—   90   -
Zgodovinske pisma.
6. pismo iz Vertovcove „obcne zgodovine" §. 9.
Hindostani ali izhodni In (liani— pervi omikani narodi n a z e m 1 j i.
Azia, ki leži nam proti izhodu, je šestkrat veči od Europe. V tem nar večim delu sveta se povzdigujejo  okolj  in  okolj in zmirej proti sredi,
dežele čez dežele, ali gorate ah* pa iz nezmer-ljivih planjav obstoječe, dokler zadnjič nar visokeji gore, ki jim „Himelaja" pravijo, iz njih proti nebu mole. De v teh, ali blizo teh krajev, ki so se pervi iz vod vzdignili, je človek vstvarjen bil, in de se je tii po potopu narpred vstavil, ni dvomiti. Grozno velike ravnine, ki se od imenovanih gor proti severju in izhodu prostijo, so bile od silodavnih časov nezapopadijivo rodovite gnjezda* iz kterih so se j>ogostama neštevilne trope krepkih in junaških ljudi, večidel berznih kočovnikov ali nomadov na konjih, proti izhodu, jugu in zahodu, dostikrat v sila daljne kraje valile, z grozovitimi vojskami vse premagovale in pod-se spravljale, zadnjič pa se vleniie, premagancam vpodobiie in celo svoje imena zgubile.
Od podnožja H i m a I a j s k i h gor se razprostira proti jugu do morja Hindostansko, ki mu pravijo tudi izhodne Indie, na prostor nič manjiod Europe. Te dežele, akoravno semtertje nekoliko gorate ali tudi pešene, so vender nar rodovitniši, in na naravnih zlo žlahnih pridelkih nar bogatejši celiga sveta. Pomaknjene bolj pod sonce imajo le dvoje letnih časov: mokriga in suhiga, brez zime, de še celo v večih visočinah, kakor je na priliko naš Triglav, nar lepši rež rase.
Razun vsih europejskih žitnih, sadnih in živalskih plemen imajo še veliko veliko svojih lastnih, ki bi pri nas celo ne rasle; tako rodijo razne žlahne dišave, sladkor, pavolo, krušne drevesa itd., tudi kamele, slone, papige, leve, tigre in veliko druzih lastnih žival. Dežele so zlo obdarovane z zlatarn, srebram, kotlovino, kositarjem in nar boljim železarn. Nikjer drugej se ne najde toliko različnih, lepih in zlo drazih žlahnih kamnov ali biserov, kolikor v teh Indiah.
Take gorke in prijetne dežele so berž človeka k sebi vabile, ga s svojimi naravnimi doneski dobro redile, in ga mečile, de je začenjal počasi iz divjosti Jesti, si živino rediti in zemljo obdelovati , de se je tako čedalje bolj omikoval.
Vse nar potrebniši in koristniši rokodelstva, umetnosti in znanosti, ki nam še zmirej v prijet-niši življenje služijo, znajdene so bile večidel od Hindostanov ob neznanih časih. Pred vso eu-ropejsko in vsako drugo znano dogodivšino, ko so še vsi drugi narodi po svetu divji bili, in v tami nevednosti tavali, so se bili že dobro omikani Hindostani močno pomnožili, ter so v mnogoverstne deržave razpadli; imeli so svoje modre postavoda-javce in vladarje, svoje vere, krasne tempeljne in slovesne bogočastja. Po pogumnih tergovavcih, ki se za dobička voljo v nar veči nevarnosti podajajo, in vse overe serčno premagujejo, se je Hindostansko izobraženje raznašalo, sejalo in plodilo spervid med bolj bližnje, sčasoma pa tudi med daljne narode. Tako je prišlo čez Babilonsko na Feni-čarje, po teh pa dalje naGreke inRinice. Kakor sončna svetloba tedaj je nam došlo mnogo razjasnjenje, so nam došle marsiktere umetnije, znanstva in vednosti, bi rekel, tudi vere, od izhoda.
V spričbo rečeniga in v dokaz, kterimu se ne da zoper govoriti, so mnogi Hindostanski tempelj ni,— pod zemljo do dveh milj dolgi in iz žive skale izsekani, obstoječi iz večih ali manjših posebnih tempeljnov, iz kterih se zmirej iz eniga v druziga pride, in kterih je slednji na svoje posebne mere in razmere speljan in s podobami, tudi iz žive skale umetno izrezanimi, mnogoverstnih bogov
—   91    —
in boginj okinčan. Ti tempeljni so nar stareji in še obstoječe dela in priče človeškiga roda na zemlji. Hindostani so bili sicer že večkrat od severnih bolj junaških ljudstev v vojskah premagani, pa vender nikoli iz svojih dežel pregnani; premagavci so se marveč po njih vergli, njih postave in šege poterdili, in se tako zadnjič sami poindianili. Hindostani so bili in so še zmirej med vsimi Aziati nar bolj omikani narod, in vender oni sami ne zamorejo časa dokazati, kdaj de so bili njih tempeljni dodelani.
Ker so omejeni tempeljni v neznanih, tedej starodavnih časih izsekani bili, gre misliti, de že veliko popred so se bili mogli ljudje močno pomnožiti; de delavci so mogli z živežem, potrebnim in pripravnim orodjem prevideni biti, in de je veliko rokodelstev, umetnij in znanost že popred znajde-nih bilo. Koliko časa pa — koliko nedopovedljive poterpežljivosti — aliznabiti, britke tlake — se je k speljanju eniga samiga  taciga dela potrebovalo!
(Dalje sledi.)
—    98    —
Zgodovinske pisma.
6. pismo
iz Vertovcove „obene zgodovine^ §. 9.
Hindostani  ali  izhodni Indiani — pervi omikani narodi na zemlji.
Hindostani ali izhodni Indiani so srednje postave , na lepe mere izrašeniga in zlo gibčniga života , prijetniga obličja in rumenorujavkasti; višji in bogateji so pa beli kot Europejci; oni so pri-ijudniga in blagodušniga serca, skerbni, delavni in umetni v vsih rečeh, ki se vežejo s prijetnim življenjem. Pravijo dalje od njih, de so trezni, zmerni, postrežljivi, gostoljubni in zadovoljni, de niso grozoviti, tudi ne maševavci.
Razpadejo v več ljudstev, kterih nektere, na višjim prebivajoče, so vunder tudi bolj vojaške. Ako-ravno že dostikrat v vojskah premagani, so ostali Hindostani in ostanejo še večidel pri svojih starih verah, ustavah, postavah, šegah, navadah in jezikih. Po svoji veri imajo na t orno nezapopadljivo> moč za svojiga nar vikšiga boga; ker pa razpade ta v več moči, imajo po tem takim tudi več nižjih bogov; proste ljudstva molijo pa podobe, ki so v spomin tacih moči narejene, in so goli malikovavci. Njih vera jih uči, de je duša po pregrehi od boga odpadila, de se pa po storjeni in zadostni pokori zamore zopet ž njim zjediniti; torej bolj pobožni med njimi se nedopovedljivo terpinčijo, zatajujejo, svoje hude poželjenja berzdajo, veliko darujejo, molijo in druge verne šege z natanjčnostjo spolnujejo; to pa še za tolikanj več, ker tudi verujejo na dušno p r e s e 1 o v a n j e, to je, de duša, ki bi se na tem svetu dovelj ne spokorila, se po smerti z bogam ne zje-dini, ampak v kakošno žival preseli, in sicer, kolikor so bile veči in ostudniši nje pregrehe, tudi v toliko zaničljiviši žival se preseli, na priliko v medveda ali prešiča, se še bolj in popolnamaspo-koriti¦; torej oni tudi nobene živali ne jedo.
Brahmani ali bramani se imenujejo njih duhovniki , ki so tudi od nekdaj njih postavodajavci, uradniki, sodniki in učeniki bili, in vse to po rojstvu. Nihče ne more v njih versto stopiti, ki ni. njih roda. Vsi drugi ljudje so pa tudi od nekdaj razkrojeni v svoje verste, in sicer tako, de nobe-nimu ni dano iz svoje verste v kakošno drugo prestopiti , kar je velik zaderžik daljnimu izobraženju. V Predindiah je v bolj poznejih časih nekaj ljudstev staro vero opustilo in k mahomedanski pristopilo; te ljudstva se ne vežejo več tako nepremakljivo na stare verste.
V 12. stoletji pred Kristusam so se bili Hindostani povzdignili na svojo nar višji stopnjo izo--braženja. Svoj iz 50 glasov ali pismenk obstoječi jezik so bili tako sčistili in vgladili, de ga mende ni bilo še na svetu mehkejiga in sladkejiga. V tem jeziku, ki se sanškritski jezik imenuje, ki je že zdavno umeri, iz kteriga je pa več sedanjih in-dianskih jezikov scveld, so bile jim vse verne bukve spisane, ki so jim še zmiraj njih sv. pismo; spisane so bile tudi mnoge druge zlo različne mo-droslovske, pesmeniške, zgodovinske in jezikoslov-ske bukve. Ker so pa bili Hindostani priljudni, blagodušni in mično občutljivi, so vse njih poezije ali pesmenije, zlasti za gledišne igre spisane, zlo prijetne.   Njih pismenstvo ni še vse na dan poteg—
—    99    —
njeno in še ne popolnama znano. in je zlo velikiga
obsežka.
Za ves ta pismenski zaklad niso Greki in Rimci in tudi ne drugi Europejci do poslednjih časov clo nič vedili; po Angležih se je pa to razglasilo. Ti so v pretečenih sto letih po lakomnih in krivičnih vojskah toliko indianskih dežel pod se spravili, de imajo v Hindostanu blizo 80 milionov podjarmenih duš, ki jim morajo davke plačevati. Tudi Angleži so premagane Hindostane, kakor vsi poprejšni premagavci, pri njih verah, postavah in navadah pustili, zunej tega, de vdove ne smejo več po smerti svojih mož se sožgati dati, kar je popred v navadi bilo.
Angleži so osnovali v Hindostanu visoko šolo ali vseučiliše, v kterim se Indijani z europejsko, Europejci pa z indiansko pismenostjo soznanujejo. K sreči niso bili brahmani sanškritskiga čisto v ne-mar pustili, tako se ga lahko še vsi, ali Indiani ali Europejci, kakor pri nas greški ali latinski, nauče. Po Angležih tedaj, ki sanškritsko znajo— znajo ga že tudi mnogi drugi Europejci — so se že mnoge sanškritske bukve v europejske jezike prestavile, in pričakovati gre, de se jih bo še več druzih, za ktere znabiti se še ne ve, \n ki se bodo še v Hindostanu najdle, Europejcam oznanilo.
Tako se bo zmiram več od hindostanskiga književstva zvedilo, in obsežik človeških vednost se bo čedalje razširjeval.