novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CTVTDAI F.. Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajut@spm.it • www.novimatajur.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini/abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik/settimanale • Ceva Ij00€ Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PER^UE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 7 (1288) Čedad, Četrtek, 21. februarja 2008 naš časopis spletni stran www.novrnafaur.it POTI MIRO V POSOČJU KOLOVRf Hlyje pisal Prodiju o zakonu za Furlane Vlada v Rimu je odločila, da se obme do Ustavnega sodišCa zaradi deželnega zakona za Furlane, ker nekateri členi ne bi bili v skladu z Ustavo. Novica je padla med nas kot striela z jasnega. Nepričakovana in nerazumljiva. Zaradi načina in vsebine. Težko je razumeti tako obnašanje vlade, če upoštevamo, de gre za levo-sre-dinske koalicije tako v Trstu kot v Rimu, ki bi po vsej logiki morale sodelovati, se pogovarjati, iskati rešitve in ne ustvarjati problemov in napetosti. Da se to dogaja še v predvolilnem času, še dodatno zapleta vso stvar. Očitno tu delujejo drugi sistemi komunikacije. Skrbi tudi vsebina “kritik” do deželnega zakona, saj je v njem vlada videla celo babav bilingvizma, kot je bilo napisano v tiskovnem sporočilu ministrstva Lanzillotte, čeprav tega ni v prizivu na Ustavno sodišče (čas poteče 25. februarja). Odbornik Antonaz je dejal, da bo Dežela branila svoj zakon tudi pred sodiščem. Zelo odločno je rea- giral predsednik Riccardo Illy, ki je trdno prepričan, da sta kulturna in jezikovna raznolikost veliko bogastvo za našo deželo, ki ga je treba varovati. Se več. On je tudi prepričan, da večjezičnost spodbuja dinamičnost in inovativnost družbe in s tem dodatno utemeljil izbire dežele na sejmu Innovacti-on v Vidmu. In res zakon o zaščiti furlanščine dopušCa šolskim ustanovam vso avtonomijo, a ponuja večjezičnost kot model izobraževanja. Illy je napisal Prodiju in izpodbil vse argumente vlade o neustavnosti zakona, predlagal mu je, naj odpre tehnično .omizje, da se v duhu lojalnega sodelovanja poišče potrebno rešitev. Predsednik deželnega sveta Tesini je pa preveril možnost, da se deželni svet (6. marca) sestanej da eventuel-no sprejeme popravke. Upati je, da bo do tega prišlo. Če ne bo beseda šla Ustavnemu sodišču. Ostaja pa odprto vprašanje, kdo ima korist pihati na ogenj in ima tak vpliv na rimsko vlado: Venerdì 29 febbraio a S. Pietro assemblea dell’Istituto per la cultura slovena * Un anno dì impegno fecondo Sarà l’occasione anche per raccogliere nuove adesioni di singoli ed associazioni slovene Venerdì 29 febbraio a San Pietro al Natisone si terrà l’assemblea annuale dell’Istituto per la cultura slovena. Sarà questa l’occasione per la presidente Bruna Dorbolò ed i suoi collaboratori per stilare un bilancio del lavoro fin qui svolto che è stato davvero importante. Basti pensare alla vivacità che è stata impressa alla nostra realtà attraverso le iniziative che in quest’ultimo anno si sono succedute con ritmo sostenuto nel Centro culturale sloveno di San Pietro al Natisone. Corsi di lingua, incontri letterari, concerti e spettacoli teatrali, iniziative per giovani e adulti... , realizzati anche in collaborazione con altre associazioni, che hanno incon- trato il favore del pubblico, visto che c’è stata sempre u-na grande partecipazione. Slovensko kulturno sredisce Planika v soboto 23. februarja ob 19.00 v kulturnem centru na Trbižu Večer slovenske kulture v Kanalski dolini V programu nastop slušateljev tečajev slovenščine, gojencev Glasbene matice in lutkovna predstava “Kdo je napravil Vidku srajčico” E’ stato avviato assieme allo Slori un progetto di collaborazione con studenti universitari e neolaureati. Ci sono state diverse visite e colloqui istituzionali e in questa cornice si inserisce anche la recente visita a Resia e l’incontro con il sindaco Sergio Barbarino. Molto significativo è stato inoltre il lavoro di elaborazione e progettazione, avviato anche dopo una visita di studio in Piemonte, per la realizzazione di un centro multimediale che metterà in rete le singole realtà territoriali della fascia confinaria. segue a pagina 2 e 5 Una nuova occasione per il rilancio turistico D Giro del Friuli toma sul Matajur Prijeten večer poezije v Spetru Mladi Beneškega gledališča, ki obiskujejo gledališko šolo Studio Art so nam v soboto 16. februarja v Spetru podarili zelo prijeten večer posvečen slovenski umetniški besedi na temo ljubezni. beri na strani 5 Protagonisti na sobotnem pesniškem večeru v Spetru Dopo dieci anni il Giro ciclistico per dilettanti del Friuli Venezia Giulia torna sul Matajur. La scelta di una tappa che si concluda presso il rifugio Pelizzo si deve agli organizzatori del Giro, il gruppo sportivo A.S.D. presieduto da Giovanni Cappanera, ed è stata pienamente condivisa dall’amministrazione comunale di Savogna, sul cui territorio passerà, per quanto riguarda le Valli del Natisone, buona parte della tappa prevista per sabato 10 maggio con partenza da Pozzuolo del Friuli. Il passaggio del Giro, una delle manifestazioni ciclistiche più importanti a livello nazionale, impone però anche una valutazione sul momento che sta vivendo, dal punto di vista turistico, il Matajur ed il suo territorio circostante. L’attrattiva naturalistica non manca, nemmeno durante i fine settimana invernali, mancano invece strutture adatte a rispondere alle esigenze dell’escursionista, (m.o.) segue a pagina 6 na Kolovrat z naše strani Postaja Topolove_Projekt Koderjana Stazione di Topolò_Progetto Koderjana HLODIC, OBČINSKA DVORANA CLODIG, SALA CONSILIARE petek / venerdì, 22.02 ob 18.30 DRAGO JANCAR srečanje z avtorjem Jncontro con l'autore Gardo an umazano dejanje na Kolovratu. Beri na strani 6 Kd Ivan Trinko - Društvo Topoluove ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml So šli mazat table I rappresentanti dell’Istituto per la cultura slovena in visita sabato scorso al Parco delle Prealpi Giulie a Prato di Resia četrtek, 21. februarja 2008 2 Contributi della Giunta regionale a Grimacco e Savogna Per il recupero dei borghi rurali La Giunta regionale ha deliberato nei giorni scorsi un intervento di circa 36 milioni di euro di investimento per riqualificare i centri minori, i borghi rurali e le piazze del Friuli Venezia Giulia con l’obiettivo di promuovere i valori ambientali, sociali, culturali e turistici del territorio. Di questo importante riparto hanno beneficiato 72 comuni, poco meno della metà dei quali in provincia di Udine. 5,5 milioni di euro verranno erogati subito (500 mila per l’anno 2009 e 5 milioni per il 2010) ed andranno ad aggiungersi a 30 Veduta di Masseris milioni di euro per mutui ventennali accesi dai Comuni che saranno a totale carico della Regione. Nella fascia confinaria e montana ha ricevuto il contributo il Comune di Grimacco per la riqualificazione ed il recupero dei borghi rurali e piazze di Seuza bassa, Brida Inferiore e Plataz (300.000,00 euro il finanziamento limite con 21.000.00 di fondi ventennali ad anno). Del contributo ha beneficiato nache il Comune di Savogna che ha avuto un finanziamento una tantum di 200.000.00 euro per la riqualificazione del borgo di Masseris. Un contributo una tantum di 200.000,00 euro è andato al Comune di Faedis per il completamento del marciapiedi nel capoluogo. Altrettanto, sempre una tantum, è stato assegnato al Comune di Nimis per il completamento della piazza dell’antico borgo di San Gervasio. , S koriero dol do H Iodica GarmiSki kamun je podpisu konvencijo z avtobusnim podjetjem Saf. An sada mini-avtobus ankrat na tiedan, vsako sriedo, peje trikrat gor an dol ljudi iz Gorenjega an Dolenjega Garmika, Platea, Barda, Hostnega an Podlaka do Hlodiča, okdoder gredo lahko napri z normalno linijo. Pobuda je bila lepuo sparjeta, saj je bila potriebna an je hnucu. Un anno fecondo segue dalla prima Il centro multimediale a cui si sta lavorando si propone di mettere in rete tutta la fascia confinaria (Val Canale, Val Resia, Valli del Torre e del Natisone), valorizzandone gli aspetti culturali, storici, linguistici, naturalistici e inoltre collegare la nostra comunità con quelle limitrofe e con la comunità italiana in Slovenia. Questi gli argomenti principali al centro dell'attenzione dell'assemblea dell'Istituto per la cultura slovena, nel corso della quale potranno presentare la propria dopmanda di adesione all'Istituto stesso sia persone singole, che circoli ed altre realtà associative slovene della provincia di Udine. Pisnem iz Kima Stojan SpetiC Se teden, dva in bomo vedeli, katere liste bodo sodelovale na aprilskih parlamentarnih volitvah. Kajti voditelji strank se še pogajajo o morebitnih manjših povezavah. Manjših, ker je velikih koalicij, kot sta bili Prodijeva Oljka prej in Unija pozneje, za veke konec. Tako se naprimer Berlusconi pogaja s Storacejevimi neofašisti, Veltroni pa, ki se je že pogodil z Di Pietrom, ponuja zavezništvo še radikalcem in socialistom. Pogoji so trdi in ni znano, ali mu bo uspelo. Taka manjša zavezništva so namreč potrebna, ker prinašajo nekaj odstotkov več v sicer navidezno bipolarni tekmi. ----------------------- Pojasniti moram pri- devnik navidezno. Go-• voriči se, da bodo te «Lgl 3C- 7 volitve bipolarne, a ni- so. Na glasovnici bomo našli kakih sedem, I osem simbolov strank in povezav. Vsaka teče zase, toda ena sama bo prišla prva. In pobrala 55% mest v poslanski zbornici. Predstavljajmo si, da bo prvi prišel Berlusconi, ki se je združil s Finijem in nekaterimi manjšimi strankami ter vnaprej starta na rezultat nad 40% glasov. Ce bo prvi, dobi v zbornici nagrado nadaljnjih 15% mest, torej 95 poslancev več! Take večinske nagrade za eno samo stranko ni predvidel še noben volilni zakon, razen Mussolinijevega iz leta 1923. Ce mu bo uspelo, bo Berlusconi v svojo večino povabil še Casinija in sredinske demokristjane, ki bodo nastopili sami. Saj bi ga ne potreboval v zbornici, a v senatu, kjer bo položaj podoben sedanjemu. Volilni zakon za senat predvideva večinsko nagrado v vsaki deželi in na koncu bo več ali manj izenačen. Za večino bo zmagovalec moral poiskati nove zaveznike. Nekateri med opazovalci ne izključujejo niti velike koalicije med Veltronijevo DS in Berlusconijevimi svobodnjaki. Skratka, sredi aprila bomo glasovali precej na slepo, saj ne bomo vedeli, kdo nam bo potem vladal. Vsi so si vzeli proste roke, da bi se potem pogodili, kakor se jim zljubi in kakor jim koristi. Volilcem so obljubljali, da bodo končno volili in izbirali svojo vlado, premierja in tudi svojega poslanca in senatorja. Nič od tega ne bomo videli aprila. Za parlament bodo liste vnaprej zapisane, preferenc ne bo. Do maja ne bomo vedeli, kdo nam bo vladal. Edino, kar vemo, je, kdo bo v opoziciji, kar pa ni prava tolažba. Volili bomo torej le svoje pobožne želje. V letu 2010 bo bolnica Franja spet zaživela Partizansko bolnico Franja bodo v dveh letih obnovili v podobi, ki jo je imela pred septembrsko vodno ujmo. Tako odločitev je sprejel ožji odbor za obnovo spomenika v Dolenjih Novakih. Obnova naj bi stala med tremi in štirimi milijoni evrov. Med tremi možnostmi, ki so predvidevale delno obnovo z rekonstrukcijo dveh barak z ohranitvijo spomenika na kraju samem, postavitev informacijskega središča ter rekonstrukcijo v celoti, so izbrali to zadnjo. Obnova bo potekala v dveh fazah. Najprej bodo sanirali zaledje in poskrbeli za varnost v soteski Pasice, nato se bodo lotili postavljanja barak v originalni podobi, morda pa tudi novega dostopa v sotesko. Po terminskem planu bo Franja, obnovo katere bo kot lastnik spomenika vodila občina Cerkno, v prenovljeni podobi zaživela v letu 2010. Kasneje naj bi na vstopni točki postavili še informacijsko središče. Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov kulturnega in okoljskega ministrstva, muzealcev in restavratorjev, se bo sestala v teh dneh in začrtala prve projekte za rekonstrukcijo. Občina Cerkno namerava letos urediti območje bolnice Franja, tamkajšnje vodotoke ter zavarovati brežine nad sotesko, medtem ko naj bi s postavljanjem barak začeli v letu 2009. Pripravljajo tudi akt, s katerim bodo bolnišnico Franja zaupali v upravljanje Mestnemu muzeju Idrija, ki bo tudi poskrbel za razstavni del obnovljenega spomenika. Partizanska bolnica Franja je danes ena redkih še ohranjenih partizanskih bolnic, ki so v letih druge svetovne vojne delovale v Sloveniji. Njihovi graditelji so v želji, da omogočijo ranjencem čim boljše pogoje zdravljenja, predvsem pa varnost, so prostor zanje poiskali v gozdovih, težko dostopnih grapah in podzemnih jamah. Bile so del široko organiziranega odpora proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju. Njihovo uspešno delovanje namreč ne A bi bilo mogoče brez velike podpore ljudi, ki so v skrbi za ranjence velikokrat izpostavljali svoja življenja. Kompleks Partizanske bolnice Franje sestavlja 13 lesenih barak različnih velikosti in namembnosti in več pomožnih objektov. Med njimi najdemo tudi operacijsko sobo, rentgen, invalidski dom in celo električno centralo. V ozki, težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem so jih postopoma gradili od decembra 1943 do pomladi 1945. Ustanovitelj in prvi graditelj bolnice je bil dr. Viktor Volčjak, poimenovana pa je bila po zdravnici in upravnici dr. Franji Bojc Bidovec. Dostop do bolnice je med vojno potekal večidel po potoku Cerinščica, ki teče skozi sotesko. Ranjencem so pred prenosom zavezovali oči. Za dodatno varnost so poskrbeli tudi z premišljeno izdelanim obrambnim sistemom. Bolnica je imela v svoji sestavi tudi več dislociranih oddelkov, namenjenih lažjim ranjencem, ki pa niso ohranjeni. V glavni postojanki se je zdravilo 522, (predvsem težjih) ranjencev različnih narodnosti. Bolnica Franja je ena od treh slovenskih znamenitosti, ki so pridobile znak evropske dediščine. Znak priznava spomeniku pomembno vlogo v evropski zgodovini ter zavezuje k varovanju in posredovanju te kulturne dediščine bodočim rodovom, (r.p.) Franja restaurata entro il 2010 Kosovo indipendente In Slovenia il riconoscimento dell’indipendenza del Kosovo avrà un iter molto complesso. E’ quanto ha dichiarato lunedì a Bruxelles il capo della diplomazia slovena Dimitrij Rupel. Ne discuterà giovedì prossimo 21 febbraio il governo, successivamente questi proporrà al parlamento di avviare il procedimento per il riconoscimento. Domenica 17 febbraio intanto alcuni manifestanti serbi hanno fatto irruzione nella sede dell’ambasciata slovena di Belgrado che lunedì è rimasta chiusa. Il Ministero degli esteri sloveno lunedì ha invitato i cittadini sloveni ad evitare di andare in Serbia dove i cittadini sloveni potrebbero diventare bersaglio di attacchi. La proclamazione unilaterale dell’indipendenza è stata festeggiata invece domenica scorsa anche a Lubiana da circa 200 Albanesi con musica, ballo e sventolio di bandiere. In Slovenia sono registrati circa 15 mila Albanesi del Kosovo. Lubiana e Trieste più vicine La convivenza e la tolleranza costituiscono la base dell’amicizia. E’ quanto ha dichiarato il sindaco di Lubia- na Zoran Jankovič lunedì 18 febbraio in visita a Trieste dove ha incontrato il collega Roberto Dipiazza. Al centro deU’attenzionc i temi della collaborazione - individuati i settori d’intervento che sono università, scienza, turismo -e la firma di una lettera d’intenti. A Trieste Jankovič ha incontrato anche il presidente della regione Riccardo Illy ed una delegazione di sloveni. Impianti al comune Il Comune di Bovec ha deciso di acquistare la quota della fallita società francese Transmontagne Group della società ATC Kanin che gestisce gli impianti sciistici sul Canin. La quota era in vendita al prezzo di 32 mila euro circa. Assieme al 9% di cui l’amministrazione comunale era già in possesso, porta la sua partecipazione al 25%. Intanto va vanti il progetto di collegamento tra Sella Ne-vea e Canin che si dovrebbe concludere entro Natale. In questi giorni è stato inaugurato un nuovo impianto a Sella Nevea ed in primavera si av-vieranno i lavori per raggiungere sella Prevaia. Franja rinasce Il gruppo di lavoro del Ministero della cultura, guidato dal ministro Vaško Simoniti ha deciso che l’ospedale partigiano Bolnica Franja, distrutto dall’alluvione del settembre scorso, verrà completamente ripristinato entro il 2010. 11 costo dei lavori di ripristino e restauro sarà di 3,85 milioni di euro ai quali va aggiunto un altro milione per la realizzazione di un centro informativo. Paga media Lo stipendio medio in Slovenia per il 2007 è stato di 834,50 euro ed è stato del 7,9% più alto di quello del 2006. L’aumento reale, tenuto conto dell’aumento dei prezzi, è stato stimato nella misura del 4,2%. Sciopero generale L’Unione dei sindacati liberi della Slovenia - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ha indetto uno sciopero generale per il prossimo 12 marzo. Lo sciopero coinvolgerà settori in cui sono impiegati 200.000 membri del sindacato stesso, ha dichiarato il loro presidente Dušan Semolič. Chiedono un contratto collettivo con cui armonizzare i salari ed il livello dell'inflazione per il 2007, ma anche per il 2008 e 2009. Fino a dove può abbassarsi una persona, fino a che punto può arrivare la discesa agli inferi, la perdizione? E cosa può portare a questo continuo scivolamento, che sappiamo inevitabile? Sta nelle risposte a queste domande il senso del romanzo di Drago Jančar “Aurora boreale", in originale “Severni sij”, datato 1984 ma assolutamente senza tempo, tanto che l’opera, proposta da Bompiani nella traduzione di Darja Betocchi ed Enrico Le-naz e con la prefazione di Claudio Magris, appare fresca, straordinariamente ancorata a questa epoca. Josef Erdman giunge da Lienz, in Austria, dove vive, alla natia Maribor la mattina del primo gennaio 1938. Deve incontrare un collega che sta per arrivare da Trieste, ma che non incontrerà mai. Vuole anche riscoprire i segni della sua infanzia, e anche questo sarà un compito improbo. In questa sorta di “aspettando Godot" avviene l’irreparabile. La città, che sta per conoscere la brutalità del nazismo, lo inghiotte, lo in-ghiottono, lentamente ma ine- Na nebu, kjer z luno plavajo različne besede, verzi in jeziti Zbornik “V nebu luna plava” izdalo kulturno društvo Rečan Ko mi je Marina prinesla v redakcijo Novega Matajurja zbornik pesmi in proznih odlomkov “V nebu luna plava”, sam pomislil, da ima danes Benečija vrsto pobud in kulturno tradicijo, ki potrebuje le še jasno vez, neko materialno središče, ki bi izbiralo rezultate in promoviralo oziroma koordiniralo to, kar se dogaja. Knjigo V nebu luna plava je izdalo Kulturno društvo Rečan. Gre pa za zbornik 59 avtorjev, pesnikov, kantavto-rjev in pisateljev, ki so, kot piše uvodoma Margherita Trusgnach, “sodelovali na dvajsetih literarnih večerih v različnih krajih naše občine (Grmek, op.p.) v obdobju 1993-2007”. Zbornik so uredili, ob omenjeni, še Aldo Clodig, Lucia Trusgnach in Marina Cemetig. V vseh teh letih so se literarni večeri zvrščali na Zveri-ncu, v Hlodiču, na Lesah, v Malem Grmeku, v Bardu in še kje. Srečanja z avtorji so potekala konec poletja v senikih, v kmečkih zgradbah, skratka, “v prostorih življenja” in ne le v kakih preda-valnih dvoranah. To daje prireditvi še poseben čar. Vseh, v zborniku zaobjetih avtorjev, ne bom mogel našteti. Vendar nam bo že nekaj imen pokazalo na širino, s katero so prireditelji pripravljali večere. Tako so s Trsta prišli Marko Kravos, Dušan Jelinčič in drugi. Iz videmske pokrajine so nastopili bolj in tudi manj Prizor iz lanskega srečanja znani avtorji: Izidor Predan, Michele Obit, Viljem Cemo, Francesco Bergnach-Keko in drugi. Iz Rezije naj omenim vsaj Silvano Paletti in Rina Chineseja. Slovenijo za zastopali zelo različni avtorji, kot so Jože Štucin, Ivo Volarič-Feo in Matjaž Pikalo. V furlanščini se berejo pesmi, ki so jih napisali Paolo Coceancig, Gloria Corradini, Federico Tavan in drugi. V italijanščini beremo prispevke Obita, Giuseppeja Cemetiga, Luciana Fele-tiga itd. Zapisana imena ne pomenijo nikakršnega izbora iz zbornika, ampak le dokaz, kako raznolik je bil preplet jezi- kov, besed, slogov in načinov izpovedovanja, ki jih je literarna prireditev V nebu luna plava zaobjela. Cmo na belem imamo dokaz, da so pristni in ideološko neodvisni kulturni delavci ter literati ustvarili multikulturni prostor, ki ga še danes politika v deželi Furlaniji-Julijski krajini ne zmore. Na nebu so brez predsodkov plavale pesmi Slovencev, Furlanov, Italijanov in tistih, -ki pišejo v narečjih. Kako ti to sprosti dušo, ko v dnevnem časopisju bereš je- zne polemike glede Furlanov, Slovencev, o izmišljenih skupnostih, o psevdo zatrtih individualnih pravicah, o balkanizaciji naše dežele ter o mnogih groznih stvareh, ki senčijo um (ali pa gre le za politične taktike?) znanih piscev, politikov in nenazadnje novinarjev. Vidim dva svetova: eden je čist, da se vidi luno, drugi je “zblojen”, da ne veš, kanj nas bo vsa ta konfuzna politika, zal tudi na levi sredini, peljala. Umikam se na nebo, kjer plava pesniška luna. (A.M.) “UN LIBRO REALISTICO E VISIONARIO, BAROCCO E METAFISICO, CAPACE Dl FAR SENTIRE LA PIETÀ NELLA DERISIONE.-' DALLA PREFAZIONE DI CLAUDIO MAGRIS zione congenita all’anca, per la quale “ogni singolo giorno della vita trascorre oscillando tra sofferenza e gioia", o il tabaccaio con il negozio sulla piazza, che ha visto e vedrà passare davanti a lui, in un rapido susseguirsi, tutti gli eserciti, tutte le bandiere, tutta la storia. Il “crollo" di Erdman passa attraverso l’alcool, la solitudine, gli incontri sbagliati, i sospetti, gli interrogatori della polizia. Persino un rito legato al cambio della stagione, come il carnevale, assume contorni violenti, lontani dalla propria natura. Questo mentre un fenomeno naturale, l’aurora boreale, accende Maribor e la pianura slovena, lasciando un popolo costernato, impaurito, inquieto. E’ sólo Erdman che trema e scivola, o non è il mondo intero? Ma intanto è l’uomo a dover fare i conti con se stesso. Perché ad aver inghiottito Erdman, scrive Jančar a conclusione del racconto, “è stato il suo abisso, l'abisso che aveva dentro di sé, e che aveva semplicemente scelto il luogo in cui precipitarlo nel proprio vuoto.” Michele Obit DRAGO JANČAR La copertina del libro e, sopra, Drago Jančar La discesa agli inferi nell’“Aurora” di Jančar sorabilmente, la sua feccia, i suoi quartieri popolari, le taverne buie, ma anche quella società medio borghese nella quale cerca di inserirsi, senza successo. Vi trova solo un presunto amore, la moglie di un imprenditore, Marjeta, che alla fine penserà di salvarsi dal buco nero nel quale Erdman sprofonda tornando dal marito, e con lui troverà la morte. Il racconto è costellato dalla descrizione di personaggi che possono sembrare minori, ma che danno il quadro di un’atmosfera e di un-momento storico ben preciso. Come l’impiegata delle Poste, affetta da una malforma- Mejabo letošnja tema pesniškega natečaja ‘‘Kal v poeziji” Občina Podbonesec razpisuje peto izvedbo mednarodnega pesniškega natečaja "Kal v poeziji - umetnost brez meja". Natečaj je nastal zato, da bi utrjeval združevanje med ljudmi in s pomočjo poezije širil skupna čustva in občutja, ki presegajo vsako jezikovno pregrado. Prva izvedba leta 2004 je predvidevala sodelovanje z neobjavljenimi poezijami v italijanskem in slovenskem jeziku, vključno s krajevnimi narečji; s tem smo želeli počastiti vstop Slovenije v Evropsko unijo. V naslednjih letih so se organizatorji spomnili mnogih naših ljudi, ki so odšli po svetu ter ustvarili številčne in živahne skupnosti v deželah, kjer se govori francosko in angleško, ter v izvedbo 2005 vključili francoščino, v izvedbi 2006 in 2007 pa angleščino. Za natečaj 2008 bodo prispevki seveda lahko v italijanskem in slovenskem jeziku, zraven pa tudi v nemškem; s tem se spet želimo spomniti naših izseljencev, obenem pa počastiti nedavni zgodovinski dogodek, dokončni padec meja naše dežele do sosednjih evropskih držav, Avstrije in Slovenije. Kot je že utrjena praksa, Zeli natečaj poleg spodbude številnim odraslim, ki radi izražajo svoja čustva in občutke v vezani besedi poezije v enem od treh jezikov natečaja, posebej ovrednotiti sodelovanje učencev osnovnih in nižjih srednjih šol, za katere je predviden poseben oddelek. Doslej je bilo na natečaj predstavljenih več kot 950 del: nekateri pesniki v oddelku odraslih so svoja dela predstavili na vseh izvedbah natečaja, v oddelku učencev pa so oragnizatorji zabeležili sodelovanje kakih tridesetih šol iz Nadiških dolin in dežele Furlanije Julijske krajine, pa tudi iz drugih dežel in držav. Za leto 2008 je tema natečaja: "...meje...". Uraden razpis bo objavljen od konca februarja 2008 v občilih in na internetnem naslovu www.comu-ne.pulfero.ud.it. “Hrvatje in Slovenci so se borili ramo ob ramo pri Kobaridu na isti strani. Upam, da se bosta Hrvaška in Slovenija kmalu borili spet na isti strani, ramo ob ramo kot članici Evropske unije, kljub ERC", je izjavil hrvaški predsednik Stipe Mesič na odprtju razstave “Velika vojna v Krnskem pogorju” prejšnji teden v Zagrebu. Razstava je prva v vrsti kulturnih programov veleposlaništva Republike Slovenije v Zagrebu v času predsedovanja Slovenije EU. Direktor kobariškega muzeja Jože Šerbec je dejal, da Razstava o Veliki vojni v Zagrebu je razstava o zgodovinskih dogodkih na severni strani Soške fronte v prvi svetovni vojni razdeljena v dva dela. Velike panoramske barvne fotografije Krnskega pogorja v zimskem času kažejo na lepoto narave, črno bele fotografije pa pričajo o trpljenju pripadnikov številnih narodov takratne armade avstro-ogrske monarhije in italijanske vojske. Šerbec je poudaril, da je Sedež predstavljeno veliko portre- kobariškega tov vojakov, ki so sodelovali muzeja v bojih na Soški fronti, am- pak da med njimi niso izpostavljali udeležencev, ki so kasneje postali zgodovinsko znane osebnosti, kot sta .književnik Ernest Hemingway in italijanski fašistični vodja Benito Mussolini, ter nekateri izmed nemških generalov iz druge svetovne vojne, kot sta Erwin Rommel in Friedrich Paulus, ki so na Soški fronti doživeli svoj ognjeni krst. Po Zagrebu in Ljubljani bo razstava “Velika vojna v Krnskem pogorju” predstavljena tudi v nekaterih mestah Evrope: na Dunaju, v Ieperu, Rimu, Parizu in Londonu. četrtek, 21. februarja 2008 4 L’iniziativa coinvolge anche le realtà della Slovenia Gal, un portale unico per il prodotto turistico NelPambito delle attività di cooperazione transfrontaliera e tramite il Gal capofila Open Leader, l’ATS Alpi Prealpi Giulie sta realizzando un Portale Telematico dell’intera area interessata al Piano di Sviluppo Locale e quindi dell’area italiana facente parte delle Alpi e Prealpi Giulie. Saranno coinvolte nel Portale anche le realtà commerciali del versante sloveno. Questa iniziativa ha l’obiettivo di offrire una sempre maggiore visibilità, tramite il Web, degli operatori commerciali nell’ottica di unificare il prodotto turistico dell’area i-taliana e di quella slovena puntando sulla valorizzazione delle risorse comuni. I risultati attesi grazie agli effetti del Portale sono fortemente legati all’unificazione del prodotto turistico dell’area italiana e di quella slovena. Dal punto di vista generale, la presenza di risorse differenti e complementari è in grado di aumentare significativamente l’immagine complessiva dell’area. Le risorse e le specificità dell’area italiana sono molto diversificate e particolarmente interessanti per il turismo enogastronomico e commerciale. Si potranno quindi trovare abbinamenti nuovi ed interessanti in altre risorse turistiche legate ad esempio agli sport come lo sci, gli sport acquatici, l’alpinismo ecc. che caratterizzano l’offerta slovena. La possibilità e la prospettiva di ampliamento della commercializzazione dei prodotti proposti all’interno del Portale si sposa con il forte valore aggiunto rappresentato dalla internazionalità del prodotto. Lunedì 25 febbraio dalle 17 a Pontebba, presso la sede della Comunità Montana, martedì 26 febbraio alle 10.30 nella sede della Comunità montana a S. Pietro al Natisone (per quanto riguarda il settore agricolo), mercoledì '27 alle 18 presso la sala consiliare del Comune di Tarcen-to (per le aziende del settore del commercio), e sempre a Tarcento giovedì 28 alle 18 per le Piccole e medie impre- se, il Portale delle Alpi e Prealpi Giulie sarà tema di incontri rivolti a tutti i beneficiari del Piano di Sviluppo Locale e a quanti riterranno utile aderirvi. Il territorio interessato comprende i Comuni di Atti-mis, Chiusaforte, Cividale del Friuli, Dogna, Drenchia, Fae-dis, Grimacco, Lusevera, Magnano in Riviera, Malbor-ghetto-Vaibruna, Moggio U-dinese, Nimis, Pontebba, Po-voletto, Prepotto, Pulfero, Resia, Resiutta, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Savo-gna, Stregna, Taipana, Tarcento, Tarvisio e Torneano. D passato delle Valli trova spazio su internet “Questo sito nasce dalla voglia di raccontare e condividere la mia grande passione per la storia antica.”. Così Ivano Dorbolò, di S. Pietro al Natisone, spiega la sua passione convogliata ora in un sito internet, all’indirizzo http://www.matajur.it, uno spazio web non di recente realizzazione ma che ha subito un profondo cambiamento tematico. Le testimonianze raccolte da Dorbolò e contenute nel sito, in parte già note ed in parte inedite, “sono il risultato di indagini serie ed approfondite, condotte in maniera del tutto disinteressata. Spero che gli argomenti trattati possano interessare e coinvolgere altri appassionati di storia, invitando chiunque a segnalarmi altre incisioni o disegni su pietra, contribuendo a far luce sull’antico passato di queste terre.” Accanto ad una prima sezione, esclusivamente fotografica, dedicata al territorio, ci sono altre sezioni che riguardano le scoperte archeologiche (una collana rinvenuta presso la chiesetta di S. Quirino, il guerriero del monte Roba e alcuni scavi recenti), i rinvenimenti delle cosiddette “trie!’ a Biacis, Tarcetta, Vemasso e S. Giovanni d'Antro, infine immagini e informazioni su incisioni scoperte nel nostro territorio. Kosovo, resničnost in iluzija Kosovo je razglasilo svojo samostojnost. Svetovna javnost se je do odločile različno opredelila. ZDA so od nekdaj podpirale osamosvojitev, vendar se zavedajo občutljivosti trenutka in tudi Bushu se izteka predsedniški mandat. ZDA rade urejajo svet, vendar ran ne celijo s kako finančno pomočjo. Delajo v lastno korist. Predsednik Rusije Putin je zaveznik Srbije, njegov cilj je ustvariti močno Rusijo in splesti svoja zavezništva. Ne mara secesij, ker so eden izmed nemajhnih problemov Rusije. Georgija, Moldavija, Azerbaijan bi se radi povsem osamosvojili. Skratka, novo Kosovo ima močnega in upli-vnega nasprotnika, kar ni dobro. Vprašanje osamosvajanja skrbi tudi nekatere evropske države. Španija, ki ima v sebi odprto baskovsko vprašanje, ni bila navdušena nad osamosvojitvijo Kosova, prav tako ne Ciper. Turčijo boli kurdsko vprašanje. Probleme bo imela Makedonija, kjer je albanska prisotnost izrazito močna. Nad samostojnim Kosovom ni navdušena Romunija, sledijo ji Grčija, Bulgarija in Slovaška, ostale skeptike smo omenili. Kosovska osamosvojitev deli Evropo. V Srbiji se z osamosvojitvijo Kosova res krepi srbski nacionalizem. Politično osveščen srbski delavec, ki nekaj desetletij dela v Trstu in ima kmetijo v bližini Požarevca (največ Srbov v Trstu je iz teh krajev), mi je o Albancih zelo preprosto rekel: “Naj grejo!”. Vsi se bolj ali manj zavedajo, da je težko preprečiti Incontro lunedì 18 febbraio a Trieste, nel palazzo della Regione di piazza finità, tra il presidente della Giunta regionale Riccardo II-ly ed il sindaco di Lubiana Zoran Jankovič. Nel corso del colloquio è stato unanimamente auspicato che da questo primo contatto possa svilupparsi una sincera e proficua collaborazione tra le città di Trieste e di Lubiana. Tra Trieste e Lubiana, ha infatti sottolineato il presidente del Friuli Venezia Giulia, si devono ulteriormente intensificare i rapporti a livello sia economico che culturale. E’ questo anche uno degli obiettivi dell'Euroregione, è stato confermato, nell'auspi-cio che la Slovenia ne entri presto a far parte, ha dichiarato il sindaco Jankovič. Il primo cittadino della capitale slovena ha quindi osservato che la visita a Trieste deve lanciare un messaggio chiaro, anche nei confronti Incontro a Trieste tra llly ed il sindaco della capitale Jankovič Rapporti stretti con Lubiana con obiettivo l’Euroregione Il sindaco di Lubiana Zoran Jankovič dei Governi nazionali, della reciproca volontà di instaurare nuovi rapporti all'insegna del rispetto e della convivenza, rimuovendo - ha detto -difficoltà inutili e superflue. La Regione, ha quindi confermato il presidente del- 9 la Regione, promuoverà e supporterà tutte le possibili i-niziative di collaborazione che potranno nascere tra i Comuni di Trieste e di Lubiana. Jankovič ha poi indicato al presidente del Friuli Venezia osamosvojitvene teženje, tam, kjer se pojavijo. Istočasno pa se malokdo sprašuje, kakšne so nadaljnje posledice. Če ostanemo v bivši Jugoslaviji, je bila vsestransko uspešna (in srečna) le osamosvojitev Slovenije. Pomagalo ji je vrsto faktorjev: od predhodne razvitosti do zemljepisne lege, ki je Srednjeevropska, do dejstva, da Slovenija ni utrpela tiste uničujoče vojne, kot so jo republike od hrvaške meje navzdol. Gospodarsko a tudi politično in človeško je vojna pustila posledice, ki so še danes hude. Kosovo, ki se osamosvaja, nima kakih posebnih gospodarskih perspektiv. Albanci so že v bivši Jugoslaviji pričeli z narodnopreporo- dnim gibanjem. Delovali so v senci. Splošna domena je bila visoka nataliteta. V desetletjih so se Albanci številčno izredno okrepili. Drugi steber je bila kultura. Univerza v Prištini je bila najprej humanistična. Mrgolelo je pisateljev in jezikovno-kulturnih delavcev in pobud. Tehniki so se izobraževali na drugih jugoslovanskih univerzah. V mojih spominih je Kosovo revna dežela, čeprav so Albanci razpredeni po Evropi in svetu in se denar steka v roke klanskih poglavarjev. Ne moremo pa primerjati Kosova s kako Slovenijo. Bistveno vprašanje samostojnega Kosova bo gospodarsko. Tega ne bodo rešile ne čete Nata in OZN in niti ameriške zastave, ki so jih Albanci navdušeno vihteli skupaj z albanskimi. Osamosvojitev Kosova se bo najverjetneje izkazala kot iluzija, ki bo trčila ob neizprosno gospodarsko stvarnost. Uspešna osamosvajanja so, žal, redka. Evforiji sledi trda borba za kruh brez tiste mednarodne pomoči, ki si jo osamosvojitelji pričakujejo. Giulia che la Giunta comunale (la città conta oggi circa 275 mila abitanti ed ogni giorno entrano a Lubiana circa mezzo milione di persone) ha varato un programma di interventi, proiettato al 2025, per nuovi investimenti nel campo delle infrastrutture con 93 progetti per 4 miliardi di euro. All'incontro hanno partecipato l'assessore regionale per i Rapporti comunitari ed internazionali, l'assessore comunale di Lubiana Milena BlasiC, il console generale di Slovenia a Trieste Jože SuS-melj, il direttore della municipalizzata della capitale slovena, Janko Kramar, ed il responsabile del Festival internazionale di Lubiana Darko Brlek. Nel novembre 2000 si è concluso con una condanna all'ergastolo pronunciata da Giovanni Pagliarulo, presidente del Tribunale Militare di Verona, il processo a carico dell'ex SS Michael Seifert, nato a Landau (U-craina) il 16 marzo 1924, residente a Vancouver (Canada), al numero 5471 di Commercial Street. Un processo storico, che evoca un'epoca di dolore e di sofferenze inenarrabili per migliaia e migliaia di deportati nei campi di Fos-soli e di Bolzano. Michael Seifert altri non è infatti elle il giovanissimo, sanguinario "Misha", che con l’inseparabile "Otto" (Otto Sein, "irrintracciabile" oggi per la giustizia italiana) seminò il terrore tra i deportati. L'ANPI, l'ANED, il Comune di Bolzano, la Comunità ebraica di Merano e l’Unione delle Comunità e-braiche erano state ammesse come parti civili. L'ANED e l'ANPl erano rappresentate dagli avvocati Sandro Canestrini e Gianfranco Maris. Da lunedì 20 fino a giovedì 23 novembre sono stati ascoltati una ventina di testimoni, in grandissima maggioranza superstiti del Lager. Venerdì 24, infine, dopo la requisitoria del PM e le arringhe delle parti civili e della difesa il Tribunale ha emesso la sentenza. Tutte le testimonianze dei superstiti sono concordi nell'attribuire alla coppia dei due "ucraini" Otto e "Misha", che sembravano anche più giovani dei loro 20 anni, particolari efferatezza e sadismo nelle violenze inflitte ai deportati, e in particolare ai detenuti delle "celle" (la prigione intema di Bolzano) contro i quali i due si accanivano quasi sempre in coppia, spesso aH'improvviso, senza alcun motivo. Berto Perotti riferisce anche di 14 assassini commessi sempre nella prigione del campo, "dei quali fummo testimoni uno per uno. L’ultimo, un povero ragazzo partigiano, accusato di aver rubato del pane. I due compari (gli ucraini Otto Sein e Misha Seifert) lo uccisero il giorno di Pasqua, sbattendolo a turno con la testa contro i muri della cella. Nessuno del blocco celle dimenticherà mai quel giorno: urlo per urlo, colpo per colpo. Altri vennero strozzati. In quelle occasioni, i due circolavano per i corridoi con i guanti di pelle nera. Erano diventati un simbolo, e quando li vedevamo in quel modo, un brivido correva per le celle. Non si sapeva a chi toccava il turno". Fin dalle prime sedute del processo numerosi testimoni hanno riconosciuto con sicurezza nella foto di Michael Seifert il "Misha" che terrorizzava il campo. Ai due ucraini e alla loro ferocia è dedicata anche u-na celebre poesia dell'intellettuale veneto Egidio Me-neghetti (rettore dell'Università di Padova nel dopoguerra) che fu deportato a Bolzano. "Misha", rintracciato in Canada (dove è stato anche fotografato da un reporter del Vancouver Sun) doveva rispondere di efferati crimini, riassunti in 15 capi di accusa. Nel 2001 e nel 2002 la sentenza di primo grado è stata confermata in Appello e in Cassazione, diventando quindi definitiva. Sabato 16 febbraio il criminale nazista è arrivato finalmente in Italia per scontare la sua giusta pena. Kultura novi matajur četrtek, 21. februarja 2008 5 Nastopili so Davide Clodig in skupina mladih Beneškega gledališča Pesniški večer v Špetru v znamenju ljubezni Mladi Beneškega gledališča, ki obiskujejo gledališko šolo Studio Art so nam v soboto 16. februarja podarili zelo prijeten večer posvečen slovenski umetniški besedi na temo ljubezni. Večer je sodil v program letošnjega praznovanja slovenskega kulturnega praznika in je v prostore slovenskega kulturnega centra v Spetru, kjer se vseskozi nekaj dogaja, privabil lepo število ljudi. Mladi, ki so delali pod mentorstovm Marjana Bevka in Alide Bevk, so zelo prepričljivo predstavili izbor ljubezenskih pesmi iz svetovne in slovenske književnosti ter nekaj novih poezij, ki sojih domači avtorji napisali v glavnem v narečju prav za to priložnost. Cecilia Blasutig, Martina Canalaz, Dora Ciccone, Ila-ria Ciccone, Emma Golles, 1 a V Kobaridu beneški večer Mladi protagonisti večera Giada Iussig, Sara Simon-cig, Andrea Trusgnach in Antonella Trusgnach so s svojim nastopom pokazali, da so vse bolj gotovi, jezikovno sproščeni in da obvladajo odrski nastop, zaznati je bil tudi določen po- nos na našo kulturno tradicijo. Njih nastop je uvedel in popestril Davide Clodig, zaigral je na klavirju in zapel nekatere pesmi, ki so se že pred mnogimi leti rodile za Senjam beneške piesmi. Ve- čer je predstavila Marina Cernetig. Večer, ki ga je občinstvo prav lepo sprejelo, je priredil Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju s SKGZ in SSO in ga nameravajo ponoviti tudi prihodnje leto. f V četrtek 28. februarja ob 18. uri bo v Kobaridu v domu A. Manfrede večer posvečen kulturnemu ustvarjanju v Benečiji v zadnjem letu. Ob tej priložnosti bodo predstavili Trinkov koledar 2008, ki ga je izdalo društvo Ivan Trinko iz Čedada. Nato bodo predstavili zadnji dve publikacij kulturnega društva Rečan in sicer “Pohod čez namišljeno črto”, ki jo je napisal Aldo Klodič o več kot desetletnih srečanjih med Livkom in Topolovim in zbornik “V nebu luna plava”. Društvo Blankin iz Čedada bo predstavilo novo že drugo dvojezično zbirko poezij Micheline Blasutig “An sviet besied ... Un coro di parole” ter zbornik predavanj z naslovom “Kraji srečanj” o stikih in izmenjavah vzdolž Nadiških in Soške doline od antike do srednjega veka. Na večeru bodo brali tudi poezije Marine Ceme-tig, ki so lani izšle pri ZTT v knjigi “Pa nič nie še untarlo.” Dan mimoze Zadaj mladi igrauci, spredaj beneški avtorji prisotni na večeru, pianist Davide Clodig in Marjan Bevk Pust je že za nami, za nami je tudi praznik slovenske kulture, ki smo ga lietos počastil pru “bogato” s številnimi prireditvami. Se dvakrat se oglednemo an bo Ze Velika nuoč. Se priet pa se žene iz Nediških dolin - an ne samuo one -zberejo na njih dnevu, ki je 8. marca. Lietos ga bojo praznovali v Spietru, v večnamenski dvorani blizu cierkve, ki je zadost velika za sparjet vse tiste ljudi, ki pridejo vsako lieto (an vsako lieto vič jih je) gledat naše gledališče. Lietos nam pripravljajo kiek pru posebnega. Naslov komedije je “Majhane družinske nasreče”, režija je kot po navadi Marjana Bevka, igrala pa bosta “stara” znanca Adriano Gariup an Anna lussa, ki še puno liet “pestata” daske naših beneški odrov. Predstava se začne ob 20.30 uri. Obisk v Reziji in srečanje z županom Barbarinom V soboto 16. februarja je bilo na županstvu v Reziji pomembno srečanje posvečeno kulturni in jezikovni realnosti doline pod Kaninom ter kulturnim stikom v obmejnem pasu Videnške pokrajine in vse dežele. Zupan Sergio Barbarino je sprejel delegacijo, ki so jo sestavljali predsednica in podpredsednik Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò in Rudi Bartalotli, deželni predsednik in pokrajinska predsednica ZSKD Marino Maršič in Luisa Cher ter pokrajinska predsednica SKGZ Iole Namor. Spremljala jih je domača kulturna delavka Lugia Negro. Namen obiska je bil predstaviti Zupanu Barbarinu obe organizaciji, njuno delovanje in bodoče projekte s posebno pozornostjo na potrebe in načrte doline Rezije. V tem okviru je seveda bilo postavljeno v ospredje delovanje urada ZSKD na Solbici in delo Luigie Negro, ki je bila v zadnjem obdobju tarča številnih političnih napadov in nekako obtožena, da je dejavnik “slovenizacije” doline, medtem ko se že vrsto let neumorno prizadeva za ovrednotenje rezijanščine, krajevne kulture in vsega teritorija. Zupan Barbarino je izrazil zelo pozitivno oceno o delu Luigie Negro. “Je pridna in delovna, zato letijo nanjo vsi ti napadi”, je dejal in dodal, da je v dolini skupinica ljudi, ki sproža le naprej napetosti glede vprašanja rezijanščine in njene zaščite, da je to predmet živčnih diskusij v vsakem občinskem svetu in da je zadnjega bil prisiljen celo prekiniti. Glede te problematike je Barbarino ločil politični aspekt od kulturnega. On sam se čuti Rezijan in je na to ponosen, je dejal. Podobno kot on se tudi Rezijani ne čutijo pripadniki slovenske manjšine, je dodal, kar ne pomeni, da ne gojijo odnosov s sosednjo Slovenijo še pose- « ■'*11:. Luigia Negro, Rudi Bartaloth, Marino Maršič (presidente della ZSKD), Bruna Dorbolò (presidente dell'Istituto per la cultura slovena), Luisa Cher ed il sindaco Sergio Barbarino Il sindaco di Resia, Sergio Barbarino, ha ricevuto sabato 16 febbraio in Municipio a Prato i rappresentanti dell’Istituto per la cultura slovena e della ZSKD - Unione dei circoli culturali sloveni, che ha una propria sede anche a Stolvizza. Tema dell’incontro l’ambito di attività delle due importanti realtà associative, le iniziative realizzate e da realizzare per la salvaguardia del patrimonio linguistico e culturale locale. Il sinda- co ha illustrato l’aspetto politico e culturale della “questione resiana” ed espresso anche apprezzamento per il lavoro svolto da Luigia Negro. La presidente dell’Istituto per la cultura slovena Bruna Dorbolò ha offerto e chiesto collaborazione per la realizzazione di iniziative volte a valorizzare anche le tradizioni culturali locali, evidenziando l’importantissimo ruolo che possono svolgere a questo fine le amministrazioni locali. bej med Naravnim parkom Julijskih Prealp, ki mu sam Barbarino predseduje in Narodnim Triglavskim parkom. Poudaril je tudi pomen znanja slovenščine, kot dodatno možnost in obogatitev. Na kulturni ravni pa je Barbarino priznal sorodnost rezijanščine s slovenskim jezikom. Razvila se je zanimiva razprava, v kateri je prišlo na dan, da so bili in so še podobni konflitki in bolečine značilni za vse doline v Videnški pokrajini, kjer smo naseljeni Slovenci. Pomembno je, je dejala Bruna Dorbolò, da smo vsi prišli do spoznanja, da je treba zaščititi kulturno in jezikovno bogastvo, ki smo ga podedovali in da ima pri tem pomembno vlogo vsaka občinska uprava. V tem smislu je tudi ponudila Zupanu sodelovanje in ga vabila k sodelovanju pri konkretnih iniciativah, ki jih bo razvil Inštitut za slovensko kulturo v videnski pokrajini. Aktualno — D Giro del Friuli tona sul Matajur dalla prima pagina Il tema conduttore del Giro sarà il 90. Anniversario della ritirata di Caporetto, con un percorso al contrario - partirà infatti da Vittorio Veneto - rispetto a quello delle truppe i-taliane dell’epoca. Inizialmente si pensava di coinvolgere il territorio sloveno (un tentativo era stato fatto già lo scorso anno, ma all’ultimo momento e-ra stato modificato il percorso), cosa che non è stata possibile. L’amministrazione comunale attraverso Cemoia, che da poco è anche assessore al turismo della Comunità montana Torre Natisone Collio, giudica l’iniziativa “molto positiva per il territorio, coinvolgendo la sua montagna simbolo”. Gioco forza, parlando del Matajur non si può non pensare al suo rilancio turistico. “Abbiamo sistemato la strada per arrivare al rifugio, in estate partirà l’attività dell’osservatorio astronomico, qualsiasi iniziativa che porti la gente sulle nostre montagne è positiva” afferma Cemoia, che pensa ad un turismo “non di massa, ma per persone in cerca di un’atmosfera particolare”. In questo discorso si inserisce la mancata apertura del rifugio Pelizzo, sulla quale l’amministrazione comunale non può fare nulla visto che la scelta spetta al Cai. Per la corsa, che in passato ha visto competere campioni come Pantani e De Luca, sono arrivate richieste da una sessantina di società, la metà delle quali straniere. E Cappanera, motore organizzativo del Giro del Friuli, sogna ora un passaggio del Giro d’Italia, (m.o.) četrtek, 21. februarja 2008 Parla Stefano Sinuello, gestore del rifugio Pelizzo “Iasostenibile l’apertura invernale, ma se qualche amministratore...” “Tenere aperto il rifugio Pelizzo d’inverno? La nostra apertura va da Pasqua a metà novembre, secondo un regolare contratto con il Cai. D’altra parte aprire per poche domeniche, senza la garanzia che la strada sia aperta, non è economicamente sostenibile.” Stefano Sinuello, gestore del rifugio Pelizzo, chiarisce la sua posizione riguardo una struttura sulla chiusura della quale molti turisti domenicali, in queste settimane, hanno espresso sorpresa. Il messaggio è chiaro: quella di Sinuello è “un’impresa economica che deve sopravvivere, noi siamo lì per sette mesi e mezzo del Friuli Venezia Giulia sono stagionali, e noi in regione facciamo la stagione più lunga. Senza tenere conto che sul Matajur non è vero che non c’è nulla, c’è un rifugio, quello della Planiška družina, aperto tutte le domenica dell’anno”. Ma c’è dell’altro. “Ci fosse la volontà politica - afferma Sinuello - ma non quella da chiacchiere da bar, bensì un atto concreto: mi si chieda di tenere aperto dandomi certe garanzie... Sono invece indispettito dai pochi fatti da parte degli amministratori locali.” Così, alla fine, l’impressione è che tutto rimarrà come ora... all’anno, da 23 anni, abbiamo ‘educato’ la clientela ai periodi di apertura, e d’altra parte credo che qualcosa per il Matajur l’abbiamo fatta. I-noltre - continua il gestore della struttura - tutti i rifugi Giovanni Cappanera, motore organizzativo del Giro ciclistico del Friuli per dilettanti assieme al sindaco di Savogna, Lorenzo Cemoia Nestrpnost an sovraštvo na dieie V nedeljo so obiskovalci na Kolovratu, ki jih je nimar vič Se posebno, kadar je jasno an sončno vreme, ušafal tolo gardo presenečenje zaradi umazanega, hudobnega an na-umnega dejanja. Takuo na italijanski ko na slovenski strani so neznanci pomazali informativne table, ki domačim ljudem an tistim, ki parhajajo od zuna pravijo, kaj se je gajalo po telih hribih an senožetih 90 an vič liet od tega. Umazano dielo na Kolovratu Muzej na odpartem so ga z dolgim, skarbnim an težkim dielam napravli na slovenski strani Kolovrata, z njim se počasi povezuje tudi italijanski del, takuo de če ni Se bo čezmejni muzej. An tala je velika pridobitev za naSe kra- je. Ponuja se zunanjim obiskovalcem kot prostor, kjer lahko spoznajo dogodke in grozote prve svetovne vojne, s svojimi očmi vidijo an lahko prehodijo jarke in okope, kjer so se sudatje tiSCal. Pred sabo se jim odpre ves scenarij vojske do Matajurja, Krna an naprej do BajnSčice... an muorja. S tem Se posebno, če izberejo vodeni obisk, lahko zvedo tudi marsikaj o teri-torju, o beneških ljudeh an kulturi. O naravni lepoti telega kraja pa se lahko vsak sam prepriča. Kulturna usmeritev muzeja je jasna an je vse prej kot militaristična. Zastonj niso izbral imena Poti miru v Posočju za fundacijo, ki stoji za tem projektom. Pa vse tuole dielo an mar-tranje za obogatiet naSe kraje kaj briga tele “junake”, ki se skrivajo za besiedo mir? V resnici v njih diele jih potiska injoranca, nestarpnost an sovraštvo do pobud, ki odperja-jo nas sviet. An pokažejo, de so živi s tem, de poderjajo, kar drugi dielajo. rjet tako pierho od muroza je blua še lieuš ko ušafat po pu-ašt donašnjo " Valentino De je blua an znamunje tradicij, de tazad telim perdie-lam so stale stuolietja navade, prenesene od none do none, od matere do hčere: tuole smo zaviedel potle, k smo zrasli, potle k so maloman use tele nune pomerle an navade so se zaCele zgubjat. Sa nas ciejo prepričat, de na Veliko Nuoc muormo jest, usi od kraja, "colombo” an tiste drage jajca uns Cikolade, takua de. nam predajo juške navade k so že maloman zbrisale naše, prave an pametne. Lieta an lieta nazaj je biu in Človek k je zastopu važnost an bogatijo skrito tu naših navadah: Mons. Ivan Trinko jih je zbrau intkaj po naših ka- munah an jih je pošliou u etnografski muzej Ljubljane, kier jih šele varjejo. U dreškim kamunu, Celih je od usih Nediških dolin narbulj prazin judi an otruok, navada se šele der-ži zak intkaj žen šele puo-bnejo, kuo so nune rounale pierhe. An ne samua: jih šele pišejo! Zatuo, lietos, Društvo Kobilja Glava an Pro-loco Drenchia organizajo srečanje naših nun, k se zastopjo tu tuole dielo, an tud no konferenco, za se pogauorit an pregledat tolo navado, k je glaboko spe-rjeta ne samua u naših dolinah ma, pod tolo posebno 'podobo - naj se kličejo pierhe al pirhi, pisanki al Buog vie kua - šele cvede po usi sriednji an vzhodni Europi (est europeo). Tuole bo u saboto per-vega marCa, ob štierih po-pudan, tana Kamune, na Razpotij: sta usi povabjeni. Na OjCinco, 16 marCa, ob dvieh popudan, le tam, bomo pa usi kup jajca pisal ko per starim, za ponovit an prenest navado te mladim an tistim, k so pierhe videl samua tu bukvah al pa so jih pemesli za "souvenir" taz druzih dežel. Ce se cjeta upisat, mu-orta poklicat 0432 729466 al pa pošljat dvie besiede: kobiljaglava@yahoo.it. Lucia Trusgnach Skejcova a-r; Drustvo/Associazione Kobilja glava V saboto/sabato 1. marca/marzo ob/alle 16.00 Cras di Drenchia/Razpotje Na kamune/Sala del municipio Uova di Pasqua tradizionali naturali, bellissime, con i grafiti Pierhe Pisane, popraskane, velikonočne jajca, takuo k' so jih znal rounat inkert Na Ojčinco, 16. marca ob 14.00, na kamune bo laboratorij: kuo se napravejo, farbajo an pišejo Pierhe Te kupjene pierhe uns Cikolade, tle per nas, u dreškim kamunu, so se perka-zale ne pried ko na koncu petdesetih let. Ma kuo so ble fajne! Zavite tu tisto luštrasto karto, k se je od-perjala na verhu ko rep pa-vona. Floki so sterCal gu luht an Čudno an mahnua šumiel, Ce se jih je tikalo. Noter se je Culo klapotat pa kej težkega. Malo kakemu so ga šenkal tentega an oku tistih smo hodil, ko ru-omarjl, prašat al nam pokažejo tist Čudež, manjk od deleCa. Ce nas ni muou videt, nam ni pustu še pošpe-gat. Ce nas je mou rad al Ce nam je biu kej dužan, lahko de nam je pustu pogledat, seviede brez tikat, tiste veliko jajce postavjeno gor na kaki vesoki polic, al pa tazad šipe vetrine. Po Veliki Noe so nam naduzim sline tekle pa nad Cikolado an nad "sorpreso" k je uša-fou not. Ker se zberemo kup, tisti k smo bli otroc tentega, usak povie svojo ob telih-velikih, Čudnih jajc. Mi smo miei naše pierhe. Dua ne? Ko siemanje za Svet Miklauž an koleda na novo lieto, smo Čakal, za Veliko Nuoc, de nam dajo ko po-navad manjk no pierho. Pierhe so ble naši "uovo di Pasqua" priet ko smo zaviedel de dol po Laškim predajajo že tiste velike, uns Cikolade. Kakošje jajca an nic druzega. Tiste lieta smo živiel še zadost lahko, nismo viedel kaj je lakot, an jajca so ble navadna jeda.Ma tle se prav ob tiste jajca, spomin katerih nam pemese tu serce, šele zdej, gorak, perser-Cni spomin naše mladuasti. Sperjet za šenk tako jajce je tielo ree pried ko use, de kajšin nas je mou rad, de kajšin se je trudiu za ga oflokat; potle, de je bluo na-reto prou za nas an ni bluo na sviete obedne poglihane pierhe. Nuna Cikova je rounala pierhe za use ocinske otroke; višno de, an družim. Smo ji nosil jajca za cajtam; ona jih je pofarbala z galubjam Čebule an potle pa oflokala pona-vad. Smo dugo Čakal, de bojo narete ma, kuo smo bli veseli ker nam je pokazala našo pierho! Kar nam je diela tu moke se ni moglo še perklast tah kakošjemu jajcu, takuo je blua verounano an drugaC. Na gladki bužin, madonovega koluorja, so letale oku an oku girlande rož, temja al perja. Petelin, kakuaš an cibeta, zajCic an pušilci, ma an Svet Križ, Svete Šarce'Ježušove, sonce, luna an zvezdice, ma-til, galob z olko. Dugo cajta smo ga tipal an obracjal ta po rokah, de smo use tele velikonočne znamunja natanko pregledal, an še, nazaj, od kraja.do kraja, Ce nam je kej uteklo? Kuoj nardila nuna Cikova tele diženje? Jih je vesterga-la. S kakim špikastim o- A j j novi matajur ^7 DJcišc nuvcidc četrtek, feb™^«* / rodjem - škarje, britou al kej takega - je poCas, poCas ve-praskala farbo, de se je nazaj videla biela buzina, ande taz pod škuraste farbe so se per-kazale use tele žvince, girlande an znamunja. Nuna Cikova jih je znala use unz glave. Buog vie, duo jo je navadu. Ni znala še pisat kok se gre; pierhe oflokat paC. Ji ni korlo veštudjat nic, je takua persta-vla an zamešala diženje, de usaka pierha je bila drugaC ko te druga. Za puobe an CeCe so ble pierhe posebne. Navadnim diženjam so se perkladal kaki galobi, in par perbližnih sere an ime muroze napisano noter. Seviede tele pierhe so ble kuazane skriuš an samua te zadnj moment se je poviedalo kako ime napisat na njo. Spe- Tle blizu pisane Pierhe po stari dreški (an ne samuo) navadi an liep pogled na Kolovrat an dreške vasi V dreškim kamunu za Veliko nuoc smo naše Pierhe pisal Kronaka Dall’Australia a casa dei nonni Si sono trovati a Scrutto a casa di Ettore e Lucia tutti i “Poljaki”, per festeggiare Paul e Bonny, arrivati dall’Australia per il loro viaggio di nozze. E’ la prima volta che vengono in Italia, la prima volta che Paul vede i luoghi dove sono nati e vissuti i suoi nonni prima di partire per l’Australia. La nonna Alma è originaria di Prapotnizza (quest’anno compirà 80 anni), merìtre il nonno Erminio era di Obenet-to. Ad agosto era già venuto a trovarci il fratello di Paul, Rijan, con alcuni amici. Anche lui era rimasto incantato dai nostri luoghi ed ha promesso di tornare il prossimo anno per fermarsi più a lungo. Entrambi hanno voluto vedere la casa della nonna Alma, in particolare Rijan che è arrivato in una stagione più bella (estate), ha voluto vedere la camera dove dormiva e la macchina dove cuciva, di cui la nonna gli parla ancora oggi. E’ stato contentissimo di averlo potuto fare, ha scattato tantissime foto da portare alla nonna... anche se della sua vera camera è rimasto proprio poco... Ettore ha rimesso tutto a nuovo, ma la macchina da cucire non l’ha toccata! E’ rimasta uguale. Per festeggiare con Paul e Bonny, visto che non è stato possibile il giorno del loro matrimonio, Ettore e Lucia hanno pensato ad una sorpresa, la torta con la foto del loro matrimonio. Si sono emozionati, una torta così non l’avevano ancora vista! Ritorneranno anche loro, han detto salutando parenti ed amici, nella terra dei loro nonni. 2. m Tò-e-bìw dàty- famèj tùw - ni - kìài, ènu óipe-vidrw wsàko -nwòjj, mdéimaméntn tùw - sabotu, na- rèttala, nà - zareštGala 49* tu - klàb oepodlpa. Zàt òri - è - se - impensbw, ki t o- ma» mdj »biti twè, ke wsàko - nwòjj uà- zareàtùa ospodìpa tu-klSt. «Jà»,