Nisem strokovnjak s tega področja, a naj poskušam komentirati evropsko generacijo. K temu, kakršni so, smo največ pripomogli starši baby boom generacije, mir v Evropi in vera, da gre od vojne dalje vse le navzgor. Od tod izhajajo 'lahkotnost bivanja', nerealna pričakovanja, celo zahteve, ki po izkušnjah baby boom generacije niso v sorazmerju z njihovim vloženim trudom in delom. Sicer pa so v povprečju dobro izobraženi in informirani, znajo se povezati med seboj, se znajdejo, so drugačni starši ... z generacijo 2000+ pa stojijo pred hudimi izzivi prihodnjega razvoja vrednot in sveta, zato jih čakajo zelo zahtevni časi. □
MestniKino Domžale
2018
MESEČNI KINO SPORED
pustolovska romantična drama /Adrift / režija: Baltasar Kormakur/ igrajo: Shailene Woodley, Sam Claflin, Jeffrey Thomas/2018, ZDA/96'
Shailene Woodley in Sam Claflin igrata v filmu, posnetem po resničnih dogodkih, ko se sveže zaljubljeni par z jadrnico na poti čez Pacifik znajde v najmočnejšem orkanu v zgodovini. Film povzema resnično zgodbo o Tami Oldham in njenem zaročencu Richardu Sharpu, ki sta se odpravila na potovanje prek oceana in nista slutila, da ju bo na poti zajela strašanska nevihta. Tami se po orkanu prebudi ter najde uničeno barko in težko poškodovanega Richarda. Brez navigacije ali kakšnih koli drugih pripomočkov bo morala najti način, kako odpluti na varno.
glasbena komedija / Mamma Mia! Here We Go Again / režija: 01 Parker / scenarij: 01 Parker / igrajo: Amanda Seyfried, Pierce Brosnan, Meryl Streep, Colin Firth, Stellan Skarsgard, Julie Walters, Christine Baranski, Alexa Davies, Jeremy Irvine, Josh Dylan /2018, ZDA, Hrvaška /114' Konec poletja se bo spet začelo: na filmska platna prihaja drugi del uspešnice Mamma Mia, v katerem bomo spoznali simpatično Sophie, ki se bo kmalu poročila in bi zato rada ob sebi imela tudi očeta. Ker ji mama Donna nikoli ni zaupala njegovega imena, Sophie na mali grški otok pripelje trojico moških iz mamine preteklosti. Med ugotavljanjem, kdo bi lahko bil njen oče, nastaneta kaotičen vrtinec zabavnih zmešnjav in poplava romantičnih čustev. Zgodba se vrača v zgodovino in opisuje dogajanje, ki je pripeljalo do nenavadne zgodbe s tremi očeti.
domišljijski misteriozni spektakel / Kûkai / režija: Kalge Chen / scenarij: Kaige Chen, Hui-LIng Wang, po romanu Bakuja Yumemakure / igrajo: Xuan Huang Shôta Sometani, Yuqi Zhang, Hao Qin, Hiroshi Abe / 201/, Kitajska, Japonska /129'
Japonski budistični menih Kukai se odpravi na pot na Kitajsko, da spozna njihovo kulturo. Tam se spoprijatelji s pesnikom Bai Letinom, ki piše cesarjevo kroniko. Nenadoma se v mestu zvrstijo nenavadni dogodki, med drugim tudi smrt konkubine Yang, kar povezujejo z demonsko mačko, ki terorizira mesto. Menih in pesnik se združita, da bi raziskala smrt konkubine in sledi-ta demonski mački, kar ju pripelje do presenetljive resnice.
animirana družinska pustolovščina / Hotel Transylvania 3: A Monster Vacation / režija: Oenndy Tartakovsky / scenarij: Michael McCullers, Genndy Tartakovsky/glasovi: Adam Sandler, Selena Gomez, Mel Brooks, Steve Buscemi / 2018, ZDA / distribucija: Con film / sinhronizirano, 6+ Da bi se odpočil od napornega upravljanja hotela, Manca preseneti Drakulo z družinskim potovanjem na razkošni križarski ladji. Ker je prav Drakula navadno tisti, ki skrbi, da bodo drugi prijetno preživeli svoje počitnice, je tokrat napočil čas, da nekdo drug poskrbi za njegovo sprostitev. Seveda se tudi preostali člani družbe ne morejo upreti razkošnemu potovanju, zato se mu navdušeno pridružijo.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale rezervacije: t. 722 50 50 blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si/kino
iofetni tiooetn ju
30. m
filmi «j
JM wtwaja
34. a^ta toi, lelibmnbM^
kino
uarku
io | slamnik
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
TEMA MESECA
NA SREBRNEM PLATNU MESTNEGA KINA DOMŽALE
V Mestnem kinu Domžale so s poletnimi projekcijami v Češminovem parku zaključili uspešno filmsko sezono, zdaj pa se pospešeno pripravljajo na novo, ki bo prinesla tudi nekaj novosti.
Kino v parku: Poletni filmi v Češminovem parku
Domžalski kino na pragu nove sezone
O minulem letu in načrtih za naprej je z nami spregovoril Jure Matičič, vodja programa Mestnega kina Domžale.
Projekt Mestnega kina Domžale, ki so ga poimenovali Kino v parku, letos že šestič poteka na prostem, na prijetnem prizorišču Češminovega parka, kjer so si obiskovalci lahko v sproščenem vzdušju poletnih večerov na prostem do konca julija ogledali devet brezplačnih projekcij, sledile pa bodo še tri, ki bodo na sporedu konec avgusta: v četrtek, petek in soboto (od 30. 8. do 1. 9. 2018). Letošnje projekcije so prvič potekale z novo pridobitvijo, prenosnim kino projektorjem, ki so ga v Kulturnem domu Franca Berni-ka Domžale kupili ob podpori Občine Domžale in bo omogočal še nove projekte, tako glede lokacije kot vsebine. Prav gotovo je poseben pečat letos dogajanju dalo muhasto vreme, saj je bil julij poln slabih vremenskih napovedi, zato so prireditelji (in obiskovalci) skoraj vse večere trepetali, če bo mogoča projekcija na prostem. Vendar pa so imeli kar srečo, saj je bila zaradi dežja v kulturni dom prestavljena le zadnja filmska predstava.
Tudi letošnji program je bil zmes raznovrstnih žanrov in kinematografij različnih držav. S projekcijami na prostem so začeli 5. julija, prvi del pa je bil kljub istočasnemu poteku svetovnega nogometnega prvenstva zelo dobro obiskan. Ob tem so organizatorji pripravili tudi številne spremljevalne dogodke. Tradicionalno je odprtje potekalo v sodelovanju z Godbo Domžale, ki se je številnemu občinstvu pod vodstvom dirigenta Damjana Tomaži-na predstavila z glasbo iz muzikalov, posebna gostja koncerta pa je bila domžalska pevka Eva Černe. Lahko rečemo, da novo izbrano prizorišče kar kliče po koncertih in dogodkih, še posebej v toplejših mesecih ...
Otvoritveni film je bil slovenski celovečerec Prebujenja režiserja Petra Bratuše, z eminentno igralsko zasedbo. Nadaljevali so s projekcijami kriminalne drame, letošnjim oskar-jevcem, Trije plakati pred mestom, francosko komedijo Jaz sem ti, ter še eno izmed oskarjevskih nagrajencev, komično dramo Lady Bird. Sledila je biografska komična drama o veliki teniški zvezdi Billy Jean King Bitka med spoloma ter akcijska vojna drama Dunkirk o reševanju britanske
vojske leta 1940. V zadnjih julijskih projekcijah so nam zavrteli slovenski dokumentarni film Zadnji ledeni lovci, zadnji film režiserja Jureta Breceljni-ka o življenju na Grenlandiji, akcijski domišljijski spektakel Črni panter in dramo Pokliči me po svojem imenu. Konec avgusta bomo v domžalski 'zeleni oazi' lahko uživali še ob zgodovinski drami Skrite figure, komediji Loganovi srečneži in izjemni drami Čudo. Pred vsako petkovo projekcijo je poskrbljeno tudi za najmlajše obi-
Pravkar ste zaključili prvi del letnega kina v Češminovem parku. Kakšni so letošnji vtisi in kaj še prinaša poletje?
Prvi del, devet projekcij Kina v parku, je zaključen in mi smo več kot zadovoljni. Na projekcijah je zelo sproščena atmosfera, park je kot vedno super prizorišče in občinstvo se vsako leto z veseljem vrača. Edino v nebo smo se letos ozirali pogosteje kot običajno, ker vreme kar ni hotelo biti poletno, ampak imeli smo srečo in smo skoraj
premier slovenskih filmov, celo vrsto filmskih pogovorov in okoli 33.000 obiskovalcev. Od tega jih je dobrih 7000 obiskalo programe za otroke in mladino, na kar smo zelo ponosni, potem moram omeniti še dva filmska abonmaja in celo vrsto projekcij na prostem. Še dodatnih 4000 obiskovalcev se je udeležilo ustvarjalnih delavnic, pedagoških programov in pogovorov, kar pomeni, da v Mestnem kinu Domžale nikoli ni dolgčas. Veseli smo, da sta bila dva najbolj gledana

skovalce Češminovega parka, saj najmlajši že od 19. ure dalje sodelujejo na ustvarjalni filmski stojnici, kjer lahko sami ustvarjajo 'stop motion' filme, pikselacijo ali pa se igrajo z optičnimi igračami. Največji filmoljubi so na svoj račun prišli ob tradicionalnem sejmu filmskih plakatov, ki jih prispeva arhiv Mestnega kina Domžale in so bili na voljo brezplačno.
In dosedanja ocena: odlično. Zanimiv izbor raznolikih filmov, zadovoljno občinstvo, ki zna uživati v dobrih filmih, in prijetno prizorišče, ki ga popestri tudi prijazna ponudba kavarne Češmin.
SU
Kaj menijo obiskovalci?
Za Kino v parku smo slišali od ostalih prijateljev, ki so nam priporočili ogled. Danes smo prišli zaradi filma Črni panter in upamo, da bo vreme zdržalo. Ambient je fantastičen, tako da uživamo, ker lahko ob filmu pijemo tudi vaše domače točeno pivo.
- Skupina prijateljev iz Dragomlja
Kino v parku obiščem vsako leto večkrat, odvisno kateri film pritegne mojo pozornost. Uživam v filmih pod milim nebom. O programu se pozanimam v Slamniku in vaših mesečnih zloženkah.
- Abonentka iz Domžal
Za Kino v parku sem prvič slišala od svoje mame, saj je obiskala odprtje ob koncertu Godbe Domžale. Od takrat sem si ogledala že štiri filme (Prebujanja, Trije plakati pred mestom, Bitka med spoloma in Zadnji ledeni lovci). Načrtujem še ogled filma Loganovi srečneži. Odlično prizorišče! - Obiskovalka iz Radomelj
Danes sem prvič v Kinu v parku, prišla pa sem zaradi prijateljic in filma. Super je, da nam dovolite razgrniti odeje pred platnom, saj se na ta način počutimo kot doma na dvorišču.	- Obiskovalke iz Domžal
vse projekcije speljali brez dežnih kapelj, le en film smo morali prestaviti v dvorano. Kino v parku nadaljujemo konec avgusta še s tremi projekcijami, dva čisto sveža filma, Mammo Mio in Megalodona pa bomo 9. in 23. avgusta vrteli na domžalskem kopališču, kjer za naslednje poletje v sodelovanju z Zavodom za šport načrtujemo rednejše projekcije. Sredi avgusta bo Mestni kino Domžale prisoten tudi na Kamfe-stu, kjer že peto leto koproducentsko oblikujemo filmski program, sicer pa se s koncem julija tudi v dvorano na Ljubljanski 61 v Domžalah vračajo redne projekcije, s katerimi skrbimo, da v času počitnic nikomur ni dolgčas.
Poleti pripravljate programe za naslednjo sezono, ampak verjetno je to tudi čas za oceno minule sezone? Kaj je Mestni kino Domžale najbolj zaznamovalo v zadnjem letu? Uf, marsikaj. Zdaj govorim predvsem za leto 2017, ko smo imeli kar dvanajst
filma minulega leta slovenska, to sta Košarkar naj bo in Pr'Hostar, vmes pa so še Dežala La La, Čudo in Pad-dington 2. Poleg tega smo s svojim delom zbudili tudi pozornost v tujini, saj nas je internetni portal Film New Europe v februarju izpostavil kot kino meseca. To je nekaj glavnih poudarkov iz statistike lanskega leta. Sicer pa prav vsak dan v letu veliko truda namenimo temu, da v kinu ustvarimo prijetno, domačno atmosfero, kjer se ljubitelji filmov dobro počutijo in da imajo na voljo raznolik program, ki seže od kvalitetnih uspešnic do zahtevnejših umetniških filmov. Film je najboljši način, kako lahko odkrivamo drugačnost, tuje svetove in drugačna življenja, zato ga jemljemo zelo resno, predvsem pa, in to velja za celo ekipo našega kina, z veliko predanostjo in filmofilsko požrtvovalnostjo.
Omenil si programe za otroke in mladino. Lahko poveš kaj več o tem?
Mladim gledalcem posvečamo posebno pozornost, ne le s tistimi filmi, ki jih lahko gledajo v rednem programu, ampak tudi s posebnimi pedagoškimi programi, ki še najbolj pritegnejo šole in vrtce. Vsako leto pripravimo nabor priporočenih filmov za izobraževalne institucije ter vrsto dodatnih dejavnosti, torej ustvarjalnih delavnic, pogovorov in drugih aktivnosti, ki jih čez šolsko leto izvajajo naše mentorice. Vsako šolsko projekcijo pospremimo z uvodom, pogosto tudi z delavnicami in poglobljenimi pogovori, kdaj pa kdaj pa nas obiščejo tudi filmski ustvarjalci. Lani smo na primer ob šolskih projekcijah filma Košarkar naj bo otroke po filmu peljali v športno dvorano, kjer so s trenerji mladinskih ekip izvedli košarkarski trening in se tako spoznavali s košarko. Vsak film pospremimo z dejavnostmi, ki se navezujejo na filmsko tematiko. Jeseni, na primer, bomo nov slovenski mladinski film Gajin svet pospremili s pogovori o varnosti na internetu. Pripravljamo pa tudi dve počitniški delavnici 'stop-motion' animacije, kjer ekipa mladih ustvarja svoj animirani film. Okoli 2000 šolarjem, ki sicer ne bi imeli te priložnosti, omogočimo brezplačni ogled filma, v prihajajočem šolskem letu bomo prvič izvajali filmski klub, kjer bomo v popoldanskem času z mladimi filmofili gledali filme, spoznavali filmske ustvarjalce in pisali recenzije. Če nam bo uspelo, bomo izpeljali tudi razpis za najboljše filme, ki jih ustvarjajo na domžalskih in okoliških šolah. Srečo imamo, da se je v kinu čez leta oblikovala ekipa mentoric, s katerimi lahko izvajamo in snujemo pedagoške programe, s čimer ne le izobražujemo mlade, ampak predvsem gojimo ljubezen do filma.
Kino si dvorano deli z ostalimi programi kulturnega doma, gledališčem, glasbo... Kako deluje ta 'španovija' in ali bo imel Mestni kino Domžale kdaj svojo lastno dvorano?
Ha, ha, včasih je kar hektično, veliko usklajevanja je potrebnega, da nam uspe z vsemi drugimi dogodki izvesti več kot 600 projekcij letno. Kino, kot ga ustvarjamo ta trenutek, vidimo le v tej dvorani, ki je sicer maksimalno izkoriščena, ampak je obenem tudi pomemben del identitete Mestnega kina Domžale. Mogoče pa se bo kdaj zgodilo, da bo ob kulturnem domu zrasel prizidek s kino dvorano... Zamisli je bilo že veliko, le prava volja se mora najti, kot se je našla pred več kot sto leti, ko so praktično sredi polja zgradili društveni dom. Bomo pa verjetno v naslednji sezoni naš kletni klub spremenili v manjšo kino dvorano, ki bo namenjena intimnej-šim filmskim doživetjem, z udobnimi fotelji, verjetno bodo lahko gledalci zraven tudi kaj spili ... Srečo imamo, da Občina Domžale vedno prisluhne našim idejam in nam izdatno pomaga pri investicijah. Lani smo z njihovo pomočjo nadgradili kino ozvočenje in zamenjali projekcijsko platno, letos smo kupili prenosni kino projektor, ki nam zdaj odpira nešteto novih programskih priložnosti. Pri kinu je zelo
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik | 9
NOVICE
pomembno, da sledimo tehničnim novostim. To se na koncu pozna tudi pri pestrosti in raznolikosti programa ter nenazadnje tudi pri obisku. Mala dvorana nam bo na primer omogočila predvajanje več različnih filmov, projekcije bodo ob ugodnejših urah ... Vsaka investicija izboljša to, kar lahko kot kino ponudimo, zato je pomembno, da lokalna skupnost prepozna vse te skrite potenciale. Tako s prenosnim projektorjem lahko zdaj na primer potujemo na nove lokacije po Domžalah, predvsem poleti, ko je filme prijetno gledati pod milim nebom.
Kaj prinaša nova sezona v Mestnem kinu Domžale?
Nekaj novosti sem že omenil, predvsem novo malo 'klubsko' dvorano, več 'open air' projekcij, dodatne pedagoške programe. Nekaj bo tudi programskih novosti, izpostavil bi predvsem projekcije baletnih in opernih predstav iz moskovskega Bolšoj teatra in newyorške Metropolitanske opere, mogoče tudi kakšne predstave iz National Theatra v Londonu, s čimer se navezujemo na glasbene in gledališke programe ter obenem omogočimo ogled predstav, do katerih domžalska publika verjetno nima prav pogosto dostopa. Letos
bomo prvič skušali zavrteti tudi kakšno predstavitev razstav iz največjih svetovnih galerij. Pravkar pripravljam tudi filmski abonma, v katerem bo cela vrsta filmskih novosti, predvsem filmov, ki so bili nagrajeni po festivalih v Cannesu, Berlinu in Benetkah. Sicer pa se obeta zanimiva sezona, kolikor lahko sodim po napovedih, nas čaka leto sijajnih filmov, tudi slovenskih.
Mi lahko za zaključek zaupaš še nekaj filmov, ki ste jih vrteli v minulem letu in so ti bili najbolj pri srcu?
To je vedno zelo težko početje, kako izbrati tiste res posebne. Gotovo je to Lady Bird, pa Pokliči me po svojem imenu, ta novi Iztrebljevalec, super smešen je bil Thor: Ragnarock, Pad-dington 2, O telesu in duši, Foxtrot, Moški ne jočejo ... še veliko jih je. Od slovenskih pa gotovo Bičkova Družina in Burgerjev Ivan, ki še vedno odmevata po festivalih in gotovo tudi v mislih tistih, ki so ju videli. In to je potem dober film, tisti, ki se ga spomniš tudi po enem letu, ki te globoko v sebi še vedno zaznamuje in bi ga lahko mirno pogledal najmanj še enkrat ... seveda na velikem platnu.
JJ
V CČN Domžale - Kamnik aktualno izobraževanje na temo malih komunalnih čistilnih naprav
V Mestnem kinu Domžale posebna pozornost tudi starejšemu občinstvu
V domžalskem Mestnem kinu že nekaj let namenjamo posebno pozornost tudi starejšemu občinstvu in upokojencem. Prav zanje pripravljamo poseben torkov dopoldanski filmski abonma, ki se odvija enkrat mesečno in začenja ob 10. uri z uvodno predstavitvijo filma. Doslej smo pri tem dobro sodelovali z obema domovoma upokojencev v Domžalah in Mengšu, medgeneracijskim društvom Jesenski cvet, med rednimi obiskovalci pa so tudi člani društva Lipa, Univerze za tretje življenjsko obdobje. Predvsem pa ste k vpisu abonmaja, ki se bo odvijal skupaj z vpisi drugih abonmajev v septembru, vabljeni novi obiskovalci in ljubitelji filma. Najbrž je dopoldanski termin lahko posebno zanimiv še za koga, ki zvečer ne more in ne uspe v kino. Seveda pa tudi filmi v
dopoldanskem abonmaju nikakor niso namenjeni samo starejši populaciji, saj dober film nima meja in omejitev.
In zakaj so starejši še posebej povabljeni v kino?
Ker je film nekaj brezčasnega, spominjanje in nostalgija, predvsem pa zato, ker nam lahko širi obzorja, podira meje in omejitve, ki nas lahko doletijo v tem obdobju. Tudi v poznejših letih in zrelem obdobju življenja mnogi iščejo in želijo preživljati prosti čas čim bolj pestro in kvalitetno. In spremljanje aktualne filmske produkcije je za mnoge prava poslastica in izziv. Še posebej, ker se domžalska filmska ekipa zares potrudi pri izboru filmov, ki sestavljajo abonmajsko zaokroženo celoto osmih filmov, ki si jih lahko ogledate po zelo ugodni abonmajski ceni 31 evrov. Med njimi so takšni, ki vas bodo nasmejali, zmagovalci festivalov, filmi z mislijo in občutkom za doživljanje starejših, vsebine, ki spodbujajo
V prostorih JP CČN Domžale - Kamnik so v okviru Kompetenčnega centra za vodarstvo (KOCKVA) v juniju organizirali strokovno izobraževanje na temo malih komunalnih čistilnih naprav v velikosti do 2000 populacijskih enot, ki bo predstavljajo kar 40-odstotni delež načina čiščenja odpadnih voda v Sloveniji.
malih komunalnih čistilnih naprav poleg osnov biološkega čiščenja razumejo tudi zatečeno stanje na terenu, da bi se lahko z bolj inovativnimi pristopi organizirano lotili reševanja težav, s katerimi se dnevno soočajo. Na ta način bi vzporedno z oza-veščanjem prebivalstva lahko omogočili nemoteno delovanje malih ko-
nalizacijski sistem, se žal pomembnosti čiščenja odpadnih voda še vedno ne zavedamo prav dobro,« poudarja dr. Marjetka Levstek. »Tako ostajajo teme, kaj je odpadna voda, kako ta nastane in zakaj je treba imeti vgrajene ustrezne male komunalne čistilne naprave, povsem spregledane. Naš namen je to spremeniti in skupaj s pred-
Seminarja v JP CČN Domžale - Kamnik se udeležili operaterji, tehnologi in nadzorniki čistilnih naprav, izvajalci komunalnih storitev in druga zainteresirana javnost.
medgeneracijsko sodelovanje in poudarjajo nujnost ter lepoto sodelovanja in solidarnosti. Vsako leto je v izboru tudi film, ki predstavlja lepote narave in živalskega sveta.
In kateri filmi so v programu za naslednjo sezono? Film V imenu otroka je nastal po romanu popularnega pisatelja Iana Mc Evana, v njem spremljamo dilemo sodnice, ki odloča o usodi otroka, katerega življenje je ogroženo zaradi verske dogme ugovora ob transfuziji krvi. Izjemnega in uporniškega alpinista Freda Beckeyja v poznih letih bomo spoznali v zmagovalcu letošnjega festivala gor-niškega filma Klatež. Slovenski film bo zastopan z jesensko premiero romantične komedije Gajin svet. Zanimiva
Gospodinjstva, ki niso priključena na sistem javne kanalizacije, glede na lokacijo individualnih hiš ali več-stanovanjskih enot v strnjenih naseljih namesto greznic uporabljajo male komunalne čistilne naprave različnih velikosti, ki jih na trgu ponujajo različni proizvajalci. Izkušnje s terena kažejo, da številni lastniki niso dovolj poučeni o tem, zakaj je odpadno vodo nujno treba ustrezno čistiti, katere vrste malih komunalnih čistilnih naprav bi bile za njihove objekte najprimernejše ter kako bi morali na dolgi rok skrbeti za njihovo obratovanje in vzdrževanje. Strokovnega usposabljanja so se zato udeležili operaterji in nadzorniki čistilnih naprav ter drugi strokovnjaki iz javnega sektorja, ki se pri svojem delu srečujejo s to tematiko, pa tudi terenski izvajalci komunalnih storitev, ki operativno skrbijo za praznjenje in odvoze mulja iz greznic in muljev iz malih čistilnih naprav na večje čistilne naprave.
Pomembno je, da tisti, ki so zadolženi za projektiranje, izbiro, vgradnjo, obratovanje ter vzdrževanje
munalnih čistilnih naprav, s tem pa tudi ustrezno čiščenje odpadne vode do zahtevane stopnje. Poleg zakonodaje, ki se v pričakovani življenjski dobi vgrajene naprave nanaša na njihovo obratovanje, se je 40 udeležencev iz vse Slovenije seznanilo še z različnimi načini čiščenja odpadne vode, razpoložljivimi vrstami ter pomenu pravilnega izbora malih komunalnih čistilnih naprav. V bližnjem Ihanu so si zato na treh lokacijah v živo ogledali delovanje treh različnih malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih uporabljajo tamkajšnja gospodinjstva, iz katerih so vzeli tudi vzorce odpadne vode.
V okolju imamo danes velike količine organsko sintetiziranih snovi, med njimi pa je veliko novih, ki jih narava ni sposobna razgraditi. Mednje spadajo tudi čistila, detergenti, kozmetika in zdravila, ki so v odpadnih vodah, organske snovi pa se zaradi neustreznega čiščenja prenašajo v vodotoke ter jih onesnažujejo. »V Sloveniji, kjer okoli 40 odstotkov populacije ne bo nikoli priključene na javni ka-
stavniki komunalnih podjetij ljudi ozavestiti, da gre za občutljive sisteme, katerih obratovanje je izjemno kompleksno, zato je potrebno z njimi tudi pravilno ravnati. Ker zaradi neustreznega čiščenja ali celo nedelovanja vgrajenih čistilnih naprav prihaja do onesnaževanja vodnih okolij, obenem tudi ugotavljamo, da bo potrebno nadzor na tem področju bistveno okrepiti. Danes smo celo priča situacijam, da v gospodinjstvih pogosto ne vedo, med katerimi razpoložljivimi vrstami malih komunalnih čistilnih naprav lahko zase izberejo primerno. Mnogim je tuja tudi terminologija, kaj populacijska enota, ki opredeljuje velikost komunalne čistilne naprave, sploh pomeni. Spet drugi pozabljajo, kako pomembno je vzdrževanje male komunalne čistilne naprave, tretji uporabljajo lastno greznico za smetnjak, kar čiščenje odpadne vode izjemno otežuje, nekateri pa celo ne vedo, da je taka naprava pri njih že vgrajena,« poudarja predavateljica in vodja laboratorija v JP CČN Domžale -Kamnik.
FOTO: ARHIV CČN DOMŽALE - KAMNIK
Udeleženci projekta Socialna aktivacija -priložnost za zaposlitev pri predsedniku Pahorju
bo tudi biografska drama Prvi človek o astronavtu in prvem človeku na Luni Neilu Armstrongu. Nasmejali se boste lahko ob romantični Plesni terapiji, komediji, ki nam pove, da za nov začetek ni nikoli prepozno. Babica je zgodba o nenavadnem prijateljstvu dveh žensk, z izjemnima Catherinama (De-neuve in Frot) v glavnih vlogah. Poljski film Hladna vojna je zgodovinska drama, ki se odvija v petdesetih letih, tudi na tleh Jugoslavije, in nosilka letošnje režiserske nagrade na cannskem festivalu. Posebej pa opozarjamo tudi na animirano pustolovsko dramo Louise pozimi, ki je hvalnica življenju, svobodi in novim začetkom.
Za zaključek: prav gotovo obisk kina ni le ogled filma, pač pa tudi spoznavanje in informacija več o dobrem filmu in aktualni filmski produkciji ter seveda možnost druženja. Da bo temu tako, se bomo v novi sezoni še posebej potrudili in ponudili tudi nekaj novosti.
ZOC
Zavod GeRI za območje Domžal in Kamnika izvaja projekt za opolnomočenje dolgotrajno brezposelnih oseb za lažjo vrnitev dela in krepitev njihovih socialnih, funkcionalnih in delovnih kom-petenc. Strokovni sodelavci smo z ude-
leženci v juniju obiskali predsedniško palačo, kjer nas je sprejel predsednik Borut Pahor. Najprej smo se udeležili programa, na katerem so imeli učenci ene od ljubljanskih šol glasbene in plesne nastope ter recitale. Po programu
V avli predsedniške palače
.. 'I * .V. .'•!:. SSKSŠ; ¿'¿..-y-* /.h^r-J. ;
nas je predsednik Pahor povabil v svoje delovne prostore ter nam predstavil svojo pisarno. Pohvalil je, da njegovo pisarno tuji voditelji ocenjujejo kot eno najlepših. Pogledali smo si tudi ovalno pisarno, v kateri s svetovnimi voditelji sprejemajo pomembne odločitve. Predstavili so nam tudi darila, ki jih predsednik prejme na svojih obiskih v tujini oziroma mu jih prinesejo tudi voditelji, ki pridejo na obisk v Slovenijo.
Udeleženci programa Socialna ak-tivacija - priložnost za zaposlitev so predsedniško palačo obiskali prvič, rokovanje s predsednikom Pahorjem pa jim je bil edinstven dogodek, ki jim bo zagotovo ostal še dolgo v spominu.
Projekt Socialna aktivacija - priložnost za zaposlitev se s prvo skupino udeležencev počasi zaključuje. Kar nekaj udeležencev se je v času projekta zaposlilo ali vključilo v druge oblike na trgu dela. V septembru bomo začeli z izvedbo projekta za drugo skupino udeležencev.
Dr. Barbara Grintal in dr. Peter Seljak GeRI, izvajalca projekta Foto: arhiv GeRI
io | slamnik
NOVICE
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Borut Peršolja: Gore imam rad in sem srečen v njih
Pomoč mladostnikom v težavah
Borut Peršolja se na svoji prvi samostojni razstavi, ki je na ogled v Knjižnici Domžale predstavlja s 16 fotografijami. Razstava pa ima tudi dobrodelni namen. »Sedim na vrhu gore in opazujem svet okoli sebe. Ta razgled so užili že številni pred mano. Razkriva se od pradavnine in se leto za letom barva v odtenke sonca. Moj vzpon ni zato nič posebnega, v njem ni hrabrosti, zaradi katere bi zgodba zašla v knjige. Moj vzpon je poseben zato, ker sem sam sebi priznal, da imam gore rad in sem srečen v njih,« je avtor zapisal v povabilo na razstavo.
Številne njegove znance in prijatelje gora je najprej pozdravil in razstavljavcu čestital častni predsednik Planinskega društva Domžale Peter Primožič ter poudaril svoje veselje, da lahko spregovori ob odprtju fotografske razstave prijatelja Boruta Peršolje, ki je od mladih nog povezan z gorništvom, ki je dosegel več kot redkokateri načelnik mladinskega odseka, ob tem pa odlično in vzorno vodil planske tabore, njegov sad pa je tudi vseslovensko tekmovanje Mladina in gore. Poudaril je njegovo strokovno, znanstveno, publicistično bogato delo, številne objave z gorniško vsebino pa tudi družinsko raziskovanje gora in narave. Po njegovem je mag. Peršolja v najožjem krogu ljudi, ki največ vedo o gorah, ideje in znanje pa uresničujejo v teoriji in praksi.
Slavnostna govornica Marjeta Ker-šič Svetel, gorska svetovljanka, izjemna poznavalka zavarovanih območij narave z novinarsko, filmsko in raziskovalno razgledanostjo širi zavedanje o pomenu narave in kulturne dediščine, ter prijateljica Borut Peršolje, za katerega je poudarila, da ni le dober prijatelj. Globoko ga spoštuje, ker ima gore rad, v njih je srečen in želi deliti svoje misli in način, kako jih doživlja. Spomnila je na njegovo prehojeno gor-niško pot, opravljeno znanstveno in raziskovalno delo, ob tem pa spomnila na podobe gora z njegovih predstavljenih fotografij. Te nam ostanejo v spominu, morda celo v duši in srcu,
Letošnji festivalski junij je bil na Studencu v znamenju glasbe, v znamenju presežkov na področju petja, saj je najprej prepolno Poletno gledališče Studenec gostilo s številnimi presežki opremljeni muzikal Mamma Mia!, nato pa je bil na vrsti drugi presežek - nastop Perpetuum Jazzile, največje slovenske pop in jazz vokalne zasedbe, ki vse od ustanovitve v letu 1983 z vsakim svojim nastopom pripravi glasbeni spektakel za vse sladokusce in ljubitelje vrhunskih slovenskih izvajalcev. Pod vodstvom glasbene-
ob njih nas spremljajo z njimi povezane zgodbe. Gledamo jih na različne načine, lahko tudi drugače kot avtor. Opomnila nas je na vrednote, ki Boruta in gornike spremljajo na njihovih poteh: tovarištvo, skromnost, solidarnost v vseh življenjskih okoliščinah, spomnila pa tudi na prof. Franca Oražma, skoraj pozabljenega znamenitega slovenskega gornika in prvega načelnika slovenskega planinskega društva. Predstavila je svoje nestrinjanje z usmeritvami, da gore postanejo rekreativno-športni poligon in priložnost za gorniški turizem. Pravi gorniki bodo tudi v prihodnje v gore zahajali, hodili, jih spoznavali, odkrivali, razumeli, spoštovali in
ljubili, jih osvajali v garaškem delu, se z gorskim svetom in naravo nesebično povezovali. Zagotovljeno mora biti gorništvo za vsakogar, odgovorno do sebe, tovarišev in gora ter z osnovnim gorniškim znanjem, zanemariti pa ne gre niti skromnosti. Zavedati se namreč moramo, da več ljudi prihaja v gore, bolj v nevarnosti je ta lepi košček zemlje, ki ga moramo smatrati kot darilo, kot posojilo, ki ga bomo skrbno predali naslednjim rodovom. Ob koncu nas je spomnila še na Veliko planino in njeno dediščino. Borutu je iskreno čestitala za pogum, raz-
ga mentorja Pedra Karlssona so tudi tokrat predstavili izbor atraktivnih ritmov, ki so jih podajali z mladostno sproščenostjo in žarom ter prav z vsako skladbo navdušili občinstvo, ki bi le težko našlo presežnike, s katerimi bi orisalo njihov nastop. Zato le na kratko: bilo je kvalitetno in nepozabno, bilo je čudovito, očarljivo, imenitno ... - ostalo lahko pripišete sami.
Kot predskupina so nastopili člani slovenskega pevskega zbora iz Mendoze, ki so ob svoji 70-letnici s pesmimi slovenskih avtorjev iz Ar-
stavo in njen namen ter vsem zaželela, da bi njegove podobe razumeli ter jih z dobrim namenom odnesli na svoje domove. Pred odprtjem razstave se je Borut Peršolja vsem zahvalil za njihov prispevek k kulturnemu dogodku, posebej Sandiju za tehnično izvedbo razstave, na kratko predstavil vsebino 16 fotografij, kjer ne manjka niti spoštovanje do gora, do sočloveka, do samega sebe in narave, pozabil pa ni niti na minljivost ter večnost, čudoviti pa so vsi posnetki 'hribov', ki jih jemlje zelo resno. Zahvalil se je družini, posebej ženi Mateji ter prisotnim pojasnil namen razstave: z defibrilatorjem na Veliki planini zagotoviti večjo varnost v gorah.
V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor Janko Kersnik iz Lukovice s solistkama ter pevovod-jem Igorjem Velepičem ter Luka in Kaja Peršolja, ki je prijetno prireditev povezovala.
Če bi se tudi vi odločili za odkup katere od razstavljenih fotografij v okviru dobrodelne donatorske akcije za nakup defibrilatorja v Domžalskem domu na Mali planini, vse informacije na: persolja@guest.arnes.si.
Vera Vojska Foto: Bobo
gentine nastopili v številnih slovenskih krajih ter bili lepo sprejeti tudi na Studencu.
Prva in najstarejša slovenska pevska skupina neprekinjeno prepeva večglasno in se že sedem desetletij prenavlja z mladimi pevci, s potomci slovenskih ustanoviteljev, staršev in prednikov. Vse njihovo petje in delo je prepojeno z ljubeznijo do domovine, v kateri so s svojim gostovanjem želeli veseli prikazati, kako gojijo narodne vrednote, slovensko in argentinsko pesem v Mendozi.
Zbor vodi mag. Diego Bosquet z izrednim navdušenjem za slovenstvo in slovensko pesem. Letošnji koncerti so vključili pesmi izseljenskih glasbenikov, ki so živeli in delali v Argentini. Pesmi so domoljubne, spominjajo na domovino, zelo povedna je Slovenski nagelj, saj ta slovenski cvet, tudi simbol Slovencev v svetu, in njegove korenine primerja s koreninami pevcev v Argentini, ki ostajajo zvesti svoji domovini. Pevci so program, ki ga je napovedovala Ajda Sokler, obogatili z eno od argentinskih pesmi, z velikim navdušenjem pa spremljali koncert Perpetuum Jazzile.
Festivalski junij bi se moral zaključiti z eno bolj znanih Rossinijevih oper Seviljski brivec v izvedbi Opere in baleta. Zaradi slabega vremena bomo z brivcem lahko uživali jeseni.
Do tedaj pa ne pozabite: »Lepo je biti muzikant!«
Vera Vojska Foto: Luka Šivic
Na Centru za socialno delo Domžale (CSD) se pri svojem delu veliko srečujemo z mladimi, ki se znajdejo v težavah, bodisi zaradi kaznivih dejanj bodisi zaradi težav, s katerimi se spopadajo v času svojega odraščanja in na poti osamosvajanja.
V primeru vedenjskih in vzgojnih težav nudimo mladostniku in družini pomoč v obliki svetovanja in spremljanja. V primerih, ko mladoletnik stori kaznivo dejanje oziroma je obravnavan kot storilec prekrška, izvajamo vzgojne ukrepe, ki jih mladoletnikom izreče sodišče po kazenskem zakoniku oziroma po zakonu o prekrških, ter ukrepe za zaščito otrok, njihovih koristi in pravic po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Namen vzgojnih ukrepov ni kaznovanje mladostnikov, temveč da se s strokovnim vodenjem in pogovorom mladim poskuša prikazati, da so kazniva dejanja, deviantno vedenje, neupoštevanje pravil in družbenih norm tista, ki so sporna in ne oni sami. Mladostnike in otroke spremljamo, jih spodbujamo in v njih iščemo tiste vire moči, ki so zanje spodbudni, da se jih usmeri na pot, ki je za njih primerna in koristna. V obravnavo so vedno vključeni starši in skrbniki in skupaj z njimi iščemo najboljše možne rešitve za njihove otroke. Običajno vzgojna nemoč staršev in težave, ki se pojavijo v zvezi s tem, starše spravlja v veliko stisko in obup. Kljub temu je dobro, da v takih primerih iščejo pomoč pri ustreznih institucijah in v zvezi s tem možne rešitve, do katerih lažje pridejo ob pomoči strokovnih delavcev CSD ali drugih zunanjih institucij.
Otrokom je po naši zakonodaji priznan poseben status. Z dopolnjenim 14. letom starosti postane otrok kazensko odgovoren, kar pomeni, da je za kaznivo dejanje, storjeno po 14. letu, mladostnik deležen obravnave/aktivnosti organov odkrivanja, pregona in sojenja (policija, tožilstvo, sodišče).
Sodnik za mladoletnike, preden izreče vzgojni ukrep, zaprosi CSD, da razišče mladoletnikovo osebnost in
Zavarovalnica Triglav in podjetje COPS systems sta v sodelovanju s slovenskimi občinami, ki so se prijavile na razpis projekta Pozor, železniški prehod!, letos postavila 12 opozorilnih sistemov COPS@rail. Na razpisu je bila uspešna tudi Občina Domžale, ki tudi sicer prometni varnosti namenja veliko skrbi.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako je nepazljivost pri prečkanju železniške proge na nivojskem cestnem prehodu pogosto usodna. Zato je nujno, da vozniki železniške prehode prečkajo zbrano in vestno upoštevajo cestno-prometne predpise ter prometno signalizacijo, pri tem pa jih v Zgornjih Jaršah spodbuja novi sistem COPS@rail (Collision Preventning Safety system). Tam je ob nivojskem prehodu Gregorčičeve ulice čez železniško progo v neposredni bližini križišča s Kamniško cesto postavljen sistem COPS@rail, ki voznike nato s svetlobnimi signali opozori na približevanje prehodu in tako spodbudi njihovo pozornost.
»K izboljšanju prometne varnosti lahko prispevamo največ sami. V občini Domžale skrbimo za prometno varnost in prometne sisteme z načrtovanjem in sodelovanjem vseh deležnikov. Varnost udeležencev v prometu je prvo vodilo pri načrtovanju prometne infrastrukture, zato smo pristopili k izvedbi nove označbe križišča v Zg. Jaršah v Domžalah, ki je zdaj preglednejše in varnejše s
družinske okoliščine, v katerih mladoletnik živi. Ob izreku vzgojnega ukrepa sodišče upošteva mnenje CSD.
Ukor, kot najmilejši ukrep, se izreče, kadar je potrebno mladoletnika opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja.
Navodila in prepovedi se izrečejo z namenom vplivanja na mladoletnika in na njegovo vedenje. Tri izmed navodil in prepovedi vodi, nadzira in pripravi pristojni center za socialno delo, ob sodelovanju s sodnikom za mladoletnike:
•	poravnati se z oškodovancem tako, da mladoletnik s plačilom, z delom ali kako drugače povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem;
•	opraviti delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti;
•	udeležiti se programov socialnega treninga.
CSD izvaja vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva, pri katerem spremlja mladostnikovo šolanje, ga usmerja, preverja okoliščine v domačem okolju in ga spodbuja k aktivnemu in kvalitetnemu življenju.
Kot najstrožji ukrep, ki ga lahko izreče sodišče, je oddaja v vzgojni zavod ali prevzgojni dom in le za najhujša kazniva dejanja je kazen mladoletniški zapor.
V primeru težav v odraščanju lahko CSD sam ali skupaj s starši namesti mladoletnika v vzgojni zavod ali stanovanjsko skupino.
Dejavnikov, ki najpogosteje vplivajo na mladoletno prestopništvo in težave v odraščanju je kar nekaj. Pomemben faktor je okolje - družina, šola, vrstniki, prosti čas. Na mladostnika pomembno vplivajo neurejeni družinski odnosi, neuspeh v šoli, kvaliteta preživljanje prostega časa, uživanje nedovoljenih substanc...
Obdobje najstništva je za marsikatero družino obdobje težkih preizkušenj. Strokovni delavci CSD poskušamo družinam, ki se spopadejo s tovrstnimi težavami, nuditi ustrezno strokovno pomoč in podporo.
sistemom COPS@rail. Nov opozorilni sistem poudarja nivojski prehod in opozarja voznike na ustavitev in previdnejšo vožnjo ob prečkanju nivojskega prehoda. Poleg tega opozorilna enota beleži prometno statistiko, kar omogoča nadaljnje ukrepe za povečanje varnosti in optimizacijo prometnega režima,« je o novi pridobitvi povedal Vlado Jerant, višji referent za komunalne zadeve v Občini Domžale, direktor območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav Aleš Kle-ment pa je dodal: »V Zavarovalnici Triglav že tradicionalno spodbujamo voznike k varni vožnji in vlagamo v prometno varnost. Še posebej ponosni smo, da smo v luči varnosti in odgovornosti letos pristopili tudi k projektu, s katerim povečujemo pozornost voznikov na cestnih odsekih, ki prečkajo železniške prehode.«
Zavarovalnici Triglav in COPS systems hvala, vsem udeležencem v prometu pa srečno!
Vera Vojska Foto: Zavarovalnica Triglav
Pesem navdušuje in združuje: 18. kulturni poletni festival Studenec 2018
Pozor, železniški prehod
Varnejši prehod v Zgornjih Jaršah
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
AKTUALNO
O KOLESARSKEM PODVIGU, KI SE JE ZAČEL NA VIRU
JANEZ PIRC, AVTOR KNJIGE NAD LEDENIKOM IN VELEMESTNIM ŠIKOM
Janez Pirc, vnuk Lada Pirca, se je odločil, da bo napisal knjigo in v njej čim bolj natančno popisal popotovanje dveh mladeničev, ki sta se poleti leta 1937 (zadnje poletje pred anšlusom) odpravila na dvotedensko kolesarjenje po delu takratne Dravske banovine, po Avstriji in kotičku Nemčije.
Cveta Zalokar
Foto: arhiv Janeza Pirca
Bratranca Lado in Stane Abe sta svoj kolesarski podvig začela z domačega Vira pri Domžalah, potem ko sta le dva dneva pred tem dobila potna lista za šest mesecev, in žig, ki jima je odpiral vstop v Avstrijo in Nemčijo. Tako se je začela njuna velika avantura, ki je bila prav gotovo podvig, vreden vsega občudovanja. A obenem tudi zanimivo pričevanje o takratnem življenju v tem delu Evrope. Zakaj ste se odločili, da popišete in dokumentirate kolesarsko avanturo Staneta Abeta in Lada Pirca?
Pot, ki sta jo moj ded in njegov bratranec opravila, me je kot kolesarskega navdušenca in nekoga, ki se rad poda v nove kraje, navduševala že od zgodnjih najstniških let. Očitno pa je morala ta ideja še dolgo zoreti, preden sem poprijel za raziskovalno delo in pisanje. Tega sem se namreč lotil šele leta 2013, ne dolgo potem, ko je ded v visoki starosti umrl. V prvi vrsti je bil moj namen predvsem čim bolj podrobno rekonstruirati potek same poti - torej, kje točno sta mladeniča popotovala, katere kraje in ljudi sta obiskala na svoji poti. Sprva sem menil, da bo iz tega nastalo zgoščeno, ne dolgo besedilo, a kmalu se je mi je zazdelo, da je potencial popotniške zgodbe še dosti večji. Poleg zgodovinskega potopisa je tu še kup vzporednih zgodbic, ekskurzov, ki sem jih večinoma tudi vpletel v knjigo: od zanimivega družinskega ozadja obeh fantov, do tega, iz katerih krajev sta izhajala in kam ju je vodila življenjska pot na prehodu v odraslost. Predvsem pa se mi je zdelo ključno tudi čim bolj nazorno opisati družbeno-politične okoliščine tistega časa. To je bilo vendar proti koncu 30. let prejšnjega stoletja, le dobre pol leta pred nemško zasedbo Avstrije. Ves čas so me gnala vprašanja - kot denimo, kako je bilo takrat živeti v Sloveniji, kakšna 'klima' je bila v krajih v Avstriji in Nemčiji, ki sta jih obiskala ob poti in podobno.
Kako ste zbirali gradivo za knjigo?
Ker nobeden od bratrancev ni pustil za seboj zapiskov o poti, mi je bila v veliko pomoč in navdih za pisanje zbirka fotografij, ki sta jih fanta naredila na poti, in nekaj komentarjev na njihovih hrbtnih straneh. Na srečo pa se je v 'domačem arhivu' ohranilo še nekaj izvirnih dokumentov in turističnih brošur s same poti oziroma tistega časa. Prav gotovo enako dragoceno je bilo tudi pridobivanje informacij s strani pričevalcev, torej s strani bližnjih in daljnih sorodnikov ter še nekaterih posameznikov, ki so poznali mladeniča. Seveda pa ni šlo tudi brez obiskov krajev, skozi katere sta potovala.
Povejte bralcem, kdo sta bila Stane in Lado Pirc ter kako sta povezana z Virom?
Na kratko je seveda na to vprašanje težko odgovoriti, a naj vseeno poskusim. Oba mladeniča sta v času
svojega popotovanja živela na Viru. Starejši, Stane, je bil takrat že zaposlen kot litograf in grafik v Ljubljani, mlajši, moj ded Lado, pa se je takrat bližal koncu gimnazije - ravno tako v Ljubljani. Karakterno sta bila to zelo različni osebi, a morda ju je prav to nekako dopolnjevalo in povezalo v iskreno prijateljstvo, ki sta ga ohranila vse življenje. Oba sta bila edinca, kar je bilo v tistem času, v začetku 20. stoletja še zelo redko. Zanimivo pa, da nihče od njiju ni bil rojen na Viru ali bližnji okolici. Ladov rojstni kraj je na današnji hrvaško-madžar-ski meji, kjer je kmalu po prvi svetovni vojni v panonski pokrajini Baranja služboval njegov oče, takratni mejni žandar. Stane je bil rojen leta 1912 na avstrijski ladji sredi Atlantika, na poti njegovih staršev iz New Yorka v Evropo. To dejstvo ga je tako nekako že od rojstva zaznamovalo s svetovljanstvom, kot se je rad sam pošalil. Vseeno sta oba imela Vir za domači kraj, saj sta v njem preživela večino otroštva in mladosti vse do porok. Mami obeh mladeničev sta bili sestri, ki sta izhajali iz družine Zanoškar z bližnjega Količevega.
Izhajata iz družine, ki je bila povezana tudi s slamnikarstvom, prav zato jih je pot vodila tudi v tujino.
Obe mami, kot tudi še nekaj njunih sester in sestričen, sta se v mladosti preživljali kot šivalki slamnikov. Bralcem gotovo ni treba podrobneje opisovati, da je bilo to takrat na širšem domžalskem koncu zelo razširjena dejavnost, ki je mnoge peljala s trebuhom za kruhom tudi na tuje. Sestri Zanoškar sta tako še kot dekleti v prvih letih 20. stoletja z drugimi sorodnicami odhajale sezonsko delat
tudi v druge, precej oddaljene dele habsburške monarhije. Najdlje ju je vodilo potem v ZDA, kjer sta obe - in še nekaj drugega sorodstva - živeli nekaj let v New Yorku. Del sorodstva je tudi za stalno ostal v Ameriki, drugi so se vrnili. Tu lahko dodam še, da se je moj ded Lado na samem začetku druge svetovne vojne poročil ravno tako v slamnikarsko družino. Njegova žena Pavla, moja babica, je bila iz znane slamnikarske družine Ravnikar.
Kaj je bil motiv za ta edinstveni podvig dveh mladeničev?
Prav gotovo je bil glavni ali eden najpomembnejših motivov obiskati gorsko cesto pod GroBgloc-knerjem, ki so jo odprli le slabi dve leti pred tem. Takrat je veljala za eno večjih gradbeno-tehničnih cestnih mojstrovin v Evropi in je že takoj po odprtju privabila izredno veliko število turističnih obiskovalcev. Nedvomno ju je močno privlačil tudi Dunaj, torej metropolitansko nasprotje alpskih vasi in trgov, ki sta jih srečevala na večjem delu poti. Na koncu pa je treba omeniti še njun namen obiskati nekaj sorodnikov in znancev, ki so živeli v krajih ob poti.
Janez Pirc je geograf in politolog, zaposlen kot raziskovalec na področju manjšin in migracij na Inštitutu za narodnostna vprašanja in v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Doslej je napisal sam in v soavtorstvu že več znanstvenih prispevkov, med drugim o migracijah, družbenih procesih v Afriki, integraciji priseljencev v Sloveniji, Romih na Slovenskem. Bil je tudi glasbeni kritik in sodelavec Radia Študent.
Kako so potekale priprave na pot in kje je bilo največ ovir?
Ne vem, ali sta imela pred potjo kakšne posebne 'kondicijske' priprave. Verjetno ne, ker sta se kot zagnana mladeniča sicer rada ukvarjala z različnimi športi - od nogometa, plavanja, hribolazenja in še kaj. Predvsem je bilo pomembno, da sta pravočasno pridobila vse dokumente za pot. Potni listi so bili denimo takrat veljavni samo za pol leta. Tu so bile še vstopne vize, ki sta jih potrebovala za tujino, ter še danes aktualno vprašanje razpoložljivega časa in denarja za potovanje. Večina Slovencev si takrat takšne poti na tuje niti ni mogla privoščiti zaradi finančnih vzrokov. Jugoslavija in s tem Slovenija je še vedno počasi capljala iz večletne gospodarske krize. Stane je imel na srečo zelo dobro plačano službo, a fanta sta vseeno morala potovati kar se da varčno.
Za primerjavo: kakšna so bila njuna kolesa?
Kot se je rad pošalil moj ded ob obujanju spominov na to pot, sta imeli njuni kolesi tri prestave. Eno, ko si poganjal pedala, drugo, ko si hitro se spuščal po klancih navzdol, in

tretjo, ko si moral ob sebi potiskati kolo in iti peš navzgor v klanec. Sicer sta imela Lado in Stane za tisti čas zelo vzdržljiva bicikla nemške izdelave, ki se jih je dalo kupiti tudi pri naših trgovcih. Na zadnji prtljažnik sta si oprtala minimalno prtljage in tako je bilo za pot vse nared.
Kje vse ju je vodila pot, koliko sta prekolesarila?
Po mojih izračunih sta v dveh tednih pustila za seboj več kot 1100 kilometrov. Od tega sta dva dni vmes počivala, tako da je to še za današnji čas - ob sodobnih kolesih in cestah - zelo spodoben kolesarski uspeh. Predvsem, če pomislimo na vse alpske prelaze, ki sta jih prevozila - od starega mejnega prehoda Ljubelj in groBglocknerske gorske ceste do Semmeringa na poti nazaj iz Avstrije. Po kolesarjenju skozi avstrijsko Koroško in Salzburško sta za nekaj dni zavila še do prijatelja, živečega v alpskem kotičku Bavarske, potem pa spet vstopila v Avstrijo ter se prek
Salzburga in Linza ob Donavi podala do Dunaja. Od tam sta nadaljevala proti jugu - čez Gradec, Maribor in Trojane domov.
Najvišji in najzahtevnejši cilj je predstavljala ravno takrat zgrajeno visokogorska cesta pod Grojiglocknerjem, speljana na dobrih 2500 metrov visok alpski prelaz. Kako sta ga premagala? Brez mladostniške zagnanosti in vztrajnosti fantov bi šlo prav gotovo mnogo počasneje ali pa bi celo obupala. Ta cesta pripelje tako visoko, kot je denimo naša Kredarica. Zato ni čudno, da je bil takrat na najvišjih odsekih ceste kljub začetku poletja ponekod še vedno ležeč sneg. A do tja vodi nekaj dolgih, za kolesarje neusmiljenih klancev. Navdušenje na severni strani ceste, ko sta se spuščala navzdol v deželo Salzburško, je bilo zato toliko večje. Proti koncu tistega dne sta bila tako izčrpana, da je Ladu nekje uspelo celo zadremati med vožnjo. Na srečo se je vse dobro končalo.
Kakšni pa so bili širši družbeni okviri njune poti, kaj se je že dogajalo v takratni družbi pred izbruhom vojne?
V Evropi in tudi širše se je v drugi polovici 30. let 20. stoletja družbe-no-politična klima znova začela zaostrovati. V Španiji se je v času popotovanja obeh mladeničev že skoraj eno leto bila državljanska vojna. Že pred tem je fašistična Italija napadla Etiopijo, v tem času pa je postajalo vedno bolj jasno tudi, da so prvi avstrijski republiki dnevi šteti. Skratka, že v letih pred začetkom druge svetovne vojne, se so se v Evropi in drugod odvijali oboroženi spopadi in veliki politični pritiski predvsem zaradi vedno bolj agresivnega delovanja diktatorskih fašističnih oziroma nacističnih režimov. Evropa se je le počasi kobacala ven iz posledic svetovne gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 1929 - nezadovoljstvo zaradi tega pa je mnogokrat vodilo tudi v družbenopolitična zaostrovanja. Po drugi strani seveda ni bilo vse eno samo morje črnih oblakov. V Parizu je leta 1937 potekala svetovna razstava tehnike in umetnosti, kjer je imela svoj paviljon tudi Jugoslavija, Avstrija pa je tam posebej poudarjala novo zgrajeno cesto pod GroBglockner-jem. Tega leta je bila denimo odprta nova letalska povezava Ljubljane z Avstrijo...
Kako nam odkritje zgodbe vaših prednikov lahko pomaga pri razumevanju današnjega časa in prostora?
Menim, da je še danes eden najuspešnejših načinov, ki nas vodi v poglobljeno razumevanje tujih krajev in ljudi ta, kot sta prakticirala moj ded in njegov bratranec leta 1937: biti v neposrednem stiku z njimi, samo naproti je treba stopiti oziroma se zapeljati. Sodobna tehnologija pri tem resda lahko pomaga, vse skupaj pospeši, a nič ne more nadomestiti neposrednega stika z ljudmi in okoljem. Treba je biti samo drzen in iti na pot. Z odprtostjo in spoštovanjem do drugih. □
io | slamnik
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
DRUŠTVA
na kratko
DRUŠTVO ZA MED GENERACIJSKO POVEZOVANJE SENICA
Tečaj šivanja
Osnovnošolska tečajnica se je odločila, da razveseli svojo sestrično, zato ji je sešila tuniko z medvedki. Obe sta ljubiteljici živali.
Zanimivo osebno srčno unikatno prevleko za odejico, darilo prvi vnučki v družini, je zašila babica in razveselila mlado družino. Tako se bo patchwork odejica prenašala iz generacije v generacijo.
Mamica je za svojega malega princa po meri sešila unikatne paj-kice, ki so mu bile zabavne. S prepletanjem vzorcev je spodbudila prinčevo pozornost.
FoTo: Joži KoKALJ
DRUŠTVO VOJNIH INVALIDOV
17. športne igre ZDVIS in DVI Zasavje
V okviru društev vojnih invalidov potekajo tudi športne igre. Tekmovanja potekajo v petih športnih panogah. Letos sta igre organizirala Zveza društev vojnih invalidov Slovenije in Društvo vojnih invalidov Zasavje v Trbovljah. Tekmovali so v pikadu, šahu, kegljanju in balinanju, tekmovanje v streljanju je bilo v Hrastniku.
Ciril Rogelj (desno), prejemnik srebrne medalje v balinanju, skupaj z dopisnikom Jožetom Novakom
Največjega športno-rekreativne-ga dogodka v organizaciji članov društev vojnih invalidov so se udeležili tekmovalci iz vseh 14 društev, ki so tekmovali tako posamezno kot ekipno. Med društvi je bilo tudi DVI Zasavje, sekcija vojnih invalidov Domžale, od koder je tekmoval Ciril Rogelj, tudi član izvršnega odbora. Sodeloval je v ekipi bali-narjev, v kateri so balinali Slovenska Istra Koper, Zasavje in Maribor. Ekipa je zasedla drugo mesto in je prejela srebrno medaljo.
Ob odprtju športnih iger je podpredsednik Zveze vojnih invalidov Bojan Černjak izročil županu Občine Hrastnik Miranu Jeriču v znak dobrega sodelovanja spominsko plaketo.
Po tekmovanju in uradni podelitvi priznanj in medalj najboljšim je bilo prijateljsko srečanje vseh udeležencev v prostorih Kulturnega doma v Trbovljah. Tekmovalcem so se pridružili tudi navijači in drugi gostje. Seveda ni manjkalo čestitk najboljšim, predvsem pa prijateljskega vzdušja med vsemi udeleženci, ki so se zadovoljni vrnili na svoje domove.
JožE Novak Foto: Angelca Novak
slamnik@kd-domzale.si
Skupno delo vedno rodi uspehe
60 let Prostovoljnega gasilskega društva Žeje - Sveta Trojica
pgd žeje - sveta trojica Ustanovitev Prostovoljnega gasilskega društva Žeje - Sveta Trojica 2. februarja 1958 je pomembno vplivala na razvoj tega območja, še posebej, ker društvo tudi ob jubileju združuje vse, ne le gasilce in gasilke, temveč vse, ki so in želijo, da se to območje vsestransko razvija in da se tudi v ta del občine Domžale pripelje lepše življenje. Društvo je, podobno kot večina gasilskih društev, nastalo zaradi nevarnosti požarov, že ob ustanovitvi pa prevzelo tudi naloge na področju splošnega komunalnega razvoja, kulture in športa ter vanje šest desetletij vključevalo vse, ki so želeli dobro krajem na tem območju. O delu PGD Žeje - Sveta Trojica so ob 60-letnici pripravili tudi vsebinski zbornik o zadnjih letih društva, pri katerem sta sodelovali predvsem Katja Nakrst in Maruša
sih odhajali, danes pa se radi vračajo v svoje rojstne kraje. Spregovoril je tudi o zadnjih pridobitvah: dozidava garaže - orodjarne, nov kombi za prevoz gasilskega moštva, predvsem pa poudaril pomen izobraževanja in usposabljanja mladine in operativnih gasilcev, saj to zagotavlja zadovoljstvo in varnost. Spomnil je na lipo, posajeno 1991, na največji kip sv. Florjana v Evropi, pa tudi na vse umrle člane in članice, ki so se jim zbrani poklonili z minuto molka. Pozabil ni niti na izjemno sodelovanje z občino, KS in drugimi PGD ter se posebej zahvalil krajanom in krajan-kam, ki so vseh šest desetletij s prostovoljnim delom oblikovali današnje dobro delo društva.
Veliko pohvalnih besed za odlično delo in gostoljubje društva ter vseh krajanov je v svojem nagovoru našla
Rožič, zgodovino pa so povzeli tudi v filmu, ki so ga prikazali na posebni slovesnosti ob 60-letnici društva, ki so jo povezali z obletnico osamosvojitve Slovenije. To so namenili tako obujanju spominov na prehojeno pot kot iskreni zahvali vsem, ki so jim na tej poti pomagali. Pri tem pa je treba poudariti, da so si na njej največ pomagali sami, in v vse, kar so v 60 letih naredili, vložili na tisoče ur prostovoljnega dela, organizacijskih sposobnosti predvsem pa ljubezni do gasilstva - te plemenite dejavnosti, in do ljudi ter krajev. Ob 60-letnici društva, 22. junija
2018, se je v Domu krajanov v Žejah, ki je središče tega območja, slovesnost začela s slovensko himno, po ogledu filma pa je povezovalka prijetnega večera Karmen Ravnikar k besedi povabila Štefana Rožiča, predsednika PGD Žeje - Sveta Trojica, ki je pozdravil goste, med njimi so bili Toni Dragar, župan, in mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, predsednica GZ Domžale Marjeta Kristan, poveljnik Matjaž Merkužič in častni poveljnik GZ Domžale Janez Breceljnik, predsednik Gasilske regije Ljubljana III. Slavko Jalovec, častni občan in častni član gostiteljev dr. Velimir Vulikic, predsednica KS Dob Marija Ravnikar in predsednik KS Krtina Jani Avsec, predstavniki prostovoljnih gasilskih društev iz domžalske in sosednjih občin, domači gasilci ter številni drugi gostje. Posebnega aplavza sta bila deležna ustanovna člana Janez Cerar in Franc Ravnikar. Predsednik je spomnil na pobudnika ustanovitve društva, učitelja Franca Mihelči-ča ter predstavil prizadevanja za ureditev prostorov, za nakup potrebne opreme, se spomnil prvega gasilskega vozila - darilo Papirnice Količevo, zaprtja šole na Sveti Trojici, nakup gasilskega vozila IMV 1600, razmišljal je o gradnji večnamenskega doma, izdajanju glasila Žejan, ki je kronika tega območja. Z veseljem se je spomnil vseh komunalnih pridobitev (asfalt, vodovod in telefon), gradnje in slovesnega odprtja novega doma 22. avgusta 1993 ter vseh ostalih uspehov - vse do danes, ko se lahko pohvalijo, da je njihov dom pravo kulturno središče kraja, večnamenska ploščad središče mladih, ki so vča-
Gasilsko tekmovanje za pokal Domžal
Člani PGD Domžale - mesto smo v soboto, 16. junija, organizirali že 24. gasilsko tekmovanje za pokal Domžal za članice in člane ter 6. tekmovanje starejših gasilk in gasilcev.
predsednica GZS Domžale Marjeta Kristan, ki je med drugim pohvalila njihovo skrb za razvoj, tehnično opremljenost, usposobljenost in pomoč sočloveku ter vsestransko sodelovanje. Njenim čestitkam in najboljšim željam se je pridružil tudi župan Toni Dragar in med drugim dejal: »Mi smo z vami in smo vam zelo hvaležni.« Čestitke in besede o medsebojnem odličnem sodelovanju so izrekli tudi predstavniki PGD iz domače in sosednjih občin, ki so jim gostitelji podelili spominske plakete, le-te pa so prejeli tudi vsi drugi gostje. Posebej so se jubilanti spomnili dveh še živečih ustanovnih članov, Janeza Cerarja in Franca Ravnikarja, ki se jim je zahvalil s prigodnico, ter dr. Veljka Vulikiica, ki se je spomnil tudi sodelovanja pri pisanju knjig o tem območju, s čimer je za bodoče rodove ohranil pestro zgodovino društva. Z veliko hvaležnostjo so bila podeljena tudi številna druga priznanja. Najmlajši člani društva so pripravili prijeten kulturni program, gostitelji pa, tako kot vedno, prijazno tovariško srečanje.
Praznični dnevi so se nadaljevali v nedeljo, 24. junija 2018, s slovesno parado pred domom krajanov ter podelitvijo priznanj Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Domžale, ki so jih iz rok Marjete Kristan in Klemena Repo-vža prejeli: Julij Orehek, Zdravko Ker-žan, Janez Smolnikar, Andreja Smolnikar, Jože Rožič, Maks Kokalj, Katja Nakrst, Marjan Smolnikar, Franc Ravnikar, Franc Pirnat in Ivan Grubič, priznanje GZ Domžale pa je prejelo tudi PGD Žeje - Sveta Trojica.
Pred zaključkom slovesnosti pa se je lipi, posajeni pred 27 leti, pred domom pridružila spominsko plošča, ki bo rodove PGD spominjala na 60-le-tnico. Odkrila sta jo župan Toni Dragar in predsednica KS Marija Ravnikar, blagoslovil pa dobski župnik Jurij Ferlež. Slovesnosti so se zaključile s tradicionalno gasilsko veselico, kjer obiskovalci tudi letos niso mogli pre-hvaliti prijaznosti vedno gostoljubnih domačinov, ki jim ob obletnici iskreno čestitamo, zahvaljujemo za vse dobro in kličemo: K vam vedno radi pridemo.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
pgd domžale - mesto Za uporabo nogometnega igrišča, pokale in medalje se v imenu gasilskega društva najlepše zahvaljujem Urošu Križaniču, direktorju Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, zahvaljujem pa se tudi podjetju Prodnik za podarjeno vodo. Hvala!
Tekmovanja se je udeležilo manj ekip kot preteklo leto, a smo zelo zadovoljni, saj se v zelo vročem popoldnevu noben tekmovalec ni poškodoval. Ob zaključku je direktor Uroš Kri-žanič gasilcem namenil nekaj spodbudnih besed, predsednik in poveljnik našega gasilskega društva sta ekipam podelila priznanja, medalje in pokale, poveljnik GZ Domžale Matjaž Merkužič pa je zmagovalnim ekipam podelil prehodne pokale. Naše dru-
štvo sta zastopali moška B desetina ter enota starejših gasilcev, ki sta vsaka v svoji kategoriji osvojili 5. mesto. Vsem skupaj čestitamo za dosežen rezultat.
Tekmovanje je lepo minilo, da pa je vse nemoteno potekalo, se zahvaljujemo celotni delovni ekipi, ki je vse to izpeljala. Pomemben je vsak člen ekipe - tisti, ki so pripravljali igrišče in orodje kot krasna in uigrana šank ekipa. Brez njihovega truda, dobre volje in iznajdljivosti se nam vse ne bi tako dobro izšlo. Zahvala gre tudi sodniški ekipi, ki kljub vročemu soncu ni obupala in je tekmovanje korektno pripeljala do konca. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
za PGD Domžale - MEsto Sonja Orešek
Izlet po prleških goricah
Zadnji vikend v maju sta Krajevna skupnost Preserje in Športno društvo Preserje organizirala izlet za krajane in člane ŠD Preserje.
V soboto, 26. maja 2018, smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili z avtobusom v Razkrižje na 14. tradicionalni pohod Pomlad v prelških goricah.
Približno 15 kilometrov dolga pot nas je prek celega dneva vodila skozi vinograde, travnike in gozdove, katere namen je bil predstavitev prle-ške regije in njihove kulture. Na začetku pohoda so nas pred glavnim šotorom že pričakale stojnice, na katerih so bile na voljo različne vrste pri-
nas pripravljali domačini. Seveda je bilo poskrbljeno za brezalkoholne pijače. Ob vsakem postanku nas je pozdravil gospodar, nam predstavil svojo kmetijo in izdelke, ki jih pridelujejo. Na dveh postankih pa so poskrbeli za tiste, ki še niso bili dovolj utrujeni, da so se lahko zavrteli ob zvokih domače glasbe hišnega ansambla. Nekje okrog 17. ure je bil predviden zaključek pohoda v šotoru Centra Zavir-je, kjer so nas pričakali zelo prijazni
grizkov s pridihom prleške kulinari-ke in pijača. Ob prijavi je vsak udeleženec dobil v trajno last kozarec, s katerim je potem na vseh postankih lahko poskušal vino, ki je pridelano v teh krajih. Pred začetkom pohoda nas je zbrane pohodnike pozdravil župan občine Razkrižje, ki se je nato z nami odpravil na pot. Med pohodom smo se ustavili na sedmih turističnih kmetijah, kjer smo si lahko malce oddahnili, poskušali različne vrste belih vin in domačih specialitet, ki so jih za
domačini z okusnim bogračem, seveda pa ni manjkala glasba, ob kateri so marsikoga, kljub utrujenosti, za-srbele pete. Čeprav nas je mikalo, da bi še ostali, smo se vseeno odločili za predvideni odhod domov, kamor smo utrujeni in polni novih vtisov vrnili v poznih večernih urah. In še utrinek s pohoda, več pa si lahko ogledate na spletni strani ŠD Preserje.
Sabina Zupan tAjNicA ŠD Preserje Foto: MitjA Žitko
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
društva
Društvo izgnancev Domžale po Gorenjski
Ena izmed nalog Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, krajevne organizacije Domžale je tudi, da s prijetnim druženjem in izleti popestri življenje nekdanjih žrtev vojne ter njihovih sorodnikov in prijateljev, zato vsako leto pripravimo prijeten dan za obisk zanimivosti in znamenitosti katerih od slovenskih mest ali pokrajin.
društvo izgnancev domžale Na
željo številnih članov in članic društva smo se tokrat odločili za obisk Nordijskega centra Planica, saj je marsikdo Planico v zadnjih letih doživel le ob gledanju skokov.
Potem ko smo dan slovenskih izgnancev slovesno praznovali v Mostecu, se je skoraj poln avtobus članov in članic odpravil na Gorenjsko. Po običaju je bila prva naša postaja obisk bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, še prej pa smo v avtobusu obudili spomin na zgodovino bazilike in se ob tem spomnili, da kraje in cerkev ter njeno zgodovino najdemo tudi v Jal-novih Vozarjih.
Osrednji dogodek prijetnega dne je
bil obisk Planice. Navdušil nas je že prvi pogled na lepo urejen nordijski center, ki nam ga je približal vodič. Izvedeli smo vse iz zgodovine smučarskih, skakalnic, rekordov, najbolj slavnih plani-ških skakalcev, manjkalo pa ni niti zabavnih anekdot in zgodbic. Ogled se je končal z razmišljanjem o svetovnem prvenstvu v letu 2022. Z razgledne ploščadi osrednjega objekta za smučarske teke se nam je odprl prečudovit pogled na planiško dolino, na julijske vršace. Ko pa smo se s panoramsko sedežnico povzeli več kot 200 metrov višje, pa smo se lahko še enkrat več prepričali, kako pogumni so skakalci, ko se spustijo z vrha letalnice bratov Gorišek. Ko smo izvedeli vse, kar smo želeli, smo se za-
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet na počitnikovanju v Izoli
Člani, ki se vsak teden srečujemo v pogovornih skupinah v okviru MD Jesenski cvet Domžale, smo se tudi letos družili na našem večdnevnem taboru v Izoli.
md jesenski cvet domžale Šest dni smo letovali v hotelu Delfin v Izoli in za ta čas so naše voditeljice pripravile zanimiv program, ki nam je še popestril letovanje. Vsak dan smo imeli tudi pogovorne skupine, tako da smo se še bolj povezali, marsikdo pa je še razširil svojo prijateljsko mrežo.
nošolsko vprašanje, na katerega so znali pravilno odgovoriti vsi naši udeleženci: ali je sonce zvezda ali planet?
In res nam je ves teden sijalo sonce, tako da smo imeli tudi veliko priložnosti za kopanje ali v morju ali v bazenu z morsko vodo. Le zadnji dan nam je de-žek prinesel ohladitev, ki smo jo že po-
Naši dnevi so bili res pestri. Začeli smo z jutranjo telovadbo ali sprehodom že ob 7. uri. Po zajtrku smo imeli uro in pol pogovornih skupin. Letošnja rdeča nit pogovorov je imela naslov Sijaj, sijaj sončece. Veliko smo se pogovarjali o soncu in vseh njegovih pomenih in odtenkih, ga večkrat narisali ter prebrali nekatere pesmi naših literatov, ki so jih posvetili soncu. V parku smo naredili zanimivo astronomsko delavnico in obnovili naša znanja o zvezdah, planetih, luni itd. Naj še vas vprašam čisto osnov-
trebovali in se ob tem še bolj zavedali reka, da po vsakem dežju posije sonce.
Tudi naši večeri so bili pestri. Zabavali smo se, peli in se dodobra spoznali. Imeli smo spoznavni večer, pokaži kaj znaš in modno revijo. Ta dan je bil najbolj zabaven, saj imajo tudi starejši mnogo darov, idej in navdihov za zanimive kreacije. V četrtek zvečer smo pripravili predstavitev društva in zabavni program za vse goste hotela. Naše požrtvovalne voditeljice so pripravile zabaven skeč, ki nas je vse nasmejal, naj-
Skoraj 20 let prijetnega kolesarjenja
Med številnimi aktivnostmi, ki so znotraj Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale - društva Lipa, že skoraj od začetka, je od leta 1999 kolesarska sekcija.
peljali do Zelencev, smaragdno zelenega jezerca. Sprehodili smo se skozi gozd in uživali v čudoviti naravi ter ob pogledu na jezerce in njegovo okolico doživeli nepozabno zeleno doživetje. Škoda le, da ne vemo, kdo se ne more dogovoriti, da bi bil bolje urejen tudi ta del čudovite Gorenjske, ki smo jo spoznavali tudi na poti do prijetnega gostišča Slavka, kjer smo vedno dobrodošli gostje in nas tudi tokrat niso razočarali.
Za društvo je prvi del letošnjega leta za nami. Člane in članice obveščamo, da uradnih ur v juliju in avgustu ni, vidimo se spet prvi ponedeljek v septembru. Do tedaj pa prijetne poletne dni in pazite na svoje zdravje.
Vera Vojska
univerza za tretje življenjsko obdobje - društvo lipa Tedaj je namreč skupina pohodnikov Lipe zaradi velikega zanimanja oblikovala kole-srasko sekcijo. Popotovanju z jeklenim konjičkom - najprej bolj blizu, pozneje pa vse dlje in tudi bolj organizirano, je navduševalo udeležence, ki se zbirajo vsak četrtek med aprilom in oktobrom, včasih celo v katerem od tednov novembra, in vrtijo pedala. Veselijo se prevoženih kilometrov in ob zaključku posameznega leta tudi prijetno zaključujejo kolesarsko sezono. Prva leta je kolesarsko sekcijo vodil Bojan Mavko, zdajšnjo pa vodi Tone Bakšič (gsm 041 890 111), s katerim sem se sredi poletja, kolesarji imajo namreč 'pouk' tudi poleti, pogovarjala o prijetnem kolesarjenju.
Moj sogovornik Toni Bakšič je navdušen kolesar, ki za posamezno obdobje za kolesarsko sekcijo pripravi plane, jih uskladi s člani in članicami, tri članice so v sekciji od samega začetka, ter se o njih pogovori z vodstvom. S tako pripravljenim planom počaka vsak četrtek - od aprila do oktobra, včasih celo potegnejo v november, ob 7. uri, ali uro pozneje ob brvi čez Kamniško Bistrico na Rodici. Obveznemu pozdravu sledi predstavitev posameznega programa in dogovor o kolesarjenju. Največkrat jih pelje v kraje na območju nekdanje občine Domžale, najdejo pa tudi pot na Gorenjsko, okoli Šmarne gore, do Jevnice, tudi do Preddvora, radi pa obiščejo Kamniško Bistrico, so pa tudi redni udeleženci domžalskih kolesarjenj - tudi maratonov. Progo prilagodijo posameznikom, in ni redko, da ena skupina prevozi krajšo, približno 20 km, druga pa daljšo pot, tudi do 50 km. Iščejo manj pro-
metne poti, peljejo tudi po makadamu, predvsem pa si skušajo narediti kar najlepši dan. Tega popestri tudi kratek postanek za kavo in zaključek kolesarjenja, ki je vedno priložnost za pogovor. Poškodb oziroma nesreč v glavnem ni, sem in tja 'gumi defekt', sicer pa prijetno razpoloženje in, če je potrebno, tudi pomoč. V skupini navadno vozi okoli 10 kolesarjev, kar je po mnenju sogovornika Toneta najprimernejša številka. Kole-
sarski izlet odpade le ob res slabem vremenu. Podatki, ki jih vodja sekcije skrbno zbira in hrani, kažejo, da zelo redko. Nekateri med kolesarji so tudi pohodni-ki, pa še kje bi jih srečali. V posamezni sezoni prevozijo več kot 1220 km. Če je med 28 četrtki vreme večkrat slabo, tudi manj. Ne pozabijo niti na osvežitev znanja cestno-prometnih predpisov.
Lepo se imajo na kolesarskih poteh, iščejo prijazne, varne in manj prometne ceste, tiste po domače 'bolj za krajam', malce pogrešajo več kolesarskih stez, sicer pa se imajo lepo in dobro poskrbijo za svoje telo pa tudi dušo, ki se napolni ob prijetnem spoznavanju novih krajev in prijaznem klepetu.
Radi kolesarimo, pravi moj sogovornik Tone Bakšič, in vabi ljubitelje jeklenih konjičkov, da se jim pridružite. Lahko že v četrtek ob 7. uri pri brvi čez Kamniško Bistrico na Rodici. Dobrodošli!
Vera Vojska
mlajše članice so pogumno zapele, ena od voditeljic pa je recitirala svoje pesmi, ki jih je napisala v tretjem obdobju svojega življenja.
Najbolj nas je prav vse navdušilo dopoldne, ko nam je zapela pevka Marjetka Popovič in so nas obiskali otroci iz vrtca Mavrica iz Izole. Prišlo jih je kar 60 (vsi, ki so v tem vrtcu zaključevali svoje bivanje v tem letu) in nam pripravili res prisrčen program. Tudi pevka Marjetka je bila nepozabna, saj nam je zapela več ljudskih pesmi in stare, lepe zimzelene popevke ter zapela skupaj z otroki. Skupaj so že uglašeni tandem, saj večkrat nastopajo skupaj na različnih prireditvah. Tudi mi smo zapeli našo himno o soncu.
Naše počitnice so prehitro minile in ob povratku smo si privoščili še kratek izlet. Ogledali smo si pršutarno Lokev in poizkusili njihov pršut. Na koncu nas je vse v bližnji slaščičarni počastila s kavico ena od zadovoljnih udeleženk tabora, ki je v letošnjem letu slavila okroglo obletnico rojstva. Zdravi, zadovoljni in polni vtisov smo se vrnili v Domžale z odločitvijo, da prihodnje leto naš tabor ponovimo v Izoli.
Tako je Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet izvedlo še en projekt, namenjen starejšim, ki si po večini sami ne bi privoščili dopusta ali pa bi se počutili malce osamljene in ne-vključe-ne, če bi letovali kot individualni gostje. Prav povezovanje, pogovor in skrb za dobro počutje članov, tudi na letovanju, pa je glavni cilj društva.
Maksimiljana Mali, strokovna
vodja projekta
Natečaj poteka štirikrat letno: pomlad, poletje, jesen in zima.
Več informacij: www.domzale.si
1. nagrada: 100 EUR • 2. nagrada: 75 EUR 3. nagrada: 50 EUR
DODALE
io | slamnik
DRUŠTVA
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Izlet v srce Slovenskih goric
Društvo upokojencev Domžale za svoje članice in člane organizira vrsto sekcij, med katerimi je posebej popularna izletniška.
Prejemniki priznanj Prostovoljec 2017
DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE
Ljudje v jeseni življenja radi potujejo, si ogledujejo in spoznavajo zanimivosti in znamenitosti doma in na tujem, hkrati pa je vsak izlet tudi priložnost za prijetno druženje. V Društvu upokojencev Domžale imajo bogat vsebinski program, in skoraj vsak mesec se z dvema ali celo več avtobusi odpeljejo v katerega od lepih koncev naše domovine.
Tako so v juniju, skupaj s predsednikom Ferdinandom Starinom in podpredsednico Marijo Radkovič obiskali srce Slovenskih goric in se ob spoznavanju pokrajine srečali s prijaznimi ljudmi, njihovimi navadami, običaji in zgodovino. Njihova prva postaja je bila Kunovo - Pachamama center, v bližini Radencev. Hiška organskih oblik, zemeljskih poslikav in naravnih mozaikov je prava ekološka kmetija, kjer so pri domačinu Branetu in Peruanki Luz Soto ter njunem sinu doma kreativnost, umetnost ter ljubezen do zemlje, vsi skupaj pa z obiskovalci iščejo poti do srca, kjer jim je najpomembnejše harmonično bivanje, neskončna ustvarjalnost in popoln mir. V Pachamama centru se stikata nebo in zemlja, mešajo se različne kulture in slogi v ogledu vsega lepega in slikovitega, čemur skriv-
Prostovoljke in prostovoljci živijo med nami.
Med kar številnimi nagradami, ki jih za srčno, humano, dobrodelno, predvsem pa prostovoljno večletno delo podeljujejo različni subjekti, ima posebno mesto razglasitev najprosto-voljcev, ki ga vsako leto, za 2017 že 16. zapored, pripravlja Mladinski svet Slovenije, vsako leto pa dobitnike s svojimi osebnimi čestitkami razveseli tudi predsednik države Borut Pahor kot častni pokrovitelj.
Mladinski svet Slovenje na osnovi vseslovenskega natečaja izbere Prostovoljca leta, v njegovem okviru najboljše prostovoljke, prostovoljce,
2018 udeležili velike zaključne slovesne prireditve v protokolarnem objektu - v kongresnem centru Brdo pri Kranju, kjer so podelili nazive in priznanja izbranim prostovoljcem in projektom. Tako natečaj kot zaključna prireditev imata namen prispevati k promociji prostovoljstva v Sloveniji, hkrati pa izraziti vsaj minimalno gesto hvaležnosti za vse, kar prostovoljci prispevajo naši družbi. O hvaležnosti in pomenu prostovolj-stva je govoril tudi predsednik države Borut Pahor, ki je dejal, da s se prireditvijo izreka zahvala vsem pro-
nosten ton daje tudi pitje čaja in vonj zelišč. Presenečeni obiskovalci so pred odhodom zaploskali še sinu Oshou, ki je pokazal nekaj veščin iz karateja. Obisk 'indijanskega' posestva, kot ga imenujejo domači, je bil prijetna novost še prijetnejšega izletniškega dne, ki se je nadaljeval s strokovnim ogledom mogočnega gradu Negova, njegove zanimive zgodovine, del katere sta tudi dober in manj dober duh, ki po legendi prebivata v gradu. Po sprehodu po gradu, ki je prvenstveno namenjen kulturi, so občudovali lepo urejeno okolico gradu in zeliščni vrt, pod košatimi drevesi pa ob vročem dnevu poiskali prijetno senco.
Popoldne je bil namenjeno obisku Turistične kmetije Breznik, katere poglavitno gospodarjenje je povezano z vinogradništvom. Uživali so ob čudovitem pogledu na vedno lepo pokrajino in poskusili domačo vinsko letino, ki sta jo je pospremila domači harmonikar in prijaznost vseh domačih. Seveda ni manjkalo sproščenega klepeta, polno lepih vtisov in prijetne utrujenosti, ki je na vožnji z avtobusom zaradi obilice šal in prijetnega počutja kar prehitro minil. Ampak samo do naslednjega izleta.
Vera Vojska Foto: Dušan Mijatov
Z leve: Sonja Beno, Marija Radkovič, Marija Djukič in Marija Sušnik
prostovoljski projekt, mladinskega voditelja oziroma voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto, posebej pa nagradijo tudi mednarodno prostovoljstvo.
Vsi predlagani prostovoljci in predstavniki sodelujočih organizacij so se po izteku natečaja 4. junija
Na predlog Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale so priznanja za sodelovanje v prosto-voljstvu dobile in se zaključne prireditve tudi udeležile dolgoletne srčne voditeljice skupin: Marija Radko-vič, ki je na sprejem povabila prizadevno članico društva Sonjo Beno, Marija Dukič in Marija Sušnik, ki v društvu kot prostovoljke delujejo že mnogo let. V vseh teh letih se s svojo delavnostjo, humanostjo, srčnostjo in željo polepšati življenja drugim opravile ter ga še opravljajo ogromno prostovoljnega dela. Ena od nagrajenk Marija Radkovič, ki je letos za svoje dolgoletno nesebično prostovoljno prejela tudi občinsko nagrado, je bo koncu prisrčne slovesnosti s kulturnim programom povedala: »Bilo je lepo, ganljivo. Lep kulturni program, govori, ki so nekajpo-vedali, predvsem pa polno pozitivne energije med prostovoljci, ki smo prišli iz vse Slovenije. Nabito polna dvorana je bila pokazatelj, da prostovolj-stvo zares živi med ljudmi in da deluje, da so ljudje, ki so pripravljeni veliko in dobro delati. Delati, četudi za to niso plačani. Njihovo plačilo je stisk roke in iskre v očeh ljudi, ki jim je to namenjeno. Blagor narodu, kjer in dokler živi prostovoljstvo.«
Vsem trem dekletom iskrene čestitke.
Vera Vojska
stovoljkam in prostovoljcem ter tako sporoča, da je njihovo delo v družbi spoštovano in cenjeno. »To nas spodbuja v zmerni optimizem, v vero, da na koncu zmaga dobro. Dobrota je tako ultimativna, da bo na koncu premagala sleherne težave,« je govor zaključil predsednik.
OBČINA DOMŽALE

Homški gasilci z novim gasilskim vozilom GVC 16/25
Pred gasilskim domom na Homcu so bili v soboto, 30. junija 2018, vsi pogledi zbranih gasilcev, gostov, krajanov in drugih obiskovalcev uprti v novo gasilsko vozilo MAN GVC 16/25.
Potekala je namreč slovesnost, na kateri so homški gasilci še uradno prevzeli novo gasilsko vozilo, ki so ga v svojo garažo zapeljali v drugi polovici maja. Po tipizaciji Gasilske zveze Slovenije gre za gasilsko napadalno vozilo GVC 16/25, z vgrajeno visokotlačno gasilsko črpalko, ki jo poganja motor vozila. Vozilo ima vgrajen rezervoar za 3.000 l vode, dve hitro napadalni napravi in seveda gasilsko tehnično opremo.
Slovesnosti ob uradnem prevzemu in blagoslovu novega gasilskega vozila GVC 16/25, ki je potekala pred gasilsko veselico, se je udeležilo več kot 140 gasilk in gasilcev iz domačega in okoliških društev, 19 gasilskih praporov, pridružili pa so se jim tudi gasilci iz pobratenih Odrancev in Pravu-tina iz sosednje Hrvaške. Na prizorišče prireditve so prišli v gasilski po-vorki. Kot gostje so se prireditve, ki se je začela z gasilsko povorko, udeležili predsednica GZ Domžale Marjeta Kristan, poveljnik GZ Domžale Matjaž Merkužič, podpredsednik GZ Domžale Tone Pavlič, podžupanja Obči-
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
01/72 45 106 031/353 347
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
ne Domžale mag. Renata Kosec, predsednik KS Homec - Nožice Andrej Re-panšek, predsednik KS Preserje Janez Hribar in šmarski župnik ter kamniški dekan Janez Gerčar, ki je novo gasilsko vozilo tudi blagoslovil. V kulturnem program je sodeloval Mladinski cerkveni pevski zbor župnije Domžale pod vodstvom Maruše Škrjanec. Da je bilo vozilo slavnostno okrašeno, je poskrbela Marta Rode.
Predsednik PGD Homec Andrej Ulčar je v svojem govoru dejal, da so se homški gasilci pred leti odločili za varčevanje namenskih sredstev za nakup večjega in zmogljivejšega vozila, pri tem pa so se pri zbiranju finančnih sredstev posluževali številnih načinov, pri katerih so sodelovali vsi gasilci in s tem pokazali enotnost pri zasledovanju njihovega cilja. Leta 2017 so opravili nakup podvozja, za kar so s strani Občine Domžale prejeli finančna sredstva. Odločili so se za podvozje MAN 4 x 4 z 290 konjskimi močmi. Konec leta 2017 so podpisali pogodbo s podjetjem Rosenbauer, d. o. o., iz Gornje Radgone za izdelavo nadgradnje.
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
»Seveda nam je pri nadgradnji vozila priskočila na pomoč tudi Občina Domžale. Skupna vrednost vozila vključno z opremo je znesla prek 260.000 evrov. Prav tako pa nam vse skupaj ne bi zneslo brez vas krajanov požarno operativnega območja Preserij, Nožic in Homca. Vsa leta nas podpirate, kar nam daje še dodatni zagon za naše delovanje. Še enkrat hvala za vse prispevke, za obiske na veselicah in donacije od dela dohodnine. Iskrena hvala vsem donatorjem in ostalim simpatizerjem gasilstva, ki nas podpirate s svojimi sredstvi. Posebej se je treba zahvaliti Občini Domžale in Gasilski zvezi Domžale za posluh in podporo pri delu naše humanitarne organizacije, v upanju da naše sodelovanje še naprej ostane tako trdno, kot je bilo do zdaj, kajti s skupnimi močmi lahko premagamo zelo velike izzive,« je dejal Andrej Ulčar.
V imenu Gasilske zveze Domžale in v svojem imenu je vse zbrane pozdravila tudi predsednica GZ Domžale Marjeta Kristan, ki je homškim gasilcem čestitala ob njihovi novi pridobitvi. Ob tem je dejala, da stalna želja po tehničnem napredku kot tudi po strokovni usposobljenosti dokazujeta, da gasilstvo in z njim povezano delo homški gasilci jemljejo skrajno resno in predano, ob tem pa so zgled marsikateremu društvu, pa ne samo domžalski gasilski zvezi, ampak po vsej Sloveniji: »Želim vam, da bi tudi v bodoče delovali uspešno, da bi se vaši krajani počutil varno ob vašem budnem očesu in da bo šel napredek naprej. Ta korak ste naredili z novim gasilskim vozilom GVC 16/25, ki naj vam dobro služi takrat, ko ga boste potrebovali. Za pomoč sočloveku.«
Podžupanja mag. Renata Kosec je v svojem govoru dejala, da se v domžalski občini daje velik poudarek na tradicijo. In del te naše tradicije so tudi prostovoljna gasilska društva v občini, kamor spada tudi Prostovoljno gasilsko društvo Homec. Po njenih besedah ima prostovoljstvo na Homcu dolgoletno tradicijo, ki jo uresničujejo gasilci. To so vrednote humanitarnosti, opravljanju prostovoljnega dela, motiviranosti in želji, da pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni. »Za vaše delo, ki ga več kot uspešno opravljate, se vam iskreno zahvaljujem. Veseli me, da imate vizijo in cilje, kako delovati in se razvijati naprej. Tudi v prihodnje vas bo Občina Domžale moralno kot tudi materialno podpirala. Verjamem, da bomo dobro sodelovali še v bodoče. Čestitam vam za novo gasilsko vozilo in vam želim varno vožnjo, čim manj intervencij in da se boste domov vedno vrnili živi, nepoškodovani in zdravi,« je dejala mag. Renata Kosec.
Na slovesnosti so izročili tudi zahvale določenim posameznikom in organizacijam ter odlikovanje Gasilske zveze Slovenije za posebne zasluge, ki ga je prejel Ludvik Jenko, in sicer zaradi opravljenega izjemnega dela, ki ga je opravil in ga še opravlja kot bivši poveljnik društva ter mentor, sodnik in vodja veteranov društva. Po protokolu je sledila še predaja ključev ter obvezen krst vozila in slavnostna vožnja. Prireditev pa se je nato nadaljevala z veliko vrtno veselico, na kateri je za zabavo poskrbel ansambel Slovenski zvoki.
Miha Ulčar Foto: Urban Popelar
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
DRUŠTVA
Spominska slovesnost ob 70-letnici Zveze borcev Slovenije
Ohranjamo vrednote NOB - trajne slovenske vrednote
Zveza združenj borcev Narodnoosvobodilne vojne Slovenije je bila ustanovljena 4. julija 1948. Povezala je borke in borce ter aktiviste OF v družbenopolitično organizacijo za obnovo porušene domovine ter predvsem za obrambo in zaščito naše države. O ustanovitvi in delu organi-
zacije ter njenem najpomembnejšem obdobju 1941-1945 - obdobju druge svetovne vojne, je na osrednji slovesnosti ob 70-letnici borčevske organizacije 1. julija 2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani, ob prisotnosti mnogih praporov, govoril predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek. Med več tisoči prisotnih iz vse Slovenije in zamejstva so se slovesnosti organizirano, še več pa posamezno, udeležili tudi člani in članice Območnega združenja borcev za vrednote NOB Domžale.
Med številnimi prisotnimi na osrednji slovesnosti so bili tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, več ministrov, evropski poslanci, prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predstavniki veleposlaništev ter številni drugi. V imenu Ljubljane, mesta heroja jih je pozdravil župan Zoran Jankovic in zatrdil, da mesto heroj spoštuje vrednote, ki so jih priborili partizani, in poudaril, da nihče nima pravice spreminjati svetle resnice slovenskega naroda, ki je ena sama: »Borili ste se na strani zaveznikov, premagali ste fašizem in nacizem.«
Slavnostni govornik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek, je najprej spregovoril o spontanem uporu proti fašizmu in nacizmu: »OF je združila vse svobodoljubne ljudi Slovenije. Bila je humana in je gledala v prihodnost. Partizansko zdravstvo, šolstvo, kultura, kaj vse je živelo skrito pred okupatorji in njihovimi domačimi sodelavci. Nič ni bilo nemogoče. V hu-
Čebelarski dan za vse generacije
Po slovesnem odprtju Čebelarske poti, ki je iz dneva v dan bolje obiskana, se dejavnost Čebelarskega društva Krtina, Dob nadaljuje.
dih razmerah so reševali ranjence in tudi zavezniške letalce, ki še danes izražajo svojo hvaležnost. OF je postavila v temeljnih točkah zelo jasen program bodoče slovenske države.« Spomnil je na ustanovitev borčevske organizacije, se sprehodil skozi mejnike aktivnega sodelovanja Zveze bor-
ČEBELARSKO DRUŠTVO KRTINA,
DOB Tako so pri učnem čebelnjaku pod Močilnikom, kjer je pravzaprav njihov drugi dom, sredi junija pripravili srečanje za vse generacije čebelarjev in ljubiteljev čebel, ki pod Močilnik vedno radi pridejo. Dopoldan je bil v sodelovanju z Osnovno šolo Dob, kjer pod vodstvom Marjana Kodermana odlično dela čebe-
mu mentorju Marjanu Kodermanu, saj so na letošnjem državnem tekmovanju mladih čebelarjev pokazali izredno dobro pripravljenost in veliko znanja ter osvojili kar štiri zlate in štiri srebrne pa še dve bronasti medalji. Res je tudi to, da delovanje niso le medalje, čebelarjenje v praksi zahteva še kar nekaj kilometrov do dobre-
ureditvi pravega čebelarskega parka pod Močilnikom, kjer si prizadevajo, da bi uredili tudi manjši pokriti prostor, ki bi jim omogočil srečanja tudi ob slabem vremenu.
Ob koncu so razdelili tudi matice, za boljšo rodnost in čistost kranjske sivke, k lepšemu zunanjemu izgledu ljubiteljev čebel pa bodo prispeva-
larski krožek. Ta je kljub mladosti dosegel že vrsto medalj, ne smemo pa pozabiti tudi srečanja tekmovalcev iz vse Slovenije, ki je pred leti odlično uspelo. Rezultat dela mladih čebelarjev, ki vedno pomagajo tudi pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, pa niso le medalje in vedno znova navdušeni mladi, temveč tudi novi čebelnjaki, ki zagotavljajo, da ima čebelarstvo na tem območju lepo prihodnost.
Ob tem pa vendarle iskreno čestitamo mladim čebelarjem in njihove-
ga čebelarja, in vedno znova pridobivanja znanja .
Popoldanski del je bil namenjen strokovnemu predavanju, v katerem sta čebelarski svetovalec Roman Marinko in predsednik Marjan Koderman zbranim čebelarjem in ljubiteljem čebel govorila o zdravju čebel in njihovi zaščiti, v razpravi pa so ob sodelovanju številnih čebelarjev ocenjevali tudi letošnjo letino in se pogovarjali o aktivnostih, ki so pred njimi. Ob tem je predsednik opozoril na potrebo po
le tudi nove majice, ki bodo pomagale k prepoznavnosti čebelarjev. Čebelarsko društvo Krtina, Dob je ob zaključku prijaznega dne pripravilo tudi druženje, v katerem je bilo dovolj časa za izmenjavo izkušenj iz dela s čebelami, hkrati pa tudi za dogovor o aktivnostih, ki jih čakajo še v letošnjem letu. Čebelarji so vsi po vrsti pohvalili tudi novo čebelarsko pot in si želeli, da bi v njihove vrste vstopali tudi mladi čebelarji.
Vera Vojska
cev v zgodovini našega naroda, se spomnil na ustanovitev teritorialne obrambe 1968 in plebiscit leta 1991, ki ga je Zveza borcev aktivno podprla. Ob koncu je slavnostni govornik dejal: »Prihaja čas, ko bodo morali evropski narodi povedati, kakšno EU potrebujejo in tudi hočejo imeti. Takšne, kot je ta, prav gotovo ne. Evropa in v njej Slovenija se sooča s pojavi, ki vodijo v postopno ukinjanje demokracije in v vedno večjo revščino. Tehnološkim revolucijam so vedno neizogibne sledile družbene spremembe. Zato se bojujmo za več demokracije, za več družbene pravičnosti, za delavsko participacijo pri soupravljanju in kontroli podjetij, za vse oblike zadružništva. Za več veljave vrednotam, ki so Slovenijo vodile po poti svobode v boljše življenje.«
Slovesnost je odlikoval bogat kulturni program z več kot 150 nastopajočimi, ki so mu prisotni marsikdaj tudi pritegnili. Nastopili so: orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor, Moški pevski zbor KUD Rogoz-nica, Pevski zbor Osnovne šole Tončke Čeč Trbovlje, Teater III - DPD Svoboda Ptuj, Zvezdana Mlakar, Katja Konvalinka, Primož P. Ram Siter, Lačni Franz in Zoran Predin, program je povezovala Barbara Lapajne Predin.
Člani in članice Območnega združenja borcev za vrednote NOB Domžale vse jubilejno 70. leto naše organizacije zaznamujejo s poudarjanjem, ohranjanjem in krepitvijo vrednot narodnoosvobodilne vojne, ki morajo ostati trajne slovenske vrednote.
Vera Vojska Foto: Iztok Pipan, tvm
• Kulturno I društvo
iranJarc
Škocjan pri Domžalah
Ponovitve: 27., 28., 29.,
julij
9., 10., 11., 12., 14., 15. avgust
> / A
n / r
Opera
SEVILJSKI BRIVEC
petek 31. avgust
ob 20. uri
Poletno gledališče Studenec
io | slamnik
Dogaja se ...
Mamma Mia: Spet začenja se
Mestni ki.no Domžale, 2. avgust
1. avgust, sreda
Mestni kino Domžale
20.30 I IZGUBLJENA MED VALOVI
Pustolovska romantična drama / igrajo: Shaile-ne Woodley, Sam Claflin, Jeffrey Thomas / sveže zaljubljeni par se z jadrnico na poti čez Pacifik znajde v najmočnejšem orkanu v zgodovini in po njem, brez navigacije, bori za preživetje in pot nazaj domov / posneto po resnični zgodbi.
2« avgust, četrtek
Mestni kino Domžale
20.30 I MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glasbena komedija / igrajo: Amanda Seyfried, Pierce Brosnan, Meryl Streep, Colin Firth, Stellan Skarsgard, Julie Walters, Christine Baranski, Alexa Davies, Jeremy Irvine, Josh Dylan, Hugh Skinner / drugi del uspešnice Mamma Mia / simpatična Sophie se bo kmalu poročila in bi zato rada ob sebi imela tudi očeta, a ker ji mama Donna nikoli ni zaupala njegovega imena, Sophie na mali grški otok pripelje trojico moških iz mamine preteklosti / zgodba se vrača v zgodovino in opisuje dogajanje, ki je pripeljalo do nenavadne zgodbe s tremi očeti.
3* avgust, petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
10.001 HOTEL TRANSILVANIJA: VSI NA MORJE
Animirana družinska pustolovščina / režija: Genn-dy Tartakovsky / scenarij: Michael McCullers, Genn-dy Tartakovsky / sinhronizirano, 6+ / družina naših najljubših pošasti se odpravi na razkošno družinsko potovanje s križarko, saj si po dolgi in uspešni sezoni v hotelu zaslužijo pošten dopust... toda zabavo jim prepreči nepričakovan ljubezenski zaplet.
18.30 | LEGENDA O KONKUBINI
Domišljijski misteriozni spektakel / bogata zgodba o ljubezni, maščevanju in žrtvovanju, v kateri menih in pesnik združita moči, da bi raziskala smrt cesarjeve konkubine / kitajsko-japonska kopro-dukcija je stala kar 200 milijonov dolarjev; mesto, ki so ga v ta namen gradili kar pet let, pa bo spremenjeno v tematski zabaviščni park.
21.00 | SICARIO2: VOJNA BREZ PRAVIL
Akcijski film / igrajo: Benicio Del Toro, Josh Brolin,
Lepo je biti muzikant
Poletno gledališče Studenec 3. avgust
9* avgust, četrtek
Mestni kino Domžale 20.30 | PLESNA TERAPIJA
Romantična komedija / igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Celia Imrie, Imelda Staunton, David Hayman, Phoebe Nicholls, John Sessions, Josie Lawrence, Richard Hope, Victoria Wieks / snobo-vska in zadrta Sandra po skoraj štirih desetletjih zakona odkrije, da jo cenjeni soprog že dalj časa vara z najboljšo prijateljico, zato se zateče k odtujeni starejši sestri Bif, s katero si ne bi mogli biti bolj različni / sijajna sodobna komedija, ki ogreje srce, in zgodba predvsem o tem, da za nov začetek ni nikoli prepozno.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | LEPO JE BITI MUZIKANT
Glej opis pod 3. avgust.
Kopališče Domžale
21.00 | MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Mestni kino Domžale je letos prvič pripravil presenečenje ... filmsko kopališče / predvajana bo projekcija filma Mamma mia: Spet začenja se / glej opis pod 2. avgust / cena vstopnice: 5 €.
10. avgust, petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
10.00 | HOTEL TRANSILVANIJA: VSI NA MORJE
Glej opis pod 3. avgust.
19.00 | MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 2. avgust.
21.00 | NE SKRBI, PEŠ NE BO PRIŠEL DALEČ
Komična drama / scenarij: Gus Van Sant po resnični zgodbi ameriškega striparja Johna Callahana / igrajo: Joaquin Phoenix, Jonah Hill, Rooney Mara, Jack Black, Tony Greenhand, Kim Gordon, Udo Kier / mladi John Callahan, ki ima žilico za humor in težave z alkoholom, po prometni nesreči pristane na vozičku in ko se kljub odporu vendarle odloči za zdravljenje, odkrije, da ima tudi dar za risanje prostaških, kontroverznih in kmalu sila priljubljenih časopisnih stripov.
Poletno gledališče Studenec 21.00 I LEPO JE BITI MUZIKANT
Glei odIs vod avevst.
Pomladni vrt Tine Jakopič - fotografska razstava
Knjižnica Domžale, do 25. avgusta
18.45 | PLESNA TERAPIJA
Romantična komedija / igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Celia Imrie, Imelda Staunton, David Hayman, Phoebe Nicholls, John Sessions, Josie Lawrence, Richard Hope, Victoria Wieks / snobo-vska in zadrta Sandra po skoraj štirih desetletjih zakona odkrije, da jo cenjeni soprog že dalj časa vara z najboljšo prijateljico, zato se zateče k odtujeni starejši sestri Bif, s katero si ne bi mogli biti bolj različni / sijajna sodobna komedija, ki ogreje srce, in zgodba predvsem o tem, da za nov začetek ni nikoli prepozno.
21.00 | MISIJA: NEMOGOČE - IZPAD
Akcijski film / igrajo: Tom Cruise, Rebecca Ferguson, Vanessa Kirby, Henry Cavill, Michelle Mona-ghan, Angela Bassett, Simon Pegg, Alec Baldwin / agent Hunt se bo tudi tokrat odpravil na novo nemogočo misijo, ki obljublja niz dih jemajočih akcijskih prizorov na robu mogočega / tudi tokrat neustrašnega in iznajdljivega agenta Ethana Hun-ta upodablja Tom Cruise, znan po tem, da nevarne filmske prizore posname brez uporabe profesionalnih kaskaderjev.
l8 • avgust, sobota
Vhod v park Arboretum Volčji Potok 11.00-11.30 | NARODNA GALERIJA V ARBORETUMU - SPREHOD S KUSTOSOM
Strokovno vodenje / s kustosinjo Katarino Pre-ininger iz Narodne galerije se bomo sprehodili skozi alejo reprodukcij galerijskih slik in spoznali nekaj naših ključnih slikark in slikarjev / plača se vstopnino v park, vodenje je brezplačno / obvezna prijava na prireditve@arboretum. si do petka, 17. 8. 2018, do 12. ure, v zadevo napišite: PRIJAVA - SPREHOD S KUSTOSOM / prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).
Mestni kino Domžale
18.45 | NE SKRBI, PEŠ NE BO PRIŠEL DALEČ
Komična drama / scenarij: Gus Van Sant po resnični zgodbi ameriškega striparja Johna Callahana / igrajo: Joaquin Phoenix, Jonah Hill, Rooney Mara, Jack Black, Tony Greenhand, Kim Gordon, Udo Kier / mladi John Callahan, ki ima žilico za humor in težave z alkoholom, po prometni nesreči pristane na vozičku in ko se kljub odporu vendarle odloči za zdravljenje, odkrije, da ima tudi dar za risanje prostaških, kontroverznih in kmalu sila priljubljenih časonisnih strinov.
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ avgust
Mestni.kino Domžale, 24. avgust
23* avgust, četrtek
Mestni kino Domžale 18.30 I MARY SHELLEY
Biografska romantična drama / igrajo: Elle Fanning, Douglas Booth, Tom Sturridge, Bel Powley, Maisie Williams / prva režiserka Saudske Arabije Haifaa Al-Mansour (Zeleno kolo) prinaša na platno razkošno biografsko dramo o življenju in strastni ustvarjalnosti pisateljice Mary Shelley ter rojstvu Frankensteina / zgodba o viharnem ljubezenskem razmerju med 18-letno Mary Wollstonecraft Godwin in razuzdanim pesnikom Percyjem Shel-leyjem, pa tudi o tistem usodnem poletju na švicarskem dvorcu, kjer se je Mary soočila z lastnimi demoni in spočela enega najbolj vplivnih gotskih romanov vseh časov.
20.45 I LEGENDA O KONKUBINI
Domišljijski misteriozni spektakel / bogata zgodba o ljubezni, maščevanju in žrtvovanju v kateri menih in pesnik združita moči, da bi raziskala smrt cesarjeve konkubine / kitajsko-japonska kopro-dukcija je stala kar 200 milijonov dolarjev; mesto, ki so ga v ta namen gradili kar pet let, pa bo spremenjeno v tematski zabaviščni park.
24. avgust, petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 I ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Na ploščadi pred Vele
18.00-24.00 I 22. ETNO ROCK FESTIVAL
Nastopile bodo skupine: Aritmija (ob 18.00), Skul Band (ob 19.15), Fajrund (ob 20.45), Kontrabant (ob 22.30) / sponzorji: Občina Domžale, Erdani sport, Tlaki Kavka, Študentski servis Domžale, Sam in gostilna Keber.
Mestni kino Domžale 18.30 I RAČKA, RAČKA, GOS
Animirana komična pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / prisrčna zgodba o dveh račkah in gosaku, ki se naključno spoznajo / da bi ubežali zimi in snegu, se trojica odpravi na razburljivo pustolovščino, polno preprek in srečanj z drugimi živalmi, na kateri se med njimi - čeprav so si tako različni, spletejo pristne vezi.
20.30 I MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 2. avgust.
Razstave
20.30 I MARY SHELLEY
Biografska romantična drama / igrajo: Elle Fanning, Douglas Booth, Tom Sturridge, Bel Powley, Maisie Williams / prva režiserka Saudske Arabije Haifaa Al-Mansour (Zeleno kolo) prinaša na platno razkošno biografsko dramo o življenju in strastni ustvarjalnosti pisateljice Mary Shelley ter rojstvu Frankensteina / zgodba o viharnem ljubezenskem razmerju med 18-letno Mary Wollstonecraft Godwin in razuzdanim pesnikom Percyjem Shel-leyjem, pa tudi o tistem usodnem poletju na švicarskem dvorcu, kjer se je Mary soočila z lastnimi demoni in spočela enega najbolj vplivnih gotskih romanov vseh časov.
28 • avgust, torek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 I ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 10.00 I NEVERJETNI 2
Animirana družinska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / v nadaljevanju zgodbe o superheroj-ski družini je mama Helena v centru pozornosti, medtem ko je oče Janez heroj doma, kjer skrbi za družino in otroke... a njihov vsakdan zmoti prihod nevarnega in prebrisanega nepridiprava, ki ga lahko ustavi samo družina Neverjetni.
20.30 I SICARIO 2: VOJNA BREZ PRAVIL
Akcijski film / igrajo: Benicio Del Toro, Josh Brolin, Isabela Moner, Jeffrey Donovan, Manuel Garcia--Rulfo, Catherine Keener / film Sicario 2: Vojna brez pravil odpira novo poglavje / mamilaška vojna na mehiški meji se še zaostri, ko začnejo karteli v ZDA tihotapiti teroriste, in zvezni agent Matt Graver se mora znova povezati z nemirnim Alejandrom.
29* avgust, sreda
Mestni kino Domžale
10.00 I HOTEL TRANSILVANIJA: VSI NA MORJE
Animirana družinska pustolovščina / režija: Genn-dy Tartakovsky / scenarij: Michael McCullers, Genn-dy Tartakovsky / sinhronizirano, 6+ / družina naših najljubših pošasti se odpravi na razkošno družinsko potovanje s križarko, saj si po dolgi in uspešni sezoni v hotelu zaslužijo pošten dopust... toda zabavo jim prepreči nepričakovan ljubezenski zaplet.
1Q Qn I I7/^IIPI ICKIAMCn\/AinWI
Slamnikarski muzej STALNA RAZSTAVA 300 LET SLAMNIKARSTVA NA SLOVENSKEM
Muzej bo zaprt od 1. do vključno 15. avgusta. V tem času je možna predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 (KDFBD, v delovnem času) ali na e-naslov info@kd--domzale.si.
Menačenkova domačija STALNA RAZSTAVA O KMEČKO-OBRTNIŠKI DRUŽINI AHČIN IN STALNA KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA AHČINA.
Menačenkova domačija je zaprta še do konca septembra. V tem času je možna predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 (KDFBD, v delovnem času) ali na e--naslov info@kd-domzale.si.
Knjižnica Domžale
POMLADNI VRT TINE JAKOPIČ: TINA
JAKOPIČ
Fotografska razstava bo na ogled od 30. julija do 25. avgusta.
POČITNICE SO ČAS ...: ODDELEK ZA OTROKE IN MLADINO, KNJIŽNICA DOMŽALE
Razstava kvalitetnega gradiva iz različnih vsebinskih sklopov za različne starostne skupine bo na ogled od 1. do 31. avgusta.
Info
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 6 6 00, ¡nfo@czm-domzale.si,
www.czm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Galerija je septembra zaprta.
Arboretum Volčji Potok, 18. avgust
Narodna galerija v Arboretumu
Na ploščadi pred Vele, 25. avgust
Etno rock festival
Isabela Moner, Jeffrey Donovan, Manuel Garcia--Rulfo, Catherine Keener / film Sicario 2: Vojna brez pravil odpira novo poglavje / mamilaška vojna na mehiški meji se še zaostri, ko zaCnejo karteli v ZDA tihotapiti teroriste, in zvezni agent Matt Graver se mora znova povezati z nemirnim Alejandrom.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | LEPO JE BITI MUZIKANT
Zgodba o mladostnih sanjah, prijateljstvu, ljubezni in življenjski preizkušnji, ki naenkrat spremeni vse / gledališka igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika - njun bogat glasbeni opus navdihuje mnoge glasbenike in razveseljuje poslušalce vseh generacij.
4-* avgust, sobota
Mestni kino Domžale
19.00 | MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 2. avgust.
21.00 | TI LOVIŠ!
Komedija / igrajo: Ed Helms, LilRel Howery, Jon Hamm, Annabelle Wallis, Jake Johnson, Isla Fisher, Jeremy Renner, Nora Dunn / filmsko dogajanje je povzeto po resniCni zgodbi, objavljeni v Časopisu The Wall Street lournal / peterica prijateljev že od osnovne šole dalje en mesec na leto tekmuje v igri 'ti loviš!', in ko tokrat igra sovpada s poroko edinega neporaženega igralca, si ga želijo prijatelji privoščiti kot lahko tarCo... a je le-ta pripravljen na vse.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | LEPO JE BITI MUZIKANT
Glej opis pod 3. avgust.
5* avgust, nedelja
Mestni kino Domžale
18.30 | HOTEL TRANSILVANIJA: VSI NA
MORJE
Glej opis pod 3. avgust.
20.30 | MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 2. avgust.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | LEPO JE BITI MUZIKANT
Glej opis pod 3. avgust.
7* avgust, torek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
8. avgust, sreda
Mestni kino Domžale 20.30 I WHITNEY
Dok. film / nastopajo: Whitney Houston, Ellen White, Mary lones, Kenneth Edmonds, Michael Houston, Gary Houston, Cissy Houston, Pat Houston, Bobby Brown, Kevin Costner / intimen, ganljiv in presenečenj poln dokumentarni portret pop ikone Whitney Houston je z uradnim pooblastilom pevkine družine zrežiral oskarjevec Kevin Macdonald (Marley) / prodala je prek dvesto milijonov plošC, osvojila sedem grammyjev in se rekordnih sedemkrat zapored uvrstila na vrh ameriške lestvice najbolj priljubljenih singlov, a njeno blešCeCo kariero so kmalu zasenCile težave v zasebnem življenju, predvsem dolgoletni boj z mamili in burni zakon z Bobbyjem Brownom.
11.	avgust, sobota
Mestni kino Domžale
19.00 | KLUB ZADOVOLJNIH ŽENSK
Komedija / igrajo: Diane Keaton, lane Fonda, Can-dice Bergen, Mary Steenburgen, Craig T. Nelson, Andy Garcia, Don lohnson / življenje štirih dolgoletnih prijateljic se obrne na glavo na vsemogoCe naCine, ko se njihov bralni krožek loti branja in debate o romanu Petdeset odtenkov sive.
21.00 | MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 2. avgust.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | LEPO JE BITI MUZIKANT
Glej opis pod 3. avgust.
12.	avgust, nedelja
Mestni kino Domžale
18.00 | LEGENDA O KONKUBINI
Domišljijski misteriozni spektakel / bogata zgodba o ljubezni, maščevanju in žrtvovanju, v kateri menih in pesnik združita moCi, da bi raziskala smrt cesarjeve konkubine / kitajsko-japonska kopro-dukcija je stala kar 200 milijonov dolarjev; mesto, ki so ga v ta namen gradili kar pet let, pa bo spremenjeno v tematski zabaviščni park.
20.30 | PLESNA TERAPIJA
Glej opis pod 9. avgust.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | LEPO JE BITI MUZIKANT
Glej opis pod 3. avgust.
14. avgust, torek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | LEPO JE BITI MUZIKANT
Glej opis pod 3. avgust.
15* avgust, sreda
Mestni kino Domžale
20.30 | MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 2. avgust.
Poletno gledališče Studenec 21.00 | LEPO JE BITI MUZIKANT
Glej opis pod 3. avgust.
16 • avgust, četrtek
Mestni kino Domžale 20.30 I WHITNEY
Glej opis pod 8. avgust.
YJm avgust, petek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale
10.00 | HOTEL TRANSILVANIJA: VSI NA MORJE
Glej opis pod 3. avgust.
21.00 | MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 2. avgust.
19* avgust, nedelja
Otroško igrišče, Arboretum Volčji Potok 11.00-12.00 | VODNE SLIKE, SLIKANJE S PRSTI
Otroška delavnica / vodi: ŠAD Mavrica / v modro in sinje morje poskušamo s prsti priCarati morske živali in rastlinje / primerno za otroke od dveh let naprej / plaCa se vstopnino v park, delavnica je brezplaCna / obvezna prijava na prireditve@ arboretum.si do petka, 17. 8. 2018, do 12. ure, v zadevo napišite: PRIIAVA - SLIKANJE S PRSTI / prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).
Mestni kino Domžale
18.30 | HOTEL TRANSILVANIJA: VSI NA
MORJE
Animirana družinska pustolovščina / režija: Genndy Tartakovsky / scenarij: Michael McCul-lers, Genndy Tartakovsky / sinhronizirano, 6+ / družina naših najljubših pošasti se odpravi na razkošno družinsko potovanje s križarko, saj si po dolgi in uspešni sezoni v hotelu zaslužijo pošten dopust... toda zabavo jim prepreCi nepričakovan ljubezenski zaplet.
20.30 | IZGUBLJENA MED VALOVI
Pustolovska romantiCna drama / igrajo: Shailene Woodley, Sam Claflin, Jeffrey Thomas / sveže zaljubljeni par se z jadrnico na poti Cez Pacifik znajde v najmočnejšem orkanu v zgodovini in po njem, brez navigacije, bori za preživetje in pot nazaj domov / posneto po resniCni zgodbi.
21. avgust, torek
Knjižnica Domžale 10.00-12.00 | ODKLOPI SE!
Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vsak torek in petek od 10.00 do 12.00 / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 20.30 I PLESNA TERAPIJA
RomantiCna komedija / igrajo: Joanna Lumley, Timothy Spall, Celia Imrie, Imelda Staunton, David Hayman, Phoebe Nicholls, John Sessions, Josie Lawrence, Richard Hope, Victoria Wieks / snobo-vska in zadrta Sandra po skoraj štirih desetletjih zakona odkrije, da jo cenjeni soprog že dalj Časa vara z najboljšo prijateljico, zato se zateCe k odtujeni starejši sestri Bif, s katero si ne bi mogli biti bolj razliCni / sijajna sodobna komedija, ki ogreje srce, in zgodba predvsem o tem, da za nov zaCetek ni nikoli prepozno.
22« avgust, sreda
Mestni kino Domžale
20.30 I NE SKRBI, PEŠ NE BO PRIŠEL
DALEČ
KomiCna drama / scenarij: Gus Van Sant po resniCni zgodbi ameriškega striparja Johna Callahana / igrajo: Joaquin Phoenix, Jonah Hill, Rooney Mara, Jack Black, Tony Greenhand, Kim Gordon, Udo Kier / mladi John Callahan, ki ima žilico za humor in težave z alkoholom, po prometni nesreCi pristane na voziCku in ko se kljub odporu vendarle odloČi za zdravljenje, odkrije, da ima tudi dar za risanje prostaških, kontroverznih in kmalu sila priljubljenih Časopisnih stripov.
25* avgust, sobota
Vhod v park Arboretum Volčji Potok 10.00-15.00 | SLIKARSKA DELAVNICA
Vodita: Teja VuCko in Jure Plaveč, Narodna galerija / pod vodstvom slikarke in likovnega pedagoga vam bomo razkrili marsikatero slikarsko skrivnost in risarsko tehniko / Ce nam bo vreme dopušCalo, bomo slikali na prostem, v primeru slabega vremena bomo slikali v prostorih AVP / slikarsko znanje ni potrebno, delavnica je primerna za odrasle in mlade nad 15 let / plaCa se vstopnino v park, delavnica je brezplaCna / obvezna prijava na priredi-tve@arboretum.si do petka, 24.8.2018, do 12. ure, v zadevo napišite: PRIJAVA - SLIKARSKA DELAVNICA / prosimo, da ob prijavi pripišete še številko svojega mobilnega telefona (le za obveščanje o odpovedi dogodka).
Na ploščadi pred Vele
18.00-24.00 | 22. ETNO ROCK FESTIVAL
Nastopile bodo skupine / Y&M (ob 18.00), Žuta Osa (ob 19.15), Lusterdam (ob 20.45), Prismojeni profesorji bluesa (ob 22.30) / sponzorji: ObCina Domžale, Erdani šport, Tlaki Kavka, Študentski servis Domžale, Sam in gostilna Keber.
Mestni kino Domžale
19.00 | HOTEL TRANSILVANIJA: VSI NA MORJE
Glej opis pod 3. avgust.
21.00 | MISIJA: NEMOGOČE - IZPAD
Akcijski film / igrajo: Tom Cruise, Rebecca Ferguson, Vanessa Kirby, Henry Cavill, Michelle Mona-ghan, Angela Bassett, Simon Pegg, Alec Baldwin / agent Hunt se bo tudi tokrat odpravil na novo nemogoCo misijo, ki obljublja niz dih jemajoCih akcijskih prizorov na robu mogoCega / tudi tokrat neustrašnega in iznajdljivega agenta Ethana Hun-ta upodablja Tom Cruise, znan po tem, da nevarne filmske prizore posname brez uporabe profesionalnih kaskaderjev.
26 • avgust, nedelja
Pri Domžalskem domu na Mali planini 11.00 | DAN DOMŽALSKIH PLANINCEV
Prireditev s pestrim kulturnim programom / kot se za planince spodobi, bodo do Domžalskega doma organizirani vodeni pohodi z razliCnih izhodišč / veC na spletni strani društva www.pdd.si.
Mestni kino Domžale
18.30 | MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 2. avgust.
20.30 | Z LJUBEZNIJO, SIMON
RomantiCna komiCna drama / Igrajo: Nick Robinson, Jennifer Garner, Josh Duhamel, Katherine Langford, Alexandra Shipp / Simon Spier ima veliko skrivnost, ki jo uspešno skriva pred svojo družino, prijatelji in sošolci: je gej; a ko ta skrivnost postane ogrožena, se mora sooCiti z vsemi ter se javno in osebno sprijazniti s svojo identiteto.
27* avgust, ponedeljek
Mestni kino Domžale 10.00 | RAČKA, RAČKA, GOS
Animirana komiCna pustolovščina / režija: Christopher Jenkins / scenarij: Rob Muir, Christopher Jenkins /82' / sinhronizirano, 6+ / prisrCna zgodba o dveh raCkah in gosaku, ki se nakljuCno spoznajo / da bi ubežali zimi in snegu, se trojica odpravi na razburljivo pustolovščino, polno preprek in sreCanj z drugimi živalmi, na kateri se med njimi - Čeprav so si tako razliCni, spletejo pristne vezi.
.VJV | 11— w vji—j i_iin I<I i_ L/ vnLV^ « 1
Pustolovska romantiCna drama /igrajo: Shailene Woodley, Sam Claflin, Jeffrey Thomas / sveže zaljubljeni par se z jadrnico na poti Cez Pacifik znajde v najmoCnej šem orkanu v zgodovini in po njem, brez navigacije, bori za preživetje in pot nazaj domov / posneto po resniCni zgodbi.
20.30 I MAMMA MIA: SPET ZAČENJA SE
Glasbena komedija / igrajo: Amanda Seyfried, Pierce Brosnan, Meryl Streep, Colin Firth, Stellan Skarsgard, Julie Walters, Christine Baranski, Alexa Davies, Jeremy Irvine, Josh Dylan, Hugh Skinner / drugi del uspešnice Mamma Mia / simpatiCna Sophie se bo kmalu poroCila in bi zato rada ob sebi imela tudi oCeta, a ker ji mama Donna nikoli ni zaupala njegovega imena, Sophie na mali grški otok pripelje trojico moških iz mamine preteklosti / zgodba se vraCa v zgodovino in opisuje dogajanje, ki je pripeljalo do nenavadne zgodbe s tremi oCeti.
30. avgust, četrtek
Mestni kino Domžale 10.00 I JAMSKI ČLOVEK
Animirana družinska pustolovščina / sinhronizirano, 6+ / nova animacija štirikratnega oskarjevca Nicka Parka, ki ga poznamo po filmu Wallace in Gromit ter studia Aardman, znanega po kino uspešnici Bacek Jon film / dogaja se v prazgodovinskem obdobju, ko so zemlji gospodarile nevarne zveri in kosmati mamuti, spremlja pa jamskega Človeka, ki skuša skupaj s svojim najboljšim prijateljem, divjim prašiCem Hognobom, združiti svoje pleme v boju proti moCnim sovražnikom, ki jim grozijo.
Kino v parku (Češminov park) 20.30 | SKRITE FIGURE
Zgodovinska drama / po knjigi Margot Lee Shet-terly / igrajo: Taraji P. Henson, Octavia Spencer, Janelle Monäe, Kevin Costner, Kirsten Dunst, Ma-hershala Ali / resniCna zgodba o treh temnopoltih Nasinih znanstvenicah, ki so odigrale pomembno vlogo pri programu izstrelitve prvega AmeriCana v vesolje / tri nominacije za oskarja, tudi za najboljši film leta / v Času, ko sta ZDA in Sovjetska zveza tekmovali, katera bo prva poslala Človeka v vesolje, je NASA v skupini temnopoltih matematiCark našla nekaj izrednih talentov, ki so omogoCili enega najveCjih ameriških podvigov v zgodovini.
31* avgust, petek
Mestni kino Domžale 10.00 | RAČKA, RAČKA, GOS
Animirana komiCna pustolovščina / režija: Christopher Jenkins / scenarij: Rob Muir, Christopher Jenkins / 82' / sinhronizirano, 6+ / prisrCna zgodba o dveh raCkah in gosaku, ki se nakljuCno spoznajo / da bi ubežali zimi in snegu, se trojica odpravi na razburljivo pustolovščino, polno preprek in sreCanj z drugimi živalmi, na kateri se med njimi - Čeprav so si tako razliCni, spletejo pristne vezi.
Kino v parku (Češminov park) 20.30 | LOGANOVI SREČNEŽI
Komedija / igrajo: Channing Tatum, Adam Driver, Daniel Craig, Katie Holmes, Riley Keough, Hilary Swank, Farrah Mackenzie / Steven Soderbergh (Seks, laži in video trakovi, Oceanovih enajst, dvanajst, trinajst) se po upokojitvi pred petimi leti vraCa z napeto in komiCno zgodbo o ropu dirkališča na ameriškem jugu / brata Jimmy (Channing Tatum) in Clyde Logan (Adam Driver) se z drznim ropom najveCje avtomobilistiCne (Nascar) dirke sezone skušata znebiti družinskega prekletstva / film so med drugim snemali tudi na dejanskih dirkah v Charlottu in Atlanti, v filmu pa v manjših komičnih vlogah nastopa tudi vrsta Nascar zvezdnikov.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 72412 04 ali 01 722 5 0 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50
MenaCenkova domačija bo zaprta od junija do konca septembra. V tem času je možna predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 (KDFBD, v delovnem Času) ali na e-naslov info@kd-dom-zale.si.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
T 01 724 84 08
Muzej bo zaprt od 16. do 31. julija. V tem času je možna predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 (KDFBD, v delovnem Času) ali na e-naslov info@kd-domzale.si. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Tečaji,natečaji
BRANJE V NARAVI
Fotografski natečaj, ki traja do 22. septembra 2018 Tema: Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. Branje zunaj, v naravi, v parkih, vrtovih, ob jezerih, rekah, na obali, v senci dreves, na igriščih, vrtovih kavarn, piknikih. Branje povsod, kjer ni sten in umetne svetlobe - ob vsakem času dneva, sami ali v družbi ... branje je vedno zabavno ... VeC informacij na: www.kn-jiznica-domzale.si.
POLETNI PROJEKTI
Čudežni kovček, Pravljična lutkarija, Zvedavček, Poletni KRIŽ-KRAŽ, Namigi za branje, Zelvino poletno bralno popotovanje, Poletje s knjigo, Bralni zaklad - vreCka presenečenja, Ali veste?, Knjižničarji priporočamo. Vabljeni k sodelovanju! VeC informacij na: www.knjiznica-domzale.si.
Koledar dogodkov
Zbira in ureja: Matija Kralj
Fotografije: Jernej Kokol, promocijski material
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v septembru 2018 pošljite do 20. avgusta na naslov: koledar@kd- domzale. si.
io | slamnik
društva
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Dan domžalskih planincev
Planinsko društvo Domžale vabi na tradicionalni, tokrat že 26. dan domžalskih planincev, ki bo v nedeljo, 26. avgusta 2018, pri Domžalskem domu na Mali planini. Prireditev s pestrim kulturnim programom se bo začela ob 11. uri, kot pa se za planince spodobi, bodo do Domžalskega doma organizirani vodeni pohodi z različnih izhodišč. Spremljajte nas na spletni strani društva www.pdd.si.
Vabljeni!
Piknik v Hiši na travniku v Dobu
Člani Medobčinskega društva Sožitje iz Mengša smo imeli na sončno nedeljo, 10. junija 2018, piknik v Hiši na travniku v Dobu, v hiši Vilerjevih, kjer so nam prijazno odstopili prostor, zato iskrena hvala.
Poštar Pavli polni šolske torbe
zveza prijateljev mladine domžale V dneh, ko številni otroci, med njimi tudi zdravstveno ogroženi in iz socialno ogroženih družin veselo letujejo na morju in si krepijo moči, da bodo jeseni lažje vstopili v šolske klopi, Zveza prijateljev mladine Domžale, skupaj z ZPMS, skuša zbrati čim več šolskih potrebščin in drugih dobrin, ki bi omogočile vesel prestop šolskega praga vsem našim otrokom.
ko tudi z nakazilom finančnih sredstev na transakcijski račun do 9. oktobra 2018 (prednatisnjene položnice so na vseh poštah po Sloveniji): TRR: SI56 6100 0000 3512 232, odprt pri Delavski hranilnici, d. d. Sklic: SI12 0720180000946 Koda namena: CHAR Akcija: Poštar Pavli polni šolske torbe Od 2. julija 2018 se lahko pošilja SMS na 1919 s ključno besedo SMEH (prispeva se 1 €) ali SMEH5 (prispeva
Ena izmed tradicionalnih dobrodelnih akcije je tudi Poštar Pavli polni šolske torbe, ki jo že v teh dneh pripravljata in izvajata Zveza prijateljev mladine Slovenije in Pošta Slovenije. Prek akcije zbirajo materialne prispevke v obliki zvezkov, torbic, barvic ipd. ter finančne prispevke za nakup delovnih zvezkov in dodatnih šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Pošta Slovenije bo zagotovila izdelke iz šolskega programa, ki je v prodaji na poštah (zvezke, barvice, ravnila, voščenke, vrečke za copate/športno opremo...). Pomagate lah-
Starejši za starejše
Zdaj gre zares.
V zadnjih številkah našega glasila ste tako v širši predstavitvi skrbi za starejše v naši občini kakor tudi v prispevkih o delu Društva upokojencev Domžale dobili številne informacije o projektu Starejši za starejše, ki naj bi tudi v našem mestu zagotovil povezanost in medsebojno skrb starejših za starejše.
Koordinatorica projekta v Društvu upokojencev Domžale Marija Radko-vič se je že pogovarjala z nekateri prostovoljkami, ki bi želele sodelovati v projektu, seveda pa pričakuje še več. Vabi vas, da pokličete GSM 031 623 114 ali se v času uradnih ur - vsak ponedeljek in petek med 9. in 11. uro oglasite v prostorih društva - Domžale, Ulica Simona Jenka 11, kjer vas pričakujejo tudi v počitniških dneh. V jesenskih mesecih bodo za vse prostovoljce in prostovoljke, sodelujoče v tem projektu, pripravili brezplačno strokovno izobraževanje, zato pokličite oziroma se oglasite čim prej.
Prijetno poletje!
Vera Vojska
se 5 €). Zbiranje šolskih potrebščin se bo uradno zaključilo 10. avgusta 2018. Tako zbrane šolske potrebščine bo nato Pošta Slovenije posredovala zainteresiranim društvom in zvezam. Dobrodelna akcija bo zaključena 9. oktobra - na svetovni dan pošte.
Predsednica Zveza prijateljev mladine Domžale Katarina Strehar vabi vse, da v aktivnostih sodelujete, pomagate zbirati šolske potrebščine in finančna sredstva ter tako zagotovite srečno otroštvo vsem našim otrokom. Iskrena hvala vam!
Vera Vojska
medobčinsko društvo sožitje mengeš Pridni prostovoljci so bili delovni že od zgodnji jutranji ur, saj so pripravili piknik prostor s klopmi in mizami, postavili šotore, pripravili žar in uredili dobitke za srečelov.
Predsednica društva dr. Tatjana Novak je najprej vse toplo pozdravila, nato pa pozdravila posebne goste: podžupana Občine Moravče Stanislava Ravnikarja in predsednico Turističnega društva Šenčur Damjano Pečnik z njeno ekipo, ki so prišli z namenom, da nam pripravijo poslastico, pražen krompir. Na začetku piknika nas je prišel pozdravit tudi podžupan Občine Mengeš Bogo Ropotar, ki je bil zaradi drugih obveznosti z nami le kratek čas. Predsednica je navzočim prenesla pozdrave tudi predsednice društev in direktorice Zveze Sožitje ter župana in podžupanje Občine Domžale.
Podžupan Občine Moravče Stanislav Ravnikar se je zahvalil za povabilo, pozdravil vse navzoče in nam zaželel uspešno delovanje še naprej. Damjana Pečnik nam je prav tako zaželela prijetno druženje, predstavila je delovanje Turističnega društva Šenčur, in povedala, kako se pripravlja pražen krompir, ki smo ga seveda vsi poskušali.
Za glasbo je skrbel kvintet Dori, ki je igral poskočne viže, plesišče se je
hitro napolnilo s pari, ki so se urno vrteli, da je bilo veselo. S prelepim glasom se jim je pridružila tudi naša članica Maja Keržič, prostovoljka in vodja taborov VŽU. Med glasbeniki je Boris Razboršek, harmonikar, ne dolgo nazaj praznoval okrogli, 40-letni jubilej, tako da smo mu v društvu pripravili skromno darilo kot zahvalo, da nam fantje igrajo na naših piknikih in nam lepšajo druženje.
Za dobro počutje in razgibavanje je poskrbel Klemen Dolenc, ki je pod krošnjami dreves pokazal vaje, ki smo jim z veseljem sledili.
V kulturnem programu sta sodelovali plesni skupini društva. Sončki so pod mentorstvom Bernarde Rozman in Mateja Logarja zaplesali tri plese, Plesna skupina Face pa je pod vodstvom Klemena Pirmana predstavila venček poskočnih.
Pridružila sta se nam ambasadorja evropskega leta kulturne dediščine Rok Trkaj in prof. dr. Igor Saksi-da, ki sta se s pesmimi dotaknila naših src. Kulturna dediščina je povsod okoli nas in v nas samih. Spremlja nas v naših domovih, v mestih in vaseh. Je vse, kar mi vsi prenašamo iz roda v rod, kot del svoje lastne kulture.
Z zanimanjem smo si ogledali program skupine Kavboj ritem, marsikdo
je poskočil ob kavbojskih melodijah.
Da pa želodčki niso bili lačni, sta poskrbela gospa Fani in gospod Viktor, ki sta pripravljala dobrote z žara, čevapčiče in hrenovke. Gospa Joži in gospa Marta sta poskrbeli za servira-nje hrane, gospod Jurček za hladno pijačo. Promotor skupine Atlantic Group Valter Orehek je pripravljal dišečo kavo in kapučin. Za sladko osvežitev je skrbel Sladoledni butik Catipi iz Mengša, gospod Rudži je delil velikanske kepice sladoleda.
Prostovoljke so pridno prodajale srečke, vsem donatorjem se od srca zahvaljujemo za podarjene nagrade.
Popoldne nam je polepšal prihod Alojzija Urana, ki je vnesel v dogajanje še več pozitivne življenjske energije. Radi smo mu prisluhnili in skupaj smo peli ponarodele, ljudske pesmi.
Niti kulturnega programa so bile v rokah Francija Rozmana. Najlepše se mu zahvaljujemo za vloženo delo in trud. Prav tako gre zahvala prostovoljcem, mamam, rejnicam in članom društva, ki so pripravili dobrote, s katerimi smo se sladkali. Prav vsem najlepša hvala.
Lepo je, da si najdemo čas za sprostitev in druženje, se pogovorimo o vsakdanjih težavah in nam je lažje.
Metka Mestek
OBČINA DOMŽALE
s»
»a^iiim,
SLAMNIK
Društvo za medgeneracljsko povezovanje Sinlca
VABI na
Tečaje predelave oblačil in tekstila, ki se kopiči v domačih omarah
Termini:
avgust in september
Brezplačna udeležba za občane Občine Domžale je pod naslednjimi pogoji:
brezposelni, rejniške družine, enostarševske družine, osnovnošolci, srednješolci, dijaki, študentje, ki so oziroma so njihovi starši upravičeni do pomoči na CSD, udeleženci, ki obiskujejo katerega izmed programov socialne aktivacije in njihovi družinski člani. Vsi tečajniki iz ranljive skupine imajo ob predložitvi potrdil
mesečno brezplačno udeležbo na tečaju.
V letu 2018 se lahko iz drugih občin brezplačno udeleži tečaja 30 oseb, ki izpolnjujejo navedene pogoje.
Vse tečajnice/ki imate poleg ur tečaja odprta vrata brezplačnega šivanja: torek, četrtek, petek, sobota: 9,00-13,00, ponedeljek, sreda, petek: 16.00-20.00.
Prijavite se:
| tel: 068 602136, e-naslov: sinica.jozi@gmail.com
Naše delo sponzorirajo: Občina Domžale in Slamnik - glasilo Občine Domžale
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 19
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
Učenci iz OŠ Roje med slovenskimi zmagovalci Leto zlatih maturantov
45.000 otrok, 10.000 rumenih vreč za ločeno zbiranje odpadkov, 1392 kreativnih izdelkov
oš roje Projekt Eko-paket je eden najstarejših projektov ozaveščanja v Sloveniji, namenjen pa je spoznavanju in oza-
tos sodelovalo kar 45.000 otrok. V projektu je v desetih letih sodelovalo že več kot 220.000 otrok, učencev in dijakov.
veščanju o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo Tetra Pak. Ta je zaradi svoje sestave in lastnosti primerna za kreativno ustvarjanje. V sklopu projekta Eko-paket, ki ga je pred enajstimi leti spodbudilo podjetje Tetra Pak skupaj s programom Ekošola, zadnja leta v njem sodeluje še združenje Eko-iniciativa, potekata dve vrsti aktivnosti. Prva je ločeno zbiranje odpadne embalaže Tetra Pak, za kar so organizatorji v slovenske vrtce in šole programa Ekošola razdelili 10.000 rumenih vreč. Pri zbiranju je le-
Drugi sklop aktivnosti predstavlja ustvarjalni nagradni natečaj za različne starostne skupine, v katerem so otroci in mladi v letošnjem šolskem letu ustvarili 1392 zanimivih in uporabnih izdelkov, med njimi lutke za uprizorite zgodbice Petelinja drsalna šola, hišico iz zgodbe Janko in Metka, različne družabne in didaktične igre na temo odpadkov, pravljično mesto za pravljično hišo, nakit, grofič-no Ano, obleko iz odpadne embalaže Tetra Pak in pokrovčkov ter druge za-
nimive izdelke. Mentorji dobijo didaktično gradivo za izobraževanje o sestavi in recikliranju te vrste embalaže ter izdelavi novih izdelkov.
S koncem šolskega leta se je letos enajstič zaključil projekt Eko-pa-ket, namenjen ustvarjanju in pravilnem ravnanju z odpadno embalažo za mleko in sokove. Na nagradni natečaj projekta je prispelo kar 1392 kreativnih del, ki so jih izdelali otroci iz vse Slovenije. S svojo domiselnostjo so se posebej izkazali otroci iz vrtca Škratek Svit Vodice ter učenci iz OŠ Roje in OŠ Stranje, ki so zasedli najvišja mesta v svojih kategorijah. Ob ustvarjanju so se učili, da iz te vrste embalaže po recikliranju nastanejo novi izdelki, kot so papirnati robčki, brisače, kartonske mape in drugi.
Učenci iz OŠ Roje, ki v tem projektu sodelujejo že vrsto let, vsako leto pokažejo izjemno domiselnost. Letos so v posebni kategoriji zasedli 1. in 3. mesto. Zmagovalna skupina je z mentorico Lucijo Kodrca izdelala hiške in prašičke iz zgodbice Volk in trije prašički. Druga skupina otrok pod mentorstvom Petre Bogataj Ivančič pa si je ob prebiranju Muce Copatarice zamislila, da izdelajo copatke in napišejo svojo pesmico o Muci Kemsopatarici (KEMS je krajšava za embalažo za mleko in sokove).
m
Športni dan prvošolčkov OŠ Dob pri Domžalah minil v znamenju nogometa
Otroci 1. a in 1. b razreda Osnovne šole Dob so v sklopu aktivnosti ob njihovem športnem dnevu obiskali Športni park Dob, sicer domovanje nogometašev NK Roltek Dob.
osnovna šola dob Obisk otrok naše domače šole nikakor ni presenečenje, saj smo bili njihovega obiska v Športnem parku Dob izredno veseli že v preteklosti. Tako je bilo seveda tudi letos. Z navdušenjem sta otroke in njihove učiteljice ob obisku spre-
jela Matjaž Gasior, trener U-11 NK Roltek Dob, in Gregor Horvatič, tiskovni predstavnik NK Roltek Dob, ki sta jim na kratko predstavila klub. Seveda so bili otroci najbolj navdušeni nad igranjem nogometa in pa tudi igre med dvema ognjema, na koncu pa tudi
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
V petek, 6. julija 2018, je na srednji šoli Domžale potekala slavnostna razglasitev rezultatov mature za program strojni tehnik, ekonomski tehnik in tehnik računalništva.
srednja šola domžale Na slednjem sta Simon Bele in Andraž Dež-man presegla mejo 20 točk in osvojila naziv zlatega maturanta. Veselje je bilo še tako večje, ker sta to prva zlata maturanta vosemletni zgodovini programa tehnik računalništva. S tem rezultatom sta potrdila opravljeno kvalitetno delo vseh profesorjev/profesoric na šoli. Za njiju bodo na šoli preuredili poseben prostor, kjer bo za vedno zaznamovan zlati dosežek. Čestitke vsem maturantom za njihov uspeh, staršem za podporo in profesorjem/profesoricam za
predano delo. Zdaj je čas za veselje! Z leve: Andraž Dežman, razredničarka Tadej Trinko, prof. Petra Krhlanko in Simon Bele
Vodna zabava v podaljšanem bivanju
Ob koncu pouka za to šolsko leto smo s pomočjo gasilcev PGD Pšata Dragomelj pripravili učencem podaljšanega bivanja OŠ Dragomelj pozdrav počitnicam.
oš dragomelj V četrtek, 21. junija 2018, so na asfaltnem igrišču učenci uživali v vodni zabavi. Sprva so učenci pred vodnim curkom mrzle vode bežali. Pozneje so se prepustili užit-
kom hladne kopeli in si pripravili tudi blatno kopel.
Tako so se počitnice začele.
Besedilo in foto: Metka Murn
Tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke
Že nekaj let zapored na OŠ Dragomelj ob koncu šolskega leta poteka tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke.
oš dragomelj Na tekmovanju lahko sodelujejo vsi tisti učence, ki kocko sestavijo v manj kot petih minutah. Na letošnjem tekmovanju je sodelovalo deset učencev od 5. do 8. razreda. Tekmovanje poteka po sistemu izločanja, in sicer tako, da tekmovalca najprej drug drugemu kocko 'razstavita'.
V letošnjem finalu je petošolec Tevž Potrč premagal osmošolca Adama Rakuna. Tevž je za sestavljanje kocke potreboval le dobro minuto.
Vsi prisotni so z velikim zanimanjem opazovali spretne tekmovalce in tiho navijali za svojega favorita.
Metka Murn
sladkega presenečenja, ki ga je pripravilo Trojane, gostišče s tradicijo,
generalni pokrovitelj NK Roltek Dob. Dragi otroci in njihove učiteljice OŠ DOB, hvala ker ste nas obiskali, Trojane, gostišče s tradicijo, pa seveda hvala za sladko darilo.
GLASILO OBČINE DOMŽALE
io | slamnik	ŠTEvILKA 6 | JuNIJ 2018 | LETNIK LvIII
STAREJSi
slamnik@kd-domzale.si
Iskrene čestitke zlatoporočencema
Ivanka in Miha Borec
Kako hitro minevajo dnevi, še posebej, če je med njimi več prijetnih, ki se jih človek vedno rad spominja, vesta povedati Ivanka in Miha Borec s Količevega, ki sta 18. maja 2018 v krogu najbližjih praznovala zlato poroko. Vesela sta bila obiska Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, ki jima je ob visokem jubileju iskreno čestital in skupaj s sodelavci zaželel predvsem veliko zdravja. Rad je prisluhnil njuni življenjski zgodbi, ki je sicer zelo podobna številnim drugim
rekanji in lastnim delom je povezana gradnja nove hiše na mestu nekdanje več kot 200 let stare domačije, z veliko sreče in veselja pa rojstvo vsakega izmed treh otrok, razveselila pa sta se tudi sedmih vnukov in vnukinj, ki ju s starši radi obiskujejo. Dela jima nikoli ni zmanjkalo. Skrbela sta za vnuke, mama Ivanka rada kuha, ata Miha je naredil številne imenitne gobeline, njegova posebnost pa je tudi pravo umetniško ustvarjanje iz varilne žice, iz katere ob pomoči 'šva-
zgodbam družin, pa vendarle malo drugačna. Zlatoporočenca sta namreč zelo zadovoljna in srečna človeka v krogu svojih treh otrok, San-dija, Romana in Barbare ter njunih družin. Ob tem povesta, da na svojih življenjskih poteh, obe sta se začeli v družinah z več otroki ter veliko skromnostjo in delavnostjo, ki sta bili prisotni tudi na njuni skupni življenjski poti, ne bi spremenila prav ničesar. Je že res, da življenje prinaša vzpone in padce, vendar se da z razumevanjem in spoštovanjem premagati slednje, ter znova najti lepe trenutke, ki ti pomagajo najprej.
Zlatoporočenec Miha Borec je bil rojen 26. septembra 1944 na Homcu kot najmlajši izmed petih otrok. Mama je gospodinjila, oče pa pridno zidaril, vendar žal mnogo prezgodaj umrl, ko je bil Miha star komaj dobrih šest let. Vsa skrb za družino je bila tako na maminih ramenih. Na Homcu je obiskoval prve razrede osnovne šole, jo zaključil v OŠ Radomlje, od koder ga je pot vodila na tedanjo kovinarsko šolo v Domžale. Kot večina mladih v času po vojni si je hitro našel delo v Papirnici, šel v vojsko in se iz nje vrnil z veliko željo, da si ustvari dom. Vmes mu je pri 20. letih umrla mami, zato je bil toliko bolj vesel razumevanja bodoče tašče Francke Orehek. V Papirnici je namreč srečal bodočo ženo Ivanko Orehek s Količevega, najmlajšo izmed štirih otrok, ki se spominja delovnega otroštva na manjši kmetiji, kuhanja pri devetih letih in bodočega moža, ki mu je bilo pridno dekle všeč že, preden je šel v vojsko, po njej pa se je potrudil, da mu je 18. maja 1948 v cerkvi na Homcu in na Občini Domžale pred pooblaščencem Jakobom Černetom izrekla odločni da. Začela sta skupno življenje na nevestinem domu, ob zlati tašči Francki, kot posebej poudari zlatoporočenec Miha, enako pa ima o svoji mami najlepše besede tudi zlatoporočenka Ivanka, ki je v juniju praznovala tudi okrogli rojstni dan, rojena je namreč 24. junija 1948. Po končani osnovni šoli v Dobu je naredila strojepisni tečaj, pa vseeno ostala zaposlena v Papirnici - v menzi, in pozneje dočakala upokojitev v nekdanjem gostišču Kovač, na katerega imata z možem Mihom same lepe spomine. Z veliko od-
Janez Cerar iz Domžale je tudi ob svoji 80-letnici ponosno vzdignil prapor
V sredo, 18. julija 2018, je okroglih 80 let dopolnil Janez Cerar iz Domžal, nekdanji avtoprevoznik, ki je na jesen življenja še vedno zelo aktiven, saj vestno opravlja delo praporščaka v krajevni organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Venclja Perka, kot veteran je aktiven v Prostovoljnem gasilskem društvu Domžale - mesto, njegov prispevek pa najdemo tudi v drugih organizacijah. Se pravi, da mu nikoli ni dolgčas.
sanja' nastajajo prave umetnine. Izdelal pa je tudi pravo kroniko Borče-vih in v njej popisal številne rodove. Bil je tudi med ustanovnimi člani bližnjega Športnega balinarskega kluba Budničar Količevo, še danes ima šport nadvse rad. Precej dela zahteva pravi park ob hiši, kjer težko najdeš kakšen plevel, najdeš pa na vrhu lepo urejenega skalnjaka pravi Aljažev stolp z vrha Triglava in v bližini lepo urejen zelenjavni vrt, vsepovsod pa veliko rož.
Z veliko prijetnimi spomini so povezana potovanja, ki jih v življenju zlatoporočencev ni bilo malo. Obiskala sta večino evropskih držav, tudi v Indoneziji in Egiptu sta bila, dvakrat sta obiskala zlatoporočenkinega brata v Avstraliji, najraje pa se spominjata prijetnega obiska Malte. Lepi spomini, ki jih nikoli ne pozabiš, pravita, in sta zelo zadovoljna: s svojima življenjskima potema, z življenjem družin vseh treh otrok, tudi z zdravjem. Z njim je povezana njuna edina želja ob zlati poroki: če bo zdravje, ne bo problemov, pravita, in se veselita vsakega skupnega dne posebej, še posebej ko ju obiščejo otroci in vnuki. In tega veselja je veliko, saj ni dneva, ko ju ne bi obiskal vsaj eden. Rada se s kolesom ali avtom odpeljeta do pokopališča v Dobu, kjer se še enkrat več s hvaležnostjo spomnita mame Francke, redno obiskujeta tudi tržnico, se družita s sosedi in sta zadovoljna. Odgovor na vprašanje, postavljeno Sandiju in Barbari, ki sta bila prisotna ob županovem obisku, kaj bi povedala o starših, je kratko, a pove vse: Super sta, super ...
Hvala, spoštovana zlatoporočen-ca Borec za prijeten sprehod po vajini skupni življenjski poti, iskrene čestitke, in naj bo na njej tudi v prihodnje veliko zdravja in veselja.
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
Janez Cerar je bil rojen 18. julija 1938 v Ljubljani. Do šestega leta starosti je s starši in še s tremi brati živel na Žejah pri Sveti Trojici. Na domačiji, kjer je imel njegov stari oče kmetijo, se je po domače reklo pri Špirovcu, zato mu še danes marsikdo pravi Špi-rovčev Janez. Ko je dopolnil šest let, so se s starši preselili v Dobovlje pri Ihanu, kjer so kupili kmetijo. Janez je z Žejami povezan še danes, saj je bil med drugim tudi ustanovni član Prostovoljnega gasilskega društva Žeje - Sveta Trojica, ki ravno letos obeležuje 60-letnico delovanja. Že od leta 1956 živi v Domžalah, kjer sta si z ženo Joži na Kersnikovi ulici ustvarila dom. Imata dve hčerki in štiri vnuke.
Tako kot večina fantov je moral tudi Janez svoje dni obleči vojaško suknjo. Obvezni vojaški rok je služil v obalni artileriji v Splitu, ker je bil v vojašnici tudi glavni trobentač - tru-bač na postrojih. Vojaške veščine je ohranil vse do danes, saj že vrsto leto opravlja vlogo praporščaka Zveze vojaških invalidov, zadnja leta pa je vesten praporščak krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Ven-clja Perka Domžale. Član te organizacije je že vrsto let, saj so mu blizu vrednote narodnoosvobodilnega boja, sam pa je kot otrok doživel vojno vihro, ki ni prizanašala nikomur. Dobro se še spominja tragičnih dogodkov na Oklem nad Ihanom. Po bitki je šel tja s svojim starim očetom, zato ima sliko tega tragičnega dogodka vedno pred seboj. Pravi, da je na tleh ležalo toliko trupel, da prava številka mrtvih partizanov zagotovo ne bo nikoli resnično znana. V preteklih letih, ko so Oklo nad Ihanom še obiskovale šole, je velikokrat šolarjem predstavil ta tragični dogodek. Janez je bil že kot šestletni fantič partizanski kurir, in sicer je pošto prenašal iz Dobovelj na Zgornjo Brezovico, kjer je imel teto. Zau-
pal nam je, da so ga partizani enkrat preskušali, in sicer na način, da so ga prestrašili, ko je šel skozi gozd s pošto. Ker ni vedel, kaj se dogaja, se je izredno prestrašil in jim je ušel, vendar zaradi strahu še en mesec ni nič govoril. Pošto je seveda dostavil.
Na predvečer njegove 80-letnice ga je na domu obiskala delegacija krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Venclja Perka Domžale, ki jo je vodil Marjan Vodnik. Janezu so izročili šopek in mu čestitali ob njegovem jubileju. Obenem so se mu za-
Službo je najprej opravljal v Viator Vektorju, pozneje pa ga je pot popeljala na samostojno pot avtoprevoznika. Zanj je bilo to zelo zanimivo delo. Zaupa nam, da v času službovanja, tudi ko je bil prost, nikoli ni upal piti alkohola, saj so ga kot prevoznika velikokrat klicali nenapovedano, da je vskočil, ko je prišlo do kakšnih težav. Zato ni bilo malokrat, ko je moral sredi noči sesti v avtobus in se v tujino odpeljati po ljudi. V PGD Domžale - mesto, kjer je član že vrsto let, zadnja leta je aktiven med veterani, je bil mnogo let glavni šofer gasilskega tovornjaka. Zato je bil vedno v stalni pripravljenosti. Pravi, da je nekoč samo v enem letu izvozil na 35 intervencij.
hvalili za njegovo vestno opravljanje funkcije praporščaka njihove organizacije, saj se s praporom, kljub starosti in bolezni, udeležuje vseh prireditev. Seveda so mu povedali, da so nanj ponosni, kot je sam ponosen tudi na svojo uniformo in prapor, ki ga nosi. Bil je eden izmed prvih praporščakov borčevske organizacije v Sloveniji, ki je dobil uniformo, na kar je zelo ponosen. Prisoten je bil tudi na razvitju prapora svoje krajevne borčevske organizacije, takrat mu je prapor izročil Milan Kučan, od takrat pa je skrbnik prapora že ves čas.
Janez, čestitke ob jubileju in še na mnoga leta!
Miha Ulčar
90 let Marije Mici Jenc
Praznovanje se še kar nadaljuje.
Praznovanje se še kar nadaljuje, so besede Marije - Mici Jenc, katere življenjsko zgodbo, ki jo je sama predstavila v petih pesniških zbirkah, ste lahko prebrali v prejšnji številki. Besede je izrekla ob obisku župana To-nija Dragarja, ki ji je tudi prišel voščit ter ji s šopkom ob visokem življenjskem jubileju zaželel veliko zdravja in prijetnih trenutkov v Domu upokojencev Domžale.
Živahnega pogovora se je udeležila tudi mag. Nataša Zalokar, direktorica doma, ki je jubilantki tudi pri-
pravil prijetno praznovanje. V prijetni družbi župana in sodelavcev je gospa Mici še enkrat več obudila spomin na otroštvo in mladost. Rojena je bila v Ihanu, od koder je tudi župan, in skupaj sta ugotavljala, kako zelo se je spremenil kraj njunega rojstva. Večji del otroštva je sicer preživela v zdajšnji Bistriški ulici v Domžalah. Gospa ima odličen spomin. Spomnila nas je - tako na italijansko kot nemško pesem, ki so ju morali otroci peti ob okupaciji fašistov oziroma nacistov. Med prijetnimi spomini je pri-
OBČINA DOMŽALE
šlo na vrsto tudi igranje harmonike, s katero je bila več kot desetkrat med najboljšimi harmonikaricami na včasih tradicionalni prireditvi Po domače v znani gostilni Repanšek na Homcu. Ob tem se je jubilantka spomnila tudi svojih stricev, ki so bili vsi po vrsti glasbeniki, pa tudi časov, ki har-monikaricam niso bili naklonjeni, pa je vendar sama z veliko ljubeznijo začela igrati ta instrument, ki jo spremlja tudi v domu upokojencev. Lepi so tudi spomini na narodno nošo, ki jo je vedno rada oblekla.
Nekaj moraš delati, pa četudi škodo, nam je smeje zaupala jubilantka, ko je direktorica doma pohvalila vse, ki ustvarjajo v okviru delovne terapije. Gospa Mici še vedno kvačka, pohvaljena pa je bila tudi zaradi svojega nastopa ob odprtju Demenci prijazne točke, ki ga je polepšala s svojimi pesmimi in harmoniko. Pesnica Mici, ki zna svoje pesmi na pamet, ni pozabila županu povedati ene svojih pesmi, ki govori o nekdanjih Domžalah: Nekoč v Domžalah bilo je veselo ...
Naj bo tudi vaša pot proti stoletnici vesela, zdrava in srečna, spoštovana gospa Mici, in lepo praznujte - še kar naprej.
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
LETNIK LVIII | JULIJ 2018 | ŠTEVILKA 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 109
kultura
kolumna • odtis človečnosti	LENART ZAJC
IGRACKANJE Z OGNJEM
Zdaj, ko je na bojišču politične arene zavladal relativen mir, tudi volivci lažje dihamo in razmišljamo. Saj vemo, da gre le za zatišje pred bližajočo se jesensko ofenzivo, pa vendarle je lažje.
Druga svetovna vojna je spet tam, kamor spada, se pravi v zgodovini, in nošenje rdeče zvezde je pač le individualna estetsko ideološka odločitev, podobno kot komu drugemu nošnja križca. Nič več se ni treba zaradi enega ali drugega na procesijah ali shodih v podporo temu ali onemu posebej trkati po prsih. Spet je napočil mir, ki ga le tu in tam preseka kak posamičen verbalni rafal političnih očitkov, ki prileti z ene strani na drugo, ta pa večine vsega hudega vajenih volivcev niti ne zmoti. Celo hrumeči milijoni beguncev z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije so prenehali pritiskati na našo deželo s takšno silovitostjo, kot sta jo slikovito opisovala ministrica za notranje zadeve, ki se ji zdi za razvoj Slovenije kar najpomembneje zgraditi še več, še višjih ograj, kot tudi tistih iz SDS, ki so ji snedli najljubšo temo in jo obesili na predvolilni plakat. Prva kot tudi drugi, navdahnjeni s svojo sveto preproščino, so bili do nedavnega prepričani, da bodo milijoni beguncev prihrumeli iz Bosne (od kod drugje bi le lahko, saj je le do tja segel turški imperij in nič dlje), se razlili čez Hrvaško naravnost v Slovenijo z edinstvenim namenom, uničiti našo kulturo in civilizacijo.
Priznam, veliko stvari me je ob spremljanju kampanje spravljalo v dobro voljo, vendar ta z begunci bi me v resnici lahko nasmejala do solz, če ne bi bila obenem zaradi žalostnih človeških usod tako tragična, kot je. Se pravi, se prav zares nisem mogel smejati ne ministrici ne SDS-ovemu plakatnemu pa-ničarjenju. In zakaj sam ne jemljem grožnje z begunci, ki bodo ugonobili našo kulturo, niti malo kot grožnje?
Nekoliko razmislimo in si stvar ogledamo od daleč, pri čemer ni treba biti zgodovinar, zadošča le trohica zgodovinske logike, da človeku postane jasno, da trume sestradanih, obubožanih, prestrašenih ljudi, ki bežijo pred lakoto, sušo, vojno ali kako drugo tegobo, še niso zrušili nobenega imperija in še manj uničili kako omembe vredno kulturo. Če pa so jo slučajno kdaj, je bila ta tako patetična, drobcena kulturica, da jo je zgodovina enostavno pozabila. No, če pa vseeno vztrajamo v veri, da bi veliko, tisočletno evropsko kulturo in tradicijo, ki je samo v zadnjem stoletju preživela dve svetovni vojni, nacizem, komunizem in amerikanizacijo, Evropo, ki premore dobrih sedemsto milijonov prebivalcev, lahko uničili ljudje na begu, ki ne premorejo drugega imetja kot sandale in nekaj starih cunj, moramo biti skrajno omejeni oziroma nesposobni razumeti bistvo evropske kulture.
Evropska kultura kot taka je utemeljena na starogrški kulturi in misli, ki jo je seveda izklesal čas, jo obogatilo Krščanstvo, misli filozofov, umetnikov in daljnovidnih ljudi, ki so pisali evropsko zgodovino. Temelji Evrope so bili prerojeni v renesansi, na humanizmu in pozneje razsvetljenstvu, ki v osrčje postavlja predvsem človeka. Seveda so bile v Evropi prisotne tudi negativne prakse, prakse, ki izvirajo iz strahu, manipulacij in hlepenju po moči enih ljudi nad drugimi. Prakse, katerih posledice so sovraštvo, strah pred drugače mislečimi, nezmožnost dialoga, vojne, poboji in pogromi, gulagi, koncentracijska taborišča, nenazadnje Goli otok. Jasno, tudi vse to je Evropa. Evropa, za katero smo si želeli, da smo jo pustili zadaj, jo preživeli, v upanju, da je razum končno prevladal nad čustvenim krčem, ki narekuje pripravljenost na boj ali beg. In ravno to čustvo, ta strah, je tisto priljubljeno
orodje, ki ga tako z veseljem uporablja politika. Pač, dokler držiš volivce v krču strahu, slednji ne razmišljajo in če ne razmišljajo, ne opazujejo tvojih dejanj, ne razmišljajo o tem, kaj je zanje v resnici dobro in kaj ne, pač pa se oklepajo tistega, ki jih bo varoval pred grožnjo. No, groženj pa je veliko: levičarje se straši z Janšo, pa s katolizacijo države in mladine, pa rehabilitacijo kolaborantov, prevlado korporativnega nad individualnim in podobno, desničarje pa se straši s čim
(4 Pa vendar, bolj kot katerikoli begunec našo, žlahtno evropsko kulturo rušimo sami, ker se je v krču strahu odrekamo. Odrekamo se je s tem, da ljudem v stiski, neoboroženim civilistom odrekamo pomoč, ki si jo zaslužijo, jih barbarsko pehamo v morje in prepuščamo smrti. S tem se obračamo stran od vsega tistega, kar evropska kultura je ...
drugim kot rdečo zvezdo, partizani, prevlado skupnega nad zasebnim, obenem pa seveda za vse ne glede ali so v centru, na levi ali na desni, pride prav še strah pred begunci. Spet tiste na levi je strah, da bodo ženske zaradi uvidevnosti do muslimanskih prišlekov morale odreči svojim pravicam, da bo tu še ena religija, ki bo pritiskala na nas z dogmami, izhajajočimi iz namišljenega nebeškega prijatelja, tiste na desni pa je spet strah, da bodo ti novodošli ljubitelji brezdelja dodatno zajedali državno blagajno, in da bo zvonjenje katoliške cerkvice ob maši preglašeno s pesmijo z minareta. Vse skupaj pa je strah posega prišlekov v našo veliko evropsko kulturo.
Pa vendar, bolj kot katerikoli begunec našo, žlahtno evropsko kulturo rušimo sami, ker se je v krču strahu odrekamo. Odrekamo se je s tem, da ljudem v stiski, neoboroženim civilistom, odrekamo pomoč, ki si jo zaslužijo, jih barbarsko pehamo v morje in prepuščamo smrti. S tem se obračamo stran od vsega tistega, kar evropska kultura je, nazaj k tisti mračni barbarski Evropi, ki s kulturo nima prav nobene zveze, razen da jo je v gorečnosti strahu sama uničevala, na grmadah knjig in ostale arijskega človeka nevredne umetnosti. Namesto da bi razmišljali o kratkoročnih rešitvah, kako begunce, ki prihajajo, čim hitreje razmestiti po vsej Evropi, jih pripraviti na to, da bodo sprejeli naš način življenja, se čim hitreje vključili v družbo in asimilirali, ter namesto, da bi dolgoročno razmislili o tem, kako svet urediti tako, da bodo lahko ljudje povsod živeli človeka vredno življenje, te iste ljudi pehamo nazaj v smrt oziroma v morje in postavljamo na meje zidove. Pač, tako je najenostavneje, to ne škoduje dobičku, oziroma ga celo prinaša, predvsem pa nas ne obremenjuje z odvečnim razmišljanjem. Pa vendar, ravno na ta način se nekje v bližnji prihodnosti iz miroljubnih beguncev rojevajo nove generacije, ki pa morda ne bodo več le begunci, ki bi ob asimilaciji okrepili naše vrste, kot so na primer francosko nogometno reprezentanco, pač pa bodo ti z dejanskim razlogom sovražniki, ki bodo hoteli zavojevati to našo Evropo in se enkrat za vselej znesti nad njo za vse, kar je počela s svetom doslej. No, in spet pride prav mala zgodovinska retrospektiva, ki nas nauči, da še noben zid ni rešil kake civilizacije. □
_	v	v
izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Kristian Novak
Črna mati zemla
Modrijan, 2015
Črna mati zemla je drugi roman hrvaškega pisatelja Kristiana Novaka, karateista, doktorja jezikoslovja in profesorja na Filozofski fakulteti na Reki. Roman je leta 2014 dobil nagrado Tportala za najboljši hrvaški roman leta, Večernji list pa ga je uvrstil med deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdeset let. Po romanu že nastaja film, ki bo slovensko-hrvaška koprodukcija s scenaristom in režiserjem Rokom Bičkom. Osrednji junak romana je zagrebški pisatelj Matija Dolen-čec, ki se po razpadu ljubezenske zveze zaradi patološkega laganja, spopada s pisateljsko blokado, ki ga nazadnje pripelje do razreševanja potlačenih travm iz otroštva, ki ga je preživel v Medžimurju. Zgodba nas nato popelje v čas pred bizarnimi dogodki, ko je (vzporedno z začetkom balkanskih vojn) majhno medžimursko vasico za vedno zaznamovala serija osmih samomorov v zelo kratkem času, v katere je bil posredno in tudi neposredno vpleten Matija. Roman je fascinantna mešanica žanrov (družbeni roman, psihološka kriminalka, kvazidokumentaristična proza, literarizirani esej) z nenavadno pripovedno strukturo in drzno jezikovno pestrostjo (kar nekaj dialogov v romanu je v medžimurskem narečju), ki tesnobno vzdušje občasno sprošča s humorjem. Novakovi izleti v fantazij-skost so, kot bi križal Murakamija in Tarrantina, bralca vanje popelje subtilno, nato pa te izlete skoraj vedno zaznamujejo brutalni in bizarni dogodki, ki le še stopnjujejo Matijeve travme in njegovo stigmatiziranost. Gre za vrhunski roman o ljubezni, smrti, prijateljstvu, o skriti zlobi vsakdanjih ljudi, o izgubljenem in najdenem spominu ter o številnih spotoma poteptanih sanjah. Mojstrovina!
William Ophuls
Platonovo maščevanje politika v dobi ekologije
Penca in drugi, 2017
Zanimiv razmislek o zahodnjaškem delovanju in dojemanju sveta ter nujnosti korenitih sprememb v izogib nevarnosti, da nas ugonobijo okoljske spremembe. Avtor pokaže na obrise politične in družbene preobrazbe, ki naj bo utemeljena na naravnem pravu in upoštevanju ekoloških, družbenih in psiholoških danosti. Takšno postindustrijsko prihodnost bo zaznamovala visoka tehnologija, a bo istočasno spominjala na predindustrijsko preteklost v številnih pogledih. Ophuls ne predpisuje vrste vladavine, ampak raziskuje ontološko in etično bazo politike. Preobražena politika mora biti usmerjena k notranji kultivaciji, namesto k zunanji ekspanziji in nenehni rasti. S takšno politiko bi lahko oblikovali način življenja, ki bi bil institucionalno in materialno preprost, a tolikanj bolj kulturno in duhovno bogat. Lucidno in navdihujoče branje.
Jela Krečič
Knjiga drugih
beletrina, 2018
Jela Krečič, novinarka Dela, pu-blicistka in filozofinja, v novem romanu Knjiga drugih, govori o knjigi, ki ključno vpliva na usodo različnih ljudi. Nihče je ne prebere, bralec nikoli ne izve njene vsebine, kdo jo je napisal, pa vendar ima knjiga, zapleti z njo in predvsem ljudje, ki si jo posojajo, moč, da napiše novo knjigo. V Knjigi drugih je takšna neprebrana knjiga razlog, da se zgodi ljubezen med igralko Ano in v svet dramske teorije poglobljenim Tinetom, da se odnos med dvema naključnima gospema razvije v iskreno prijateljstvo, da simpatično zmedena družina Kaprič ne razpade ... Avtorica se perečih problemov loti na ne preveč resnoben način. Prefinjeno humoren roman.
Fredrik Backman
Mi smo medvedi!
Mladinska knjiga, 2018
Roman, ki ga kritiki in bralci razglašajo za Backmanovo najbolj zrelo delo do zdaj. Na prvi pogled morda nič kaj zanimiva zgodba o majhni
švedski vasici, kjer vsi živijo le za eno: hokej. Od dobre hokejske igre je odvisen razvoj mesta, gospodarstvo in sama prihodnost vseh prebivalcev. Gre za čudovito pisanje o skupnosti, lojalnosti, človeških odnosih in pripadnosti. Vse do usodne noči, ko en dogodek spremeni življenja vseh meščanov. In takrat se je treba odločiti med prav in narobe, med dobrim in zlim ... Odlični opisi človeških karakterjev, ki so tako značilni predvsem za skandinavske pisce.
knjige za otroke in mladino
Cvetka Sokolov
Vsak s svojega planeta
Miš, 2018
vsakÄ SVOJEGA PLANET]
H
r
V mladinskem romanu Vsak s svojega planeta spoznamo gimnazijca Simona in njegovo novo sošolko Katjo, ki Simonu takoj postane všeč. Tudi Katji je Simon všeč, zaljubita se, združuje pa ju tudi glasba. Simon spremlja pevski zbor na klavirju, Katja pa poje v pevskem zboru, pa tudi kot violinistka večkrat zaigra z njim. A Simon si v njuni zvezi želi več nežnosti, Katja pa je zelo zadržana. Sprva se Simon ustraši, da ima morda fanta v prejšnjem kraju, a kmalu mu Katja razkrije, da je verna, da je zanjo ljubezen še prezgodnja. Bosta zmogla premostiti razlike med njima? Bo Simon lahko spoštoval njeno odločitev? Lepa ljubezenska zgodba, ki odpira mnogo vprašanj, knjiga, ki vabi k razmišljanju in razpravljanju o ljubezni, veri in neveri ter življenju nasploh.
Rocio Bonilla
Maks in superjunaki
Celjska Mohorjeva družba, 2018
Maks obožuje superjunake. Spremlja jih v zgodbicah, ki mu jih pripoveduje dedi Pepi, prebira stripe, njegov pustni kostum je superjunak ... Za svojega najljubšega junaka si je izbral superjuna-kinjo. Prijatelji se z njim ne strinjajo, saj dekle vendar ne more biti tako močna, kot so fantje. To pa Maksa ne moti. Njegova superjunakinja Megapower je zelo pogumna, močna in pametna. Njene oči imajo neverjetno sposobnost - vidijo skozi stene, rešiti zna vsako skrivno formulo ... Celo leteti zna. Ker jo Maks pozna, ga velikokrat vzame s seboj v neznane kraje. Je drugačna od drugih superjunakov. Preberi prijetno zgodbico in boš izvedel(a), zakaj. Slikanico dopolnjujejo prijetne ilustracije.
; Ji
Przemystaw Wechterowicz Kura ali jajce?
KUD SODOBNOST INTERNATIONAL, 2018
Km
ALM
JAJCE?
V humorni slikanici Kura ali jajce? piščanček išče odgovor na vprašanje, ki se zdi staro kot svet (ali vsaj kot kura/ jajce). Ali je bila prej kura ali jajce? Piščanček se vprašanja loti resno in odgovor najprej išče pri dedku, babici, tetkah, nato še pri mucah, kozi, kravi, konju, strašilu, goski, miški in nazadnje še pri gospodarju kmetije. Kaj po vseh teh posvetovanjih glede večnega vprašanja ugotovi piščanček, (naj) ostane skrivnost, vsekakor pa si je s pomočjo te slikanice in skupaj s piščančkom vredno ponovno zastaviti to vprašanje.
medioteka
DVD
Ljubezen na prvo bolezen (The Big Sick)
Go Partner, 2018
Film je posnet po resnični zgodbi, osrednji protagonist pa je zaigral kar samega sebe. Gre za polno smešnih zapletov in komičnih dialogov na teme odnosi, ljubezen, izobrazba, družina, kultura, asimilacija, etična, rasna in nacionalna pripadnost, terorizem, svoboda, vrednote nasploh ... Čeprav filmska zgodba načenja kar preveč pomembnih življenjskih vprašanj, se ne ujame v klišeje, osladnosti in solzavosti, avtorjem uspe ohraniti pristen smeh in vedrino. Upajmo, da posrečena romantična komedija napoveduje uspešen povratek tega žanra na filmska platna.
io | slamnik
kultura
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Avsenikova glasba pod novo platneno streho
Še dolgo v najbolj zgodnje sobotno jutro so odmevali aplavzi po premieri letošnje osrednje gledališke predstave
18. kulturnega poletnega festivala na Studencu. Igra Lepo je biti muzikant je več kot navdušila, ocena pa: vredno ogleda.
1.	V razredu bodočih glasbenikov
2.	Konrad Pižorn Kondi je oštir Karel.
3.	Teta Mici je Mihi posodila denar.
4.	Jože Vunšek in Pia Brodnik sta zapela Bila sva mlada oba.
5.	V predstavi nastopa tudi plesna skupina.
6.	Menedžer Samo, Andreja in Miha
7.	Na odru poletnega gledališča je spregovoril domžalski župan Toni Dragar.
8.	Avsenikova glasba je navdihnila je tudi avtorja besedila Andreasa Brandstatterja, desno, ob njem režiser Lojze Stražar.
Komedije odslej doma v Dobu
21. junijski večeri pod zvezdami nasmejali in zabavali
Besedilo in foto: Primož Hieng
Tudi tokrat je bil tretji največji slovenski avditorij, torej gledališče na prostem in pod pokrito streho - ta je od letošnjega poletja povsem nova - poln navdušenih gledalcev, ki so si kot prvi lahko ogledali delo Andreasa Brandstatterja Lepo je biti muzikant v prevodu Darje Erbič ter priredbi Eve Kraševec in Lojzeta Stražarja, ki je gledališko igro tudi režiral. Glasbeni producent je Slavko Avsenik ml. Premiera igre je bila še toliko bolj slavnostna, saj si jo ogledal njen avtor, ki je bil nad priredbo in izvedbo predstave več kot navdušen. Tudi župan Toni Dragar, velik ljubitelj studenškega festivala, je z navdušenjem nastopajočim igralcem, pevcem in glasbenikom ter ostalim ustvarjalcem predstave podelil cvetove hortenzije in vrtnic.
Predstavo so domači igralci in glasbeniki odigrali pod novo platneno streho. »Zaskrbljenost, da stara streha ne bo več zdržala, se je gotovo prenašala tudi na upravo domžalske občine in hvala bogu prišla tudi do našega župana Toni-ja Dragarja, ki je razumel vse večjo stisko in prizadevanja društva. Tretje največje pokrito gledališče v Sloveniji po zaslugi domžalske občine ni utrpelo izostanka niti ene same festivalske sezone, obnova je stekla predvsem zaradi razumnega in pravočasnega ukrepanja,« je povedal predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Lojze Stražar, ki je doslej na Studencu režiral že 50 predstav, prvo daljnega leta 1963. To je bila Klopčičeva Mati, ki so jo tedaj odigrali v Osnovni šoli Krtina, nato pa se je zvrstilo še 48 režiserskih podvigov. Med njimi je bilo veliko takih, ki jih je Lojze tudi priredil, v nekaterih začetnih predstavah pa tudi igral. Drugi jubilej je povezan z vsebino predstave Lepo je biti muzikant, saj je namenjena 65-letnici neutrudnega ustvarjanja Slavka Avsenika in Vilka Ovsenika. Njuna glasba je tudi rdeča nit predstave. In ne nazadnje je letošnja predstava lahko že tudi uvod v praznovanje 70-letnice uspešnega delovanja Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, saj se je njihovo poslanstvo začelo leta 1949.
Lojzetu Stražarju je pri predstavi Lepo je biti muzikant poleg žene Marjane stala ob strani še dramaturginja Eva Kraševec. »To je zgodba o mladostnih sanjah, prijateljstvu, ljubezni in življenjski preizkušnji, ki naenkrat spremeni vse,« je o letošnji igri povedala Kraševčeva. »Miha je mlad entuziast, glasbenik, ki najraje posluša narodno--zabavno glasbo. Po navdušujočem koncertu Ansambla bratov Avsenik se odloči, da bi tudi sam ustanovil tak ansambel, ki bo igral Avsenikovo glasbo, in za idejo navduši štiri svoje prijatelje, Jožeta, Ivana, Kristijana in Janija. Postanejo ansambel Fantov pet in se skupaj podajo na pot do glasbenega uspeha. Z njimi so njihovi najbližji - Mihovo dekle Andreja, Janijevo dekle Katarina, starši in sorodniki, njihov menedžer Samo ter celo gostilničar Karel, v čigar gostilni se običajno srečujejo. Mihova teta Mici fantom posodi veliko vsoto denarja, brez katerega ne bi mogli začeti profesionalne poti. Samo jim organizira koncerte in jim pomaga pri uveljavljanju na domači glasbeni sceni. Po nekajletnem prizadevanju so njihovi napori bogato poplačani - končno bodo lahko nastopili na enem izmed največjih mednarodnih tekmovanj narodno-zabavnih ansamblov v Evropi. Prav to tekmovanje pa v skupini dobrih prijateljev kljub zmagi poglobi razlike in okrepi nesoglasja, ki med njimi tlijo že kar nekaj časa.«
Pot do uspeha ni lahka, še težje pa je prenašati bremena in napore, ki spadajo zraven. Lepo je biti muzikant je igra z Avsenikovo glasbo, saj njihov bogat glasbeni opus navdihuje mnoge glasbenike in razveseljuje poslušalce vseh generacij. Navdihnila je tudi avtorja besedila Andreasa Brandstatterja. S to glasbo in odlično igro številnih igralcev bodo razveseljevali gledalce na kar 14 ponovitvah, ki se bodo zvrstile še do konca julija in v prvih avgustovskih dneh.
Med stalnimi igralci, ki redno sodelujejo v osrednjih gledaliških predstavah, je Konrad Pižorn - Kondi, ki na odru na Studencu igra že 15 let: »Sodelovanje z režiserjem Lojzetom Stražarjem je vedno odlično. Delati z njim je pravi užitek, saj vedno izbere fantastično besedilo. Poleg tega je velik strokovnjak za velike odre in velike zasedbe. Vloga gostilničarja Karla mi je blizu, ker gostinstvo nekoliko poznam. Celotna predstava je odlična, tudi zaradi igralcev in glasbenikov, ki dajejo vse od sebe. Prepričan sem, da bodo vse ponovitve več kot dobro obiskane.«
Brigiti Hrovat je režiser Stražar tokrat zaupal vlogo Mihove tete Mici, ki odigra več kot pomembno vlogo pri igranju ansambla Fantov pet. Pravi, da na odru Poletnega gledališča na Studencu igra že 26 let: »V mladosti sem igrala ročne lutke in že v osnovni šoli sem napisala kakšno igrico in jo tudi sama režirala. To mi je ostalo v krvi. Sprva sem bila v tem gledališču šepetalka, kmalu pa me je Lojze uporabil na odru. To je zdaj moja 23. predstava, vesela pa sem, da sem vedno imela zelo lepe vloge. Na Studenec rada prihajam zaradi kolektiva, ker smo med seboj veliki prijatelji. Smo starejši, a hkrati je tudi veliko podmladka. Tu se dobro počutim, k temu pa pomembno prispeva okolje, v katerem nastajajo predstave. Občudujem režiserja Lojzeta Stražarja, da ima toliko potrpežljivosti in močne živce, nekaj strogosti pa mora biti na vsaki predstavi.«
Med najmlajšimi igralkami in pevkami še posebej izstopa Ana Plahutnik, ki se je lani v igri Divji lovec kot Majda prvič pojavila na odru Poletnega gledališča na Studencu: »Enkrat je vloga
KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK
DOB Kulturno društvo Jožef Virk Dob, ki je bilo doslej 20-krat odličen organizator festivala gorenjskih komedijantov, se je letos odločilo, da v okviru junijskih večerov pod zvezdami ljubitelje gledaliških predstav povabi na Večere komedije, ki so še enkrat več dokazali, da gledalci radi pridejo v Letno gledališče Dob, predvsem pa, da se radi nasmejejo in zabavajo ob spremljanju komedij. Kljub ne najboljšemu vremenu - prvi večer je bilo precej mrzlo, drugi večer je predstavo motil, vendar ne zmotil, dež - tretja pa se je zaradi neugodne vremenske napovedi preselila v dvorano KD Jožef Virk, so pridno polnili letno gledališče oziroma dvorano ter bili navdušeni nad vsemi tremi komedijami.
Prevare v izvedbi Teatra Janeza Jal-na iz Notranjih goric niso prevarale ljubiteljev Prvega večera komedije. Zabavali smo se ob vrsti iskrenih in manj iskrenih ljubezni, velikih in malih prevar, veliko situacijske komike in včasih
nemogočih kombinacij, ki so se končale - srečno - kakor za koga. Ob koncu smo s skupaj nasmejali rezultatu prijetne komedije: vse se je poglihalo, vsak je dobil tisto, kar si je zaslužil oziroma celo želel, in kljub mrzlemu vremenu nas je komedija pošteno ogrela.
Na kmetih, nagrajeno komedijo slovenskega avtorja Vinka Modern-dorferja, smo si ogledali v izvedbi Gledališča Zarja, Trnovlje - Celje. Komedija, v kateri je avtor združil sodobno in dve manj sodobni Linhartovi komediji, je navdušila občinstvo, ki je uživalo ob igralskih kreacijah posameznikov, pa naj bi to bili minister, policisti, kriminalci ali, na drugi strani - liki Linhartovih komedij Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Županova Micka, odrezale pa so se tudi gostiteljice. Igralci in igralke so se kljub dežju in pred koncem pravi plohi, potrudili, da smo uživali. In smo se res nasmejali ob nekaterih čisto sodobnih problemih našega kmetijstva ali kmečkega turizma, ki ima z našim kmetijstvom bolj malo skupne-
Ponovitve igre Lepo je biti muzikant v Poletnem gledališču na Studencu bodo še 27., 28. in 29. julija ter 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12.,
14. in 15. avgusta. Vse predstave so ob 21. uri. Rezervacija vstopnic in informacije: 051 61 61 51, 051 61 41 41; www.studenec.net.
vesela, enkrat bolj žalostna. Tokrat pa so čustva pomešana. Ni večjega navdušenja, kot preizkusiti vse v enem! Andreja je igriva, ljubezniva in prijazna. Kako človek ne bi užival v taki vlogi? Vsaka minuta na odru v vlogi Andreje je hkrati nova preizkušnja. V dve uri in več dolgi predstavi pri svojih osemnajstih letih doživim skoraj pol življenja, od šolske klopi in zaroke do rojstva otroka.«
Grega Čepon igra klarinet in je član ansambla Fantov pet: »Priznati moram, da sem imel veliko srečo, da sem po spletu okoliščin pristal na studen-škem odru. Začelo se je pred dvema letoma s Charleyjevo teto, nadaljevalo z lanskim Divjim lovcem, letošnja vloga klarinetista Janija pa mi je pisana na kožo. Avsenikova glasba me spremlja že od zgodnje mladosti, ko smo z brati nastopali po raznih rojstnih dnevih in za pusta razveseljevali ljudi pred Prešernovim spomenikom. Že takrat sem namreč spoznal, da je lepo biti muzikant, obenem pa smo si z igranjem prislužili kar nekaj prepotrebne žepnine.« □
ga. Svoje navdušenje smo gledalci pokazali tudi s tem, da smo v močni plohi vztrajali do konca in igralski skupini namenili zelo močan aplavz, ki jim ni preprečil, da se ne bi, pošteno mokri kot večina gledalcev, kar večkrat priklonili najbrž še bolj mokrim gledalcem. Bravo za oboje!
Gremo v teater - predstava Prosvetnega društva Štandrež, ustanovljeno je bilo že leta 1965, je bila zelo prijetno presenečenje, namesto predstave Čaj za dva istega društva, ki je zaradi bolezni odpadla. Priprave dveh zakoncev, ki prejmeta vstopnici za teater in se odločita za prvi vstop v to kulturno ustanovo, so navdušile prav vse, saj je marsikdo v njunih prizadevanjih, da se kar najbolje pripravljena odpravita v teater, našel kar precej podobnih situacij, v katerih se je, morda, znašel sam. Prijetno primorsko narečje, vrsta smešnih situacij in na koncu ugotovitev, da je po vseh pripravah predstava šele naslednji dan, so v gledalcih povzročali salve smeha in ob koncu sprožile vrsto pogovorov, za katere sem prepričana, da morda ponekod potekajo še danes. Res, prijeten konec večerov komedije, kakršnih si še želimo.
Z 21. junijskimi večeri pod zvezdami - večeri komedije - so dobski gle-dališčniki, ki jim nikoli ne zmanjka dela, navdušili številne obiskovalce, ki so s svojo prisotnostjo in navdušenjem dokazovali, da si še kako želijo gledaliških predstav, ki jih bodo nasmejale in zabavale. Zato hvala organizatorjem - Kulturnemu društvu Jožef Virk Dob, za prijetne tri dneve komedije, hvala pa tudi: Občini Domžale, Krajevni skupnosti Dob in Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, izpostavi Domžale.
VERA VOJSKA
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
OKOLJE
Tudi na pikniku poskrbimo za ločeno zbiranje odpadkov
Pikniki so zelo priljubljen način preživljanja prostega časa in praznovanja različnih obeležij v toplejšem delu leta. Pogosto se zgodi, da ob organizaciji in pripravah preprosto pozabimo na to, da bo po končanem pikniku treba poskrbeti tudi za odpadke. Na piknikih nastane kar precejšnja količina odpadkov, zato je smiselno, da poskrbimo tudi za ločeno zbiranje.
NDa odpadki ne smejo končati v naravi, se verjetno zaveda prav vsak izmed nas. Le malo dodatnega truda pa je treba, da tudi na pikniku odpadke zbiramo ločeno in jih nato odložimo v za to namenjene zabojnike. Že pred piknikom poskrbimo za ustrezno označene koše ali vrečke, v katerih se ločeno zbira embalažo, steklo, biološke odpadke, ostale odpadke in po potrebi tudi papir. Največji delež odpadkov bo verjetno predstavljala embalaža, zato tem odpadkom namenimo več vreč.
Odpadkov je lahko tudi manj
Tudi pri organizaciji piknika pomislimo na naše okolje in poskusimo zabavo izvesti tako, da bomo ustvarili čim manj odpadkov.
•	Kupujmo nepakirano hrano, brez nepotrebne embalaže.
•	Hrano shranjujmo v posodah namesto v plastičnih vrečkah ali foliji.
Kam spadajo odpadki, ki najpogosteje nastanejo na pikniku?
Kjer je na dosegu voda iz javnega vodovoda, pijmo vodo iz pipe. Če je le možno, namesto plastičnega jedilnega pribora, krožnikov in kozarcev za enkratno uporabo uporabljajmo pravi pribor, krožni-
ke in kozarce. Če to ni možno, pa izberimo takšne iz biorazgradljive plastike, ki jih potem odložimo v rjavi zabojnik in so okolju prijaznejši.
JP Prodnik
PLASTIČNI KOZARČKI IN KROŽNIKI	EMBALAŽA
PLASTENKE	EMBALAŽA
PLOČEVINKE	EMBALAŽA
TETRAPAKI SOKOV	EMBALAŽA
PLASTIČNE VREČKE	EMBALAŽA
FOLIJA ZA ŽIVILA IN ALUFOLIJA	EMBALAŽA
PLASTIČNI IN KOVINSKI ZAMAŠKI	EMBALAŽA
PAPIRNATI KROŽNIČKI IN KOZARČKI	BIOLOŠKI ODPADKI
OSTANKI HRANE	BIOLOŠKI ODPADKI
PAPIRNATE BRISAČKE IN PRTIČKI	BIOLOŠKI ODPADKI
LESEN PRIBOR	BIOLOŠKI ODPADKI
NEPOVRATNE STEKLENICE	STEKLO
KOZARCI VLOŽENIH JEDI	STEKLO
ZAMAŠKI IZ PLUTE	MEŠANI ODPADKI
CIGARETNI OGORKI	MEŠANI ODPADKI
KOLUMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK?
DREVO IN ČLOVEK
ANTON KOMAT
Lipa zelenela je, tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raju.
Vsako izmed dreves je enkratna osebnost, kot je to vsak človek. Drevesa in ljudje svojo podobo spreminjamo od mladosti, zrelosti do starosti, od rojstva do smrti, od krsta do krste. Tako zibka kot krsta sta iz lesa. Les prinaša prvi in zadnji stik človeka s stvarstvom in morda so nam zato tako blizu. Nekoč je oče ob rojstvu otroka zakopal posteljico in nadnjo zasadil drevo, ki je nosilo otrokovo ime. V obzidanih mestih za drevesa ni bilo prostora. Pozneje je razvoj industrije gozd odrinil daleč proč od mest. Danes mestnim parkom in posameznim drevesom groze gradbeni stroji in preti nevarnost pozidave. Stara drevesa izganjajo iz mest, prednost imajo avtomobili. Mesta so zgrajena po meri avtomobilov, zato sta drevo in človek postala v mestu tujca in tujka, oba sanjata o svoji pradomovini, o gozdu. Starodavni klic narave je v kolektivnem nezavednem močnejši od dobrin urbanega okolja. Ko se pogled drevesa sreča s pogledom človeka, se soočita vidik gozda in stanje duha človeške družbe. Takrat drevo in človek doživi-ta izgubo doma, postaneta brezdomca zatrtih življenjskih moči in prepovedanih ljubezni.
Slovenski narod premore številne pregovore in reke o drevesih. Naj povežem le nekaj njih: »Več od zlata in srebra nam drevje dobrega da.« in kdor je »Zabit, kot štor« si »Žaga vejo, na kateri sedi.«, torej je »Malo čez les.« Res malo čez les so tisti, ki v mestnem okolju drevesom ne dovolijo zrasti in ostareti. Še več, drevesom človek ne dovoli niti umreti. Če drevesom ne dovolimo zrasti, ostareti in po naravni
poti umreti, je ravno tako, kakor če bi iz človeške družbe nasilno odstranili vse osebke, starejše od 25 let.
Med naslednjim sprehodom po parku ali drevoredu si pozorneje oglejte listavce in težko boste videli večje drevo, ki ni obrezano, obžagano, požagano ali kako drugače prirezano. Ta 'rez' je namenjen le videzu, da imajo ob določeni pešpoti vsa drevesa enako prirezane krošnje. Tovrstne 'egalizacije in standardizacije' dreves očitno vodijo ljudje, ki nimajo pojma o biologiji. 'Oblikovalci' urbane krajine ne vedo, da odžagan vrh krošnje pomeni hud udarec za korenine, ki so po velikosti optimalno prilagojene nadzemnim organom. Odstranitev vej z listjem pomeni odstranitev fotosinteze, zato ustrezen del korenin trpi lakoto. Na mestu reza vdrejo glive in po nekaj desetletjih začne drevo trohneti. Deli krošnje odmrejo, kar postane nevarno za vozila in sprehajalce. Spet zabrnijo žage, ki povzročijo nove rane in pospešen propad drevesa. Drevo podrejo, zasadijo novega in drama se ponovi. Toda drevesa težje prenašajo žejo kot lakoto in obbetoniranje debel je najboljši način, da drevesa ostanejo večno žejna, saj meteorna voda ne pride v zadostni količini do korenin. Premer dosega korenin je približno enak premeru krošnje, zato se pri drevesih, ki rastejo iz lukenj na asfaltu, začnejo sušiti najvišje veje, tokrat zaradi žeje. In spet zabrnijo motorke. Ob cestah je zbit teren zaradi predpisane zbitosti tampona pod voznim pasom in pločnikom in tudi ob pešpoteh so zakopane razne instalacije, ki zahtevajo utrjen teren. Ker korenine nimajo kam, drevesa niso trdno vrasla v tla. Nič
čudnega, da je v naseljih, predvsem ob ulicah, med neurji toliko podrtih dreves. Naj dodam, da umetno zasajena drevesa ne uspevajo, dokler tla ne ožive. Pri oživljenju tal so ključnega pomena glive, ki za razvoj potrebujejo desetletja.
Drevo je eden izmed najmočnejših simbolov kolektivnega nezavednega, ki se nenehno pojavlja v pravljicah, legendah, mitih, verovanjih in sanjah ljudi vsega sveta. Drevo je simbol življenja, ki se nenehno razvija. Po drugi strani listnato drevje, ki vsako leto izgubi listje in spomladi znova ozeleni, simbolizira ciklični značaj kozmičnega razvoja. Drevo povezuje vse tri ravni kozmosa: podzemlje s koreninami, površino zemlje z deblom in nebo z vejami in vrhom. Kot osni lik predstavlja drevo pot iz vidnega v nevidno, pot, po kateri se dvigajo in spuščajo duše, duhovi, angeli in bogovi, vsi posredniki med nebom in zemljo. Ta simbolika je prisotna tako v Jakobovi lestvi Stare zaveze, v šaman-skem stebru sibirske jurte kot tudi v pokončnem drogu, okrog katerega plešejo Indijanci ples sonca. Kristjani poznajo drevo spoznanja Dobrega in Zla, budisti drevo razsvetljenja, hindujci obrnjeno drevo, katerega korenine segajo v nebo, v islamu segajo korenine drevesa sreče v zadnja nebesa. Drevo je simbol plodnosti. Po vsem svetu je razširjeno obredje mistične poroke med drevesom in nevesto ali ženinom. Poroko z drevesom poznajo tako Indijanci v Severni Ameriki kot Bušmani in Hotentoti v Afriki ter ljudstva v Indiji. Celo pri nas v Prekmurju je ohranjen običaj ženitve z drevesom - borovo gostuvanje. Staro votlo dre-
4< Bom potrkal na les in poprosil lesnega duha, da bo vodnik tistim, ki usmerjajo motorne žage, k varovanju stoletnih pričevalcev nekdanje visoke kulture, ki se spreminja v grozo požaganih in pohabljenih dreves.
vo s krošnjo, v kateri gnezdijo ptice, je arhetipska podoba plodne ženske. V antičnih mitih posek drevesa simbolizira skopljenje moškega. Drevo je hkrati falus in uterus ter s tem simbolizira obred individuacije, med katerem se združujejo nasprotja v nas, anima in animus po Carlu G. Jungu. Drevo združuje vse praelemente: zemljo vežejo korenine, voda se pretaka skozi žilje ksilema, zrak hrani listje in ogenj vzplameni ob trenju lesa. Kozmično drevo je pogosto prikazano v obliki izbrane posvečene vrste: germanski hrast, skandinavski jesen, kanadski javor, sibirska breza, oljka Orienta, kitajski quian, cedra Sumercev in starega Egipta ter slovenska lipa.
Lipa je bila pri naših prednikih sveto drevo, simbol nežne zvestobe, trdnega prijateljstva in neomajnega zavezništva. Pod vaško lipo so gospodarji kmetij odločali o življenju in usodi vaške srenje. Pod vaško lipo
se je rodila neposredna demokracija, ki se je danes izrodila v posredno plutokracijo (kleptokracijo). Izrodil pa se je tudi naš odnos do lip v občini Domžale. Ob graščini Krumperk je stala mogočna lipa, imenovana Valvasorjeva lipa. Leta 1984 je bila razglašena za naravni spomenik (Protected Planet, IUCN Management. Category III, WDPA ID 386923) in leta 1996 kot naravna znamenitost v lasti RS, ident. št. 5134). Ne vem, koga je motilo starodavno drevo, da je plačal sekače, ki so jo podrli. Vem pa, da se z obroči ali s pomočjo drevesne kirurgije lahko podaljša življenje starih dreves, sicer bi že zdavnaj podrli Najevsko lipo, lipo pred turjaškim dvorom, ki jo opeva Prešeren, lipo v Rutu, Kočko lipo pri Semiču, tri lipe v Komendi, štiri pri Novi Štifti in še mnogo drugih. Upam, da se bomo pri sanaciji lipe ob Mena-čenkovi domačiji skupaj potrudili in našli način, kako jo ohraniti. Sicer pa je skrajni čas, da se izdela popis starih dreves v občini in sprejmejo ustrezni ukrepi za njihovo zavarovanje. Znanja je dovolj in tudi potrebni denarji ne bi smeli biti problem, saj gre za dediščino naroda.
Lipov bog in dobri lesni duh sta naše prednike vodila skozi skušnje dreves in skušnjave ljudi, da bi ustvarjali gozd po svoji meri in preoblikovali drevesa po svojih zamislih. Bom potrkal na les in poprosil lesnega duha, da bo vodnik tistim, ki usmerjajo motorne žage, k varovanju stoletnih pričevalcev nekdanje visoke kulture, ki se spreminja v grozo požaganih in pohabljenih dreves. Slovenski rek pravi: »Kar je dobro za drevo, je dobro za človeka.« □
io | slamnik
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale.si
nsi / ljudmila novak, poslanka državnega zbora
Sestavljanje koalicije
lista reza / alenka resinovič reza, predsednica
Medtem ko je ves svet spremljal nogometno svetovno prvenstvo, smo v Sloveniji spremljali tudi sestavljanje koalicije. Nekateri z zanimanjem, drugi z negodovanjem, tretji s pričakovanji . To samo po sebi ni nič neobičajnega in enako se dogaja po volitvah tudi v drugih državah, kar delno spremljamo tudi mi prek slovenskih medijev. Za državo je vsekakor najbolje, če ima močno, trdno, operativno in sposobno vlado, ki se zaveda svojega poslanstva in rešuje vsakdanje probleme ljudi, hkrati pa s svojimi odločitvami in državnim denarjem načrtuje tudi srednjeročno in dolgoročno strategijo razvoja. Prav to po navadi manjka, zato se zdi, da naše vlade izvajajo velikokrat gasilske akcije, ko v parlament pošiljajo urgentne zakone, ki jih moramo sprejeti zelo na hitro. Poslanci se velikokrat sprašujemo, ali prej niso vedeli za določen problem in kdo je 'zamočil', da se naenkrat tako mudi. Potem se še koalicija ne more dogovoriti, kaj bo zastopala, opozicija pa protestira zaradi takšne naglice. Zato v NSi vztrajamo, da je treba v koalicijsko pogodbo temeljito zapisati ukrepe nastajajoče vlade, po možnosti tudi zakone, ki bodo sprejeti, in glavne smernice ter cilje in terminski načrt. Če vsega tega ni, nastane stihija, še posebej, če je v koaliciji več strank.
V Sloveniji pa je očitno najbolj pomembno to, kdo bo s kom v koaliciji, ali bo desna ali leva, namesto da bi se glavni boj odvijal na tem, kaj bomo storili in spremenili na bolje. Meni osebno, verjetno pa nisem osamljena, se zdi tudi zelo pomembno zaupanje ljudi v vlado in politične funkcionarje, kajti le tako bodo državljani lažje sprejemali nujne ukrepe, ki so
sds / mag. tomaž deželak
Obrazložitev glasu - območje D29/1 Brinje 1
V uvodu bi rad vsem nam priporočil, da svojim otrokom preberemo knjigico z naslovom Jabolka gospoda Peabodyja (avtor: Madonna). In zdaj na top temo: na 26. občinski seji 15. marca 2018 smo dobili v obravnavo gradivo, ki se je nanašalo na sprejem odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje D29/1 Brinje 1. Iz gradiva je bilo razvidno, da predlagatelj ni pripravil prometne študije in ni predstavil, da ta projekt ne potrebuje okoljevarstvenega soglasja. V svetniški skupini smo bili nad tem ogorčeni in smo zato podali pobudo, da ta točka za nadaljnjo obravnavo ni primerna. Po burni razpravi je bila točka umaknjena. Predlogu smo nasprotovali zato, ker je bil nepopoln in slabo pripravljen! In zdaj v sedanjost. Na zadnji seji 21. junija 2018 je bilo to gradivo spet predloženo. Zato se zastavlja vprašanje, kaj se je spremenilo glede na prejšnji predlog. Na kratko bom opisal spremembe: 1. priložena je bila prometna študija. 2. obrazloženo je bilo, da okoljevarstveno soglasje ni potrebno in 3. v svetniški skupini smo pridobili dokument - pripombe sveta KS Slavka Šlandra (KS) na prostorski načrt območja D29/1-
-Brinje 1 z dne 18. 6. 2014. V njem med drugim
piše: »Osnovne pripombe iz obravnave projekta so: 1. Glede na lego območja D29/1 ob avtocesti in najbolj frekventni vpadnici v mesto, menimo, da je to ena od najbolj onesnaženih con v mestu, tako glede zraka, kakor tudi hrupa ter da je to ob-
Človek, kdo bo tebe ljubil?
Za državo je vsekakor najbolje, če ima močno, trdno, operativno in sposobno vlado, ki se zaveda svojega poslanstva in rešuje vsakdanje probleme ljudi, hkrati pa s svojimi odločitvami in državnim denarjem načrtuje tudi srednjeročno in dolgoročno strategijo razvoja.
včasih tudi boleči. Žal pa smo prišli do točke, ko sploh ni več pomembno, kaj je prav in pošteno, temveč bolj to, ali je z desne ali leve, ali nam je simpatičen ali nas odbija. Menim, da bi morali imeti za vse politike enake vatle ter od vseh enako zahtevati pošteno in odgovorno delo, ter se upreti vsemu, kar se gradi na delitvah in nepoštenem ravnanju. Tukaj pa igrajo pomembno vlogo ljudstvo in civilna družba, mediji, kulturniki, izobraženci in vsi ozaveščeni državljani, ki bi opozarjali na stranpoti politike in politikov. Velikokrat se spomnim na znano ugotovitev, da se diktature rojevajo tam, kjer dobri ljudje molčijo in to dopuščajo. To pa privede do točke, ko procesa ni več mogoče zaustaviti, ker akterji postanejo premočni.
Prihodnja koalicija, če se bo rodila, bo verjetno naporna. Upam pa, da bo znala reševati prave probleme za dobro ljudi in države.
Predstavljajmo si, da smo na koncertu simfoničnega orkestra, ki mu dirigira pet maestrov istočasno. V želji, da bi bili najboljši, da bi premagali svoje kodirigente, vedno hitreje mahajo s svojimi paličicami. Popolnoma so že izčrpani, a boj za oblast in volja po zmagi sta vedno večja kot tudi vse bolj kaotična. Seveda bi bil tak koncert povsem neposlušljiv, obiskovalci bi jadrno zapuščali dvorano, mojstri partitur bi se obračali v grobu.
Mi pa še kar sedimo, se čudimo, poslušamo in ne naredimo prav ničesar. Poslušamo nebuloze, nekonstrukte, neumnosti in vedno znova smo priča razglašenim zvokom in zgrešenim ritmom.
Kam je odšla zdrava pamet? Izgubili smo jo nekje na poti in nič ne kaže, da bi kmalu našla pot domov. Pravzaprav nam tako, kot je, še najbolj ustreza. Saj zapuščati območje udobja se pa res ne izplača.
Gledamo tja v en dan, zblojeni in naveličani. Nihče nikogar ne posluša, da o tistih, ki se še tru-
M Kam je odšla zdrava pamet? Izgubili smo jo nekje na poti in nič ne kaže, da bi kmalu našla pot domov.
dijo kaj spremeniti, sploh ne izgubljam besed. Zdi se, kot da nam nekje v daljavi v nebo vpijoči posamezniki skušajo predstaviti lepšo pot, ki bi nas popeljala v boljši jutri.
Ker, veste, tudi če ste prepričani, da vam je lepo, to sploh ne drži. Ste le ujetnik v zlati kletki. Vse to je iluzija in nič ni tako, kot se zdi. A kdo bi to razumel ...
Tako minevajo dnevi in leta. Kdaj pa kdaj si rečemo, da bi lahko bilo tudi slabše. Na to, da bi lahko bilo tudi bolje, pa raje pozabimo. Ker nimamo več moči in smo priznali poraz. Oglasi se, če si še pri močeh.
nsi / roman lenassi, občinski svetnik
Ali smo res občina prijazna do ljudi?
ti Citirano mnenje je v popolnem nasprotju z zadnjim mnenjem KS, ki zagovarja stanovanjsko gradnjo. Zato se nam je zastavilo vprašanje: katero mnenje KS naj upoštevamo? Tisto iz leta 2014 v katerem prebivalci nočejo naselja in hočejo proizvodne obrtniške obrate, ali tisto iz leta 2018, v katerem zahtevajo ravno obratno?
močje primerno le za poslovno cono in proizvodne obrtniške obrate in ne za stanovanjsko naselje.« (mnenje ima uredništvo). Citirano mnenje je v popolnem nasprotju z zadnjim mnenjem KS, ki zagovarja stanovanjsko gradnjo. Zato se nam je zastavilo vprašanje: katero mnenje KS naj upoštevamo? Tisto iz leta 2014 v katerem prebivalci nočejo naselja in hočejo proizvodne obrtniške obrate, ali tisto iz leta 2018, v katerem zahtevajo ravno obratno? Ker so mnenja nejasna in predlog tehnično ustrezen, je bila naša odločitev za podporo predlogu.
Na 26. seji občinskega sveta smo ponovno obravnavali Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje D29/1 Brinje 1 (to je območje vzhodno od glavne vpadnice z avtoceste v Domžale). V razpravi sem opozoril zlasti na protest krajanov Zaboršta in KS Slavka Šlandra. V stanovanjsko okolje Zaboršta se želi postaviti gospodarsko dejavnost - tehnične preglede, pralnico za tovorna vozila in trgovski center. Že zdaj je v bližini neurejeno parkirišče tovornjakov, ki s hrupom, onesnaževanjem zraka, tal in podtalnice zelo moti bližnje stanovalce. Na pritožbe prizadetih se občina ne odziva. V razpravi so sodelovali svetniki vseh strank in list razen svetniki LTD - Toni Dragar. SDS je predlagal sklep, da je gradivo pod to točko neprimerno za nadaljnjo obravnavo. Ko je župan videl, da ne bo uspel s svojim predlogom, je pred glasovanjem umaknil predlog odloka.
Svetniki smo bili zelo presenečeni, ko je župan umaknjen predlog odloka ponovno uvrstil na dnevni red junijske seje. Pregledal sem odlok in v tekstu nisem našel nobene spremembe. Dodana je bila le prometna študija glavne vpadnice, ki žal ne obravnava vseh lokalnih prometnih tokov, obenem pa ugotavlja prometno neustreznost obravnavanih križišč. Spet smo reagirali prebivalci Zaboršta, tokrat množično. Zahteve civilne iniciative Zaboršt Domžale je v dveh dneh podpisalo 140 krajanov. Zbrali smo se tudi na
M Zahteve civilne iniciative Zaboršt Domžale je v dveh dneh podpisalo 140 krajanov. Zbrali smo se tudi na zboru krajanov Zaboršta, kjer smo soglasno zahtevali, da se upoštevajo želje krajanov, ki tu živijo in si ne želijo umazane industrije in storitev.
zboru krajanov Zaboršta, kjer smo soglasno zahtevali, da se upoštevajo želje krajanov, ki tu živijo in si ne želijo umazane industrije in storitev. Zahteve krajanov Zaboršta je podprla tudi KS Slavka Šlandra. Predstavniki iniciative so prišli tudi na sejo OS in njihov predstavnik je svetnikom pojasnil pripombe in zahteve krajanov. Upali smo, da bodo zmagale zdrava pamet in upravičene zahteve krajanov, ne pa interesi kapitala. Zelo smo bili razočarani, ker so svetniki LTD - Toni Dragar in celo svetniki SDS podprli županov predlog, in s tem pokazali, da jih kakovost življenja lokalnih prebivalcev sploh ne zanimajo.
LTD / JANEz AvsEc
Poletje je čas za oddih, šport pa tudi za kulturo
Poletni čas je čas, ko se ljudje razbežimo na vse konce in kraje naše Zemlje, je čas, ko si poskušamo napolniti 'akumulatorje' do naslednjega poletja. Telo potrebuje poleg počitka, zvedavosti in športa tudi nekaj za dušo. Med 'začimbe' za dušo pa spadajo tudi kulturne prireditve. Medtem ko kulturni hrami povečini zaprejo svoje duri, pa jih nadomesti društvena dejavnost. In tu pridemo do naše občine, ki je resnično društveno bogata, poleg množice športnih in gasilskih društev imamo tudi množico kulturnih društev. V naši občini imamo 24 kulturnih društev in še skoraj enkrat več sekcij z različnih ustvarjalnih področij. V poletnem času, s katerim sem začel, je najbolj aktivno Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki nas in širno Slovenijo razveseljuje z 18. kulturnim poletnim festivalom. V letošnjem letu smo vam pripravili, tudi jaz sem že nekaj desetletij aktiven član društva, domačo gledališko predstavo Lepo je biti muzikant z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici njunega ustvarjanja. V prihodnjem letu bo Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan praznovalo 70-letnico svojega obstoja. Leta 1949 so začeli delovati kot kulturna sekcija pod okriljem prostovoljnega gasilskega društva Studenec, leta 1962 pa so se preobliko-
(i 'Višek' festivala ni gostovanje profesionalnih odrskih ustvarjalcev, temveč domača igra z domačimi, povečini 'ljubiteljskimi' igralci.
vali v Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. Svoje poslanstvo društvo vidi v vključevanju lokalne in širše skupnosti v kulturno udejstvovanje; v društvu najdejo mesto mladi, ki se prvič srečajo z gledališčem, rastejo z njim in gledališče z njimi, pa tudi izkušeni igralci, ki se predano in vedno znova radi vračajo v družbo ljubiteljev odrskih desk. Ko v naši občini govorimo o ljubiteljski kulturi in kulturi na splošno, ne moremo mimo neumornega Lojzeta Stražarja, predsednika društva, režiserja, organizatorja in še in še bi lahko naštevali. A ker v današnjem času nihče ne more vsega narediti 'sam', moram na tem mestu omeniti tudi vse neumorne člane, ter sponzorje in podpornike, med katere se uvršča tudi Občina Domžale.
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 25
REPORTAŽA
Nit enoličnega in trpečega spomina (3.)
Netipični potopis ali tretji dan štiridnevne hoje po Domžalski poti spominov: od Trojan do Radomelj.
Borut Peršolja
Telo, ki hodi, je prevajalec pradavnega toka življenja. Koračna hoja je enakomerna in ponavljajoča se zgodovina. Lahko je enolična, ni pa dolgočasna. Naj pojasnim: enoličnost je odsotnost zgodbe, spominov in načrtov. Takoj ko se gibljem, se pojavi želja po doživetju, ki uspešno spo-driva naveličanost. Zato je zanimivo razlikovati med hojo, ki išče cilj in pri kateri napredujemo iz doline v dolino, in melanholičnim postopanjem, ki je cilj že našlo, išče pa novo pot do istega cilja ...
Tisto, kar prevlada pri moji hoji, je radost ob čutenju svojega telesa med najbolj starodavno dejavnostjo. Pri meni zatopljenost vase in naravo pomeni ponavljajočo spodbudo. Vse me nagovarja, vse pozdravlja, kliče po moji pozornosti: drevesa, cvetje, barva oblakov. Ko hodim, ne morem biti sam, saj si prilastim stvari, na katere naleti moj pogled, ki so nam dane, ki so naše, saj si jih neodtujljivo prisvojim z zaznavo in s premišljevanjem.
Ko zagledam gorskega kolesarja, imam pogosto občutek, da na gorskem kolesu v istem liku sedita najmanj dva, poleg voznika, ki vse bolj pospešeno pritiska na pedale, še njegov dvojnik, oborožen s kopjem, s katerim bo zdaj zdaj uredil svet.
Vsi (ali res vsi?) poznamo občutek vznesenosti, ko se po naprezanju zavihtimo na vrh vzpetine, se tamkaj usedemo in se nam končno ponudi razgled na pokrajino. Vsa ta polja, hiše, gozd, visoke gore na obzorju, vse je naše, namenjeno nam. Predniki so izbojevali, da smo postali gospodar vsega tega, kar imenujemo Domovina. In ko smo se vzpeli na hrib, lahko uživamo v vladanju vidnemu in občutenemu. Le kdo bi se sploh lahko počutil samega, ko pa si je prilastil svet?
Dotikajo se me usode vseh, po čigar stopinjah hodim že tretji dan. Lukova bolnica, skrita v globeli, uresničenje prvinske humanosti, obdana ne samo z visokimi vrhovi smrek,
1. Ne, ni znak za prepovedan promet, temveč vabilo Domov. 2. Bivak, ki z obliko in domačnostjo pooseblja duh gorništva. 3. Različne zgodbe v različnem času v isti pokrajini 4. Sledi navezanosti in čuječnosti, ki ohranjajo ognjišče. 5. Radovednice, ki preprečujejo zaraščanje košenice. 6. Zlato Polje: čudovito ime, ki skriva neiztrgano bolečino.
Znameniti Jakob Aljaž je zapisal: »Če se po ravnem izprehajaš, imajo le noge dobiček, če pa zlezeš na goro, vsi udje.« Bivak na Špilku (957 m) temu v celoti pritrjuje. Če bi kdo pomislil, zakaj pot do njega s Trojan ni speljana po katerem od gozdnatih slemen, naj si ga preprosto izbere in prihodi sam. Ni težko, ni pa za vsakogar, saj znajo borovnice, gobe in druge gozdne radosti skrivnostno odpeljati iskalca poti stran od načrtovanega. Šele Domžalska pot spominov je v ta pozabljeni konec zares zanesla prve markacije (ki jim je ponekod še dodana zbledela črka D). Ni pa domišljavo zanesla prve korake! Ne, ti so že zdavnaj brisali roso s praproti in hipoma zamolklo utihnili. K sreči niso utonili v pozabo in niso ubežali pritajenemu klicu: »Vsi mladi fantje in možje, branite domovino!«
Med vzponi (in seveda spusti) je treba misliti na stik s podlago. V komaj zaznavnem trenutku se izkaže, ali je v podplatu gojzarja dovolj upora. In nato se v hipu na to stopalno zaupanje opre celotno telo, celotna preteklost in prihodnost, in sproži gibalno reakcijo, ki razveseljuje. Mehkoba gozdne ali travniške prsti boža stopalo, medtem ko ga makadam pretrdi, saj odzvanja kakor prazen boben in odpošilja pretres koraka skozi telo, medtem ko ga prst vpija in pije.
Stvari, ki so se mu v življenju postavile na pot in nikakor niso dobre. Na gorskem kolesu se človek počuti močnega in samozavestnega, da lahko uresniči vse svoje fantazme.
Himalajski kralj Reinhold Messner (v knjigi Berg Heil. Heile Berge? Retten die Alpe/Gore kot zdravilo. Zdrave gore? Rešite Alpe, 1997) je prepričljivo neomajen: »Gorski kolesarji naj se držijo cest, ki so jim namenjene. Upoštevati je treba, kje se lahko z gorskim kolesom vzpenjajo in kje se lahko spuščajo. Uporaba gorskih koles v naravnem gorskem okolju, samo zaradi športne zabave, je neumestna. Hitrost, ki jo doseže pešec, ustreza naši naravni sposobnosti mišljenja in dojemanja okolice. Povsem skladna je z okoljem. Vsi obiskovalci gorskega sveta naj se prilagodijo temu naravnemu ritmu.«
Obisk Domžalske poti spominov je primeren za vse starostne skupine, v vseh letnih časih, za hojo v skupini ali samoti. Celotno pot lahko prehodimo v enem kosu ali po delih. Doslej jo je spoznalo več kot 2000 celopotnih hodcev. Pokojna zakonca Tončka in Jurij Vulkan iz Domžal sta jo - neponovljivo! - prehodila več kot stokrat. Pot obišče petdeset pomnikov iz druge svetovne vojne, nudi pa nam razglede - v zgodovino in globino samega sebe.
temveč tudi grozo vsega sveta. Tišina, ki me obdaja, boli. Žge in kljuje v izpraševanju lastne vesti in vesti človeštva. Ne morem naprej, priklenjen sem z bolečino nepredstavljivega trpljenja. Tudi sam sem streljal, nisem pa nikogar ubil. Bom kdaj razumel to svoje dejanje, ki mi je prineslo veteranski status? Bom kdaj znal ozavestiti odpuščanje?
Običajno po celem dnevu hoje nastopi olajšana sprostitev, ko si mirno razbremenim noge in podoživljam dan, ki se končuje. Občutim mrak, ki se dokončno spušča in napolnjuje telo, ki ni ne lačno ne žejno. Ki ne trpi, ki zgolj počiva, ki potrjuje svojo navzočnost in prisotnost harmonije v svetu. Toda po dnevu, v katerem sem peš obiskal Češnjice, Zlato Polje, Tr-novče, se sprostitev ne spodobi. Preveč je bilo vsega. Ne peti, rjoveti bi bilo treba, kot je naročil Kajuh.
Tišina gozda je drhteča, nemirna. Še posebej značilna je tišina težkega pozno popoldanskega sprehoda s Ko-lovca, po kamniti cesti, izpostavljeni brezkompromisnemu večernemu soncu. Tišina je pretresljiva, neusmiljena in dokončna. Tišina, ki se ji ne morem izogniti.
Fotografski utrinki S poti na blo-gu Razgledi (http://borut.blog.siol. net/).
Nadaljevanje - od Radomelj do Domžal in konec prihodnjič. □
V CENTRU ZA MLADE AVGUSTA DOGAJA
SVETOVALNICA ZA MLADE
Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad pogovoril z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? Potrebuješ zaupen pogovor? V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaja uni. dipl. psihologinja. Predhodna rezervacija termina je obvezna.
VESELE POLETNE POCITNICE TUDI AVGUSTA
Počitnice bodo potekale od 27. do 31. avgusta in so namenjene učencem od 1. razreda dalje. Več informacij in prijavnico najdete na naši spletni strani www.czm-domzale.si. Prijave so odprte.
UCNA POMOC
Tudi v šolskem letu 2018/19 bo v Centru za mlade Domžale potekala učna pomoč. Prijave zbiramo od 20. avgusta, do zapolnitve mest. Učna pomoč je namenjena učencem osnovne in srednje šole.
■HIILJ
MED POČITNICAMI BO DOGAJALO TUDI POPOLDAN
Dogodki so namenjenim mladim med 15. in 30. letom in so brezplačni.
TAROK TURNIR
Rad igraš karte? Kaj pa tarok? Ti gre taktiziranje? Če obvladaš tarok ali pa imaš zgolj željo, da se ga naučiš, pridi v Plac za mlade.
PILATES
Tudi avgusta smo aktivni! Pridruži se nam na brezplačni vadbi pilatesa.
Vodi: Maša Saksida, inštruktorica pilatesa in maserka
tor 28. 8. 19:00
MEDNARODNE PRILOŽNOSTI ZA MLADE
Te mika tujina? Bi se udeležil mladinske izmenjave In skupaj s sovrstniki spoznaval različne kulture in države? Udeležba je brezplačna!
Mladinska izmenjava FORum THEatre Genders Equality, Thessaloniki, Grčija (14.-23. september 2018) Mladinska izmenjava Graffiti exchange makes local change, Domžale (10.-17. september).
Več informacij najdete na naši spletni strani ali pa nam pišite na info@czm-domzale.si.
■ I I^HI II IHHHHHHHI !■
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; www.czm-domzale.si, info@czm-domzale.si
" I I
26 | slamnik	številka 7 | julij 2018 | letnik lviii
šport
slamnik@kd-domzale.si
SVOBODNA Z GLASBO IN PLESOM
SAŠA VOLK, PLESNA VZGOJITELJICA
Saša Volk, ki je v Domžale pripeljala Plesni studio in klub Impulz pa tudi Plesno šolo Urška Domžale, je energična nekdanja profesionalna plesalka.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: arhiv Saše Volk
V Domžalah že nekaj let lahko spremljamo uspehe plesalcev v Plesnem klubu Impulz, ki je v samem središču mesta, poleg občine, v prostorih nekdanjega Kovinarja. Plesni učitelji, ki pod budno taktirko vodje plesne šole Saše Volk poučujejo male in velike plesalce s srcem in dušo, prenašajo svoje znanje, vse to pa je nagrajeno z dobro voljo pa tudi konkretnimi plesnimi rezultati. Poletje je sicer čas, ko plesne šole mirujejo, plesalci odidejo vsak po svojih poteh, a to je tudi čas, ko nam uspe ujeti tiste plesne učitelje, ki poletje izkoristijo za načrtovanje novih programov in načinov, kako iz plesalcev izvabiti še nekaj več plesnega užitka.
Saša Volk, ki je v Domžale pripeljala Plesni studio in klub Impulz pa tudi Plesno šolo Urška Domžale, je energična nekdanja profesionalna plesalka. Danes svoje znanje in bogate izkušnje predaja na druge, v obliki plesa in vzgoje, predvsem pa na način, da si vsak zaželi zaplesati - zares ali za zabavo. Tako preprosto to izgleda, ko se po plesišču zavrti ona in ji sledijo vsi ostali. Poleg vodenja plesne šole tudi poučuje ples - skupine in pare pa tudi tiste učence, ki se pripravljajo na svoj prvi pomemben plesni dogodek - vale-to. Vsestranska vodja plesne šole, plesalka, učiteljica in voditeljica (poleg valet tudi drugih dogodkov) nam je tokrat razkrila svoj pogled na ples, na to svobodo, ki jo želi podeliti z vsakomur.
Ko povežemo tebe in ples, bi lahko rekli, da je to kar način življenja. Zakaj?
Plešem, odkar pomnim. Z glasbo in plesom sem se vedno počutila svobodno, nihče mi ni postavljal meja. Počutila sem se pomembno, zadovoljno in srečno. Kot otrok sem trenirala tudi odbojko, tenis in plavanje, vendar sem se ob koncu osnovne šole našla samo še v plesu, ker je takrat zame ples postal življenje. Življenje pa je bil ples.
V	Domžalah si prisotna že kar nekaj let, Plesna šola Urška Domžale, Plesni klub in studio Impulz... Zakaj prav Domžale?
V	Domžale sem velikokrat prišla k prijateljem in se vedno imela fantastično. Tukaj živijo prijetni ljudje, vse je urejeno in mirno. Ko sem leta 2006 prišla k prijatelju na obisk in me je peljal na ogled neke dvorane, sem si rekla - to je to. S Tomažem Ambrožem sva se nato hitro dogovorila za fran-šizno enoto Plesne šole Urška Domžale. nato smo v letu 2015 priključili tudi plesni klub Impulz Domžale. Od septembra letos pa bomo delali samo še kot Plesni studio Impulz, ki deluje tudi v Kranju in Medvodah.
Kakšne uspehe so v minuli sezoni doživeli domžalski plesalci in plesalke pod taktirko tvoje ekipe?
Naši tekmovalci se vsako leto lahko pohvalijo z vrhunskimi rezultati. Imamo veliko tekmovalcev, ki na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih dosegajo od prvega mesta do polfinalnih uvrstitev. Vendar je naš skupni moto vedno, če se za svoj nastop maksimalno potrudijo in nastop končajo po svojih najboljših močeh, je za nas to že zmaga, ne glede na rezultat.
Kdo pravzaprav sestavlja tvojo ekipo?
Našo ekipo sestavljamo nekdanji plesni tekmovalci, veliki ljubitelji plesa
Domžale so polne čudovitih plesnih ljudi. Pa ne samo Domžale, vsi Slovenci smo plesni narod. Čeprav nas je malo, nas je veliko.
in na prvem mestu smo ljudje, ki uživamo pri delu z otroki in odraslimi.
Mladim domžalskim plesalcem in plesalkam si ponudila svojevrsten vpogled v plesni svet, ki je bil podkrepljen tudi s konkretnimi plesnimi nagradami, uspehi, kajne?
Zavedam se, da ne moremo vsi enako čutiti, in nekateri plesa ne sprejemajo z enako žlico kot jaz. Vendar je to normalno in meni popolnoma sprejemljivo. Sem pa zelo vesela in zadovoljna, da jih je kar nekaj meni podobnih. Imamo veliko pohval in diplom plesalcev leta ter srebrnih in bronastih plaket za skupine.
Energija je pri plesu izrednega pomena. Tvoja izžareva naravno plesno, ne le držo, ampak način življenja. Ali se lahko takšno energijo pri plesalcu privzgoji, priuči ali se mora z njo roditi? Plesno energijo si vsak lahko vzame, kot želi. Jaz temu pravim svoboda in le-ta je prirojena, lahko pa je tudi naučena.
Kako pomemben je za plesalca posluh, občutek za ritem? Je dovolj, da je vztrajen ali je talent obvezen za večje uspehe?
Seveda je bolje, da je posluh prirojen, a danes je glasba tako različna, da se da z igro ali trdim delom vse naučiti.
Ples kot rekreacija - zakaj?
Ples poživlja, zbližuje, razvija koordinacijo, motoriko, gibanje, oblikuje lepo postavo, da občutek zadovoljstva in samozavesti. Ni da ni!
Imamo v Domžalah dovolj plesnih navdušencev in plesalcev, ki si želijo tekmovati, da pokrijemo večje
število plesnih društev, šol, klubov? Imamo jih sicer kar nekaj...
Domžale so polne čudovitih plesnih ljudi. Pa ne samo Domžale, vsi Slovenci smo plesni narod. Čeprav nas je malo, nas je veliko.
Dan profesionalnega plesalca, kako izgleda?
Dan profesionalnega plesalca ... če le--ta hodi v šolo, je na prvem mestu še vedno šola. Po šoli so na vrsti treningi in druženja z drugimi tekmovalci. Proti večeru je čas za prosto izbiro, saj vsi normalni ljudje potrebujejo odklop. In nato pred spanjem priprava za šolo za naslednji dan. Zelo pomembna je seveda tudi uravnotežena prehrana in veliko vode.
Kako najti in izbrati pravega soplesalca, soplesalko ali celo skupino?
To delo pa je težko. Ko si individualist, ni težav, preprosto plešeš sam. Takoj ko pa si z nekom v paru ali plešeš v skupini, pa je že prisotno prilagajanje, kvaliteta, zmožnosti in pozitiven odnos.
Ljubezen do plesa si prenesla tudi na svojo hčerko, ki že žanje uspehe. Je bila to tvoja želja ali njena?
Njena in to že pri dveh letih!
Kaj to pomeni zate kotplesalsko in kot mamo, da gre hčerka po tvojih stopinjah? So njeni začetki boljši?
Res so bili boljši in sem seveda na Kiaro zelo ponosna. Tako hčerka kot
tudi sin zelo rada plešeta in se ob tem zelo zabavata. Učim ju, da so rezultati na tekmi nepomembni, zelo pomembno pa je v tem uživati, vse ostalo pride samo od sebe.
Kaj pa plesne zvrsti, kako izbrati pravo? Katera je tvoja najljubša?
Meni je čisto vseeno, samo da se pleše. Otroka ali odraslega pa lahko usmerimo šele, ko ga vsaj malo spoznamo - gibalno in karakterno.
Poletje je čas za počitnice, ali plesalcem v tem času plesna kondicija pade?
Kondicija jim res malo pade, a ni hudega. Veliko plavajo, kolesarijo, nekateri pa obiščejo celo kakšen plesni kamp.
Kako pa si ti napolniš baterije za pester jesenski ritem, ki je pred vami? Plesalci običajno delate od jutra do poznega večera . sploh plesni učitelji!
Z možem in otrokoma smo veliko zunaj, ali smo v hribih, na morju, kolesarimo in res vsak dan plešemo. Kiara in Filip rada sama ustvarjata in mi nato pokažeta svoj izdelek. Navdušujoče!
Čeprav smo sredi poletja, pa v Plesnem klubu Impulz že razmišljate o jesenskih programih. Kaj nas čaka?
V Plesnem studiu in klubu Impulz Domžale bomo v septembru nadaljevali z vsem, kar že imamo. To so hip hip, jazz balet, disco dance, street dance, break dance, balet, plesi v paru, solo latino in seveda plesi z najmlajšimi. Še naprej bomo imeli praznovanja za rojstne dneve in zabave za zaključene družbe. V novi sezoni bomo odprli nov tečaj, ki bo namenjen upokojencem. Gre za ples brez počepov in priklonov, za vzdrževanje vitalnosti in krepitev motoričnih funkcij. Ples za vse generacije! □
Mlade košarkarice ŽKK Domžale zmagovalke United World Games
Od 21. do 25. junija so se košarkarice ŽKK Domžale v kategoriji starejših deklic (U-14) udeležile United World Games v Celovcu in na igrah dosegle izjemen uspeh.
žkk domžale United World Games je velika športna prireditev za mlade, ki se je je udeležilo prek 10.000 mladih športnikov in športnic iz skoraj 40 držav sveta, ki v tem času zasedejo ves Celovec. Na igrah so potekala tekmovanja v trinajstih različnih športnih panogah. Poleg igranja košarke so se dekleta lahko družila s športniki z raz-
ličnih koncev sveta, kar so zagotovo neprecenljive izkušnje.
Naša ekipa je s ponosom branila barve Domžal in Slovenije. V tekmovanju v skupini je zabeležila same zmage proti ekipam UBI Graz (Avstrija), TBA Fireballs (Nemčija) in Back-2Basics (ZDA).
Kot prva ekipa v skupini B so se v
polfinalni tekmi dekleta pomerila z drugo uvrščeno ekipo skupine A, Stuttgart Eagles (ZDA) ter opravičila vlogo favorita in se suvereno uvrstila v finale. Pred nedeljsko finalno tekmo so dekleta čas izkoristila za sproščujoče kopanje v Vrbskem jezeru.
Sledila je nedelja in veliki finale, nasprotnice Američanke, a naša dekleta so bila odločena, da osvojijo zlato medaljo. Po izenačenem začetku so naša dekleta pozneje prevzemala pobudo in ob bučni podpori navijačev, ki so jih prišli spodbujat iz Slovenije, v velikem slogu zmagale. Sledilo je veliko slavje in podelitev zlate medalje ter pokala na velikem stadionu v Celovcu.
Prav vsa dekleta, ki so zastopale Domžale, si zaslužijo pohvalo za prikazane igre in velik mednarodni uspeh, odlično pa sta se odrezala tudi trenerja Franci in Luka, ki sta poskrbela za dekleta in jih odlično vodila na tekmah.
Mi smo ves čas aktivni #EnaEkipa-EnoSrce#! http://zkkdomzale.si
ŽKK Domžale
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 27
ŠPORT
V taboru »modrih« iz Doba so priprave na novo sezono v polnem teku
Nogometaši NK Roltek Dob so v juliju začeli s treningi, v predsezoni pa odigrali številne pripravljalne tekme. Generalni zaključek za vse selekcije je uspel kot vedno.
Preskočili prvo evropsko oviro
Domžalski nogometaši so evropsko sezono tudi letos začeli uspešno, čeprav so napake in zapravljene priložnosti privedle do tega, da so na domači povratni tekmi za napredovanje trepetali vse do zadnjega sodniškega žvižga.
nk domžale Domžalčani so svoje navijače v zadnjih dveh sezonah raz-vadili z evropskimi uspehi, potem ko so morali orožje pred njimi položiti že uveljavljeni evropski tekmeci in so celo prebudili sanje o nastopanju v veliki Evropski ligi. A pot do tja je dolga, treba je izločiti štiri tekmece, enega kakovostnejšega od drugega.
Letos so varovanci Simona Rožma-na evropsko pot začeli v Bosni in Hercegovini pri Širokem Brijegu. Po prvem polčasu se je zdelo, da bodo domžalski nogometaši že po prvi tekmi z nogo in pol v naslednjem krogu kvalifikacij za evropsko ligo. Za lepo vodstvo z 2:0 sta z res lepima zadetkoma poskrbela Lovro Bizjak v 12. in Dario Melnjak v 26. minuti, igralci v rumenih dresih pa so zapravili še kopico
lepih priložnosti. A nato so domači v drugem delu po dveh napakah najiz-kušenejših mož domžalske ekipe, Se-nijada Ibričica, ki je slabo podal zadnjemu obrambnemu igralcu, in Agi-ma Ibraimija, ki je kot zadnji domžalski nogometaš izgubil žogo v obrambi, prišli do izenačenja. Rezultat bi se v zaključku tekme lahko nagnil tako na eno kot drugo stran, a tudi izid 2:2 je bilo lepo izhodišče pred povratnim obračunom v Domžalah.
Teden dni pozneje, 19. julija, so znova udarneje - kot se za favorita spodobi -, začeli Domžalčani, ki so
v 11. minuti povedli z 1:0 po zadetku Melnjaka z glavo po podaji Ibraimija. Domači igralci so prevladovali, čeprav so znova naredili kakšno napako preveč, ki bi jih proti kakovostnejšemu tekmecu že lahko stala preveč. Da gre za začetek sezone, je bilo jasno predvsem ob protinapadih, ko žoga še ni tekla tako hitro in natančno, kot bi si želel trener Rožman. Namesto pike na i z domžalske strani pa smo po kotu gostov videli izenačenje v 73. minuti, za katerega je z zadetkom z glavo poskrbel Bernardo Matic. V zadnjih minutah so bili nato Domžalčani stisnjeni pred svoja vrata, a uspešno razrešili nekaj lepih priložnosti Širokega za pomemben korak na drugo stopnico evropskih preizkušenj, kjer jih čaka ruska Ufa (prva tekma je bila odigra-
na 26. julija v Rusiji op. a.).
Med evropskima preizkušnjama so Domžalčani na prijateljski tekmi z Ilirijo remizirali s 3:3, priložnost pa so dobili igralci, ki niso bili v prvem planu za evropsko uverturo. Domžalčani so po zadetkih novinca Nermina Ha-ljete in Rubina Hebaja že vodili z 2:0, a so jih tekmeci znova ujeli. Za novo vodstvo je nato poskrbel mladi Denis Tubic, vseeno pa je zmaga po zadetku Erwina Tiganja v samem zaključku Domžalčanom ušla iz rok.
Domen Jarc
FOTO: NKDOMZALE.SI
nk roltek dob Prvi so, po nogometnih počitnicah, ki sicer niso bile prav dolge, na nogometno zelenico Športnega parka Dob pri Domžalah stopili nogometaši članske A ekipe, ki že deveto sezono zapored nastopajo v 2. slovenski nogometni ligi (2. SNL), svojo osmo sezono pa so junija letos končali na 10. mestu prvenstvene lestvice 2. SNL.
Na svoj nogometni 'račun' so vknji-žili 11 zmag, 4 remije in 15 porazov. Tekmecem so zabili 41 golov, sami pa jih prejeli 46. Z negativno 'gol razliko -5', so osvojili 37 točk. Na 'fairplay' lestvici so zasedli 8. mesto
V	prihajajoči sezoni trener Doblja-nov Toševski žal ne bo mogel več računati na prva strelca. Senad Jarovič bo tako po novem nosil dres slovaškega prvoligaša Spartak Trnava, Jernej Leskovar, ki je klub zapustil že januarja letos, pa bo še naprej branil barve avstrijskega četrtoligaša TSV Pollau. Poleg njiju so klub zapustili še Tim Čeh, Alen Romih, Martin Cesar, Denis Šmigoc in Nik Plavšič.
Bo pa odslej resneje računal na nekatera nova imena v modrem dresu, klubu se je pridružilo na treningih kar osem novih nogometašev, in sicer Denis Petrovič (Brinje - Grosuplje), Armin Pašič (Bled) in Ivica Perič (Zagorje), iz NK Domžale pa so kot posojeni nogometaši v NK Roltek Dob prišli Gaber Petrič, Lovro Vran-dečič, Gašper Hrovat, Luka Guček in Andraž Žinič.
V	predsezoni čaka 'modre' iz Doba pet pripravljalnih tekem; tako se bodo pomerili s Simer Šampionom iz Celja, prvoligašema Triglav Kranj in Aluminij Kidričevo, ljubljansko Ilirijo in NK Brinje - Grosuplje.
Novo sezono začenjajo tudi nogometaši naše članske B ekipe NK Roltek Dob, ki tekmuje v regionalni ljubljanski ligi (RLL) oziroma 4. SNL. Ekipo bo tudi v novi sezoni vodil domači trener Matjaž Kunstelj.
Z minulo sezono smo lahko zelo zadovoljni, tekmovanje v 4. SNL so končali na 6. mestu prvenstvene lestvice. V 22 odigranih tekmah so osemkrat zmagali, dvakrat remizirali in devet-
krat izgubili ter osvojili 29 točk z 'gol razliko +3', saj so tekmecem zabili 29 golov, prejeli pa jih 26.
Fantje so dali vse od sebe in dokazali, da lahko zaigrajo tudi za člansko
A ekipo ki, kot že rečeno,nastopa v 2. SNL, a na žalost ni vse 'v njihovih nogah', zato jim želimo čim več priložnosti in čim boljši izkoristek le-teh.
Za konec pa velja seveda omeniti še zaključek sezone 2017/2018, na katerem seveda ni manjkalo zabave, slastnih dobrot z žara (hvala žar mojstri Uroš Sečkar, Roman Cerar in Damir Salopek in mojstrice kuhanja, Fa-nika, Tina in Jana), dobre glasbe in odlične družbe.
V klubu smo seveda hvaležni vsem članom in članicam NK Roltek Dob, klubskemu vodstvu na čelu s predsednikom Bojanom Gasiorjem in direktorjem kluba Marjanom Cerar-jem ter staršem naših otrok, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k uspešni realizaciji zadnjega dejanja letošnje nogometne sezone. Brez vas nam ne bi uspelo!
Posebna zahvala za soorganizacijo nagradne igre Najmočnejši strel gre seveda tudi Matjažu Goltezu, našima trenerjema Žanu Cerar in Nedu Miletiču in tudi navijaški skupini Trdi Hrasti.
Prav tako posebna zahvala tudi PGD Dob za sodelovanje na vseh prvenstvenih tekmah in tudi zaključku. Dobski gasilci so nepogrešljiv člen
tudi na nogometnih tekmah.
Hvala našim sponzorjem, ker ste z nami in nas podpirate:
Trojane, gostišče s tradicijo, Roltek, Dob pri Domžalah, ELTEKOMA, s. p.,
Dob pri Domžalah, Zavod za šport in rekreacijo Domžale, ZVD Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, Hiša na travniku - Hiša športa, Pizzerija Kapra Dob, Helios Domžale, Florida bar Dob, Pizzerija Fontana Dob, Office&More Domžale in Tehnohit Dob pri Domžalah.
Vsem dobitnikom nagrad v nagradni igri Najmočnejši strel seveda čestitamo, sponzorjem pa smo seveda izredno hvaležni za sodelovanje in super nagrade, ki so jih prispevali. Nagrade najboljšim sta sicer podeljevali naši nepogrešljivi članici Jana Cigula in Fanika Cerar. Hvala!
Ker ob lepem vremenu zmanjka besed, tudi naši 'piar' službi, vam vsem želimo prijetne nogometne počitnice in zabaven ogled fotografij na naši fa-cebook strani in uradni spletni strani www.nkdob.si.
Sezona 'modrih' iz Doba je vedno zmagovita in šampionska!
Vsi za šampione iz Doba!
Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na klubski uradni spletni strani www.nkdob.si ter na naši facebook in twitter (@NkRoltekDob) strani.
Gregor Horvatič Stiki z javnostjo Nk Roltek Dob
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
Dario Melnjak je bil z dvema zadetkoma, po enim na vsaki tekmi, junak napredovanja v drugi predkrog kvalifikacij Evropske lige.
Maroltu državni naslov, Maja in Nuša odlični na evropskem prvenstvu
Dve domžalski atletinji, Maja Per in Nuša Mali, sta v juliju nastopili na evropskem prvenstvu. Prva je osvojila 16. mesto na prvenstvu stare celine v teku na 2000 metrov z zaprekami, druga pa 25. mesto v gorskih tekih.
ak domžale Za Majo je bil po dveh močnih reprezentančnih mitingih to že tretji nastop za reprezentanco letos. Na tekmi sezone je v madžarskem Gyoru prikazala odličen tek in se s časom 7:00,31 veselila osebnega in klubskega rekorda na 2000 metrov z zaprekami. A ob veliki grenkobi in žalosti, saj je v kvalifikacijah osvojila 16. mesto in zgolj za eno mesto oziroma 30 stotink sekunde, kolikor je bila pred njo portugalska tekačica, zgrešila finale 15 najhitrejših Evropejk v tej zahtevni disciplini. Na dlani je imela izjemen mednarodni uspeh, kljub temu pa je zabeležila eno najboljših slovenskih uvrstitev na evropskem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke. »Priznam, da mi je težko, ker sem bila tako blizu
velikemu finalu na takšni tekmi, a to je zdaj le še večja motivacija za prihodnje treninge. Zdaj vem, da je to moj šport in da lahko v njem pustim pečat,« je z dvignjeno glavo na svojo uvrstitev in nesrečni razplet gledala 16-letna atletinja.
Tudi Nuša Mali je Slovenijo zastopala na prvenstvu stare celine, le da v gorskih tekih v disciplini gor-dol v makedonskem Skopju. V kategoriji mladink je na zahtevni, šest kilometrov dolgi trasi, osvojila 25. mesto in za šest mest izboljšala dosežek Nine Pavlič Hren izpred dveh let v Italiji, ko je bila še ena domžalska atletinja 31. Nuši, specialistki za tek v klanec, je po vzponu kazalo še bolje, saj je bila po polovici proge v lovu za prvo dvajseterico, a je nato na spu-
Luka Marolt se veseli naslova državnega prvaka v prestižni atletski disciplini.
stu izgubila nekaj mest. Velja omeniti, da je bilo od Kamničanke v domžalskem dresu, ki je rojena leta 2001, hitrejših le pet atletinj, starih enako kot ona ali leto dni mlajših, vse ostale so bile letnika 1999 ali 2000, kar je lep obet za prihodnje sezone, ko bo Nuša še vedno tekmovala med mladinkami.
Reprezentančni dres je v juliju oblekel tudi Anže Trapečar, ki je nastopil na četveroboju reprezentanc mlajših članov in članic Češke, Madžarske, Poljske in Slovenije. Kopje je v Krakovu iz njegovih rok poletelo 55,74 metra daleč, kar je bilo dovolj za sedmo mesto. Letos je v sicer na začetku junija v Ljubljani kopje že vrgel 57,89 metra, osebni rekord je leta 2017 premaknil na 58,52 metra.
Na domači tekmi sezone, prvenstvu Slovenije za člane in članice, je zablestel Luka Marolt, ki je v formuli ena atletike, teku na 100 metrov, osvojil naslov državnega prvaka. Luka je bil s časom 10,69 sekunde najhitrejši že v kvalifikacijah, nato pa vlogo favorita potrdil še v finalu in ob vetru v prsi slavil s časom 10,83 sekunde in tekmece ugnal za več kot desetinko sekunde. Za popoln komplet medalj so na tekmi v Celju poskrbeli še domžalski metalci, Denis Kumek je v metu diska posegel po srebru z metom, dolgim 41,70 metra, drugi je bil tudi Jože Pirnat v suvanju krogle (12,55 metra), bron pa si je v metu kopja prisvojil danes že omenjeni Anže Trapečar (57,42 metra).
Domen Jarc
io | slamnik
šport
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Blestijo tudi v reprezentančnih dresih
Po končani klubski sezoni, ki je bila z naslovi državnih prvakov v kategorijah pionirjev U-13 in U-15 ter mladincev U-19, kar se tiče mlajšega pogona najtrofejnejša do zdaj, so perspektivni igralci Helios Suns klubski dres zamenjali za reprezentančnega.
kk helios suns Slovenijo so na dveh pripravljalnih tekmah kadetov U-16 proti Madžarski vidno zastopali Urban Klavžar, Jošt Flerin, Jure Snoj in Anej Orel. Slednji je bil na drugi tekmi proti vzhodnim sosedom s 16 točkami ter sedmimi skoki prvi igralec drugega obračuna, ki ga je Slovenija dobila s 85:42. Na prvi tekmi, ki se je prav tako končala v prid Slovenije (68:44), je bil z osmimi točkami med opaznejšimi igralci tudi Urban, ki je sicer dve leti mlajši od soigralcev in tekmecev. Njegov potencial je v odlični letošnji sezoni opazil španski velikan Real, ki je mladega Domžalča-na, letnika 2004, letos poleti povabil na svoje treninge. To čast je imel še en član Heliosa, leto mlajši Jan Vide.
Reprezentanca mladincev U-18 se je v Bosni in Hercegovini dvakrat pomerila z domačini in prav tako zabeležila dve zmagi (80:54 in 69:66). Svoje sta k slavjema prispevala tudi Adrian Jogan in Jakob Strel.
V juliju so sicer najpomembnejši reprezentančni obračuni čakali izbrano selekcijo mlajših članov U-20, ki se je merila na evropskem prvenstvu divizije B. Slovenija je prvenstvo v Bolgariji za-
Aljaž Bratec je bil na EP divizije B eden najvidnejših članov reprezentance.
čela s prepričljivo zmago nad domačini s 73:52, na kateri je z 18 točkami in šestimi podajami izstopal domžalski košarkar Aljaž Bratec. Nato je z 71:49 padla Slovaška ter kar s 135:44 še Moldavija, proti kateri je 17 točk dosegel igralec Helios Suns Urban Oman. V nadaljevanju
sta nato orožje pred slovenske košarkarje položili še Estonija (55:50) in Albanija (86:52) za pet zmag na petih tekmah skupinskega dela.
V četrtfinalu so nato po izjemnem uvodu, ko so prvo četrtino dobili z 20:3, Slovenci slavili s 64:52. Znova sta bila odlična Urban Oman, ki je enajstim točkam dodal še šest skokov, ter Aljaž Bratec z devetimi točkami in dvema skokoma. V polfinalu je morala s 60:50 premoč priznati Rusija, s 16 točkami in štirimi skoki je bil med najvidnejšimi posamezniki znova Urban Oman. S to zmago so si Slovenci zagotovili nastop v diviziji A na prihodnjem prvenstvu!
Češnja na torti je sicer zmanjkala, a tudi poraz v finalu proti Poljski s 60:71 ni nič tragičnega, ampak izjemen uspeh. Na finalni tekmi je sicer blestel košarkar Helios Suns Bratec, ki je dosegel kar 20 točk in temu dodal se štiri podaje. Čestitke trem našim igralcem Aljažu Bratcu, Urbanu Omanu in Maticu Ve-selu ter fizioterapevtu Denisu Bergincu, ki je skrbel za dobro pripravljenost košarkarjev, za ta izjemen uspeh.
Domen Jarc Foto: HELios-suNs.si
Plesalci Plesnega kluba Miki
med najboljšimi v Evropi
Na evropskem prvenstvu v hip hopu, electric boogiju in break danceu so naši tekmovalci zastopali Slovenijo v sedmih disciplinah in si v številčni konkurenci priplesali odlične uvrstitve.
plesni klub miki V nemškem mestu Bremerhaven je od 28. junija do 1. julija potekalo evropsko prvenstvo v hip hopu, electric boogiju in break danceu (IDO European Hip Hop, Electric Boogie & Break Dance Championships).
Anai Erce je med hip hop solo mladinci premagal kar 85 sotekmovalcev in si v finalu priplesal 6. mesto. Njegov mlajši brat Neo Erce se je veselil 14. mesta med hip hop solo dečki v konkurenci 55 plesalcev. Neo je tekmoval tudi v disciplini hip hop solo dečki, kjer je dosegel 14. mesto, ter si s soplesalko Lano Tomažin med hip hop duo otroci priplesal 17. mesto. Anai je v battlu med hip hop solo mladinci dosegel 25. mesto, v disciplini electric boogie solo mladincev pa 39. mesto. Lana je premagala 46 hip hop solo deklic in si priplesala 44. mesto, njena klubska prijateljica Gaja Napeč-nik pa je v isti disciplini končala na 50. mestu.
Čestitamo plesalcem in trenerjem Anji Jurič, Andražu Mraku in Nastji Horvat. Ponosni smo na vas!
Klara Senica in Lana Smolnikar iz Plesnega kluba Bolero evropski podprvakinji v show danceu
Dekleti sta postali tudi večkratni državni prvakinji ter zmagovalki pokala Slovenije v modernih tekmovalnih plesih, Klara med drugim tudi zmagovalka tekme za svetovni pokal.
Tekmovalci Plesnega kluba Miki na DP osvojili kar 15 pokalov
V Športni dvorani Medvode je od 23. do 29. junija potekalo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih.
plesni klub bolero Med 24. in 27.
majem 2018 je v italijanski Genovi potekalo evropsko prvenstvo show dan-ceu, ki sta se ga kot branilki lanskoletnega naslova evropskih prvakinj udeležili tudi Lana Smolnikar in Klara Senica. Lana in Klara po izjemni lanski sezoni tudi v letošnji dosegata vrhunske rezultate, saj sta dokazali, da spadata v sam evropski vrh plesalcev, ki tekmujejo v modernih tekmovalnih plesih. Z odličnimi nastopi sta v kategoriji show dance duo-članice osvojili naslov evropskih podprvakinj.
Lana Smolnikar je na evropskem prvenstvu tekmovala tudi s solo točko in si z odličnimi nastopi v močni konkurenci priplesala odlično 4. mesto. Njun trener in koreograf točk je Jan Ravnik.
Klara Senica se je poleg letošnjega evropskega prvenstva v show danceu udeležila tudi tekmovanja za svetovni pokal v jazzu, ki je potekalo od 6. do 9. junija v češki Pragi. V kategoriji jazz solo članice je ugnala vso konkurenco in osvojila izvrstno 1. mesto. Za zma-
Skupno državno prvenstvo je potekalo od 22. junija dalje, in sreda, 27. junija, je bil dan za skupen nastop plesnih parov v akrobatskem rokenrolu, para plesu in v kombinaciji standardnih ter latinskoameriških plesov. Prvenstvo se je začelo v zgodnjepopoldanskih urah in se vseskozi prepletalo z disciplinami rokenrola in para plesom. V vseh starostnih kategorijah so pari plesali finala, medtem ko še vedno najštevilčnejša kategorija ostajata mladinska in starejše mladinska, ki sta tekmovanje začeli s polfinalom.
Jan Hafner in Pina Eržen, člana Plesnega kluba Diamant Ljubljana, sta v številčno najmočnejši kategoriji starejših mladincev v kombinaciji
govalno koreografijo je tudi tokrat poskrbel Klarin trener Jan Ravnik.
Lana in Klara sta osvojili šest naslovov državnih prvakinj in postali tudi zmagovalki pokala Slovenije.
V preteklem tednu je v Športni dvorani Medvode potekalo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih (MTP). Dekleti sta tekmovali v šestih
Jan in Pina s svojima trenerjema Alexeyem Galchunom in Tatsiano Lahvinovich Galchun
različnih kategorijah in v prav vseh kategorijah osvojili naslov državnih prvakinj. Tako sta postali državni prvakinji v show dance duo članice (Lana in Klara), jazz duo članice (Lana in Klara), modern solo (Lana), show dance solo članice (Lana) in jazz solo članice (Klara). Koreograf in trener vseh omenjenih točk je Jan Ravnik. V vseh omenjenih kategorijah sta postali tudi zmagovalki pokala Slovenije, ki je seštevek točk treh najboljših tekem na pokalnih turnirjih in državnega prvenstva.
Naslov državnih prvakinj sta osvojili tudi s člansko 'show formacijo', katere koreograf in trener je Matevž Česen.
Po napornem prvem delu sezone si bosta Klara in Lana privoščili nekaj dni počitka, potem pa se bosta začeli pripravljati na drugi del sezone, kjer ju čaka kar nekaj mednarodnih tekem.
Obema tekmovalkama in njunima trenerjema čestitamo ter jim še naprej želimo veliko lepih rezultatov na prihodnjih tekmovanjih.
Gregor Horvatič
standardnih in latinskoameriških plesov prepričljivo osvojila že svoj sedmi naslov državnih prvakov. Zmage sta bila zelo vesela, saj sta s tem dobila tudi vstopnico, da državo zastopata na svetovnem prvenstvu v kombinaciji, ki bo potekalo v decembru v Španiji.
Jan in Pina nadaljujeta s treningi, saj ju že v septembru čaka prvo svetovno prvenstvo v letošnjem letu, in to v standardnih plesih, ki bo potekalo na Madžarskem.
Iskrene čestitke plesalcema ter njunim trenerjem Alexeyju Galchunu, Tatsiani Lahvinovich Galchun, Zoranu Plohlu in celotni ekipi v ŠRKD Diamant Ljubljana.
plesni klub miki Plesalci so se pomerili v različnih disciplinah in predstavili koreografije, ki so jih skupaj s trenerji vadili več mesecev. Izvrstno so se odrezali tekmovalci Plesnega kluba Miki, ki so domov ponovno odnesli naslov državnih prvakov, podprvakov in druge odlične uvrstitve.
Tekmovalci so osvojili kar šest zlatih medalj v različnih zvrsteh - tri tekmovalne točke koreografov Anje Jurič in Andraža Mraka: Valentin Trobevšek s točko Mr. Bean v disciplini street show solo mladinci, street dance show mladinska formacija s točko What if Jack ... ter Žiga Farkaš in Maša Skočaj med street dance show duo mladinci. Zlato so osvojile tudi plesalke pod okriljem Andree Zanardi: Erika Bajde in Kim Crn-kovič med oriental show duo mladinci ter Morske deklice oriental show mix male skupine. Na najvišji stopnički v jazz formacije otroci je stala skupina Black Symphony s koreografijo Man-ce Čuček.
Srebrne pokale je osvojilo pet tekmovalnih točk, od teh kar tri koreografije Maje Vidonja. V disciplini modern solo ženske otroci je srebro osvojila Iza-bela Sušnik, med show dance mladinskimi formacijami so državne vicepr-vakinje plesalke s koreografijo Story of the Tree. S srebrom je slavila tudi show dance članska mala skupina What Have
We Done to Our Planet. Dvakrat so se veselili tudi plesalci Andraža M. in Anje J., prvič v disciplini street dance show mala skupina člani 2 s koreografijo V šoli, drugič pa otroška street dance show formacija Rudarjenje.
Na 3. stopničko so stopili plesalci s štirimi koreografijami. Izabela Sušnik med jazz solo ženske otroci s koreografijo Maje Sonc. Anai Erce se je skupaj s trenerjema Andražom M. in De-janom Djurovicem veselil v disciplini electric boogie solo mladincev. Anja J. in Andraž M. sta slavila tudi s street dance show malo mladinsko skupino Kupid in hip hop otroškim duom, ki ga sestavljata Lana Tomažin in Neo Erce.
Plesalci, ki vse leto s trenerji predano trenirajo, so dosegli še druge odlične rezultate, ki si jih lahko preberete na www.mikiples.com. Ponosni smo na vse plesalce, ki ste se čez leto pridno udeleževali pokalnih turnirjev in se izkazali tudi na državnem prvenstvu, ter trenerjem, ki vedno znova prihajajo na plan z novimi idejami, spodbujajo plesalce in jih motivirajo. Zahvaljujemo se tudi staršem za podporo, zaupanje trenerjem in navijanje, ki plesalce še dodatno spodbudi. Iskrene čestitke vsem! Mi smo pripravljeni na navijanje na mednarodnih tekmah, ki se jih bodo plesalci udeležili že jeseni.
Jan Hafner in Pina Eržen državna prvaka
Skupno državno prvenstvo vseh plesnih sekcij je letos organiziralo Plesno društvo Libero v medvoški športni dvorani. Dobljan Jan Hafner in Pina Eržen sta si priplesala naslov državna prvaka v kombinaciji desetih plesov v kategoriji starejših mladincev.
letnik lviii | julij 2018 | številka 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 29
šport | pisma bralcev | objave
Pirueta uspešna na državnem prvenstvu
Od 30. junija do 1. julija 2018 je potekalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju v Renčah.
kk pirueta Tekmovanja se je udeležilo tudi 25 tekmovalcev domžalskega kotalkarskega kluba Pirueta, kar je predstavljalo več kot tretjino vseh sodelujočih. V soboto so se predstavili mlajši tekmovalci, v nedeljo pa starejši. Tako je bil klub Pirueta eden izmed najštevilčnejših in s tem dokazal, da ima vedno več prizadevnih tekmovalcev, ki se lahko primerjajo z najboljšimi v državi.
Tekmovanje je potekalo v vseh disciplinah od obveznih likov do prostega kotalkanja. Tokrat je bilo na sporedu tudi tekmovanje v InLine kotalka-nju. Prav klub Pirueta ima v mladinski konkurenci tekmovalko, ki bi se udeležila tudi evropskega prvenstva, ven-
Družinski ping-pong in uradni zaključek sezone
Tradicionalni družinski turnir in piknik za člane NTS Mengeš in njihove starše je letos postregel z rekordno udeležbo.
nim tretjim mestom v kategoriji mlajših deklic zagotovila tudi mesto v reprezentanci Slovenije za tekmovanje Pokal Evrope, ki bo v septembru v španski Malagi. Nastopila bo tako v obveznih likih kot v prostem programu. Upamo, da bo na tekmovanju pokazala svoj brezhiben program in zasedla solidno mesto v Evropi.
Zdaj je na vrsti zasluženi odmor, ki pa ne bo predolg, saj jih v septembru spet čakajo zahtevna tekmovanja. Medtem bodo v klubu opravili kar nekaj skupinskih nastopov po Sloveniji in tako pripomogli k še večji prepoznavnosti umetnostnega kotalkanja. S tem so zadovoljili številne sim-patizerje tega športa. Namreč, ponud-
dar ji je to preprečila poškodba, ki se ji je zgodila tik pred nastopom na državnem prvenstvu.
S svojim nastopom je najbolj presenetila Maja Trojanšek, ki si je z osvoje-
be kar dnevno dežujejo na domači naslov, saj se je klub uveljavil po tovrstnih predstavitvah in ne manjka pohval kotalkarskemu klubu Pirueta.
BEsEDILo in foto: KK PlRuETA
nts mengeš Imeli smo 28 ekip (v kateri igrata otrok in starš proti drugemu paru, najprej v skupinah po tri ali štiri ekipe, nato pa razigravanje za končna mesta v finalni in tolažilni skupini). Letos sta zmagala Lačna lenivca z Rodice (Gaja in oče Leon) pred Didirina iz Radomelj (Katarina in oče Tomaž). Dan je potekal v znamenju druženja, športa in dobre volje. Za hrano je poskrbel Dragan Jokic, za pijačo in logistiko pa se zahvaljujemo Janezu Erjavcu in Goranu Rakunu. Glavni sponzor dogodka je bila Zavarovalnica Triglav. Vsem skupaj velika hvala in se vidimo naslednjo tekmovalno sezono, ki se začne septembra. Pred zaključkom pa so potekala še nekatera tekmovanja, nekatera pa še bodo (npr. evropsko mladinsko prvenstvo v Romuniji, tudi z našo udeležbo), zato še nekaj kratkih informacij s tekmovanj.
Na zaključnem turnirju gorenjske regije je nastopalo 16 naših mladih tekmovalk in tekmovalcev. V skupnem seštevku štirih tekmovanj gorenjske regije je slavil naš Aljaž Gol-tnik. Tudi vsi ostali so prikazali lepe igre in se veselili priznanj za najboljše, kar 12 jih je odneslo pokale v skupnem seštevku.
Sredozemske igre v Španiji (Tarragona) so minile tudi z našo udeležbo. Ana Tofant je zastopala barve slovenske reprezentance, igrala je posamezno, v igri dvojic in ekipno. V posameznem delu ni zabeležila zmage, čeprav je odigrala zelo izenačene igre; odlično pa so Slovenke (tudi z Anino pomočjo) nastopale v ekipni konkurenci, kjer so zasedle končno 5. mesto (med 12 ekipami). Za preboj med štiri najboljše so izgubile z ekipo Grčije 2:3. Slovenska ekipa fantov (Tokic, Jorgič, Kožul) je odlič-
no opravila svoje delo in zmagala v ekipnem delu. Prav tako je mladi Darko Jorgič postal prvak Sredozemskih iger.
Klubska sezona namiznega tenisa se je končala, razen za tiste, ki so bili vpoklicani na reprezentančne priprave in na evropsko prvenstvo za mladino, ki bo letos v Romuniji (Cluj Napo-ca). Roku, Katarini in Gaji so se pridružili še Adam, Brina, Živa, Luka, Aljaž Goltnik, Aljaž Frelih, Vita in Tara.
Sledijo kratke počitnice, ki pa se konec julija že prevesijo v novo sezono 2018/19. V Kranjski Gori bomo začeli v soboto, 28. julija, s kondicijski-mi pripravami za mlajše, in v sredo, 1. avgusta, s pripravami za starejše. Nato sledi nadaljevanje treningov v naši namiznoteniški dvorani, ki bo od avgusta dalje že polno zasedena.
Nedavno smo se pridružili tudi akciji Očistimo Slovenijo in na tradici-
onalni poti proti Grobljam pod vodstvom trenerja Davida Orešnika pobirali plastiko, embalažo, papir in druge zavržene stvari, ki onesnažujejo in kazijo naše okolje. Na koncu je sledilo sladkanje v slaščičarni Flere.
Vabimo vse, ki vas zanima igranje namiznega tenisa ali pridobitev naziva namiznoteniškega sodnika, da se nam pridružite - nikoli ni prepozno. Podrobnejše informacije glede treningov dobite pri našemu trenerju Davidu (031 502 157), glede sodniške organizacije, sojenja in vodenja tekmovanj pa pri Janezu (031 612 835). Z vpisom za začetnike začnemo s ponedeljkom, 3. septembra, ob 15.30 (prvi mesec je vadba brezplačna), lokacija je že znana, naša telovadnica v Mengšu, Slovenska cesta 39, poleg slaščičarne Flere.
Besedilo in foto: Janez
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Odgovor: Kdo se boji kritike?
Spoštovani, prispevek za rubriko Pisma bralcev ste nam poslali v predvolilnem času, zato bi bilo opredeljevanje do politike na državni ravni takrat v funkciji predvolilne propagande, ki je zakonsko določena.
Pozneje se za objavo pisma nisem odločila, saj ni šlo za vsebino, ki bi se dotikala področja delovanja občine, pač pa za opredeljevanje in komentiranje državnozborskih volitev. Glasilo Slamnik pa je namenjeno pretežno objavljanju stališč, mnenj, opozoril, predlogov, pobud, pritožb in komentarjev o življenju in delu v občini Domžale. Odpiranje tovrstnih tem v rubriki Pisma bralcev bi lahko sprožilo plaz podobnih opredeljevanj in tudi delitev.
Špela Trškan, odgovorna urednica glasila Slamnik
Kdo se boji kritike?
V demokratično naravnanih družbah kritiko pripoznavajo kot del dialoga v službi javnega interesa. Utemeljena kritika je za razliko od kritizerstva korektiv, ki pripomore k izboljšanju družbenih razmer v vsem, kar vpliva na kakovost življenja.
Če na primer nekdo s pripombami na neustrezno lokacijo in zgrešeno zasnovo vsa leta prazne parkirne hiše v Domžalah, v kateri je skoraj polovica parkirnih mest neuporabnih, javno opozori občinsko oblast na storjene napake, ki se v bodoče ne bi smele dogajati, če je kritičen tudi do gradenj, pri katerih niso bili upoštevani osnovni, z zakonom predpisani ukrepi za varnost in zanesljivost pri uporabi, še ne kritizira vsevprek. Opuščanje ukrepov za nemoteno gibanje invalidnih oseb, nedopustna bližina zunanjih igralnih površin otroškega vrtca na Krtini, ki mejijo na varovalni pas visokonapetostnega daljnovoda, nesorazmerno grobi posegi na kmetijske obdelovalne površine v predlogu občinskega prostorskega načrta, ki predvideva pozidavo nekaj sto hektarov kmetijskih zemljišč, so stvari, ki se ne bi smele ponoviti. Če nekdo vrsto let opozarja na umestitev poslovne cone Želodnik v Prevojskih gmajnah, ki bi po vseh merilih presoje glede naravnega bogastva morale biti uvrščene v območje Nature 2000, so kritike potrebne.
Za objavo v aprilski številki Slamnika sem poslal polemičen prispevek o predvolilnem dogajanju. Pisanje ni bilo sovražno naravnano, do nikogar žaljivo, zapisana so bila resnična dejstva. Odgovorna urednica ga ni dovolila objaviti. Glasilo, financirano pretežno iz občinskega proračuna, torej z denarjem vseh občanov, bi moralo biti temelj lokalne demokracije. Ne razumem kriterijev, po katerih se odloča o objavi ali neobjavi nekega nenaročenega prispevka v rubriki Pisma bralcev. Tako omejevanje svobode mišljenja in izražanja pomislekov ni sprejemljivo in spada v neke povsem druge čase.
Domžale, 9. 7. 2018
Jože Nemec, Domžale
MALI OGLASI
Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. t: 040 6O8 421
Šivalni stroji - servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Prat-neker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149
Prodam komplet gorenjsko žensko narodno nošo. t: 031 369 392
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 78 00 78
Inštrukcije, najcenejše angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816
Zaposlimo CNC operaterja na liniji za izdelavo lesenih konstrukcij. Lokacija zaposlitve: Selo pri Ihanu. Tesarstvo Kre-gar, Martin Kregar, s. p. t: 041 332 088
Na Slamnikarski ulici 2 oddam garažo za 6 mesecev, znesek 240 evrov (mesečno 40 evrov). t: 040 730 785
Male oglase v avgustu sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v torek 14. avgusta med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si
SIMflX
Domiale Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNO TRGOVINO: wwwjlmax-slo.com
OVTODEU - OVTOMEHONIKO - VCILKflNIZERSTVO
OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI ODLOKA O OBČINSKEM LOKACIJSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE UREJANJA »PRESERJE OB BISTRICI - JUG« V PRVI OBRAVNAVI
Obveščamo vas, da bo od 2. avgusta do 30. septembra 2018 potekala javna razgrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja »Preserje ob Bistrici - jug« v prvi obravnavi. Gradivo bo razgrnjeno v prostorih Krajevne skupnosti Preserje in v prostorih oddelka za urejanje prostora Občine Domžale. Javna obravnava bo 5. septembra 2018 ob 17. uri v prostorih Krajevne skupnosti Preserje. Dodatne informacije so dostopne na spletni strani Občine Domžale.
OBVESTILO O JAVNI RAZGRNITVI ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE »BRINJE 1« V PRVI OBRAVNAVI
Obveščamo vas, da bo od 2. avgusta do 30. septembra 2018 potekala javna razgrnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »Brinje 1« v prvi obravnavi. Gradivo bo razgrnjeno v prostorih Krajevne skupnosti Slavka Šlandra Domžale in v prostorih oddelka za urejanje prostora Občine Domžale. Javna obravnava bo 12. septembra 2018 ob 17. uri v dvorani Knjižnice Domžale. Dodatne informacije so dostopne na spletni strani Občine Domžale.
Na podlagi 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17)
RAZPISUJEM
VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE
1.	člen
Volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Domžale se opravijo v nedeljo, 18. novembra 2018.
2.	člen
Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 3. september 2018.
3.	člen
Za izvedbo volitev skrbijo Občinska volilna komisija Občine Domžale in volilni odbori.
Številka: 0410-8/2018 Datum: 16. 7. 2018
Župan Toni Dragar
30 I slamnik	številka 7 | julij 2018 | letnik lviii
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Zamrl je tvoj korak, zamrl tvoj vedri smeh, vendar so vezi močnejše, ki nas ne ločijo nikdar.
V SPOMIN
Dne 18. julija je minilo devet let, odkar nas je zapustila nenadomestljiva žena, mami in stara mama
Anamarija Barle
roj. Slapar
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo. Vsi njeni
Odšel si tja, od koder več vrnitve ni. Nam pa zapustil si lep spomin, na skupaj preživete srečne dni.
V SPOMIN
Dne 14. julija je minilo 20 let, odkar nas je zapustil
Martin Račič
po domače Petričev iz Gorjuše
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
o
il
Là
V	SPOMIN
V	teh dneh mineva eno leto, odkar je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Ivan Šuštar
iz Zaboršta
Zahvaljujemo se vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 83. letu sklenil naš ljubljeni mož, oče, stari oče in pradedek
Anton Cerar
iz Doba, Bevkova ulica 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem za besede tolažbe in sožalja ter cvetje, darovane sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala sosedom iz Bevkove ulice za pozornost ter prijateljem iz Lovske družine Domžale za zadnje slovo. Vedno boš v naših srcih.
Vsi domači
Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečine ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina.
ZAHVALA
Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustil mož in oče
Igor Kalčič
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujeva za izraze sožalja, cvetje, sveče in ostale darove. Posebna zahvala Pogrebni službi Vrbančič, piceriji Pipca in Viktor baru. Hvala tudi vsem prijateljem za nesebično pomoč ter ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žena Marjeta in sin Matevž
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 83. letu se je od nas poslovil oče, dedek, pradedek, brat in stric
Branko Mihalič
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala župniku ter Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred. Posebna zahvala vsemu zdravstvenemu osebju Doma počitka Mengeš za vso skrb in nego.
Vsi njegovi
Skromno na tem svetu si živela, ljubila polje, zemljo, Marijo za zavetnico si imela. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. Spočij si, vsi večni mir ti zaželimo.
Marija Žendar
V 98. letu starosti je v juniju dotrpela in se poslovila od nas ter odšla v večnost, kjer se morda spet snidemo.
Naj ostane v spominu vsem in vsakemu, ki ste jo imeli radi, se pogovarjali, molili z njo, jo bodrili in čustvovali.
Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Vsi njeni
V 79. letu starosti je umrl
mag. Martin Bolhar - Tine
dipl. ing. kem. tehnologije
Bil je priznani strokovnjak v proizvodnji teh. želatine. Pokopan je v Bad Sobernheimu v Nemčiji, kjer je prebival več kot 47 let.
Žalujoči: sinovi Robert, Rüdiger, Rene, brat Branko, sestra Marjeta Plevčak in ostalo sorodstvo
Bad Sobernheim, Johannesburg, Luksemburg, Zürich, Domžale, Ljubljana
Tako tiho, skromno si živel, tako tudi si življenje imel, zdaj si rešen vseh bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 71. letu starosti sklenil naš dragi mož, oči, dedek, brat in stric
Lado Peterka
z Vira pri Domžalah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darove, Pogrebni službi Vrbančič in gospodu župniku Aleksandru Ureku za čustven govor in lepo opravljen obred. Hvala Anki Cerar za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vedno bomo s teboj. Vsi njegovi
¡F
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v torek 14. avgusta med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
v spomin
Ivan Kepic Ivček
(1943-2018)
V ponedeljek, 16. julija 2018, smo se na pokopališču v Šentpavlu zadnjič poslovili od Ivana Kepica, bolj znanega kot Ivčka, ki je bil kar nekaj let tudi član nekdanjega uredniškega odbora Občinskega poročevalca, zdajšnjega Slamnika, predvsem pa njegov dolgoletni dopisnik. Na straneh našega občinskega časopisa ste namreč desetletja lahko prebirali številne njegove prispevke. Sprva je presenečal predvsem s svojimi razmišljanji, ki jih je namenjal različnim cerkvenim prazničnim dnem, v množici njegovih člankov pa smo lahko našli tudi daljše pogovore, razmišljanja o vrednotah, novinarske prispevke o prireditvah pa tudi kritična razmišljanja o aktualnih temah.
S tovrstnimi prispevki se je Ivček oglašal tudi v Pismih bralcev v dnevnikih (Delo, Dnevnik), njegova razmišljanja pa smo lahko prebirali tudi v drugih časopisih npr. Družini. Seveda v nobenem ni pozabil katerega od številnih latinskih pregovorov, ki so bili pravzaprav njegov zaščitni znak. Bil je odličen govorec, ki je v številnih poslovilnih govorih znal najti ravno prave besede za pokojnike, mnogi se ga še zdaj spominjajo kot zvestega sogovornika v radijskih oddajah, dobro pa je bil poznan tudi kot odličen inštruktor, ki je znal mladim posredovati znanja tako iz latinščine kot iz drugih predmetov, ob tem pa jim z nasveti pomagati tudi sicer v življenju.
Čas, ki smo ga preživeli s teboj, spoštovani sodelavec Ivan Kepic in dragi prijatelj, Ivček, je bil dober čas in ne bo pozabljen. Hvaležni smo ti za sodelovanje in pomoč, za iskreno prijateljstvo, za preživet del skupne življenjske poti, na kateri si nas spremljal. Ostajaš z nami, tvoje besede in misli ostajajo na porumenelih straneh našega časopisa, za katerega si vedno rad pisal ter se veselil prav vsakega od objavljenih prispevkov. Hvala ti.
Ostajaš v naših spominih, v spominih številnih sodelavcev, prijateljev in znancev, med njimi tvojih nekdanjih sošolcev, ki so te v velikem številu pospremili na tvoji poslednji poti. Ne boš pozabljen: spomin nate in hvaležna misel bosta kot luč, ki nikoli ne ugasne ...
Vera Vojska
v spomin Robi Skok
(1965-2018)
V Domžalah smo se v začetku julija poslovili od Robija, 22. avgusta bi dopolnil 53 let. Bil je najmlajši v družini, v kateri je bilo šest otrok. Imel je tri sestre in dva brata. Hodil je v Osnovno šolo Šlan-drove brigade v Domžalah, kjer je končal tudi srednjo poklicno šolo in se izučil za strojnega ključavničarja - monterja. Najprej se je zaposlil v Mlinostroju, kjer je bil štipendist. Po nekaj letih v podjetju niso potrebovali toliko ključavničarjev, zato se je leta 1983 zaposlil v IMP- Klimatu v Ljubljani. Podjetje IMP je začelo razpadati, zato si je leta 2007 našel novo službo v podjetju TPS - IMP, najprej je delal v Jaršah, potem se je obrat preselil na Duplico.
Leta 1988 se mu je s Sonjo rodil sin Jure, in tako je dobil še tri vnuke. Robi je bil po naravi vesel človek, rad je imel ljudi okoli sebe, se družil in šalil, bil je zelo čuteč. Njegova najljubša konjička sta bila balinanje in ribarjenje, rad je gobaril, veliko se je gibal na kolesu. Balinarskemu klubu Domžale se je pridružil leta 1991 in do leta 2000 igral zanj v 1. ljubljanski ligi. Od 2001 do 2005 je v 1. slovenski ligi nastopal za Balinarski klub Budničar Količevo. Leta 2006 se je vrnil v matični klub in do zadnjega dne igral zanj v 1. ljubljanski ligi. Bil je večkratni klubski prvak posamezno in v parih. Nastopal je na več kot 200 balinarskih turnirjih, ki so jih organizirali prijateljski klubi. Bil je podpredsednik, blagajnik in član izvršnega odbora BK Domžale, z marljivim delom je postal eden najboljših tekmovalcev kluba. Prejemal je številne pokale in medalje tudi kot posameznik, ne le v ekipnih zasedbah. Bil je odličen športnik in dober prijatelj, ki je bil pripravljen pomagati vsakomur, kadar je potreboval pomoč.
Zelo rad se je družil z ribiči, nalovljene ribe pa velikokrat podaril. Užitek ribarjenja in neposredni stik z naravo sta mu pomenila več kot sam ulov. Po značaju je bil prizadeven in požrtvovalen, bodisi v službi, doma ali v ljubiteljskih dejavnostih. Neprecenljivo pomoč in skrb je nudil svoji sestri Bredi ob hudi nesreči. To zmore le človek z velikim srcem in to je Robi bil.
Včasih je potožil o težavah z zdravjem, toda niti približno nismo slutili, da bo odšel od nas prehitro, tako rekoč v hipu, prvo julijsko nedeljo, zgodaj zjutraj pod Kokrškim sedlom, v naravi, v katero je tako rad zahajal. Vse nas je globoko presunilo, da se je poslovil v razcvetu življenja. Potem ko je nekaj let prebival v novozgrajeni hiši v Ulici Antona Skoka 20, kjer je bila prej domačija, v kateri se je zelo dobro počutil in z velikim veseljem urejal okolico, vrt in opravljal druga dela.
Ob boleči izgubi Robija se žal znova zavemo, kako minljivo je življenje, ko nas zapuščajo tisti, ki so nam bili najbližji in ljubi. Za njim bo ostalo nič koliko lepih in nepozabnih spominov. Ničesar pa ne more spremeniti dejstva, da ga ne ni več med nami, in bolečine, povezane s tem. Radi se ga bomo spominjali.
Balinarski prijatelji in njegovi najbližji
LETNIK LVIII | JULIJ 2018 | ŠTEVILKA 7
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 119
NAGRADNA KRIŽANKA
I MAJHNEMU MOŠKEMU | PODOBNO PRAVLJIČNO
BTTJE SPAČENEGA, I NENARAVNEGA VIDEZA
GRŠKO IME MESTA ENEZ
BRIT. IGR. (INDIRA)
CESTA, KI SE ODCEPI
IZBRANA DRUŽBA
POLICIISKI MERILNIK HITROSTI
KRILO, DEL STAVBE
PRAVOSLAVNI SAMOSTAN
UPOR, ODPOR
FILM AKIRE KUROSAVE
VOLNENA TKANINA ZA ŠPORTNE SUKNJIČE IN PLAŠČE
PASMA MAČKE IZ KAIRA
MAJHNA KOKOŠ
NIZ. KRAJI-NARVAN DER NEER
PRILOGA DELA
ČRTICA
SL GLEDALIŠKI IN FILMSKI IGRALEC (BEKT)
BITJE V SHOLA-STIČNI FILOZOFIJI
REKA V JZ. ANGLIJI
ZAPIS S SKENER-JEM
VERGILOV
IE.
BRKATA PTICA UJEDA
PREBIVALKA AVSTRIJE
ERIKA VOUK
IGRALEC
NA VIOLINO
VMESNI ČLEN
RIMSKI SUŽENJ, TRAČAN
AM. IGRALKA WEST
ZVRST GLASBE
KNJIŽEVNIK, PISATELJ
DOSEŽEK, USPEH
ČLAN POROTE
DRŽAVA, KI JI VLADA CAR
AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD
NASUTI ROB VINOGRADA
SLAVNOSTNI OGENJ
KONJ Z BELIMI LISAMI
SLDRAMA-TDCgGOR)
AMERIŠKI REŽISER HOWARD
ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN
POLJSKI PESNIK IN SATIRIK (STANI-SLAWJ.)
PRISTANIŠČE NA SEVERU IZRAELA
TEKANJE
NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS
NEM. SLIK. 1BERNT)
DEŽNIK
ROMAN WOLEJA SOYINKE
ZADNJE PRED1VD, TUUE
GORSKI VZPON
NEKD. KUB. MINISTER (RAUL)
TRINITRO-TOLUEN
OBROBNI DEL ČESA
IZMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI
PTICA NJORKA
PROSTOR, KJER SE GOJUO TRSNE SADIKE
KRČEVINA,
ROVT NASKNJI-ŽEVNIK (IVAN)
STAR IZRAZ ZA OPREMO
BOG PRAVEGA TRENUTKA
KOSTNI LOK NAD OČESOM
LAIČNI STAN
DANSKI BIOKEMIK (HENRIK)
NAJVIŠJI TUR. VRH
MESTO V SEVERNI ITALIJI
SAMOGLASNIK.
AM. IGRAL (EVA MARIE)
OTOŠKA DRŽAVA V KARIBSKEM MORJU
PRIPADNICA IRCEV
GORSKI REŠEVALNI ČOLN
VROČINA IN VLAŽNOST ZRAKA
REKA V SV. FRANCIJI
STROJNI ELEMENT Z NAVOJEM
IGRALEC BAN
ROMULOV
BRAT DVOJČEK
IGRALKA VARDALOS
GR. REKA EVROTAS
RAZLIČICA IMENA RIHARD
SPOJINA AMINA Z NITRITOM
JUŽNOAM. KUKAVICA
PREVLEKA ZA NOHTE
ZNANJE IZVAJANJA AKROBACII
DRUGO GESLO
ŠVICARSKI ZDRAVILEC (ARNOLD)
ORIENTAL. RIŽEVO ŽGANJE
NEONSKA ŽARNICA
ANJA RUPEL
CHAPUND-VA VDOVA
ZNAČILNA VAS NA KAVKAZU
ARABSKI KNEZ
SL. NOGOMETAŠ (ANDRAŽ)
MENIČNI DOLŽNIK
REŽISER ANZEUC
PTIC VRAN, KI ŽIVINA ANTUJH
NERAZ-SEKAN
VRTNA HIŠICA
NAGRADNA KRIŽANKA
EKSPERT ZAORO-LOGUO
ZASTAREL IZRAZ ZA OKRAS
7
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
VODITELJ. NA POP TV (ALENKA)
TAT IZ ŽEPOV
POGOSTA PADAVINA
HUDE SANJE
RDEČA POLJSKA CVETLICA
ORGANSKO VEČANJE
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2018/2019
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 20. 8. 2018 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
ZVRST GLASBE Z JAMAJKE
PRILOŽNOSTNO DELO, DŽOB
KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK
PREDEL OB PASU TELESA
NENADEN SILOVIT VOJAŠKI NAPAD
PERZIJSKA PROSTOR-NINSKA MERA ZA TEKOČINE
NAGRADNA KRIŽANKA 6
Rešitev križanke je: POLETNI FILMI V ČEŠMINOVEM PARKU
Nagrajenci za pravilno rešiltev prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v sezoni 2018/2019 v Kulturnem domu Franca Bernika, ki nagrade tudi podarja. Prejemejo jih:
Primož Ban iz Doba Daša Ložar iz Domžal Anton Cerar iz Domžal
POMOČ: ARTABA-perzijska prostorninska mera za tekočine, JOB-priložnostno delo, KAIROS-bog pravega trenutka, KSANTOM-majhna rumenkasta benigna tvorba, MAU-pasma mačke iz Kaira, NAGA-pripadnik hindujske ločine golih asketov
io | slamnik
SLAMNIKOVA IZVIDNICA
številka 6 | juNij 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Na Krumperku podrli grajsko lipo in z njo več kot štiri stoletja stare spomine
Tisti, ki vas pot velikokrat zanese na Krumperk, ste zagotovo opazili, da ni več mogočne grajske lipe, ki se je več kot štiri stoletja bohotila ob konjušnici Biotehniške fakultete, nasproti graščine. Veliko naših bralcev je ob pogledu na ležeče deblo lipe zabolelo srce, porajalo pa se jim je tudi vprašanje, zakaj je morala lipa pasti.
Miha Ulčar
Foto:dr. Franc Habe in arhiv Gašperja Dimca
Je bila komu v napoto? So tam kakšni drugi načrti? Eden izmed bralcev se je tudi spraševal o starosti te lipe, zanimalo pa ga je tudi, če je znano, katero drevo je najstarejše v občini Domžale.
Prijetno zatočišče pred poletno vročino za krumperško gospodo
Če bi se to pripetilo pred nekaj stoletji, bi zaradi poseka mogočne lipe svoje nosove zagotovo vihala tamkajšnja grajska gospoda, saj jim je lipa bržkone predstavljala prijetno zatočišče pred poletno vročino, da ne govorimo o prijetnem vonju, ki ga lipa daje ob cvetenju, ki je običajno konec junija ali pa v začetku julija. Takrat posamezni cvet v socvetju cveti le tri dni, polno medi pa samo en dan. S prijetnim vonjem privablja množico čebel, pa tudi človeku pri-ja posedati pod bujno zelenim in cvetočim drevesom. O tem, kakšen cirkus je nastal na dunajskem cesarskem dvoru, ko je Martin Krpan posekal najlepšo lipo na dvornem vrtu, je v svoji povesti opisal Fran Levstik. S tem se je Krpan zelo zameril presvetli cesarici, saj je ostala brez prijetne poletne sence, ki ji jo je nudila lipa. Da ne govorimo o tem, koliko napora je vložil sam cesar, da je pomiril soprogo, čeprav se je ukvarjal s še večjim problemom - Turki pred vrati cesarskega mesta. Res je, da gre za izmišljeno povest, je pa Levstik z njo nazorno prikazal praktično uporabnost lipovega lesa, saj si je iz nje Krpan izdelal kij. Lipov les je lahek, svetle barve, prijetnega vonja in zelo mehak, zato ga pogosto uporabljajo v rezbarstvu.
Že od nekdaj so lipe sadili ob pomembnih dogodkih
Lipa - lepa, zveneča slovenska beseda za priljubljrno in spoštovano drevo. Od vseh gozdnih dreves je lipa najbolj povezana z življenjskimi dogodki ljudi vseh slojev. Simbolizira prijateljstvo, zdravje, rodovitnost in pravičnost, zato je spoštovana ne samo pri nas, ampak tudi pri drugih evropskih narodih. Prav zato imajo lipe posebno vlogo v življenju krajev, saj so jih včasih najpogosteje zasadili v središču nastajajočega naselja, pod lipami pa so se zbirali vaščani, modrovali, prepevali in plesali. Že od nekdaj so lipe sadili ob pomembnih do-
godkih, za posamezno domačijo, za vas, župnijo ali za ves narod. Ob osamosvojitvi, ki za Slovence prav gotovo pomeni velik zgodovinski dogodek, so marsikje posadili t. i. lipo osamosvojitve.
Grajska lipa na Krumperku je bila mnogim navdih
Kot smo že omenili v uvodu, so bili nekateri naši bralci ob pogledu na posekano grajsko lipo izredno presenečeni, med njimi je bil tudi dr. Franc Habe, ki nam je dejal, da ga je zabolelo srce, ko je videl to sliko in mogočno lipo, ki je bila priča dobršnega dela njegovega življenja, trpljenja, uspehov in sreče, odkar je leta 1974 prvič prišel v njeno mogočno senco in občutil vonj njenega cvetja. Po njegovih besedah je lipa tam stala od leta 1593 in je bila pomnik dela naše zgodovine: »Res je neizmerno škoda lipe, ki je bila tako markantna in s takšno zgodovino. Bila pa je navdih marsikomu od nas, ki smo prihajali oziroma še prihajamo na Krumperk.«
Posajena leta 1593 v čast ob vrniti Adama Ravbarja z zmagovite bitke proti Turkom
Znano je, da je bila na Krumperku rojena Ana Marija Ravbar, mati Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je svoje otroštvo preživljal tudi na tem gradu. Pozneje je v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske opisal Krumperk, na njegovi grafiki pa je vidna tudi lipa, ki je žalostno končala minule dni. Od tod po vsej verjetnosti tudi ime Valvasorjeva lipa. Lipa je povezana z najbolj znanim stanovalcem gradu Krumperk, vitezom Adamom Ravbarjem, narodnim junakom, poveljnikom kranjskih plemiških konjenikov in zmagoviti udeleženec bitke proti Turkom pri Sisku 22. junija 1593. Ker je bila posajena istega leta, je bila zagotovo njemu v čast, ko se je vrnil s te znamenite bitke. Že pred tem, okoli leta 1580, je Ravbar prvotni dvor prezidal v današnjo dvonadstropno, skoraj povsem simetrično grajeno grajsko stavbo.
Ob projektu EVREKA in društva Šola zdravja vas vljudno
VABIMO
na brezplačno medgeneracijsko delavnico
Ocena ekološkega stanja in popis pregrad ob reki Pšati,
ki bo potekala v nedeljo, 12. avgusta 2018, od 9. do 13. ure.
Delavnica je namenjena vsem radovednim: mladim, tistim srednjih let in starejšim.
Zberemo se pri športnem igrišču ob OŠ Mengeš (Šolska ulica 11, 1234 Mengeš), od koder se bomo sprehodili do reke Pšate ter tam spoznali obrečni in rečni prostor, njene prebivalce ter metodologijo popisa. Vsi vljudno vabljeni, da se nam pridružite.
Več informacij lahko najdete na FB strani projekt EVREKA in spletni strani evreka.si
OBVESTILO
UREDNIŠTVO GLASILA SLAMNIK
URADNE URE V AVGUSTU
Od 1. do 31. avgusta 2018 so uradne ure:
•	vsak delavnik od 10. do 12. ure
•	in v torek 14. 8. 2018 od 15. do 17. ure
Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Občina Domžale je pri poseku lipe sledila mnenju strokovnjaka arborista
Na Občini Domžale so nam v zvezi s posekom te lipe povedali, da jih je v sredini leta 2017 pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obvestila, da je treba staro lipo posekati in jo nadomestiti z novo. Lipo so namreč napadle parazitske glive, ki povzročajo trohnenje tkiva, kar zmanjšuje stabilnost drevesa. Obvestilu je bilo priloženo mnenje arborista. »Omenjeno območno enoto smo zaprosili za kulturno varstvene pogoje za posek lipe, v katerih je bilo priporočeno, da se lipo odstrani in jo nadomesti z novo
ustreznega premera. S posekom lipe smo seznanili tudi pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, kjer so se s posekom lipe strinjali. Občina Domžale je pri poseku lipe sledila mnenju strokovnjaka s področja arboristike in pridobila soglasja pristojnih državnih služb. Ko bodo za to vzpostavljeni primerni pogoji, bomo poskrbeli za nadomestno zasaditev,« so obrazložili na Občini Domžale.
Razkroj lesnega tkiva
Uspelo nam je pridobiti arboristično mnenje in kulturnovarstvene pogoje javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območne izpostave Kranj, ki jih je morala Občina Domžale kot investitor pridobiti in upoštevati, obenem pa je bila podlaga za izdajo kulturnovarstvenega soglasja za izvedbo posega v nepremično kulturno dediščino. Arboristično mnenje je izdelal Vasja Dornik, univ. dipl. inž. Gozd, iz Arboretuma Volčji Potok (17. 8. 2017), in sicer si je lipo na pobudo oskrbnika gradu Krumperk Edvarda Dežmana ogledal v začetku junija in ponovno v začetku avgusta leta 2017. V arborističnem mnenju ugotavlja, da je lipa, ki raste ob prometni cesti in ob vhodu v konjušnico Biotehniške fakultete, v propadajočem stanju: »Na drevesu je ostalo samo še 10 do 15 odstotkov krošnje. Glavne veje se sušijo in trohnijo. V krošnji, na deblu in koreničniku so prisotne glive z vidnim trosnjaki. Pri pregledu drevesa v začetku julija in avgusta 2017 sem našel štiri različne glive, od tega so tri parazitske glive, ki povzročajo razkroj lesnega tkiva. Pred petimi leti se je drevesu zredčilo in povezalo krošnjo po modernih arborističnih metodah. V petih letih se je vitalnost in zdravstveno stanje drevesa zelo poslabšala. Vidne so poškodbe večjih dimenzij zaradi odloma vej v neurjih.«
Po mnenju strokovnjaka je lipa predstavljala veliko nevarnost
Na podlagi ugotovitev, da je drevo izredno nevarno za obiskovalce konjušnice in promet, konjušnico pa obiskujejo učenci osnovnih šol in študentje Biotehniške fakultete, je arborist predlagal ukrepe, ki bi zagotovili varno sprehajanje in zadrževanje v okolici lipe: »Parazitske glive povzročajo trohnenje zdravega lesenega tkiva (lignina) v koreninah in koreničniku. Takšno tkivo izgubi oporno funkcijo in predstavlja zelo veliko ne-
varnost, da nosilnost drevesa nenadzorovano in nenapovedano popusti. Lipa ima delno strohnjeno deblo, koreničnik in tri glavne korenine. Predlagam, da se drevo čim prej odstrani in nadomesti z novo čim višjo sadiko.«
Na mestu odstranjene grajske lipe bodo posadili novo lipo
Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Kranj, je glede na ugotovitve arbori-stičnega mnenja in na podlagi 1. točke drugega odstavka 84. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine ter na zahtevo stranke Občine Domžale, v zadevi kulturnovarstvenih pogojev za poseg na območju kulturnega spomenika lokalnega pomena: Krumperk - grad Krumperk (EŠD 304), za odstranitev močno poškodovane in obolele lipe izdal naslednje kulturnovarstvene pogoje: 1. Močno poškodovano in obolelo lipo je možno odstraniti; 2. Na mestu odstranjene lipe se posadi nova, s premerom debla cca. 20-25 cm (natančna velikost sadike se določi na podlagi posveta s strokovnjaki Arboretuma).
Lipo bi lahko samo obrezali in pustili njen torzo kot spomenik
Dr. Habe pravi, da bi lipo osebno obreza, njen torzo pa pustil kot spomenik na minule slavne čase. »Žal je tako, ko o zgodovinskih rečeh odločajo birokrati! Ogled je pokazal, da bi torzo še vedno lahko ostal brez nevarnosti za okolico. Ob še živem torzu bi se lahko igrali otroci še dolga desetletja, nam bi pa ostala tudi še živa legenda,« pravi dr. Habe. Prav tako bi ob torzu lahko zasadili novo lipo, tako kot so to naredili pri Na-jevskih lipah. Ob tem se dr. Habe sprašuje, zakaj si gospod, ki govori o neki plesni, ni ogledal priloge o Najevskih lipah, od katerih mnoge stojijo še kot torzo in se v njih igrajo otroci. Te lipe so bile zaradi spoštovanja samo obrezane in ne posekane tako kot na Krumperku. »Zmeraj bolj sem vesel, da sem že toliko star in da sem živel v časih, ko so ljudje še imeli določen odnos do naše zgodovine in kulture ter okolja in ljudi, o katerih so odločali,« še doda dr. Habe.
Štiri stoletja spominov
Mogočne lipe na Krumperku zdaj ni več. S seboj je odnesla več kot štiri stoletja spominov. Tako kot je enkratna osebnost vsak človek, je to tudi vsako drevo. Kot lahko prebrete v Kolumni Antona Komata, drevesa in ljudje svojo podobo spreminjamo od mladosti, zrelosti do starosti, od rojstva do smrti, od krsta do krste. Tako zibka kot krsta sta iz lesa. Les prinaša prvi in zadnji stik človeka s stvarstvom in morda nam je zato tako blizu.
Ohranjajmo in spoštujmo naše lipe
Kaj bodo zdaj storili s samim deblom, nam ni znano. Dr. Habe upa, da ga bodo odpeljali v kakšen muzej, in ga postavili na ogled, seveda z obrazložitvijo zgodovine lipe in Krumperka. V Domažalah nimamo muzeja, prav tako ne prav veliko zgodovinske in kulturne dediščine, med katerimi je bila tudi ta zgodovinska lipa. Žal je pa tako, da še tisto malo, kar imamo, ne cenimo dovolj. Zato, da bomo bolj cenili našo zgodovinsko in kulturno dediščino, ohranjajmo in spoštujmo naše hišne, vaške, 'turške', grajske pa tudi osamosvojitvene lipe, saj so živi most med mnogimi generacijami, simbol združevanja, sporazumevanja in zvestobe! □