LimiK .1.	STEW.àu
VtfcltA
GLASILO
TOVALLlL VERIG LESCE
1. Proizvodnja v septembru	stran: 2 - 3
2. Zgodovina tovarne	4-6
3. Kje je leska izvešolska mladina	6-8
4« Nezgode in bolovanja v septembru 1961	8 - lo
5, Sklepi organov upravljanja	11
6. Pomen neposrednega upravljanja v EE	12
7, Vprašanja in odgovori	12 - 14
8,. Iz Zanove beležke	15 - 16
Pravilnik o pristojnosti in delu organov upravljanja priloga
Izdaja? Tovarna verig Lesce.pri Bledu - Ureja uredniški odbor - Urednik Bulut Niko - Izhaja 15. v mesecu.
PxiüIZVODEJA V SEPTEMBRU
V	septembru je bil proizvodni plan po količini dosežen le z 51,2 fo in je bil torej naj slabši mesec v toku celega leta. Nekoliko boljša je bila realizacija prodaje 87 c/°*
Količinski letni plan je zaradi tako slabe mesečne proizvodnje močno, pod planom, dosežen je le s 93?5 1°
Zaradi tako slabe proizvodnje so tudi dohodki podjetja in plačni sklad občutno nižji, odnosno pod planom.
Obrat vijakame je sicer operativni plan celo presegel za 3 vendar je bil iz objektivnih razlogov nižje postavljen, tako da je osnovni plan dosežen le s 85 fó» la ni bil rezultat boljši, je predvsem krivda v manjšem, povpraševanju po grupi matičnih vijakov in delno matic in * ovic večjih dimenzij »
Soljša situacija je bila v verigami, kjer imamo naročil dovolj in se zaradi tega tudi močneje forsira proizvodnja» Plan po količini je bil v septembru dosežen s lo7 /£. V tem obratu bo potrebno v naslednjih mesecih proizvodnjo še povečati, na kar nas silijo tudi zelo velike zahteve trga.
J obratu 0T7' je bil količinski plan doseženi le z 38 c/o, torej močno izpod planirane proizvodnje. Tudi v tem obratu nimamo polno zasedene kapacitete predvsem na grupi elektro-varjenih verig» Poleg objektivnih težav je bilo v tem obratu tudi polno organizacijskih slabosti in pomanjkljivosti pri delu, zato tudi občutno manjša proizvodnja.
V	obratu kovačnici je bil mesečni plan dosežen le 61 cJo» Zaradi zmanjšanega povpraševanja za gosenice P 65? gonilke in opremo, je v tem obratu tudi mesečni plan po količini nižje postavljen ter je tudi realizacija zaradi tega slabša. Nujno je, da se za obrat kovačnico dobijo dodatna naročila za primerne vrste odkovkov, da bi lahko boljše izkoristili obstoječe kapacitete.
Skratka v celoti je bilo poslovanje v septembru zelo slabo in je nujno, da v naslednjih mesecih vsaj delno nadoknadimo slabo proizvodnjo preteklih mesecev ter z doseganjem večjega dohodka zvišamo tudi osebne prejemke.
Mi SL CisiO 9056GAUJČ PLANA SKUPNO
Šef proizvodnje^ Jože ljubic
Z . G O D O V I H A
razvoj a in revolucionarnega gibanja delavstva Tovarne verig Lesce od njenega nastanka dalje (1. 1922.)
(nadaljevanje)
I) a bi se tedanji ravnatelj Tovarne verig ;ce delno revan-žiral za svoj neuspeh, je izvajal nad vidnejšimi funkcionarji SMEJ razne sankcije. Triplat Kati je bila za 1 leto odpuščena, Justin Janez jie bil za -določeno dobo premeščen na nižje delavno mesto z manjšo plačo. Kljub temu pa je bilo opaziti, da je vodstvo podjetja po končani stavki spremenilo odnos do delavstva in je bilo dostopnejše. Kikdar več ni odklanjalo predlaganih pogajanj in je bilo lažje doseči razne upravičene zahtev ke delavcev kot pa pred stavko, Ta stavka je imela velik uspeh in je dala kapitalističnim mogotcem misliti kaj pomeni dosledna revolucionarnost delavskega rzreda*
V letu 1935 je bild Delavsko kulturno in prosvetno društvo "Svoboda” v Lescah razpuščeno, namesto tega pa je bilo čez nekaj časa ustanovljeno novo društvo "Vzajemnost”. Ime je bilo sicer novo, članstvo in dejavnost druptva pa sta. ostala- ista kot prej. V tem društvuje aktivno delovalo od 3o~4o delavcev Tovarne verig in sicer v tamburaškem zboru, dramatski skupini in precej bogati knjižnici. Dramatska dela so zaradi marksističnih idej, ki so jih vsebovala, le reč orodrla na oder v osnovni šoli, ker je njih izvajanje oblsa ujvečkrat prepovedala,
I letu 1938 je bila v Lescah ustanovljena Partijska organizacija, v kateri je bilo 4 in kasneje 5 članov-delavcev it Tovarne verig, poleg teh pa je imela organizacija večje število predanih simpatizerjev; tako je revolucionarna zavest delavstva rastla in se stopnjevala iz dneva v dan, kar je občutilo tudi vodstvo podjetja.
I vodstvu SMEJ so bili člani Partije in njej najbolj haklonje-ni delavci. Število delavcev v tovarni se je večalo, tako da je od 14o ljudi v letu 1934 narastlo na 175-180 v letu 1938 in je to stanje ostalo vse do okupacije.
Ob priliki stavke v Zasavskih revirjih leta 1939 so delavci Tovarne verig na pobudo Partijske organizacije moralno in finančno podprli stavkajoče. Ko so bili istega leta internirani v Bileči najboljši revolucionarji iz vse države in večje število tudi iz gorenjskega kota, sta podružn m SMEJ in društvo "Vzajemnost" na iniciativo Partijske organizacije poslali protest Sreskemu načelstvu v Bileči, Banski upravi v Ljubljani in Menistrestvu za notranje zadeve v Beogradu z zahtevo po takojšnjem izpustu internirancev iz taborišča. Posledica tega je bil odlok Banske uprave v Ljubljani o razpustu obeh organizacij, Ha ta način je delavstvo ostalo na eni strani brez legalne organizacije na drugi strani pa je imelo močno ile-, galno Partijsko organizacijo, ki je znala revolucionarno usmerjati delavstvo za razredno borbo in dokončno osvoboditev proletariata, Tej organizaciji pa oblast ni prišla do živega, čeprav je dobro vedela, da obstoja, saj je bilo njeno delo opažati v raznih akcijah.
Tako revolucionarnemu delavstvu z bogatimi izkušnjami se ni bilo težko znajti v letu 1941, ko je v državo nasilno vdrl nemški in» italijanski fašistični okupator. Delavci Tovarne verig so se hitro organizirali za borbo proti okupatorju in v mesecu juniju 1941. leta je iz Tovarne verig odšel prvi paftizan tov. Dacar Prane. Kljub temu, da je Gestapo 28, julija 1941 aretiral iz tovarne 5 tovarišev / ■ enega iz vasi,, žarišče NOB v tovarni ni ugasnilo in je brk razen nekaj izdajalcev vključeno v borbo proti okupatorju vse delavstvo tovarne. Organizirana je bila v tovarni OP, sabotažne akcije in nedelavnost v tovarni za okupatorja pa so bile dnevno na redu, V aktivno borbo NOY je v dobi okupacije odšla večina delavcev od katerih je žrtvovalo svoje življenje 19 borcev.
Med okupacijo je bila tovarna parkrat porušena po partizanskih edinicah, v letu 1944 pa tako, da je bila skoro v celoti nesposobna za obratovanje. Vse te akcije so bile dobro izvedene v neposredni bližini okupatorjeve policije, ki je imela sedež v Lescah, kar dokazuje dosledno revolucionarnost delavstva Tovarne verig.
To vsej tej borbi, ki je prikazana, le v kr	: i obrisih, se
je v letu 1945 po osvoboditvi pričela tova	obnavljati in
je prišla v last družbe. Preživeli delavci krepko prijeli za delo ir v razmeroma kratkem času je pričela tovarna redno obratovati, delavci pa so imeli zavest, da je to last skupnosti in se ne bo treba več boriti s kapitalizmom ali okupatorjem, Kova Jugoslavija je dala delavcem tovarne njim v upravljanje.
KOKE C !
Vodja splošnega sektorjas Ješe Jože
KJE JE PEŠKA IZVENŠOLSKA MLADIKA ?
Kad Žago v Lescah so že prvi kupi opeke pripravljeni za gradnjo novega Delavsko-kulturnega doma. Ze same dejstvo, da se je vprašanje lokacije, finansiranje in drv.r zaprek ugodno rešilo, ter resno pristopilo k pripravam z- adnjo, lahko s veseljem in zadoščenjem navda.vsakega Lel ■ a, posebno še člane kolektiva "Verige", ki ima največ zaslug za ostvaritev te prepotrebne zamisli.
Tako torej dolgo pričakovani dom postaja stvarnost in je še samo vprašanje časa, kdaj bo na tem mestu postalo novo kul-turno-prosvetno žarišče našega kraja. Ali pa smo tudi zares vsesplošno pripravljeni na vse te nove možnosti kulturno-prosvetnega izživljanja ter kulturne zabave? 0 tem in podobnem sem razmišljal, ko smo v sredo 4. t.m, čakali na. vpis izvenšolske mladine (od 15. do 26. leta) v mladinski pevski zbor, katerega organizira Glasbena šola Lesce, loda kljub mnogim plakatom po Lescah, se je javila v omenjeni zbor samo ena mladinka. Keverjetno !
Človek se vpraša: "Ali res ni v Lescah, kjer je že precej raz vita industrija niti par mladincev, ki bi imeli veselje in smisel za lepo ubrano petje in drugo kulturno razvedrilo, ki bo povezano s to vrsto dejavnosti?
lies tega si ne znam prav razlagati niti razumeti. Morda je Mio vseeno le premalo agitacije in propagande? Zato želim preko tega lista-največjega delovnega kolektiva v Lescah,,, malo podrobneje pojasniti in obrazložiti namen in cilj tega zbora ter opogumiti tiste mladinke in mladince, ki imajo še pomisleke, da se vpišejo v ta novi ansambel, pri katerem bi se marsikaj naučili in istočasno razvedrili.
Po novi reformi glasbenega šolstva bodo postale glasbene šole pravi glasbeni centri v svojih komunah ter bodo poleg šolske mladine dolžne skrbeti za glasbeno vzgojo izvenšolske mladine in odraslih, ter preko naj različne	ansamblov širit
glasbeno kulturo v svojem okolišu in izven njega. Zaenkrat deluje naša glasbena šola pod zelo težkimi pogoji, vendar kljub temu v danih možnostih vrši svoje poslanstvo v dvigu splošne glasbene kulture. Na šoli že več let deluje šolski orkester in drugi komorni ansambli”, predvideva se ustanovitev harmonikarskega zbora, mladinskega pevskega zbora, solo-pevskega in pihalnega oddelka, vse to s sodelovanjem DPD Svobode in drugih društev in organizacij. Posebna vrzel v kulturno -pro svetnem življenju je že več let pomanjkanje kvalitetnega pevskega zbora ali vsaj okteta v Lescah, Sedaj smo končno dobili tudi sposobnega pevovodjo, ki je voljan delati z doraščajočo mladino, a te ni blizu. Prepričan sem pa, če bi se te mladinke in mladinci zavedali koliko prijetnih ur, razvedrila in zabave bi lahko doživeli pri sodelovanju v takem ansamblu, vem, da bi bil precej večji "naval" pri vpisu, kot je bilo to 4. t.m. Rad bi poudaril še to, da bo delo s tem zborom drugačno kot je bilo v preteklosti; da bo to pravzaprav ena posebna oblika klubskega življenja, da se bo pelo tudi zabavno glasbo, popevke in druge zvrsti lahke glasbe, ki jo ima mladina rada in se z ,o bolj navdušuje kot za resno in klasično. Po uspelih vaja... ,o od časa do časa tudi ples in druge zabave (izleti, gostovanja, pozneje tudi v inozemstvo itd.) Za spremljavo imamo na razpolago or-kestsre, v doglednem času tudi zabavne, harmonikarski zbor, kmečko godbo, vse to v sodelovanju s tukajšno Svobodo.
Torej možnosti za razne oblike delovanja zbora ali zaenkrat vsaj pevskega okteta / 8 elanov / je nešteto. Potrebno je samo malo več veselja, dobre volje in korajže, pa novi dom ne bo nikoli pust in prazen. Strokovnjake za to ima glasbena šola. Trenutno je največji problem finančnih sredstev in prostorov in nazadnje razumevanje tistih, ki bi bili predvsem dolžni taka prizadevanja odobravati in podpreti. Mnenja sem, da nas te trenutne težave ne smejo spraviti v nedalavnost; gledati moramo malo v naprej.
Kot sem že povdaril je na vidiku nov lep kulturen dom s čistimi, svetlimi in privlačnimi prostori ter dvoranami, kjer bo za vse dovolj prostora. Razpravlja se tudi že o postavitvi male relejne radijske postaje tu nekje v blejskem kotu,katera .bi poleg povezave obširnega področja nove radovljiške komune, lahko koristno služila za razne nastope n' Ih ansamblov in drugih skupin naše občine. Govora je bilo tudi o nabavi male filmske kamere in drugih sodobnih pripomočkov, ki bi napravili sodelovat j e v kulturno-prosvetnih društvih bolj zanimive in privlačne. Jasno da bo vseh teh novih pridobitev deležna predvsem naša mladina, zato naj ne stoji ob strani, kadar se mi starejši prizadevamo, da bi ji bilo življenje lepše kot je bilo nam, ki nismo imeli vseh teh možnosti in se za nas ni nihče brigal.	-n, „
O ^ 9
NEZGODE IN BOLOVANJA V SEPTEMBRU 1961
V septembru tega leta se. je zgodilo v vseh'obratih naše tovarne 8 obratnih nezgod in sicer: v kovačnici 2, verigami 4, režiji 1 in v vijakarni 1. V OTV nezgod ni bilo in ravno tako na poti v službo ali iz službe nezgod ni bilo. Vse poškodbe v septembru so.bile malenkostne, tako da je bolovanje zaradi istih trajalo 3-7 delovnih dni, rasen v enem primeru kjer je bolovanje grajalo 11 del.dni.
Izostankov od dela zaradi nesreč v septembri je bilo 45 delov, dni in zaradi nezgod, ki so se zgodile v prejšnjih mesecih kar 12o dni, kar skupno znaša 165 delovnih dni. V avgustu je namreč bilo par resnejših nezgod in je prav zaradi teh izkazanih toliko število delovnih dni bolovanja. Zaradi izostankov
cd dela vsled nezgod smo samo v septembru imeli okoli 162.ooo dinarjev izgube na dohodku, od tega bi 13o,ooo dinarjev lahko razdelili na plače v kolikor nezgod nebi bilo. Z ozirom na to je treba opozoriti na koristi, ki jih ima vsak posameznik v tovarni če nezgod ni ali pa če je teh čim manj, ker se čisti dohodek razdeljuje med vse zaposlene. Prav zaradi tega je treba, da vsak posameznik povsod, pri vsakem delu ali opravku pomisli na možnost nesreče. Red na delovnem mestu, opozarjanje na napake in nevarnost, treznost in scskrajna previdnost pri vsakem delu bo pripomoglo, da bo nesreč manj in če je t !anj bo gotovo čisti dohodek in naši prejemki večji. Poleg ;a bomo ohranili dragoceno zdravje, preprečili invalidnost ir morebiti tudi smrtne nesreče« le zdrav človek lahko ustvarja boljšo bodočnost sebi, svoji družini in zagotavlja napredek v naši socialistični družbi.
Da bodo vsi člani kolektiva seznanjeni kako se giblje stalež bolnikov v naši tovarni in kako ta vpliva na naše plače navajam. podatke o bolezenskih izostankih za mesec september 1961 za posamezne obrate?
Obrat	izostan, zaradi bolezni (dni)	izostan. zaradi poškodb (dni)	izostan. zaradi porodov ( dni)	izostarki skupaj (del,dni)
Kovačnica	2oo	28	lo 3	331
Verigarna	264	78	13	355
Vij alcanna	355	28	148	' 531
Kežija	lo 8	31	ti	139
0 1 7	112	-	-	112
Uslužbenci	4o		3o	12o
Skupaj ?	1.079	165	344	1.588
je primerjamo	izostanke od dela zaradi bole			i in poškodb
napram vsem. dejansko izvršenim delovnim dnem v tovarni pa vidimo, da. je v OTV bilo 9*31 Ì0> kovačnici 6,85 vijakarni 6,66 i, verigami 6,12 režiji 3,ol ter pri uslužbencih l,o9 h biia izostankov. 7 gornjih odstotkih niso upoštevani izostanki od dela zaradi porodov. Če upoštevamo, da je povprečje bolovanj v naši občini (določeno od zavoda za soc.zavarov,) 4,5o i potem je stalež bolnikov v naši tovarni previsok, le ta
znaša za naše podjetje skupno v septembru 1961 5,11$ in je torej•še 0,39 9> nad določenim povprečjem. Vsled previsokega staleža bolnikov izgubimo na dohodku vsaki mesec več kot milijon dinarjev.
ta počasi pada. Tako je v juliju znašal 6,43? v avgustu 5,66 in v septembru 5,11 °/o. Zelo važno je-pri tem omeniti še to kar smože večkrat povdarili, da zaradi previsokega.staleža bolnikov moramo Zavodu za socialno z av ar ovan j ep lač e v ati dodatni kazenski prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki znaša mesečno okoli 800.000.- dinarjev. Če bi stalež bolnikov bil normalen (izpod 4,5o °ß>) pa nam nebi bilo treba, plačevati tega prispevka in bi ta denar razdelili na plače oziroma bi za toliko bil večji naš plačni sklad. Previso1 stalež bolnikov pa prav gotovo nastaja zaradi izostajanja c : dela za vsako malenkost, zaradi domačih del, zaradi poškodb izven tovarne, zaradi uživanja alkohola itd. Dolžnost novih ODS (obratni delavski sveti) poleg ostalih bo, da onemogoči komurkoli izkoriščanje skupnega plačnega fondaj ter da z vsemi tistimi, ki imajo tendence izkoriščanja temeljito obračuna in jim pove, da se ne more več živeti na račun kolektiva. Napačno bi bilo misliti, da je treba znižati bolniški stalež pod vsako ceno, se pravi na račun opuščanja zdravljenja raznih obolenj. Ne, treba je samo preprečiti bolovanja zaradi namišljene bolezni ir. da se to prepreči morajo sodelovati prav vsi, ki mislijo pošteno in ki so voljni delati in ustvarjati.
Če pogledamo stalež bolnikov v preteklih mesecih, opažamo, da
SKLEPI ORGANOV UPRAVLJANJA
V času od 15. septembra je imel Upravni odbor 2 seji* dočim Delavski svet v času poročanja še ni zasedal.
Upravni odbor je med drugimi sprejel naslednja pomembnejša
sklepe :
1.	Za povečanje realizacije plana proizvodnje se sprejmejo sledeči zaključki s
a/ Za matične vijake proučiti možnost večjega plasmana na zunanjem trgu, dočim je za domači trg proučiti znižanje cen s tem, da se grosistom prizna večji rabat.
b/ v verigami je povečati proizvodnjo zaradi dobre Konjunktur e na trgu.
c/ za obrat kovačnica in proizvodnjo sidrnih, verig je pripraviti zaHjučke v smislu razgovorov na. obratnih konferencah.
2.	V smislu sklepa DS, da se hišnemu svetu tovarniškega stanovanjskega naselja odobri dolgoročno posojilo za gradnjo garaž, je Upravni odbor odobril znesek Din 1,000.000.-, ki jih hišni svet vrača v mesečnih obrokih iz najemnine koristnikov garaž.
3.	lov. Žagar Dovru se za njegov racionalizatorski predlog pri proizvodnji gonilk za kolesa izplača nagrada v znesku Din 26.000,-
4.	Sprejme se predlog osnutka Pravilnika o poslovanju in pristojnosti obratnih delavskih svetov s spremembami in dopolnitvami, ki jih je predlagal plenum sindikalne
organizacije.
Predlog tega pravilnika se po predhodni obravnavi na sestankih s kolektivom predloži CDS v potrditev.
5.	Volitve v ODS naj se izvedejo do konca meseca oktobra.
Vodja splošnega sektorja?
Ješe -Jo. /■
POMEN NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA V EK 3KIH ENOTAH
Neposredno odločanje proizvajalcev - članov ekonomske enote je ena bistvenih značilnosti delovanja ekonomskih enot. S tem se vse zadeve, ki so odločilne za oblikovanje ekonomskega rezultata ekonomske enote prepuščajo v neposredno odločanje proizvajalcev, ki tako postanejo soodgovorni za nastanek ekonomskih rezultatov, od katerih je odvisna konkretna višina sredstev,ki pripadajo ekonomski enoti. Sistem neposrednega upravljanja in odločanja pomeni torej nedvomno bistveno poglobitev delavskega upravljanja, njegovo približanje neposrednim proizvajalcem ter mobilizacijo ustvarjenih sil proizvajalcev. Neposredno upravljanje pa bo lahko uspešno le, če so pristojnosti ekonomskih enot tako izražene, da se neposredni proizvajalci zavedajo, da lahko odločanje o posameznih zadevah tudi neposredno ali posredno vpliva na gospodarski razultat enotne oziroma na njen položaj v podjetju ter na položaj posamznega proizvajalca v delitvi sredstev, ki so izločena na podlagi ekonomskega uspeha enote. To pa pomeni, da neposredno upravljanje v ekonomskih enotah ne pomeni samo prenašanje pravic na neposredne proizvajali - ampak hkrati za delovanje ekonomske enote, s tem pa tudi za neposredni delež, ki ga bo ekonomska enota dosegla v celotni delitvi sredstev v podjetju.
Vodja splošnega sektorja;
Ješe Jože
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
1.	VPRAŠANJE ;
Koliko časa se izplačuje delavcu denarno nadomestilo za časa brezposelnosti ?
ODGOVOR;
Denarno nadomestilo se izplačuje delavcu;
a/ dokler ga organ posredovanja dela ne napoti na novo zaposlitev ali
k/ dokler se sam ne zaposli,
Če napoti organ posredovanja dela delavca za zaposlitev v drug kraj, ima pravico do denarnega nadomestila tudi za čas, ki mu je potreben za pot od kraja od koder je poslan, do kraja kamor je poslan.
Če delavec brez svoje krivde ne sklene delovnega razmerja z organizacijo v katero je poslan, se mu denarno nadomestilo izplačuje še naprej.
2.	VPRAŠANJI) s
Kateri so razlogi zaradi katerih se delavcu ne izplačujejo denarno nadomestilo za čas brezpo®Lnosti.
ODGOVORs
Denarno nadomestilo se ne izplačuje delavcu v času, dokler traja kateri od naslednjih razlogov s
1» če se pravilno in določenega dne ne zglasi pri pristojnemu organu posredovanja dela in nima za to opravičila.
2» Čee odkloni strokovno usposobitev oz. prekvalifikacijo na katero ga pošlje pristojni organ.
3.	če prestaja zaporno kazen, ki traja do 3 mesece.
3.	VPRAŠANJE :
V katerih primerih preneha pravica do denarnega nadomestila za časa brezposelnosti?
ODGOVORs
Pravica do denarnega nadomestila preneha delavcu v naslednjih primerih?
1,	Če se zaposli.
2,	Ge pridobi pravico do invalidske oz. starostne pokojnine vsekakor pa , če dopolni 65 let starosti, delavka pa 55 let.
3« če postane trajno in popolnoma nezmožen za delo.
4.	če odide kvojakom, da odsluži vojaški rok, daljši kot 3 mesece.
§, Če odkloni zaposlitev, ki mu jo je glede na njegove strokovne kvalifikacije in telesne zmožnosti ponudil pristojni organ posredovanja dela.
6.	Če se njegovi dohodki, dohodki njegove ožje družine ali dohodki odeb, ki jih mora preživljati, povečajo nad znesek, ki je z zakonom predpisan.
7.	če je obsojen na zaporno kazen, daljšo kot 3 mesece.
4. VPRAŠANJE s
Kaj lahko organ za posredovanje dela lahko ukrene z • brezposelnim delavcem po 6 mesecih izplačevanja denarnega nadomestila?
ODGOVOR?
Po 6 mesecih izplačevanja denarnega nadomestila lahko pošlje pristojni organ posredovanja del delavca začasno tudi na delo, ki ne ustreza njeg	• strokovnim
kvalifikacijam, če tod delo- ustreza nje,.'. h.m telesnim zmožnostim.
Kadar pošlje delavca na delo po prejšnjem odstavku mora organ posredovanja dela zlasti upoštevati njegovo strokovnost in njegovo delavno dobo.
S tem, da je poslan na delo po prvem odstavku tega člena preneha delavcu pravica do denarnega nadomestila, obdrži pa pri organu posredovanja dela prednostno pravico, da ga pgošlje na delo, ki ustreza njegovim strokovnim kvalifikacijam.
Vodja splošnega sektorja? Ješ' Jože-
IZ Z A N O V E B E 1 E Z K E Ì
V enem celem mesecu se je nabralo komaj za piškav list "novic". Slaba sezona. Vendar pa je to dober znak. lahko rečem, das "Vremena -"temena" Kranjcem so se zjasnila", s tem v zvezi, pa je tudi pošta za Zana usahnila.
torej novega ni nič posebnega, spomnim se le, da sem, še ni dolgo tega, moral riskirati en živčni isprehod med razpetimi marelami pred vrati dveh pisarn.
Kje se tako dežja boje, ne u upam povedati, kerv mi lahko potem za kazen kakšen let službe več napišejo ali pa bom trpel na kvaliteti.
Ni še dolgo, ko se je nekdo pritoževal nad uro v Ö1V.
Veste to ni tako hudo, če ure ni bilo, sedaj jo imajo, ker jim jo je "zašafala" neka starinarnica. Huje je, če ura postoji, pa povrhu še novejše izvedbe, pa ti ta spak ne gre. Nekateri pravijo, da ne gre že pol leta, ampak verjetno to ne bo držalo, da bi se izmišljal nočem, zato bom rajši vprašal obratovodja kovačnice, koliko časa je že ura v zastoju in kóliko časa še bo. Torej odgovor sledi. Koe sem že pri urak, še nekaj v zvezi ure.
Da je vrsta pred menzo že nekaj pred deveto oz. tričetrt na deseto uro je vremenoslovsko dokazano, da je to že verigarska kronična bolezen. Podrobnejša analiza pa vam rese pred oči kaj nenavadne rc vrtate, N.pr.
V vijakarni živi star Žanov znanec. Z delom je zelo zadovoljen,
ker je selo zdrav, rad hodi na sestanke in proslave, se jezi nad visoko plačo no in na koncu pravijo, da je zelo, zelo točen kar se tiče "sestanka ob devetih"
Sem mnenj a, da možakar s točnostjo celo pretirava. Skoraj, ali pa morda vsaki dan se z jagrsko opreznostjo priplazi v grmičje blizu menze, tam pa čaka z poved krvnim pritiskom na trenutek, ko se s kengurujskim skoku, požene pred vrata menze in zasede častno prvo mesto! Slava mu. To je primer, ki od ostalih konkurenčno izstopa, ni pa to edini. Oglejte si risbo in uganite kdo je to. Zgodi se, da.se v okviru teh tradicionalnih dirk pojavi na dirkalni stezi v lipicajnarskem stilu tudi možakar, ki ga v drugem primeru tudi topovski strel, pri njegovi zadnji plati, ne bi vrgel iz njegovega umerjenega tempa. No na teh dirkah pa nista to osamljena primera pač pa jih je pedeset, sto, vendar vsak v svoji obliki in izvedbi. Iz vsega tega bi lahko zaključil, da se obroki niso poslabšali in da so vse pripombe in namigovanja zgolj zaradi različnih okusov in navad. Navada pa je železna srajca in kuharice bodo vsled tega morale slej ko prej imeti zelo debelo kožo, da bodo prebavile vse opazke in pritožbe.
Bomo nabavili! Ja, bomo zrihtali. Ja! Bo znižanih cenah,
Ja! Avto, Ja! Nakup jabolk, ja! Vse ja! Nazadnje pa s "Vse tiho je bilo." Jabolk ni bilo, avtomobila ni bilo, no in - nič ni bilo?! Kako nič?? Jabolka h'žila. In ?
In, In, In J! Ni jih več, smo jih pokupili - pardon sindikalno so jih pokupili. 'HM ?! Zgodba je s' Nerazumljiva, dojemljiva in zanimiva, vendar predolga in preširoka za strani časopisa.
Ni še dolgo .ko so se po obratih vršili sestanki o tolmačenju pravilnika ODS. Edèni izmed teh sestankov je minil v znamenju; "Počivaj v miru! " drugi zopet v znamenju "plače - fo", tretji v znamenju "dviganja rolet" itd, Torej, pravilnik je bil vsestransko pravilno objasnen in vsestransko razumljiv.
Ker so novice pri kraju
lep pozdrav od
ZANA
o pristojnosti in delu organov delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah Tovarne verig Lesce.
I.
Splošne določbe.
Čl. 1
Naloga tega pravilnika je, da postavi pravila za delo organov delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah - z namenom, da se izvajanje pravic in dolžnosti samoupravljanja čimbolj približa neposrednim' proizvajaLcem ter, da se obenem zagotovi zakonitost pri delu teh organov in široko demokratičnost pri samoupravljanju po delovnem kolektivu.
ČL. 2
Določil tega pravilnika se morajo držati vsi člani obratnih delavskih svetov, vse osebe, ki se udeležujejo sej in drugih oblik dela teh organov, pa tudi vsi ostali organi, organizacije in osebe v podjetju,
Čl. 3
Za pravilno izvajanje določil tega pravilnika skrbe predsedniki organov samoupravljanja v ekonomskih enotah.
II.
ORGANI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V EKONOMSKIH ENOTAH.
Čl. 4
Pravice in dolžnosti samoupravljanja v ekonomskih enotah izvajajo obratni delavski sveti.
A. OBRATNI DELAVSKI SVETI s
Čl. 5
Obratni delavski sveti se volijo v skih enotah.0	naslednjih		ekonom-	
- ekonomska enota kovačnica z verižno kovačnico	- ODS	ima	17	članov
- ekonomska enota verigama z žeblj žicovlekom, luž. in galv.	- ODS	ima	21	članov
— ekonomska enota vijakarna	- ODS	ima	25	članov
- ekonomska enota režij, obrati in uslužbenci	- ODS	ima	19	članov
Öl. 6
Volitve v obratne delavske svete se vrše p0 postopku, določenem v veljavnih zakonskih predpisih ter v Poslovniku delavskega sveta in ob rokih, določenih s predpisom pristojnega organa.
Za slučaj odpoklica obratnega delavskega sveta ali posameznega njegovega člana se uporabljajo smiselno določila čl,27 - 32 Pravil o organizaciji in poslovanju podjetja.
Čl. 7
Prvo sejo novoizvoljenega ODS skliče pred' 'nik Centralnega delavskega sveta - vodi pa jo - do izvolit predsednika -najstarejši član ODS. Na tej seji se izvoli predsednika in podpredsednika ODS, dva overovatelja zapisnika izmed članov ODS ter zapisnikarja, ki je lahko tudi nečlan ODS,
Glede delovnega postopka na tej, kakor tudi na vseh ostalih sejah ODS, veljajo smiselno določila Poslovnika DS.
Čl. 8
Seje ODS se vrše po potrebi, a vsaj enkrat mesečno.
Predlog delovnega reda sestavi predsednik ODS v sodelovanju s sindikalnim pododborom in vodstvom dotičnega obrata oz. ekonomske enote.
Čl. 9
Vse člane ODS se vabi na sejo pismeno z obrazložitvijo dnevnega reda in te praviloma vsaj 3 dni poprej.
Predsednik ODS ima pravico pozvati na sejo strokovnjake, ki niso člani ODS - v posebno važnih zadevah tudi iz drugih ekonomskih enot.
Vodja ekonomske enote - obratovodja mora obvezno prisostvovati vsem sejam ODS svoje ekonomske enote.
Seje ODS so javne in jim smejo prisostvovati tudi drugi člani delovnega kolektiva.
Čl. lo
ODS je sklepčen, če je na seji prisotnih .. i kot polovica njegovih članov.
Posamezen predlog se smatra, kot sprejet, če je zanj glasovala več kot polovica navzočih članov ODS. Glasovalno pravico imajo samo člani ODS, druge navzoče osebe pa imajo le pravico sodelovati v razpravi in stavljati predloge.
Čl. 11
0 poteku razprave se piše zapisnik v obliki, ki je predpisana s poslovnikom DS. En izvod zapisnika se dostavi v arhiv"ODS, en izvod pa upravi podjetja. Zapisnik mora biti izdelan najkasneje v roku 3 dni po posamezni seji.
De lavni kolektiv ekonomske enote se s e s:.	... z zaklju-
čki posamezne seje tako, da se vsi sprejo 01 sklepi objavijo ra način, ki je običajen v podjetju.
Čl. 12
Za izvršitev sprejetih sklepov je odgovoren predsednik ODS, Ta tudi podpisuje vse akte, ki jih izdaja ODS.
■ Čl. 13
V ekonomski enoti, ki ima manj kot 3o članov, tvori obratni delavski svet celotni kolektiv te enote»
B, SESTANKI DELOVNEGA KOLEKTIVA V EKONOMSKI ENOTI.
Čl. 14
V vsaki od ekonomskih enot mora predsednik ODS po. potrebi sklicati sestanek vseh članov kolektiva datione ekonomske enote.
ČL. 13
Na tem sestanku poda predsednik ODS po; . .o a delu. abratnsga delavskega sveta v preteklem . .viobju, predsednik ČDS na poda poročilo o delu centralnega delavskega sveta in upravnega odbora podjetja.
Člani delavnega kolektiva, imajo pravico, da postavljajo vprašanja, oziroma, da zahtevajo pojasnila glede dela. ODS kakor tudi kateregakoli drugega organa v podjetju.
Na sestanku se morajo obravnavati problemi, ki se kažejo v detieni ekonomski enoti, predvsem pa se morajo obravnavati najvažnejše zadeve, o katerih bo zatem sklepal.. CDS-.
Čl, 16
Obratni delavski svet je formalno vezan na zaključke teh sestankov in mora stališče, ki ga je na sestanku zavzela večina sodelujočih upoštevati v kolikor jo v skladu z zakonskimi predpisi, pravili podjetja in s splašno gospodarsko politiko podjetja,
PRAVICE IN DOLŽNOSTI ORGANOV DELAVSKEGA •' ODPRAVLJANJA V EKONOMSKIH ENOTA.
Čl. 17
Da Li se vskladila težnja po- čim večji samostajnosti ekonomskih enot z nujnostjo enotne gospodarske in poslovne politike podjetja, se v naslednjem določa ZAČASNA PRISTOJNOST oziroma delovno področje ohratnih delavskih svetov.
Čl. 18
Ohratni delavski sveti iamajo. v nekaterih zadevah pravico samostojno in dokončno določati, v nekaterih zadevah odločata centralni delavski svet oziroma upravni odbor po predhodnem soglaaju ODS, v nekaterih zadevah pa odločajo centralni organi upravljanja podjetja samostojno.
Čl. 19
Obratni delavsE . sveti odločajo samostojno in dokončno v naslednjih zs ievahs
a/ - sprejemajo operativne plane v okviru osnovnega
proizvodnega plana - upoštevajoč pri tem proizvodne potrebe ostalih obratov in pogoje na tržišču;
b/ - vodijo izvrševanje proizvodnega plana in sprejema ukrepe za čim uspešnejšo izpolnitev plana$
c/ - obravnavajo analize o gibanju prode ' . ■vnosti dela, o gibanju stroškov v svoji ekonomski' noti in druge analize in sklepajo o ukrepih, k:, jih morajo glede na ugotovitve teh analiz izvesti vodstva ekonomskih enot;
č/ - vodijo gospodarjenje z zaupanimi osnovnimi in obratnimi sredstvi v skladu s smernioami, ki jih za tako gospodarjenje postavi CDS - pri čemer morajo posebej skrbeti za smotrno izkoriščanje in ohranitev njih vrednosti;
d/ - sklepajo o uporabi sredstev za investicijsko vzdrževanje in o izvajanju rednega vzdrževanja;
e/ - sklepajo o uporabi tistega dela čistega dohodka, ki se na podlagi Pravilnika o delitvi čistega dohodka oz. na osnovi posebnega sklepa CDS v skladu s čl. 8 Pravilnika o delitvi čistega dohodka razdeli med ekonomske enote.
f/ - predlagajo se osnove za pravilnik o delitvi osebnih dohodkov za delavce .svoje enote, ki ga pred-lože v soglasje centralnemu delavskemu svetu. Osnove za nagrajevanje določajo samostojno,, a v okviru kvote, ki se dodeli ekonomski enoti?
g/ - dajejo predlog o nakupu, prodaji in odpisu osnovnih sredstev svoje ekonomske enotef
h/ - sprejemajo načrt rekonstrukcij, investicij in program remonta svoje ekonomske enote, ki se vrši iz skladov podjetja?,
i/ - skrbe za zboljšavanje pogojev dela in higiensko-tehnično varstvo pri delu?
j/ - določajo interne normative dela, materiala in druge normative?
k/ - odločajo o sprejemanju delavcev v delovno razmerje in dajanju odpovedi razen za- osebje, ki ga nastavlja U.O. podjetja?
1/ - ustanavljajo nova delovna mesta do vključno kvalificiranih in srednje strokovnih in to v okviru proporcev letnega proizvodnega pianti, in letnega plana delovne sile ekonomske enote?
m/ - sklepajo o uvedbi nadurnega in nedeljskega dela, pri Čemer morajo skrbeti, da se opravlja nadurno delo ekonomično in le v nujnih primerih ter v skladu z veljavnimi predpisi?
n/ - usmerjajo kadrovsko politiko in skrbe za krepitev delovne discipline in v zvezi s tem imenujemo disciplinske komisije, ki izrekajo disciplinske kazni?
o/ - določajo plan dopustov svojih ekonomskih enot.
Čl. 2o
V naslednjih zadevah odločata centralni delavski svet
in U.O. le po predhodnem soglasju ODS prizadetih ekor-
nomskih enot?
a - sprejem osnovnega proizvodnega plana podjetja?
b - sprejem pravilnika o delitvi čistega dohodka?
c — sklepanje o ustanovitvi in porabi posameznih
skladov razen tistih sredstev, o katerih v smislu čl. 19 toč. d. tega pravilnika odločajo ekonomske enote samostojno?
č - sprejem splošnega dela pravilnika o delitvi osebnih dohodkov s katerim se določajo načela za delitev sredstev, namenjenih za osebne dohodke in astali skupni predpisi?,
d - sklepanje o ukrepih za strokovno izobraževanje delavaev.
V	navedenih zadevah se mora predlog Upravnega odbora predložiti obratnim delavskim svetom preden se predloži CDS - v končno pòtrditev.
Čl. 21
Y	naslednjih zadevah odloča CDS oziroma UO samostojno., obratni delavski sveti pa dajejo le mnenja, priporočila oziroma predloge j
a - sprejem perspektivnega plana razvoja podjetjaj
b - potrditev zaključnega računaj
c - določitev smernic za delo Upravnega odbora in uprave po.djetja
č - aprememba predmet^, poslovanja, sprememba organizacije ustanovitev in ukinitev os lovnih enot ter sklepanje o drugih zadevah, J -so urejene s pravili o organizaciji in posl:. . ju podjetjaj
d - sprejem pravilnika o delovnih razmerjih poslovnika DS in drugih pravilnikov v kolikor tega ne vršijo ODS v svoji pristojnostij
e - nakup, prodaja, posojilo odpis osnovnih srd.dstev, nabavljenih iz centralnih skladovj
f - sklepanje o uporabi vseh sredstev centralnih skladov, sklepanje o novih investicijah in rekonstrukcijah iz teh sredstevj
g - sklepanje o najetju kreditov,, ki se odplačujejo iz centralnih sredstevj
h - sklepanje o članstvu v strokovnih združenjih in zbornicah in poslovnem združevanju z drugimi podjetjij
Čl. 22
Vodja ekonomske enote - obratovodja je pristojen, da s svojim strokovnim osebjems
a - operativno vodi izvajanje proizvodnjega plana
v skladu s smernicami in ukrepi, ki so jih sprejeli organi delavskega samoupravljanja!
b - skrbi za stalno večanje produktivnosti dela in
zniževanje stroškov ter izdeluje r trebne analizej
c - sodeluje pri sestavljanju predloge za letni in perspektivni plan podjetja ter pri restavijanju predlogov operativnega plana
č - skrbi za pravilno razporeditev in uporabo sredstev, s katerimi razpolaga ekonomska enota v skladu s sklepi organov samoupravljanja!
d - skrbi za pravilno razporeditev delavcev na posamezna delovna mesta in za smotrno organizacijo delaj
e - izvaja sklepe organov samoupravljanja o kadrovski politikij
f - predlaga odpovedi delovnega razmerja in javlja potrebe za sprejem novih delavcevj
g - daje predloge za določitev normativov in za vpeljavo nadurnega delaj
h T daje predloge za ustanovitev novih delovnih mest svoje ekonomske enotej
i - skrbi za pravilno izvajanje rekonstrukcij in remontov po predhodnih sklepih organov delavskega samoupravijanjaj
j - strokovno sodeluje z organom delavskega samoupravljanja v svoji ekonomski enoti s pripravo poročil, predlogov in programov za posamezne se je 4
SCI.
Komisije pri organih delavskega samoupravljanja v
ekonomskih enotah.
Čl. 23
Zaradi lažjega izvrševanja nalog lahko imenujemo obratni delavski sveti posebne komisije, ki so stalne
ali pa začasne.
Stalne komisije imajo nalogo, da načrtno in stalno zasledujejo določena vprašanja s področja dela CDS.
Začasne komisije pa proučujejo in sestavljajo predloge za rešitev posamezne točno odrejene naloge.
Čl. 24
Predsednik vsake komisije mora biti le član ODS, ostali člani komisije pa so lahko tudi iz vrst ostalih delavcev ekonomske enote, ki imajo volilno pravico v DS
Čl. 25"
Pri imenovanju komisije je treba imenovati njenega pred sednika in njegovega namestnika in točno določiti naloge in pristojnosti dotične komisije. Komisija pravilo ma ne more dekoncno odločati o posameznih zadevah, marveč daje.le predloge organu delavskega samoupravljanja dotične ekonomske enote.
ODS lahko postavi lastno komisijo, dasiravno obstoja komisija za celo podjetje pri CDS oziroma UOs
Po medsebojnem sporazumu lahko imenujeta dve ali več ekonomski enoti tudi skupno komisijo za posamezna področja dela.
V.
ODNOSI MED POSAMEZNIMI ORGANI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA.
Čl. 27
Če gre za zadevo, ki se tiče dveh ali več ekonomskih enot, se morajo obratni delavski sveti sporazumeti za skupno stališče. Po medsebojnem sporazumu se lahko skliče tudi skupna seja teh organov.
Če ODS v prizadetih ekonomskih enotah ne zavzamejo skupnega stališča, mora Upravni odbor podjetja poskusiti poravnavo oziroma vskladitev stališč. Če ta poizkus Upravnega odbora ne uspe, odloči o zadevi dokončno centralni delavski svet.
Pri sklepanju na centralnem delavskem svetu mora imeti vsak član CDS pred očmi predvsem intere '.n potrebo podjetja ko celote in zaradi tega ni in - more biti obvezen, da brezpogojno zastopa enostran .j stališče svoje ekonomske enote.
Čl. 28
Predsednik centralnega delavskega sveta mora vnaprej obvestiti obratne delavske svete o vseh vprašanjih, ki se bodo v prihodnosti obravnavala na CDS.
Čl. 29
Če upravni odbor podjetja ali centralni delavski svet ugotovi, da posamezen sklep ODS ni pravilen oz. ni v skladu z splošno gospodarsko politiko podjetja, lahko zahtevata, da ta organ o dotični zadevi ponovno sklepa. Če pa tudi na ponovni obravnavi svojega sklepa ne spremeni, odloči o zadevi dokončno CDS.
Sklep obrantega delavskega sveta, ki je v nasprotju z veljavnimi predpisi je neveljaven. Izvršitev takega sklepa ustavi predsednik CDS oziroma - v kolikor gre za kršitev zakonskega predpisa - po zakonu odgovorna oseba.
Čl. 3o
Poslovne odnose z zunanjim svetom urejajo le centralni organi uprave podjetja in ne more ekonomska enota sama sklepati nobenih pogodb.
VI.
KONČNEDOLOČBE Čl. 31
Obratni DS so dolžni v posebno važnih vprašanjih izvesti anketo ali referendum.
Anketa oziroma referndum se izvedeta po določilih poslovnika DS.
Čl. 32
Ta pravilnik ali posamezna njegova določila se lahko po potrebi spremeni ali dopolni.
Predlog za posamezne spremembe ali dopolnitve lahko dajo CDS, ODS ali sindikalna organizacija.
Postopek pri spremembah je isti, kot velja za sprejem tega pravilnika.
Čl. 33
V slučaju formiranja novih ekonomskih enot, se takoj postopa po določilih tega pravilnika.
Čl. 34
Mandatna doba obratnih DS, ki se bodo formirali prvič po določilih tega pravilnika traja le do konca mandatne dobe - sedanjega CDS, v bodoče pa je njih mandatna doba enaka dobi centralnega delavskega sveta.
Čl. 35
Ta pravilnik velja, ko ga potrdi CDS podjetja, uporablja pa se od dneva mi izvolitve obratnih delavskih svetov.
Predsednik DS2 Dobnikar Bogo l.r