Zgodnja
Katollšk cerkven list.
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 pld. 40 kr., za eetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskaruici »prejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert leta 1 gl; ako zadete na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
List 36.
Tečaj XXIX.
V Ljubljani 8. kimovca 1876.
Pogovori.
XV.
Katoliška Cerkev je sveta.
(Nesveti udje v sveti Cerkvi. Dar svobode in prisVjenost, Ijidika med jjsenico. (Cerkev greh vselej obsojnje. Ločen je deržave od Cerkve.)
Vprašanje. Pojasnoval si mi v zadnjem pogovoru, da je katoliška Cerkev sveta; pa ena reč me zmeraj moti. Ce je Cerkev res sveta, kako pa da je v nji toliko pregrešnih, nesvetih udov, toliko goljufo%', krivič-nikov, nečistnikov, ubijavcev, prostomišljakov, raznih hudodelnikov, s kterimi so tudi ječe napolnovane? Sveto drevo, pa tako nesvet sad, kako je to mogoče?
Odgovor. Pred vsem moram oporekati zoper ugovor: „sveto drevo, pa nesvet sad", ker sv. Cerkev ni vzrok in začetnica greha svojih otrok, temuč otroci sami so vzrok pregreh, ker nočejo po njenih naukih živeti. Vsi udje bi bili sveti, ako bi se zvesto de«žali naukov svoje sv. Cerkve.
Dalje pa te moram opomniti na dar svobode, ktere ne Bog in ne sveta Cerkev ne iztrebljuje; zakaj če sem k čednosti, k svetosti zgolj in samo primoran, ima moja čednost ravno tako malo zasluženja, kakor ga ima zaperti tat, da ne krade in delavec na galeji, da dela, ker berič s palico za njim stoji. Kristus sam je torej prerokoval, da v njegovi Cerkvi bo ljulika rastla med pšenico in to se spolnuje in se bo spolnovalo do konca. Toda gorje bo le ljuliki, ki je Kristus ravno tako prerokoval, da jo bo poslednjič dal porovati in v ogenj vreči; pšenico pa bo spravil v svoje žitnice.
V. Ali ni pa to vender žalostno, da verniki sami in dostikrat še taki, ki so pred vsimi drugimi dolžni s čednostmi svetiti, pohujšanje dajejo?
O. Gotovo je to vsega obžalovanja vredno; vender to svetosti sv. Cerkve ne zadeva in ne more otemniti, ker Cerkev vselej vsako grešno djanje obsojuje in prepoveduje tudi grešne misli in želje ter enako tudi za notranjo svetost skerbi. Iši v življenji Jezusa začetnika, v cerkvenih naukih, zapovedih, svetih, opravilih in šegah, v sklepih cerkvenih zb rov, v pečatnicah papeških: nikjer ne najdeš nič, kar bi dopustilo ali le terpelo prestop božjih in nravnih postdv. Ce pa v vsem tem nahajaš le to, kar je pravično, dobro in sveto; moraš spoznati, da grehi včrnikov se morajo pripisovati le njim samim, njih lastni spačenosti, ne pa sv. Cerkvi. (Maurel, „die Kirche" str. 67 in 68.) Grešili so viši in nižji, grešili kralji, vlade, grešili katoliški narodi in posamezni katoličanje; pa Cerkev je vselej svarila pred grehom in nikoli ne privolila v greh.
V. Omenil si vlade; ali ne grešijo dandanašnji mnoge vlade, ki deržave ločujejo od Cerkve, — je to pripušeno V
O. Ako se to godi v škodo in pogubo deržavijanov, je ravno tako malo pripušeno, kakor telo ločiti od duše. Deržavo namreč vladajo ljudje, vradniki, kterim je ravno tako malo pripušeno grešiti zoper Boga iu Cerkev, kakor drugim ne, ako jim je mar za svoje lastno in bližnjega zveličan je. Vlado, deižavo, ločiti od Cerkve se torej pravi: vernike ločevati od njih Cerkve. Očitno je ravno dandanes, koliko nesvetost v svojih postavah nkazujejo vlade, ki se od Cerkve ločijo. Dajejo namreč take postave, ki so Cerkvi mnogotero škodljive, ali pa ki so naravnost zoper vest vernikov, potem pa jih kaznujejo v ječe zapirajo, preganjajo, češ, ker postave prelom-Ijujejo! Italija in druge dežele so nam priče, kako vlade s svojimi postavami in naredbami v poganstvo nazaj lezejo, ktere se od Cerkve ločijo. Tako je delalo svoje dni bizanško cesarstvo, in nasledek je bil, da je uboge narode spravilo v turško sužnjost, iz ktere se nikakor ne morejo izkopati.
Mlaj Je prišlo julrovim kristjanom iz Carigrada ?
Bizantinska deržava si je bila svoje dni cerkev čedalje huje podklonila pod svojo oblast; cerkev ni mogla več spolnovati svoje naloge ter narodov prav odgojevati; bila je vedno bolj nasproti Kristusovi Cerkvi. Kakor pa se je jutrova cerkev odcepovala od Kima, tako je prihajala v veči sužnjost in postala nerodovitna za pravo odgojo ljudstva. Farizejski odpadnik in zape-ljivec Photius je bil vladino orodje v Carigradu. Bil je v pajdaštvu z Bardom, svojim stricem in ljubljencem slabotnega cesarja Mihaela III, kterega je imel čisto na motozu. Bivši sam poprej stotnik cesarjeve strsže, si je po pregnanji poštenega patrijarha Ignacija v 6 dnčh ukazal vse posvečevanja do škofovstva podeliti in posadil se je na patrijarhov stol. Kar je Photius bil ▼ včlikem začčl, to je Mihael Cerlarius po velikem pozneje doveršil, namreč odpad Carigrada od edinosti sv. katoliške Cerkve. Spačena bizantinska deržava je namreč poštene patrijarhe v pregnanstvo gonila, od Rima odpadne lizune pa na patrijarhalski stol povzdigovala. (Na podobno sled so jeli stopati zdaj, Bismark s svojim Reinkensom, pa tudi že nekoliko na Švicarskem, in kolikor toliko na Parskem s svojim Dollingerjem, čo tudi ne še v toliki meri)
Z odpadno vlado in odpadnimi patrijarhi so težčli jutrovi kristjani v Carigrad k razkolstvu, namesto v
Rim k edinosti. In kaj so dosegli? Turčin je prilomastil, razdjal jutrovo (bizantinsko) cesarstvo in vzel tudi Carigrad (1453), gnjezdo tolikega sovraštva zoper latince in katoliško Cerkev. Velika Serbija pa je bila premagana že 15. rožnika 1389 na Koso vem polji. To je bil konec nezvestobe in sovraštva do Kristusove Cerkve ia odpada od nje. Kaj so kristjanje terpeli že o tistem času, kaj pozneje, tega ne more pero popisa.
Na) bi se bili kristjani na Jutrovem obračali v Rim k. središu edinosti v svojih britkostih ter poslušali Očeta vsih vernikov: bili bi tudi med seboj edini ostali in nikoli bi ne bili prišli v tako strahotno sužnjost. Silili so v Carigrad ali bili saj prisiljeni: in kaj so prejemali iz Carigrada, odkar so se od Rima odtergali? Kdo ne ve, kaj je jutrovim kristjanom le poslednji čas došlo iz Carigrada?
Turki eo že v mirnih časih s kristjani delali dostikrat gcrje kakor z živino, kaj še le v vojski in o kakih uporih, kakor je ravno sedaj! Blizo 500 let tare zlasti Slovane prebridki turški jarem. Turk, ko je dobil dežele v pest, je kristjanom vse pograbil. Zemljiše je vse turško; kristjan dela, turčin pa jč njegov trud, lenobo pase io samopašno živi. Ni je rečice, od ktere bi ne moral kristjan desetine plačevati. Verh tega pa ima še deset druzih davkov, n. pr. po 2 gl. 40 kr. od glave, davek od zemljiša in hiše, desetino za sultana, davek od vsake živali, ki se na pašo goni, poseben davek od velike živine, od svinj, od bučel, od bučelskega roja posebej itd. Zraven vsega tega delajo vradniki, najemniki, turški posestniki strašno samovoljno s kristjani. Dostikrat desetino prodajo, si jo dajo odkupiti; ako pa vidijo, da je letina nekoliko boljši, se pridervi komisija in na novo preiskuje in ceni. Gorjč revežu, ki bi le besedico zinil zoper to: precej v ječo z njim, ali pa si tudi ni življenja samega svest! Pri takem žuljenji in odiranji veliki in manjši turški vradniki, turški posestniki in plemenitniki begate, kristjan pa revšino gloda!
Naj strašnejše pa je, kar so besni turčini letos mesca majnika počenjali z ubogimi Sloveni, posebno na Bulgarskem. Dolgo so turčini in njih prijatli tajili turške grozovito3ti, vender so le prišle na dan; pa tako, da stermi vsa Kvropa in tudi turški prijatli glave vzdigu-jejo. Ko so marsikteri časniki veliko pisarili o tako imenovanem „raertvem možu" in „truh!i Turčiji" ter Želje razodevali, naj se Slovani vzdignejo in spodč Turka is Evrope, smo večkrat omenili, kolika nevarnost žuga kristjanom, ako se bo razdražil turški fanatizem. Tako se jc res zgodilo. Med drugimi se je vzdignilo mesca mejnika nekaj vasi na Bulgarskem. Turška vlada pa je zagnala med nje besnih Cerkescv, turških prostovoljcev (baši-bozukov) in nizamov (redne vojske), ki so kakor volkovi planili na keršanske vasi in na vse načine mesarili, morili, klali, skrunili ne le zadolženih, ampak tudi starce, žene, otroke ter vse, kar jim je pod roke prišl'>. Čedalje več trinoštev se sliši; veliko pa se jih naj berže še ne zve, ker so se Turki Bulgarom hudo grozili, če kaj povedo poslancem, ki prihajajo pozve-dovat, kaj se je godilo.
Te strahovite trinostva so časniki popisovali, turški prijatli pa tajili; zlasti angleški pervi minister Disraeli je na vprašanja poslancev terdil, da so poročila presi-Ijene. Poslal je bil vender v Bulgarijo Baring a, da naj to preiše in poroča, kar je resničnega. In kako strašne reči je Baring vidil z lastnimi očmi in slišal od druzih! Podavile so te pošasti tisuče in tisuče Bulgarov. Konzuli ruski in francoski in železniški vradniki pravijo, da je do 100 mest nožganih in 25.000 do 40.000 ljudi umorjenih. Drugi stavijo 60 — 70 krajev požganib in 15.000 ljudi umorjenih; pristavljajo pa, da to turškega trinoštva nič ne olepsuje, če bi jih tudi res le toliko bilo. Samo
okoli Plovdiva so končali 10.000 ljudi in 1000 merličev pustili nepokopanih. Kako so turške zverine trupla raz-kosovale in jih pesom metale, kako male dečke in deklice trinoško mercvarili, dokler niso revčki izdihnili, to je strašno slišati!
Naj strašnejše so delali v mestu Batok-u. Ahmed-aga, policijski načelnik nad baši-bozuki, je ondi s svojimi pošastmi blizo 8000 ljudi pomoril, dal zažgati šolo, v kteri je bilo 200 žen in otrčk. In ta zvčr je za plačilo postala paša. Baring s tovarši bližajoč se mestu Batok u je zadel na tropo psov, ki so gledali veliko človeških glav, ktere so tam okrog ležale zraven kupa okostnjakov še v obleki. Naštel je ondi 100 oglodanih glav. Mesto je bilo vse razderto, povsod so ležale raert-vaške glave in kostnjaki žensk in otrok med posipi, in z mnozih gliv so še viseli ženski lasje. Pri cerkvi je bilo vse^polno glav in trohnečih trupel. Strahovit je bil smrad. Se le bolj grozno je bilo v cerkvenem ogradu; ves prostor je bil nasut z merliči za 3 čevlje visoko, pokrivala jih je še obleka, roke, glave, noge so ležale vse križem, med njimi mnogo drobnih ročic, glavic in nožic 3—41etnih otročičev. Znotraj v cerkvi je bil prostor naterpan z merliči. Pred cerkvijo in po cerkvi je ležalo do 3000 merličev, in celo mesto je bilo polno nepokopanih umorjencev, in koder so bili malo zagre-beni, so jih gladni pesi izkopavali. Mesto poprej z (J000 prebivalcev jih je imelo le še kacih 1200 živih.
In kako je klavec Ahmed-aga Batočane preslepil, da jih je ložej razmesaril? Lagal je prebivalcem, da se jim ne bo nič žalega f.godilo, le vse orožje iz mesta naj oddajo; rekel je: „Ce vam le naj manj žalega storim, hočem svinjsko meso jesti, se pokristjaniti in guglo (bulgarsko kapo) nositi!"
Kadar so mu pa na 3 velikih vozovih poslali orožje na homec, kjer je imel svoj stan, je zdajci enega sprem-Ijavcev vstrelil, druge pa je nazaj poslal s poveljem, da vse zlato in vse dragotine iz mesta morajo sem gori spraviti. Niso pa Turki tega čakali, temuč sami so se uderli v dolino na rop in klanje. S strahom so reveži prebivalci narazen bežali, ko so jim baši-bozuki rekli, da od viših imajo povelje vse poropati in pomoriti. Mestnega prednika, pri kterem si je Ahmed-aga sam stanovanje izvolil, so pervega na raženj nataknili tako, da mu je na vratu prišel iz života, in so ga živega pekli. Kako grozovito in nesramno so delali z ženami, kdo bo to popisovalj 70 deklic pa so Turkom sosednjih vasi prodali. — Se veliko ostudnost tudi iz druzih krajev popisujejo, pa naj bo to za zdaj dosti.
,,Gospodar" k takim preneznanskim gnjusobam pristavlja: „Kristjanom po Evropi so liberalci povsod naložili strahovite bremena io plačila za vojake, zemlja in morje se trese pod dragim vojnim orožjem — a za uboge slovanske in keršene Bulgare na Turškem se nihče ne gane! Taka Evropa je res vredna, da bi jo divji Turki zopet vzeli pod svoje kruto varstvo!"
Mi pa naj pristavimo: „Lejte, kaj je prišlo kristjanom iz Carigrada, ki niso hotli Rima!" Kdor res ljubi nesrečne naše brate na Jugu, naj skerbi za njih zedi-njenje s pravo Kristusovo Cerkvijo. Kadar so se Izraelci svoje dni v svoji sužnjosti k Bogu obernili, je bilo suž-njosti hitro konec. Ta zgled naj posnemajo Jugoslovani, od tod sije zvezda rešenja in boljših dni.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Šmartna pri Kranji. (Jezusovo 8V. Detinstvo) — Bogoljubno delo Jezusovega sv. Detinstva za rešenje ajdovskih otrok iz časne in večne reve po vsi katoliški
Evropi prelepo raste in napreduje, od kar je na Francoskem od pobožnega škofa iz Nansi-a, Karola Avgusta pl. Forbin Janzon-a, bilo leta 1842 vstanovljeno.
Od leta 1843 do leta 1874, t. j. v 31 letih, je bilo ca odkupovanje ajdovskih otrčk denarja nabranega 13,087.000 gld. Od 186 i do 1873, tedaj v 11 letih, je ajdovsk'h ot?7>k ker^enih bilo 3,919.663. Izrejenih pa 410.043
Tudi Avstrija se je tega bogoljubnega dela lotila, od kar je bil francoski korar Ž«m, ravnatelj tega opravila v Parizu (ki je bil leta 1851 prišel na Dunaj), cesarsko rodovino za to pridobil, in je bila bratovšina Jezusovega sv. Detinstva v mnogih avstrijskih škofijah po preč. škofih poterjena in priporočena. Od 1. aprila 1873 do 31. marca 1874, tedaj v enem letu, je bilo v 20 avstrijanskih škffijah za to bogoljubno delo nabranih 8000 gl.
Vender je ta znesek milih darov v omenjeni bo-goijubni namen le majhen, ako se prinr.erja mali deželici Belgiji, ktera šteje komaj četerti del toliko katoličanov, kolikor jih je v Avstriji, in je v letu 1871 ondi nabranih bilo za to 78.000 gl.
Po naši Kranjski deželi je bratovšina .Jezusovega sv. Detinstva ljudstvu le malo znana, ali saj malo vsta-novliena. Le v Kranji, v Smartnem pri Kranji, in na Zalem logu so te bratovšine, kot hčere matere bratovšine Jezusovega sv. Detinstva, ktere s«> v zvezi z vesoljnim zastopnikom in oskerbnikom avstrijanskih bratovem Jezusovega sv. Detinstva, o. Edmundum Ilagerjem v Solnem gradu (Katecheten am Nonnberge O. S. B. in Salzburg). (Zapisanih je sicer tudi v Ljubljani in drugod po deželi pecej, če tudi niso podružnice vsta-novljene.) Perva v Kranji je štela konec 1875. leta 410 udov, pod vodstvom in^ oskerbništvom gospe Kancijanile Mesnerjeve, vdove; v Smartnem pri Kranji pa 147 udov. V letu 1*75 je prednik bratovšine v Smartnem pr. Kr. o. Edm. Hager u pisal in ga prosil naj mu pošlje novih podobic s slovenskim tekstom za nove ude, kteri bodo še pristopili; dal jih je v Cahen u na Nemškem natisniti, in poslal jih je namesti prošenih 500 pa 30.000, t. j. trideset tavžent. Tolikega števila podobic sem se ustrašil, in pišem mu: Kaj da je mislil, da mi jih je toliko poslal, eaj sem jest le fajmošter in vpli\a do druzih fara nimam. — Na to mi je odpisal: Da naj skušam bratovšino Jezusovega sv. Detinstva^po Slovenskem razširjati, tedaj tudi po Slovenskem Štajerskem; in da bi se ljudstvo z delom Jezusovega sv. Detinstva soznanilo, je nasvetoval nemške bukviee ,,die Mission der Kinder", v Slovensko prestaviti in kacih 20 000 iz-tisov na stroške vesoljce bratovšine natisniti dati, in jih razširjati. Zgodilo se je to, in verh tega je dal sam v Solnem gradu natisniti trideset tisuč iztisov litanij od Jezusovega sv. Detinstva. Kekel je: Okraj po Krajnskera in slovenskem Stajarskcm je zadosti velik, ako se bodo gf spodje duhovni bogoljubnega dela Jezusovega sv. Detinstva poprijeli, da bo podobic, litanij in bukvic »Misijon otrčk" v dveh letih popred manjkalo ko ostajalo. Ali se bo to spolnilo, ali ne, se bo vidilo. Bukviee „Misijon otrok*' so naročnikom „Zgodnje Danice" že razposlane. Bukvic, litanij in podobic Jezusovega sv. Detinstva dobi brez plače vsak duhoven, kteri se tega pobožnega opravila poprijeti hoče, pri gospodih na zavitku zvezka „Misijon otrok" zaznamnjanih, pri kterih naj se osebno ali pismeno oglasiti potrudi, in naj tudi oddaja brez plače vsakemu, kteri pristopiti hoče k bratovšini Jezusovega sv. Detinstva, 1 podobico, 1 »Misijon otrčk", in 1 litanije; pri ne-udih se utegne za 1 zvezek »Misijona otrčk" tirjati 1 kr., da bo saj za poštnino.
Ni ga kmalo dela, po kterem bi se toliko duš dalo v nebesa spraviti, kakor delo Jezusovega sv. Detinstva; novokeršem, ki (po zaverženji ajdovskih staršev sterpin-čeni) večidel po svetem kerstu umerjejo, nedolžni in v belem oblačilu gnade božje pridejo v nebesa med angele Božje, kjer bodo svoje dobrotnike in rešitelje dosti bolj spoznali kot tukaj in gotovo hvaležni za nje Boga prosili. In Bog, kteri je obljubil, da tudi on, kteri podi kozarec merzle vode bratu piti iz ljubezni, ne bo zgubil svojega plačila, bo mar v plačevanji tolikih dušnih in telesnih dobrot kaj dolžan ostal? Bratje! v večnost sabo druzega ne bomo vzeli, kakor svoje dobre dela! »Opera enim corun; serjuuntur illos."
U Gorice, 26. avgusta. Zadnjič sem Vam obljubil, da Vam bom sporočil o vspehu nastopa pevskega društva .,SUvca" pri maši 24. avgusta. Z ^e^li^m pl^rn te verstice, ker »Slavec" je tudi na p'Iji cerkvenega petja pokazal svoje moči, ob enem pa tudi svojo spretnost. Napovedana in odločena je bila za ta dxn lepa Oberhofferjeva maša s prir* nima vlogama »O quam suavis" in »Jesu dulcis mer. .ia" kot g^aduile in of*r-torij. ,,Slavec" (pelo je nekaj čez sto pevcev) jc svojo ual<>go dobro zveršil. Se ve, da ni b;lo brez vsake napake, izpeljava je bila precej natančna, korektna in vidilo ae je, da si je pevovodja g. Hribar m: og.i priza dejal, da je tako raznoverstne ljudi tako cnakolično izuril. Maša, kakor tudi graduale in ofertoiij vse je šlo dobro, nekteri oddelki maše prav dobro, naj bolje pa — vsaj po mnenji nekaterih — en del glorie, kredo in Agnus Dei z Dona nobis pacem. Občinstva muenje je bilo enoglasno pohvalno, cerkev sv. Ignacija, v kteri se je imenovana maša pela, bila je čez in čez napolnjena, vdeležilo se je te maše mnogo prav odlične gospode, naj imenujem samo, da so bili nazoči prevzvišeni gospod nadškof goriški dr. Golmajer, škof Teržaški monsig. Dobrila, monsig. Rajčevič, deželni glavar grof Coronini, okrajni glavar baron Rechbach, mnogo druge gospode in sploh, kar se kaj meni za cerkveno petje. Veliko mašo je med asistenco ob desetih služil mestni župuik gosp. Kumar. Ze dolgo prej pa je bila velika cerkev napolnjena, morda ni bila kmalo tako polna, kakor ta dan.
»Slavec" je res pokazal, kako naj bo cerkveno petje; gotovo pa je tudi, da kaj tacega ni moč napraviti na vsakem kraji, ker manjka pevskih moči. Smem reči, da je »Slavec" ta dan v Gorici zmagal — na polji cerkvenega petja in godbe.
Po sv. maši je bil občni zbor »Slavčcv" v čitalnici. Vdeležilo se je tega druzeg-i zborovanja mnogo več udov, kakor pri pervem zborovanji. Predsednik Hafner in tajnik sta omenila v svojih »poročilih o delovanji društvenem, blagajnik pa o stanji društvene kase. Vsi govori in vse sporočila so bile sprejemane z veliko pohvalo, in društvo je bilo s prešnjim odborom zadovoljno, kar je pokazala volitev. Izvoljeni so bili namreč na svet prof. Povše-ta skoro vsi ravuo tisti odborniki, ko so do sedaj dobro vodili društvo.
Po sprejetih še nekterih druzih nasvetih bili so izvoljeni za častne ude p. n. gospodje: Dr. France Witt, škof Strosmajer in skladatelj Jenko.
Društvo »Slavec" šteje okoli 240 udov, nekteri so vstanovniki, drugi podporniki, tretji pevci. Stanje bla-gajnice je vgodno, in če se vse zverši, kar jc bilo sklenjeno pri drugem občnem zboru, bo drugo leto življenja „Slavčevega" še lepše, kot je bilo pervo.
Iz Rusije ve eden slovenskih časnikov, da Ruskinja, neka gospš, A. K., je dopisovalka na Serbskem za ruski časnik »Novo Vreme". Ta ženica pa ne piše samo o vojski in serbskih junaštvih, ampak tudi o nekatoliških
in katoliških dnhovnih, in našla je, da serbski narod svojim duhovnom kaže spoštovanje, pa ,,ne tako hinavskega spoštovanja, kakoršno kažejo Poljaki svojim „ksendzom" (katoliškim duhovnom), ampak spoštovanje odraslih sinov k svojim otcem". (Skoda, da ta ruska modrost ni popisala, kakošno je tisto „hinavsko" in kakošno uno „odr*slih sinov spoštovanje".) Vidi se iz tega, da so se tudi nektere ruske babuice napile fana-tiškega sovrašva, s kakoršnim Rusija p eganja in tare uboge katoličane. Naj bi potovala ruska pisateljka tudi v Sibirijo in poročevala v „Novo Vreme", kako tam pregnani katoliški škofje in duhovni vsega hudega ginejo zato, ker so zvesti ostali svojemu Bogu in svoji veri. Poročevala naj bi ruska babelka, kako so pred malo mesci ruski turčini katoliške zedinjence streljali, kako celo srenjo po noči zmerzovati silili, ker niso hotli postati izdajavci svoje vere. Katoličani nimamo nikjer pri-jatlov, tudi pri svojih bratih ne, velikrat ne pri svojih lastnih sovercih, ker postali so izdajavci, — zato ne, ker nam ni perva reč ne mesenost, ne narodno?t, ampak resnica, česiravno ne naroda in ne narodnosti ni noben drugi ohrauil, kakor zvesti katoličan. ,,Trademini autem a parentibus, et fiatribus, et cognatis, et amicis, et morte afficient ex \obis: et eritis odio omnibus propter nomen meum." — To je: „Izdajani pa bote od staršev in bratov, od sorodnikov in prijatlov, in morili jih bodo izmed vas: in bote od vsih sovraženi zavoljo mojega imena". Tako je napovedal Jezu3. (Luk. 21, 16. 17.) Pristavil pa je nedolžno preganjanim v tolažilo: ,,Pa las vam z glave ue bo poginil. V svoji poterpežljivosti bote ohranili svoje duše." (Ravno tam vv. 18. in 19.)
Ko sem do tod spisal, stopi kakor nalaš ves ster-pinčen ruski Poljak v sobo In prepričal sem se po malo besedah in natankem pregledu pisem, da ta revež je velik terpin in resničen mučenec ruske goropadnosti. Redovnik — ski v L. na ruskem Poljskem, zavoljo svoje katoliške vere preguan iz kloštra in domovine, je popotoval v Rim k svojemu vieemu predniku (redovnemu generalu) iskat tolažila in pomoči. — Na vprašanje, zakaj da ni v Rimu ostal, je odgovoril: Tudi v Rimu nimajo nič: vlada jim je vse vzela, žive le o tem, kar tako kaj dobe in kar jim dajo sv. Oče Pij IX. — Pa je vender prejel kako tolažilo? — Tako le tolažilo: Na očitni testi so ga napadli neki ljudje (kazal je, kakor bi bili imeli neko znamnje na rokij. ki so ga pretepali, oropali pisem (certifikatov), mu roko zlomili iu kričali: „Papista", notri z njim! Naznanil je to pri policiji, tam pa so ga psovali in niso nič k temu storili. Pristavil je, da v Rimu je preganjanje, kakor na Ruskem. — Povedal je tudi, da v V. na gornjem Laškem so imeli grad, ki ga jim je bil daroval Radeeki; italijanska vlada pa ga jim je zdaj prodala. — Omenjeni t--rpin, že enajst let v redu na ruskem Poljskem, je bil poprej že iz verskih vzrokov od ruske vlade zapert na terdnjavi. Od svojega šk«da ima spričevanje, da je neomadežan v svojem življenji, kar tudi vse druge okolišine kažejo. Iz ozira na njegovo prihodnjo mogočo zgodo ali nezgodo njegove osebe ne kaže natančniše pojasnovati.
3li*ijon»ke »poročila r. I*. Valjavca.
VI.
M» it trni jezik, -j
K<>liko moč ima dandanes materni jezik, sosebno med slovanskimi narodi, vidiš celo na železnicah.
*) Ta oddelek je nekoliko dolg, pa zarad posebue tehtnosti ga nikakor ne kaže ločiti, ker vsak bo želel konec vedi ti, ko bo začel brati.	Vred.
Po stari navadi hodimo „mi černci", kakor nas imenujejo nasprotniki naši, v vozove, kjer se ne smč pušati duhan; ker v njih je manj popotnikov in zlož-niše za vse. Misleč zložno mesto dobiti, stopim necega dne, ko se imam iz Ljubljane k tovaršema na misijon odpeljati, na ljubljanskem kolodvoru pred dostavnikain mu rečem: fiir Nichtraucher II. Classe! Pelje me kon-dukter k nečemu takemu oddelku. Gosposke ženske gledajo skozi okno, in tako kondukterja z menoj vred od sebe odganjajo. Ravno komej sem se memo njih v voz prederl. Vidilo se jim je, da jim moja pričujočnost nič kaj po volji ni. Ali jaz zato, se ve, če bi bil prav hotel, ne bi bil mogel prašati; kajti potreba je bila, kaj hočeš?... Kjer je vse polno, se mora z vsacim popotnim slehern zadovoliti. In tako je to poljsko plemstvo tudi moglo poterpeti z menoj. Mlad plemič s svojo mlado ženo in svakinjo me gleda, nič ne reče. Čez en čas začnč pojjski govoriti, jest pa svoje duhovne ure (brevir) moliti. Se bolj me gledajo, čebljajo pred mano. Ko brevir skončam in rožni venec odmolim, se oberne ple-menitaš meni ob levici in me vpraša nemšjii: wie heisst dieser Fluss? Odgovorim mu poljski. Še par druzih prašanj v kratkih poljskih stavkih odrežem — in glej ko bi trenil, je ves voz sama prijaznost in dvorljivost, kjer sedim. Prav prijateljski, prav po domače smo potem govorili in večino le od vere. Imel sem priložnost paznim ljudem povedati marsiktero resnico sv. vere, ki je bila serčno in hvaležno sprejeta. Torej nikdar maternega jezika ne taji, čeravno si svetoderžavljan (kozmopolit).
Ne dolgo potem se peljem k našemu verlemu pri-jatlu, pokojnemu g. Brencetu, ki je začetnik naše knjigarne, na Unec. Spet g:em v voz za nepuhalce. Najdem v njem bogataški kožuh. Kdo, si mislim, pride v voz? Stopi v njega starikast, visok mož tivkaste brade. Ko hlapon odderdrd, se začneva gledati in govoriti. Da je vlaški svečenik, eem % idil, a da je (razkolniški-gerški) vladika (škof), sem še le iz njegovih ust spoznal. Mikalo me je v razgovor s staroverskim škofom se spustiti. Gcvorica je bila začeta nemški — od vremena itd. — dolgočasno dovolj. Razodene se mi, da je Z ...ski vladika. Berž rečem: „1 ja govorim serbski". Na te besede se starčku lic-^ ujasni, in koj sva si znana postala tako, da sem ee derznil ga reči prašati in z njim pogovarjati se odkrito, kakor bi bil njegove vere in na enaki stopinji s škofom. Nič se mu ni čudno zdelo to moje na-ravnostuo ravnanje z njim. Kar sem ga vprašal, mi je vse odgovarjal prijazno ko dobremu prijatlu svojemu. Speljal sem ga lepo na verske reči, kajti davno že sem želel kaj zvediti iz ust vladikovih, o tako imenovani „pravoslavni veri-' kaj slišati pravega: koliko se loči teorija od prakse (nauk od djanstva).
Kaj menite, začne starček sivolasi, kako se vam bo skončal ta vaš vesoljni zbor v Rimu? 1 lustrissime, prav dobro, odgovorim. In nezmotljivost papeževa? Je za nas in za vas naj veča dobrota. Da se nam le kmalo za verski stavek razglasi, bi bilo želeti. Imamo tudi upanje, da se bo, ker je veČina škofov za razglašenje. — Ali se ne bojite razkolništva v cerkvi vaši? — O nikakor ne. To, kar se bo razglasilo, je že davno, je zmiraj veroval pravi katoličan .... to za nas ne bo nič novega. Vidite, Reverendissime, bil sem pred kratkim v Ljubljani in tu sem imel priliko se tega prepričati, namreč, da bo to le še katoliško vero poterdilo, ako se za verski stavek razglasi: papež je v tem, kar vero in nravje tiče, nezmotljiv; ne bo pa razkolništva zbudilo, česar se vi bojite. Rekla mi je namreč neka oseba: Ako se v Rimu sklene, da se papež nikdar zmotiti ne more, bom verovala, toda težko, ker papež je tudi človek in more grešiti in je kteri tudi grešil.... Ne tako, ji odgovorim, ne bo se to za verski stavek razglasilo,
da je rimski papež brezgrešen; samo to se bo sklenilo: vidni poglavar Kristusove Cerkve je v tem, kar se tiče vere in nravja (kersanskega življenja in obna-Sanja), nezmotljiv > to je, rimski papež bo, kakor je nekdaj, tudi zdaj pravil: to je Kristus učil, tega ne, tako življenje je keršansko, tako ne. — E, to smo pa že vedno verovali, mi odgovori, tega ni treba določevati. — Pa to (rečem) se bo se zdaj določilo v zboru sa verski stavek, do zdaj ie ne bi bil krivoverec, ko bi tega ne bil veroval; ali odslej naprej, če to določijo ▼ Rimu zbrani očetje, bo tudi tak krivoverec. — O to pa verujem, pravi ona, to so nas že otroke učili, nad 50 let sem stara že, ali to sem vedno verovala. Tako prečaatni naš prosti rod. Se je li treba tedaj bati raz-kolništva pri tacib izjavih? Sreča, dobrota naj veča bo za ljudstvo našega veka razglašeni ta stavek, ko se vse po svetu meša, in se že več ne ve, kaj je pravo, kaj je napčno, česa se je treba deržati, kaj zavreči. Ali ni treba, da vsaj eden, da glava vč, kaj je verovati udom, ktere zdaj vsak slepdr begati sme v naši novi dobi? Vladar in kmet, visoki in nizki se bo vedil kam ober-niti v prihodnje, ko bodo vstajali krivi preroki zoper Kristusa in njegov nauk in bodo govorili: glejte tu je Kristus, tu je prava cerkev, tu je češenje vaše. Vedil se bo, pravim, slehern katoličan kam obračati, kjer bo zvedil resnico in pravi Kristusov nauk vsaki čas. Dozdaj bi mu vsakter reči mogel, ki bi rekel, papež je nezmotljiv: brate, je-li tvoja terditev taka verski stavek? Je li to razglasila vesoljna Cerkev, da je kaj tacega učil Kristus? Ce Kristus tega ni učil, ti hočeš, ti tirjaš več od mene, kakor je tirjal Kristus. — Ali berž ko se to za včrski stavek razglasi od vesoljne Cerkve, je reč dognana, je vse pri kraju. Potem se bodo vsaki čas vsih oči, vsih ušesa še bolj zvesto le obračala v vidnega namestnika Kristusovega in nihče ne bo zmoten v veri, še le poterjen bo v tem, čeBar že poprej ni zaničeval. Ali ni to naj veči dobrota za vsacega: vediti, da, če enega vprašam, škofa rimskega ali papeža, kaj
1"e Kristus učil, tudi že vem, kaj vsi pravoverni rimskokatoliški škofje učijo in učiti morajo.
Pa tudi za vas bo to dobro..... Če Bog da, se
bomo zedinili z vami po določenem tem stavku. Kar se poprej stoletja ni doseglo, se bo zdaj, „ako Bog dade i sreča junačka", po razglašeni nezmotljivosti. Ni-ii? Neke glave na svetu, menim, tudi vi v svojem „pravo-slavju" potrebujete, če ste .»Kristusovi"? Ali ni mar Kristus na Petra zidal svoje Cerkve? Stalo mora vendar le imeti tudi vaša cerkev? — Pri teh besedah me pogleda vladika, sivi mož. Veliko bi bilo o tem govoriti mi reče: Kristus ni samemu Petru dal kjučev nebeškega kraljestva, dal jih je tudi drugim aposteljnom, rekoč: karkoli bote zavezali na zemlji, bo tudi zavezano v nebesih itd. — I, kaj pa potem pomenijo Kristusove besede, ki jih je rekel Petru: Ti si Peter, to je skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev. Tebi dam ključe nebeškega kraljestva ... kar boš Ti zavezal ... razvezal na zemlji... bo tudi zavezano. .. razvezano v nebesih? — Vladika: Te besede govori Kristus veri Petrovi... aposteljni niso bili pod Petrom, ampak Petru enako-verstni! — Jaz: Zakaj pa se potem vedno Peter pred drugimi aposteljni stavi v evangeliju, postavim: Peter z enajsterimi? Ali: Bile so pa njih imena: Peter, Janez, Andrej itd. Vladika: To je le zavolj starosti, to perven-stvo tudi mi pravoslavni dajemo rimskemu patrijarhu, on je naj starši med škofi; ali zavolj tega Peter ni več, ko drugi aposteljni. — In besede: in ti, kadar se spre-oberneš, poterdi brate svoje? Ali ne v veri? Ali ni zavolj vere Petrove molil Jezus: da ne omaga vera tvoja? Da bi ne omahovala vera Petrova. Je-li Kristus zastonj molil? Ga mar ni uslišal Oče nebeški?
Tako so razumevali pervi škofje te besede, da je rimski škof pervak v vsem, kar se tiče prave katoliške Cerkve. Klemen, tretji papež, je živel za sv. Janeza aposteljna, ali ne ? In kam so se obračali kristjani ? Ali do sv. Janeza aposteljna, ali do sv. Klemena neapo stelj na? V Rim! To pa zato, ker so verovali, da kjer je Petrov naslednik, tam je Cerkev, tam je prava vera. Ali ne? Klemen, rimski škof ali papež, je določeval, ne pa sv. Jsnez, apostelj .... Klemena je poslušala vsa Cerkev, ne Janeza, kadar je bilo treba kaj določiti. In vendar je bil sv. Janez starši po svojem apostoljstvu, sami spoznate. In potlej na leta, kdo je določeval v vesoljnih zborih? Kdo je izrekal slednjič za vsimi škofi in po-terjeval določbe na zborih zbranih škofov: to je prava, to je kriva vera? Ni-Ii papež? In če papež ne ve, kaj je nauk Kristusov, kaj ni, kdo bo pa vedil? In vi, „pravoslavni", sej ste že tudi vi to resnico spoznali, ko ste rimskega papeža pastirja vse čede Kristusove pri-poznali, ni-ii? Na zboru florenškem leta 1438 je vaš patrijarh zedinjenje podpisal slovesno, in z njim vsi škofje, razun Marka efeškega. Ako to pomislite, morate reči: „naša pravoslavna cerkev je takrat odpadla od vere, tedaj ni več prava cerkev Kristusova"; kajti pravi svoji Cerkvi je Kristus slovesno obljubil svojo pričujoč-nost do konca sveta: „io glejte, jest sem z vami do konca sveta". —
„Prosim", mi seže škof v besedo: „Marko efeški nije podpisao; pravoslavni škofje in cesar, ki so bili nekako primorani, so podpisali, ker so se bali Turka nadjaje se, da jim bode papež pomagal iz zadrege. Kakor hitro namreč so škofje se domu vernili, so preklicali to zedinjenje ter se združili spet z Markom efeškim, kterega latinci niso mogli premagati." — Ali, prevzvi-šeni, niste brali Kanižličevc knjige „Kamen smutnje" (pohujšanja)? Ali ni mar tam brati, da je bil Marka efeški premagan od vsih strani, in sicer tako, da ni mogel čisto nič več odgovoriti? Učeni Gerk Bessarion sam spričuje, da je nauk od sv. Duha, ki se izhaja od Očeta in Sina, kakor nas uči rimska Cerkev, pripoznan od svetih očetov. Tega nauka so se z njimi vred deržali vsi škofje in tudi patrijarh in zedinili so se pošteno v vsih točkah. Ako tedaj drugač verujete in učite zdaj, niste več v pravoslavni stari Cerkvi, temuč odpadli ste od prave vere, akoravno terdite, da ste še v nji. Kristus je le svoji, tedaj pravi Cerkvi obljubil, da ostane pri nji do konca sveta. Vi se deržite svojega patrijarha Carigraskega, kakor se deržimo mi rimskega papeža in pravite, da je uni, ne pa ta, vaš poglavar, pri kterem, pravite, da je sv. Duh. Focij je drugač veroval, kot njegov nasleduik 1. 1439, kteri je vse verske stavke, o kterih so se takrat prepirali, slovesno poterdil. Očitno ste tedaj odpadli od prave Cerkve Jezusa Kristusa, tega ne morete tajiti; naša rimsko katoliška vera pa je še ravno tista danes, kakoršna je bila ob času sv. Petra, pervega papeža. Mi sami moremo reči: Kristus je bil z nami do današnjega dne in bo do konca sveta pri nas ostal.
Tudi mi imamo ,,kamen smutnje", mi odgovori vladika, ali drugačega kot vi..., vi katoličani imate prenarejene, pokažene djanja (aeta). Kočij drugač govori o razkolništvu, kot vi katoličani. — Mi katoličani, pre-vzviseni, dobro vemo, da je Focij ves zbor pojusal, vemo pa tudi, da je pokažene djanja vrinil. Dobro nam je znano, da Focij ni ravnal pravično, ali resnica, milostni gospod, resnica se mora iskati in pozvediti, mu odgovorim.
Ali kje vendar bomo zvedili in našli resnico, ker vi katoličani terdite, da jo imate in mi tudi terdimo, da naše „acta<( so prave? Pojdite v Rim, Illustrissime, tam
najdete resnico... zakaj pa niste šli v Rim, da bi se tamkej porazumeli?
Na to moje vprašanje odgovori: „Ko bi bil vaš papež drugač nam pisal, kakor nam je, bi bilo mogoče kaj. Tako pa, ko se on za glavo našo ima, ga mi ne bomo spoznali. On je naj starši škof, to je res, ali glava on ni nas pravoslavnih, mi imamo svojo glavo v Carigradu."
Ste-li torej v pravi zvezi z njim? Je-li vas on izvolil škofa? prašam. — „0 ne, samo ime je. Pri nas Škofje sami izvoljujejo vladike." — Od koga, prašam dalje, dobivate pa cerkveno oblast (jurisdikcijo^ ? Car, svetovni človek, vam vendar ne more dajati v duhovnih zadevah pravomočja? Ker nobeden tega ne more dati, kar sam nima; škofje pa tudi ne, tedaj nimate pravomočja.
Pri teh besedah mu je zastala govorica... ljudje, žalibože, so nas razdvojili, ne pa Cerkev! - Na to jest: „Bog daj, da bi se spet zedinili. Zediniti nas pa nobeden drugi ne more, kot papež, ki je glava sv. Cerkve. Upam, da verski stavek o nezmotljivosti papeža, ki se bo v zboru kmalo določil, bo naj zdatniši pripomoček k temu zedinjen;u. Mi Slovenci že dolgo molimo za vas, svoje brate, da bi se zedinili; bratovščina ss. Cirila in Metoda ima na tisuče udov, ki molijo v ta namen vsak dan. Veliko bratov Bulgarcev smo že zmo-lili, tudi vas, verle Dalmatince in hrabre Serbe nam bo ljubi Bog še dal!" — „Da Bog dao", mi iz serca odgovori stari \ladika, ki me je ginjen poslušal. Vendar se meni zdi, odgovori še enkrat vladika, da nas bo ta novi verski stavek še bolj razdvojil, kakor do zdaj. Nikakor ne, premilostni gospod, ker tudi vi potrebujete v svoji cerkvi, da ne razpade popolnoma, neke glave, posebno pa zdaj v tako brez\er*kih časih, ko tudi po vas že bijejo in mahajo sovražniki. V resnici ste tudi vi, staroverci, že razdvojeni. Vi pravite, da ste „neod-visni od Carigrada"; da imate svojega serbskega patrijarha v Karlovicah, ki je ravno tako neodviaen od Ca-rigraškega patrijarha, kakor vi! Se več! Sedanji pa-trijarh Carigraški privoli Bulgarcem lastnega patrijarha, ki je tudi samostojin. Tedaj so vsi neodvisni, vsi samostojni. Vsak je lVter. Ako je pa tako, pa tudi ni več cerkve Kristusove med vami, ker nimate ne glave (Kristusa ali njegovega namestnika, rimskega papeža), ne Kristusovega pravomočja (jurisdikcije). Toda, kakor sem že rekel, tudi vi potrebujete glave in pravomočja Kristusovega. Ta glava je pa rimski papež: „ti si Peter, skala, in na to skalo bom zidal svojo Cerkev"... le on ima pravo viši cerkveno oblast: „tebi dam ključe nebeškega kraljestva". Pod rimskim papežem se nikdar ne bote motili v sv. veri, ker on je bil vedno in jc še zdaj nezmotljiv v tem, kar se tiče vere in nrave; zato pravim, da bo ta verski stavek, ki se ima zdaj določiti, tudi za vas pravoslavne k otenju, tudi za vas naj večja dobrota. V rimskem papežu dobite namreč pravo glavo in pravo cerkveno oblast Kristusovo, ktera več veljd kot vsi fermani turškega in kot vsi ukazi ruskega cara. Zdaj vam ,,sinod" zamore vse uzeti, turški car vam vse zabraniti; ako se pa deržite Rima, ostanete škof, imate cerkveno obla3t (pravomočje) čez svojo Čedo tudi v ječi in v železji. Ako se deržite nezmotljivega papeža, vas nobeden, ne ainod, ne padišah, ne kak keršen cesar ne more obdolžiti krivovere. Ako vas kaka ovčica vaše čede vpraša: Kaj moram verovati, kaj je učil Jezus Kristus? ji zamorete tudi vi reči: iz avetega evangelija ne morem prav spoznati, kaj je učil Jezus — glejte, tu imate rimskega papeža, on vam bo povedal, kar je učil Jezus. Ali to ni naj veči dobrota za vas pravoslavne?
O, prevzvišeni, vem dobro, da vam je težko vse
to verjeti; toda molitev vam bo pomagala, sv. Duh vam bo dal avojo luč, da vidite in spoznate pravo sv. vero. Potem vas ne bo težko stalo, verovati vse, kar je učila prava sv. Cerkev do današnjega dnč, kar so vaši lastni nar bolj razsvitljeni možje že od nekdaj verovali, na priliko s v. Anastazij, av. Janez Zlatoust, sv. Oregorij, sv. Bazilij itd., ki so bili vsi katoličani in ki so rimskega papeža spoznavali za glavo sv. Cerkve, ki so verovali, da je nezmotljiv in da ima naj viši cerkveno oblast čez vso čedo Jezusa Kristusa, čez jagnjeta in ovce.
„Bog dao, Bog dragi dao'4... so bile vladikove zadnje besede, „da se svi Slaveni sjedinimo". Molite tudi vi pravoslavni, mu rečem, da se zedinimo — in še enkrat se bo glasilo in veselo prepčvalo: Naj se veseli nebo in zemlja... zid, ki nas je delil, je padel; en Gospod, ena vera, en kerst, po vsi ogromni Slaviji!
Nisem ne modroslovec in ne bogoslovec — ali reči moram, da se vladika ni ganiti mogel več. Kakor jagnje je postal krotak in me popraševal po misijonih in hvalil način, čedo prenoviti po navodu duhovnih vaj sv. Igna cija. Ko pridem na Rakek, je vata!, mi bratinsko roko podal iu se ločil z besedami polnimi naj večega spoštovanja, ter rekel: Bog daj, da se zopet svidimo, da ne bi to svidenje bilo zadnje! — Stal je ginjen pri oknu, dokler mu nisem zginil spred oči. Bog daj, da bi premišljeval resnice, ki 8em mu jih odkrito drobil, da bi, če pred ne, vsaj o smertni uri prišel v naročje prave vere Jezusove!
Razgled po »vetu.
¥ Fraskatu na Laškem 8e je prav živo pokazalo, da laži-liberalizem ni za nič druzega, kakor da poštene ljudi draži in trinoži, nepoštenim in brezbožnim pa po-tuho daje. Iludovoljna prepoved proceaij je tam svoj sad razodela. Po zasramovanji papeža, pravi „Unita", se prestopa k zasramovanju in zverinskim silovitostim zoper Jezusa samega v naj svetejši Skrivnosti. ,,Voce della Verita" popisuje djanje, ki se je godilo v Fran-skatu 22. avgusta in je naj glasnejši dokaz, kakošno spoštovanje vestne svobode vživajo svobodni der-žavljani pod Nikoterom. Povzamemo iz te ostudnosti le nekoliko bistnišega.
Nesena je bila omenjeni dan sv. Popotnica k naj bolj nevarno bolnim — po prosti šegi, kakor se nosijo vse Popotnice brez zvončkanja, ker slovesni način (in tiocchi) prepoveduje tista frama&onska postava, ki je Jezusu Kristusu nevošljiva za nekoliko več časti. Za sv. Rešnjim Telesom gre veliko ljudi, na kar se pa postava ne ozira. Ni se pričakovala kaka demonštracija od predstojnika za očitno varnost, kteri pa je spremljal pobožno opravilo in je po žandarmih s silo razganjal obilno množico spremljajočega ljudstva. To pa je zbudilo krič in hrup, ker množica je pri tolikem bogoskrun-Btvu (infamiji) le še rastla in od vsih strani z vso ži-vostjo razodevala svojo nejevoljo. In ko grejo dalje po mestu z vso pobožnostjo, glej! kar neprevidoma nasproti stoji častnik z oboroženo kompanijo pešcev. Z osornostjo, ki jo list noče popisati, prime duh ovnega pastirja za roko, s ktero je deržal sv. Rešuje Telo, in mu ukaže, da naj gre spod nebeza (pod kakoršnim se zmeraj Popotnica k bolnikom nosi). Serčni duhoven pa mu je odgovoril , da naj spoštuje sv. Rešnjo Telo. Častnik se spomni, da je predaleč segel, obstoji in mu naznani, da mora iti samo pod solnčnikom (ombrellino), potem pa začne pričujočim z zgovornostjo bajonetov skazovati, da naj se pobero, češ, le dva s svetilkami smeta spremljati.
Vsak si more misliti, kak udarec je bil to za toliko množico ljudi, posebno za mnoge gospč in gospode, ko jim je s vojaškim žuganjem ter silovito hranjeno, da ne smejo več spremljati Jezusa Kristusa v naj svetej-Sem Zakramentu. Po vsih ulicah se zbudi zdihovanje, ki se izide v glasni vesoljni jok! Drugi so spasili, da gre baldahin nazaj brez sv. Rešnjega Telesa, in slišali so se taki glasovi, ki ne smejo do ušes liberalnih dra-živcev. Kolikor bolj neverjetno je počenjanje zoper Najsvetejše, toliko več nenavadne nejevolje se je razodevalo. Treba je bilo te ljudi viditi, kdor je hotel vediti, kaj se pravi narod v njegovi veri psovati. V trenutku je bilo silovito ljudstva pred cerkvijo pričakajočega s toliko krivico razžaljenega Zveličarja, „bil je ves Fraskati v cerkvi", in začeli so na ves glas „Te Deum" (zahvalno pesem) peti. Is cerkve gredč so na vso moč vpili: „Viva Gesu Cristo, viva il Sagramento! (Slava Jezusu Kristusu, slava sv. Rešnjemu Telesu!) „Kaj se je po vsem mestu govorilo, kaj klicalo, kako se zaznamovala (definirila) dandanašnja vlada iz vsib ust, je ložej misliti si, kakor pa razlagati." — Kdo tedaj hujska, kdo draži dandanašnji mirne narode?
Drobne novice. Ruski general Skobelev je bil z vojsko zagndn zoper Ksrakirgize; nasledek vojevanja je, da sta se dva rodova podvergla, zoper tretjega se Se bojuje. Bo pa spet Anglež pisano gledal. — Turki so zopet enkrat dobili novega sultana Abd-el-Hamid-a, namesto bolehnega Murad a, ki je v malo tednih obsul-tanil ter bil odstavljen. Ko bi se ne bila zbudila serbsko-turška vojska, ki toliko kervi stane, bi se v sedanjih sultanakih zmešnjavah najberže turčini sami med seboj tepli, kar bi bilo Turčijo poprej razdjalo, kakor pa tuje orožje. — Kakor v politiškem, tako je tudi v natornem obnebji vse v rogovilstvu. Po Francoskem so razsajali strašni viharji in so storili velike nesreče. V Puylonbier-u je strela ubila neko ženo v hiši, v Trets-u nekega mla-denča, v Nimes-u dva Človeka, v Nsncy-u republikanskega poslanca Karaila Claude-a.
Vret in *aU zre ste motiive.
Proinj e.
Št. 1. Iz Ljubljane. Oseba, ki je v službi veliko terpela, zdaj že dvč leti čedalje bolj boleha in ne more se z nobenimi zdravili ozdraviti. Z živim zaupanjem se torej priporoča v bratovsko molitev, da bi se na milostne prošnje Naše ljube Gospč presv. Serca še znebila nevarne bolezni, če je Božja volja.
Št. 2. Iz Metlike. Žena, ki se je pri vožnji poškodovala in veliko terpi, se udom bratovšine naše ljube Gospč iskreno v molitev priporoča za voljno poterpljenje in ljubo zdravje, če je sv. volja Božja.
št 3. Vse p. n. ude bratovšine „Naše ljube Gospe" prelepo prosim, naj nekoliko zame pomolijo, ako je Bogu v čast in meni v zveličanje, da se ozdravim.
—/*-bolan vradnik.
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Kimovec. — September.
10. Nedelja XIV po binkoštih. Evangelij: „Nihče ne more dvema gospodoma služiti." (Mat. 6.) — Pre-
sv et o ime Marije Device. Popolnoma odpustek do prihodnje nedelje. — Sv. Nikolaj Tolentin, spozn. is reda puiavnikov sv. Avguština, t 1. 1308. — Sv. Ptd-lierija, cesarica in devica. (Beri daljši popis v Danici lansk. 1. List 36.)
11.	Ponedeljek. Sv.Daniel, prerok, njega praznik se v naši škofiji danes obhaja, v rimskem koledarji pa se njegov spominj obhaja 2i. mal. serp. (Glej tam kratki popis.) — Ss. Prot in Hijacint, brata, služabnika sv. Evfemije, sprič. v Rimu, sta bila pod cesarjem Galije-nom mučena in obglavljena, ker nista hotla malikom darovati.
Danes je zadnji krajec ob 5. uri 18. m. zjutra.
12.	Torek. Sv. Avtonom, ikof in sprič. v Bitiniji na Jutrovem, kamor se je bil umaknil grozovitemu preganjanju pod cesarjem Dioklecijanom iz Laškega; tam je veliko malikovavcev spreobernil, poslednjič pa je bil med sv. mašo pred altarjem od zdivjanih ajdov umorjen.
Sv. Gvidon, spozn. (Gl. Danico predlanskega leta. List 36.)
13.	Sreda. Sv. Filip, sprič. v Aleksandriji na Egiptovskem, oče sv. Evfemije device, se je bil po prejetem sv. kerstu odpovedal županstvu, njegov naslednik Terencij pa ga je ukazal z mečem umeriti. — »Sv. Not-l* ur ga, dekla in devica na Tirolskem. (Beri mikavno zgodbo v Dan. predlansk. 1. List 37.)
14.	Četertek. Povišanje sv. Križa. (Beri zgodbo v Dan. predlansk. 1. List 37.) — Sv. Krescencij} deček in sprič. v Rimu, siu sv. Etimija, je bil pod cessrjem Dioklecijanom ob glavo djan 1. 303.
15.	Petek. Sv. Kikomed, mašnik in sprič. v Rimu, ni hotel darovati malikom, zato je bil grozovito mučen pod cesarjem Domicijanom leta 90 po K r. — Sv. Por-jfirij, igravec v gledišu, se je dal vpričo cesarja Julijana odpadnika v gledišu norčevaje kerstiti, pa po neskončni milosti Božji razsvetljen je jel Kristusa spoznavati; cesar mu ukaže glavo odsekati. — Sv. Niceta, slavni mož in sprič. izmed gotiškega naroda, je bil na povelje kralja Atanariha sežgsn leta 370, ker ni hotel malikom darovati.
16.	Sabota. Sv. Kornelij, papež in sprič., je bil pod cesarjem Decijem v Rimu mučen in ob glavo djan leta 252. — Sv. Ciprijan, škof in sprič. v Kartagini na Afrikanskem, mož slavne učenosti in svetosti, je bil pod cesarjema Valerijsnom in Galijenom preganjan, poslednjič pa obglavljen leta 258. — Sv. Ljudmila, vdova, stara mati in učenica sv. Venceslava, pemskega vladarja, je bila na podpihovanje svoje sinahe, ajdovske Draho-mire, zadergujena 1. 927. — Sv. Evfemija, devica in sprič. (Gl. daljši popis v Dan. lansk*. I. List 37.)
Ix Ljabljane. V Alojzije više so sprejeti: V 5. razred: Rozman Ignacij, Žirovnik Jože; v 4. razred: Elbert Jože, Šinkovec Avgust; v 3. razred: Globočnik Edvard; v 2. razred: Češenj Andrej, Gostiša Franjo, Klinar Viktor, Koatanjevic Jože, Košenina Peter, Kuhar Andrej, Oblak Ivan, Starinski Nikolaj, Verderber Alojzij, Vovk Jakob, Keržišnik Jože.
Il Idrije V »Poslanem" gg. juri sta Lapajne in Štajer ondotnemu prebivalstvu naznanjata, da nabirke, kar jih je po stroških za slovesno cerkveno opravilo za zmago nad Turkom ostalo, bodo poslali za ranjene na jugoslovanskem bojišču.
V Gorici je 1. t. m. po kratki bolesni umeri preč. g. Anton Kumar, mnogozasluženi vodja in učenik v napravi ,,zapusenih dečkov" v Gorici skoz 17 lčt. Bil je blaga duša. Bog mu daj večni mir!
Shod draitva «▼. Cecilije y Gradca modno hvalijo;
naš gosp. dopisnik za prihodnjič obeta sporočilo.
..Herders Conversatins-Lezikon, kurse aber deutliche Erklarung des Wissen8werthe8ten aus dem Gebiete der Religion, Philosophie, Geschichte, Geographie, Sprache, Literatur, Natur- und Gewerbekunde, des Handels, der Freradw.»rter etc.1 To koristno in hvale vredno delo, ki smo ga ie unkrat omenili, je pred 20 leti prišlo per-vikrat na svitlo in že davno čisto pošlo; zdaj pa izhaja v drugem predelanem natisu, ter bo zapored v 50 zvez-kih po 30 kr. prišlo na svitlo. Vsaki mesec pride po 1 ali po 2 zvezka, ter si ga more vsak napraviti alagoma in po malih stroških, kar bi bilo mnogim na enkrat pretežavno. Nam je delo znano že iz perve izdaje, zato ga z dobro vestjo hvalimo; priporočujemo ga pa še zlasti zato, ker je izdelano s keršanskega ozira in ga sme vsak katoliški učenec, rokodelec itd. rabiti brez skerbi za svojo vero in čednost. Dandanes je naučni slovnik za vsacega, ki se le kolikaj pečd z branjem, z vedo, učenjem, politiko itd., skor neizogiben pripomoček, in sreča res, da tacega imamo, ki se smč priporočati. Zakaj kakor je v slovstvu dandanašnji veliko pohujšanja, laži, zmot, brezvčrstva, neverstva itd.; tak6 take spake prehajajo tudi v naučne slovnike, ako niso obravnavani iz keršanskega ozira. To bodi v spominu tudi učenim Slovencem, ako bi kdaj prišlo do izdelovanja naučnega ■lovnika, ker le takrat ga bodo katoličani priporočevali, ako bo izdelan na katoliškem stališu, kakor je n. pr. „Herderjev". — Naročuje se pri Ulrih-u Moser-ji, „Buch-handler in Graz, Biachofplatz". Dozdaj je na svitlem 12 sošitkov. Zadnja beseda je „Concurrenz".
V Rimo je umeri prestavni bogoslov P. Janez Perrone, iz Jezusove družbe, star 82 let. Rojen je bil v Cbieri na Piemonškem 1. 1794; študiral je v Torinu in ondi postal doktor bogoslovja. Leta 1815 je šel v Rim, in ko je bil Pij VII zopet vstanovil družbo Jezusovo, je bil Perrone med pervimi, ki so se ji posvetili. Bil je pre tesor za bogoslovje v začetku v Orvietu,
Eotem v Rimu, učil je v „Collegio Romano" do 1.1848. ,eta 1835 je pričel v posnetku na svitlo dajati svoje
Eoduke, ki so doživeli čez 40 natisov. L. 1848 je pri-rumelo rogoviUtvo, ki nikogar pri miru ne pusti, in je tudi ponižnega mniha pregnalo iz njegove celice. Bil je jezuit, — zato: na ulice in v pregnanstvo z njim! Sej: liberalstvo boje vedo spoštuje?! Odšel je Perrone na Angleško, dokler je rovarstvo bučalo po Laškem. Tam so mu bile njegove učene dela pridobile veliko spoštovanje, imel je mnoge razgovore s protestanškimi pastorji, ki so priznavali njegove velike zasluge. Pover-nivši se v Rim je med drugimi imenitnimi nalogami od papeža imel prav veliko opravila pri pripravi za raz-glašenje nei-madežunega spočetja. Postal je rektor Rim skega kolegija in ni jenjal braniti katoliške vere s svojimi spisi. Bil bi dosegel lahko naj viši cerkvene čssti, pa njegova ponižnost ga je od njih zaderievala. Za Pija IX je zguba tega učenega moža velika žalost. Obračal je v Božjo čast velike svoje talente: Bog mu daj večni mir!
Anglež ti izmisli vsacega treska. V Woolwich-u (r. Vulvič) so undan zložili torpčd nove šege in nenavadne mere. Nova reč tega vojnega stroja je mašina na zrak, ki stroj zažene k sovražnemu brodu. Stroj v teku ima samo 40 liber teže, in je močan za 40 konj po parobrodski moči. V raznih poskušnjah se je skazala nsglost tega novega torpeda po 20 milj na uro. — Marsikdo še morebiti ne vč, da torpedi so podvodne posode ali zabojci, napolnjeni s tako strelno robo, ki je zmožna sovražne barke razsuti; večidel jih nabijejo s strelno
pavolo. Torpede poženejo ladijam naproti, ali pa jih priterdijo pod vodč ob zavetniku. Sprožijo se po svoji vravnavi ali kadar zadenejo ob sovražni brod, ker potres vname občutljivo vnetno pripravo, ali pa jih zažgč s suhega po elektriški iskri, ki jo spustč, kadar vojni brod pride nad torpčd. Torpedni čolni, ki po nekoliko gredč pod vodč, s pomočjo dolzega droga spravijo torpčd do sovražne barke, ter se sproži po terčenji ali pa po elektriški iskri. — Tako dandanašnji svet vse po-končuje, nobena reč ni varna pred sovražnikom in Človek je človeku naj veči rabel| in trinog, ki bi mčgel biti naj veči prijatelj, varh in pomočnik. Ljudje vse iznajdejo, samo tega ne morejo iznajti, da bi med seboj v miru živeli, kar edino bi bilo znamnje olike in napredka. In kar jih vojska premalo pokončA, se pa še sami med seboj koljejo in pobijajo — ostudneži!
Z bojišča se sliši ovvednih hudih bitkah, in vtem trenutku kaže, da na Čemi gori in ob Moravi Turki napredujejo. — Strašno Turki ljudi pri pobiranji desetine zdaj terpinčijo v Bosni. Pripodi se po 40 rakije pijanih vladinih turkov, vsak še s svojim hlapcem in vsi na konjih. Tu morajo ljudje skup nositi oves, seno, žganje, kokoši, jajca, maBlo itd., da vso to derhal pasejo, kamor se pridere Zdaj, ko vlada sama desetino pobira, je še veliko veliko hujše, kot je bilo prej. Cenijo samovoljno. Kdor denara pripravljenega nima, hajdi na tla z njim: en turčin mu sede na noge, drugi mu pa počepne na glavo, tretji ga maha a „kolcem". Kneza (žu-
Eana) huje tepejo kot druge, vlaha (razkolnega gerka) uje kot katoličana. Kako te pijane zveri delajo s kristjani, to je strah! Večkrat bol) v samotnem kraju koga ubijejo, pa se jim nič ne zgodi, ker turške priče ni, kristjanska pa nič ne veljd. Ker je zdaj vse vojaštvo v vojski, so enaki tolovaji po deželi še bolj prederzni.
Neki Blaž Placidi je v Rimu sklical tabor, na kterem so potestirali „zoper zveso Vatikanovo s Turkom." — „Unita" pa 0. t. m. odgovarja na to: „Quest' alleanza č una sciocca calunnia." To se pravi: „Ta zveza je neslano obrekovanje." Biaggio Placidi naj si zapomni, da ne papež danes, ampak Piemont pred 20 leti je bil zaveznik s Turkom, in „križ Savojski je bil pervikrat postal podpora otomanskega mesca/1 — Te besede naj si v spomin zapiše tudi včerajšnji „Narod". Iz tistih dežel, ki so Turka podperale zoper Rusa, se zdaj šopirijo zoper Pija IX, češ, da on to dela! V zvezi za celoto Turčije zoper Rusa je podpisan tudi „Camillo Cavour 20. pros. 1855." O koliko »liberalnih velikanov" je podpiralo Torka, česar krivifiijo zdaj papeža. —
Popravek.. V duhovskih spremembah zsdnjega lista naj se bere: ČJ. g. Št. Gnjezda je dobil duhovnijo bo-hinsko Belo (ne: Bistrico).
MMobrmini darovi.
Za jjogorelce v Logatcu: Z Grada po č. g. fajm. Umeku: od farmanov nabranih 50 gld.; gospa Malner-jeva 10 gld. (Teh 60 gld. je prejel č. g. fajm. Markič naravnost z Grada. Vr.) — Is Kostanjevice: nabirk v cerkvi 6 gl., čast. duhovšina 10 gl. — Po čv g. Mart. Povšetu, fajm. v št.-Jurji pri Kr., 24 gl. — C. g. Ant. Kukelj 5 gld. — Župnija sv. Križa poleg Turna po č. g. fajm. Jak. MaroltuJJO gld.
Za j)ogorelce v Cemšeniku: Čast. gosp. A. Kukelj 1 gld.
Za hiralnico pri sv. Joiefu v Ljubljani: Gospa M. v Ljubljani 10 gl.
(Drugi dar. prih.)
Odgovorni vrednik: Laki Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovi dediči v Ljubljani.