ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE STI J DO ODLIČNO A UP SK 1 VENI NEGI: ST V V KIRURŠKI ŠKI ZDRA ZDRAVSTVENI URA V KIR NEGI: SKUPAJ DO GIJ ODLIČNOSTI SINER ZBORNIK PRISPEVKOV SINERGIJA V KIRURŠKI ZDRAVSTVENI NEGI: SKUPAJ DO ODLIČNOSTI Izdala in založila: ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji Ob železnici 30 a 1000 Ljubljana Glavna in odgovorna urednica: Adrijana Debelak Programski odbor: Adrijana Debelak, Tjaša Kladnik, Zorica Panić, Lucija Rebernik, Igor Robert Roj, Doris Štuhec, Lucija Novak, Andreja Gradišek Organizacijski odbor: Adrijana Debelak, Lucija Rebernik, Doris Štuhec, Zorica Panić Recenzentka: pred. dr. Mirjam Ravljen Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 231011331 ISBN 978-961-95775-4-7 (PDF) https://zbornica-zveza.si/strokovne-sekcije/12-sekcija- medicinskih-sester-in-zdravstvenih-tehnikov-v-kirurgiji/ Oblikovanje in tisk: Barbara Kralj, PRELOM d. o. o. Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2025 ČETRTEK, 3. 4. 2025 07:30–08:40 Registracija udeležencev 08:40–08:50 Otvoritev srečanja in pozdravni nagovor predsednice Sekcije Moderatorja: Igor Robert Roj, dipl. zn., univ. dipl. org. in Andreja Gradišek, mag. vzg. in menedž. v zdr. 08:50–10:20 SKUPAJ DO ODLIČNOSTI – ALI LAHKO ODLIČNOST ZAGOTAVLJA NEPOPOLNA OSEBA? Dr. Aleksander Zadel, specialist klinične psihologije 10:20–11:20 ILUZIJA POPOLNOSTI V OBDOBJU EGOCENA Izr. prof. dr. Dan Podjed, višji znanstveni sodelavec 13:40–15:00 11:20–11:30 MINUTE ZA DISKUSIJO Kosilo (lastna režija) SINERGIJA Moderatorici: Zorica Panić, dipl. m. s., 10:30–11:30 ESCAPE ROOM- HOTEL Lucija Novak, dipl. m. s. pogostitvijo 15:00–15:20 OD OBRABE DO PONOVNEGA 11:30–12:00 Odmor za mreženje s AKTIVNEGA ŽIVLJENJA- ENDOPROTEZA SKLEPA org. in Doris Štuhec, dipl. m. s. Matevž Kocjan, dipl. zn. Moderatorja: Igor Robert Roj, dipl. zn., univ. dipl. 12:00–12:20 15:20–15:40 CELOSTNA OBRAVNAVA PRIHODNOST SODELOVANJA V PACIENTA PO ZLOMU KOLKA ZDRAVSTVENEM TIMU Lucija Kolenc, dipl. m. s. Hilda Rezar, mag. zdr. nege POSEGU PACIENTA PRI PLANIRANEM IN OBRAVNAVE OTROK PO URGENTNEM OPERATIVNEM OPERACIJI VNETJA SLEPEGA ČREVESA 12:20–12:40 CELOSTNA OBRAVNAVA PROJEKT ZA NOV PROTOKOL 15:40–16:00 OKUŽBA KIRURŠKE RANE- Viktorija Pucko, dipl. m. s., mag. Aida Sijamhodžić, dipl. m. s. bioinf. 16:00–16:20 PRIPRAVA PACIENTA NA 12:40–13:00 PRIMERJAVA V OKREVANJU PO KOLONOSKOPIJO– NAŠI IZZIVI KLASIČNI IN MINIMALNO V KIRURŠKI ZDRAVSTVENI INVAZIVNI METODI NEGI OPERACIJE SRCA Andreja Dukić, dipl. m. s. manag., dipl m. s., 16:20–16:40 UČINKOVITI PRISTOPI Ana Robič, mag. zdr.-soc. Tajda Ropič, mag. zdr.-soc. PREPREČEVANJU OKUŽB Z ZDRAVSTVENE NEGE K manag., dipl m. s. VEČKRATNO ODPORNIMI 13:00–13:20 BAKTERIJAMI PRI KIRURŠKIH VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OPERACIJI KATARAKTE PACIENTIH Tea Grušovnik, dipl. m. s., Vesna Nerad, dipl. m. s. Darja Kučan Müller, dipl. m. s. 16:40–16:50 MINUTE ZA DISKUSIJO 13:20–13:30 MINUTE ZA DISKUSIJO 15:00–16:00 ESCAPE ROOM - HOTEL 13:30–13:40 SINERGIJA SIMPOZIJ STROKOVNEGA PREDSTAVNIKA PODJETJA 17:00–18:00 Harmonija zvoka z gongom 12:00–13:00 ESCAPE ROOM - HOTEL SINERGIJA 19:00 Gala večerja PETEK, 4. 4. 2025 07:30–08:30 Registracija udeležencev Moderatorici: Lucija Novak, dipl. m. s. in Andreja Gradišek, mag. vzg. in menedž. v zdr. 08:30–08:50 SINERGIJA UMETNE INTELIGENCE: SKUPAJ K BOLJŠIM ZDRAVSTVENIM REŠITVAM Dr. Marjeta Logar Čuček, dipl. m. s., spec. mang. 08:50–09:50 ČAKA ME OPERACIJA, KAKO JE S PREHRANO? Izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. 09:50–10:10 STI INTRAOPERATIVNO ZDRAVLJENJE BOLEČINE Maja Masterl, dipl. m. s. 10:10–10:30 AKUPUNKTURA J DO ODLIČNOA Helga Dizdarević, dipl. m. s.,UP Martina Grebenc, mag. zdr. nege 13:40–14:00 POMEN SODELOVANJA SK 10:30–10:40 MINUTE ZA DISKUSIJO RAZLIČNIH RAVNI 4 10:40–10:50 ZDRAVSTVENEGA VARSTVA OB SIMPOZIJ STROKOVNEGA PREDSTAVNIKA PODJETJA ODPUSTU PACIENTA PO 08:30–09:30 ESCAPE ROOM- HOTEL Rok Kovačič, dipl. zn. SINERGIJA KIRURŠKEM POSEGU 11:00–12:00 ESCAPE ROOM- HOTEL ST SINERGIJA 13:00–14:00 ESCAPE ROOM- HOTEL VENI NEGI: SINERGIJA V 14:00–15:30 PRIJAZNO JE BITI PRIJAZEN UČNI DELAVNICI Polona Požgan, trenerka ŠKI ZDRA (vsaka učna delavnica se ponovi 2x) komunikacije in javnega UR 11:00–12:00 nastopanja ZAPLETI PRI OSKRBI RAN Anita Rosić, dipl. m. s., 15:30–15:40 MINUTE ZA DISKUSIJO A V KIR 12:00–12:30 Suana Samardzić, TZN, GIJ 15:40-16:00 Podelitev nagrad aktivnim Melita Grumerec, ZT udeležencem izobraževanjaSINER Odmor za mreženje s 16:00 Zaključek izobraževanja pogostitvijo 12:30–13:30 Z NAŠIM ZNANJEM IN VAŠIM ZAUPANJEM DO BOLJŠE DIAGNOSTIKE- ODVZEM TER TRANSPORT MIKROBIOLOŠKIH IN BAKTERIOLOŠKIH VZORCEV Adrijana Debelak, dipl. m. s., univ. dipl. org. pred. Hilda Rezar, mag. zdr. nege Univerzitetni klinični center Maribor, Klinični oddelek za ortopedijo hilda.rezar@gmail.com PRIHODNOST SODELOVANJA V STI ZDRAVSTVENEM TIMU J DO ODLIČNOAUP SK 5 VENI NEGI: IZVLEČEK VST Izboljšano sodelovanje v zdravstvenem timu v prihodnosti postaja ključno za zago-tavljanje celovite in učinkovite zdravstvene oskrbe pacientov. Dokazano je, da so- ŠKI ZDRA delovanje v zdravstvenem timu izboljšuje rezultate zdravljenja in oskrbe pacientov, UR kot je zmanjšanje neželenih dogodkov, ki jih je mogoče preprečiti, znižuje stopnje obolevnosti in umrljivosti. Dokazano je tudi, da timsko delo prinaša koristi izvajalcem A V KIR zdravstvenih storitev, vključno z zmanjšanjem dodatnega dela in povečanjem zado GIJ - voljstva pri delu. V tem članku bomo predstavili, kako se bo sodelovanje v zdravstve- SINER nem timu razvijalo v prihodnosti, katere tehnologije bodo vplivale na to sodelovanje in kako lahko izboljšamo komunikacijo ter samo medsebojno usklajevanje. Ključne besede: umetna inteligenca, komunikacija, tveganje RAZVOJ TEHNOLOGIJ Z napredkom razvoja tehnologij, kot je umetna inteligenca, elektronski zdravstveni zapis lahko spreminjajo način kako zdravstveni delavci sodelujejo. Umetna inteligen-ca lahko analizira ogromne količine podatkov in zagotavlja podporo pri diagnostici-ranju ter zdravljenju pacientov. To omogoča zdravstvenim timom, da sprejmejo bolj informirane odločitve. Uvedba umetne inteligence omogoča zdravstvenim delav-cem, da komunicirajo s pacienti na daljavo, kar poveča dostopnost oskrbe in omogo-ča boljše usklajevanje med različnimi specialisti. Umetna inteligenca vstopa v obravnavo pacienta in je neobhodna. Vivek Kumar et al., 2024 navajajo, da uporaba umetne inteligence v korakih oskrbe ortopedskega pacienta od prepoznave obolenj do odpusta omogoča preverjanje postopkov v re-alnem času. Nadalje ugotavljajo, da z uporabo virtualnih operativnih postopkov iz-boljša samo natančnost izvedbe in zmanjšajo tveganje za napake med operativnimi posegi in pomaga celotnemu zdravstvenemu timu obdelavo pacientovih podatkov v realnem času. Uporaba umetne inteligence v bolnišnični oskrbi bo močno vplivala tudi na prepoznavo rentgenskih slikovnih stanj pacienta, na samo načrtovanje kirurškega zdravljenja pacienta, na prilagajanje protokolov oskrbe, izboljšala bo miniinvazivne pristope pri pacientu, hkrati bo omogočala zmanjšanja napak v oskrbi in pomembno prispevala k splošni varnosti oskrbe pacientov (Atik, 2022). STI MULTDISCIPLINARNI PRISTOP Prednost strokovnega sodelovanja zdravstvenih timov je v enakovrednem vključevanju različnih strokovnjakov pri obravnavi pacientov s ciljem omogočiti najboljši možni izid za pacienta. Takšen pristop omogoča celovito razumevanje potreb pacienta in omo- J DO ODLIČNOA goča, da se obravnavajo vsi vidiki pacientovega zdravja. V timu bodo v prihodnosti UP vloge postale bolj jasne. Od vsakega člana zdravstvenega tima se bo pričakovalo, da bo opravljal svojo edinstveno strokovno vlogo (Brennan & Holly, 2015). Avtorja na-vajata, da je potrebno posameznikove prispevke ceniti, a se bo potrebno osredotočiti SK 6 na skupni cilj tima, ki bo temeljil na zaupanju. Zdravstveni tim bo temeljil na zaupanju v lastne strokovne sposobnosti. Člani zdravstvenega tima bodo morali imeti sposobnost premagovanja osebnih razlik, tudi če se ne razumejo vedno. Vsak strokovnjak doda do-ločeno vrednost in ustvari kolektivno sinergijo, tako da je mogoče najučinkoviteje zado-voljiti potrebe pacientov. Medtem ko je jasnost vloge bistvenega pomena, se morajo VENI NEGI: člani ekipe dobro počutiti z določenim “prekrivanjem” veščin. Včasih bodo morali člani STV tima izstopiti izven svoje tradicionalne poklicne vloge, če bodo najbolj učinkovito delali tisto, kar je v najboljšem interesu pacienta (Brennan & Holly, 2015). ŠKI ZDRA POUDAREK NA KOMUNIKACIJI UR Učinkovita komunikacija je ključnega pomena. Neučinkovita komunikacija v zdra- A V KIR vstvenih timih je največje tveganje in glavni vzrok za odklone v zdravstveni obrav- GIJ navi širom sveta (Chien et al., 2022). V prihodnosti bo potrebno razvijati tehnološka orodja in strategije, ki bodo olajšale izmenjavo informacij med člani tima. To vključuje SINER uporabo digitalnih platform za komuniciranje, kateri cilj je hitro in enostavno deljenje informacij o pacientih, strokovnih vsebinah in vodi v bolj usklajeno delo. Več študij (Feld et al, 2011; De Meesteret et al, 2013, Radmaa et al, 2014; Pienola eta la, 2015; Deveraaux et al, 2016) je potrdilo, da se z izboljšanjem komunikacije v zdravstvenem timu izboljša zadovoljstvo zaposlenih ob predaji pacientov (Muller et all, 2018). Meh-ke komunikacijske veščine povečajo kakovost komunikacije in popolnost prenesenih informacij o pacientu. Osmićević (2021) v svoji nalogi ugotavlja, da so učinkovite ko-munikacijske spretnosti ključne za paciente, zaposlene in organizacijo, ker zmanjšajo število napak, sodelujejo kot interdisciplinarna ekipa in nemoteno delujejo v enotah. Želja in pripravljenost na komunikacijo sta pomembni za ohranjanje varnosti v zdra-vstvenih ustanovah. Spretnosti, ki so potrebne pri posamezniku za uspešno komuni-kacijo, vključujejo verbalni dialog, aktivno poslušanje, strokovno znanje, interpretaci-jo govorice telesa, empatijo, samozavest, karizmo in kooperativnost. V prihodnosti bo izrednega pomena večstranska komunikacija pri predaji informacij o pacientu podprto s informacijsko tehnologijo, ki bo imela za posledico zmanjševanje škode za paciente (Chien et al., 2022). IZOBRAŽEVANJE IN USKLAJEVANJE Spreminjajoči zdravstveni sistem zahteva nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje vseh članov zdravstvenega tima. Prihodnost sodelovanja bo vključevala programe za spodbujanje usposabljanja za timsko del, komunikacijo in medsebojno podporo. Zdravstveni delavci bodo morali biti sposobni delovati v dinamičnih timih in okoljih ter biti neprestano odprti za nove pristope in tehnologije. Timsko izobraževanje v real- nem oziroma simuliranem okolju z osredotočanjem na pacienta poveča pripadnost STI posameznika v delovnem okolju ter poveča timsko interakcijo (Alberti et al., 2021). Le to zmanjša tveganja za napačne odločitve v kritičnih trenutkih vsakega posameznika v zdravstvenem timu in izboljša izide oskrbe pacienta. ZAKLJUČEK J DO ODLIČNO A UP Prihodnost sodelovanja v zdravstvenem timu obeta številne spremembe in izboljša-ve, ki bodo pozitivno vplivale na kakovost oskrbe. Globalno pomanjkanje zdravstve-nih delavcev razvija nove modele sodelovanja različnih zdravstvenih strokovnjakov v SK 7 timu. S tehnološkim napredkom, multidisciplinarnim pristopom in poudarkom na ko-munikaciji ter izobraževanju bodo zdravstveni delavci bolje pripravljeni na izzive, ki jih prinaša sodobna zdravstvena oskrba. Umetna inteligenca bo dragocen pripomoček pri krepitvi sodelovanja v zdravstvenem timu, vendar ne sme postati nadomestilo za usposobljene zdravstvene strokovnjake. Pri tem ne smemo spregledati tudi pravne VENI NEGI: in etične vidike, kot so zasebnost, zaupnost pacientov in sama odgovornost za mo ST -V rebitne napake. Ključno bo, da ostanemo osredotočeni kot multidisciplinarni tim na potrebe pacienta in si prizadevamo za učinkovito oskrbo. ŠKI ZDRA UR Literatura A V KIR Alberti S., Motta P., Ferri P. & Bonetti L., 2021. The effectiveness of team- based learning in nursing edu-cation: a systematic review. Nurse Education Today GIJ , 97. Atik OS, 2022. Artificial inteligence, machine learning and deap learning in orthopaedic surgery. Joint Di-sease and Related Surgery, 33(2), pp.484-485. SINER Brennan B. & Holly M., 2015. Interprofessional collaboration in health care. Canadian Pharmacies Journal, 148(4), pp. 176–179. Chien LJ., Slade D., Dahm MR., Brady B., Roberts E., Goncharov L., et al., 2022. Improving patient – centered care through a tailored intervention addressing nursing clinical handover communication in its organizational and cultural contex. Journal of Advanced Nursing,78, pp. 141 –1430. Müller M, Jürgens J, Redaèlli M., et al., 2018. Impactof the communicationand patient hand-off tool SBAR on patient safety: a systematic review. BMJ Open 2018;8:e022202. doi:10.1136/bmjopen-2018-022202. Osmićević S., 2021. Pomen komunikacije za učinkovito delo znotraj zdravstvenega tima: doplomsko delo visokošolskega študija. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, pp.30. Vivek Kumar M, Ho-Won L., Hamzah S, Anuja Gajanan M., Ju-Hyung L., Lang J., et.al., 2024. Application of ChatGPT for Orthopaedic Surgeries and patient care. Clnic in Orthopaedic surgery,16, pp. 347-356. Viktorija Pucko, dipl.m.s., mag. bioinf. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Kirurški oddelek viktorija.pucko@gmail.com CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA PRI PLANIRANEM STISTI IN URGENTNEM J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAAUPUP OPERATIVNEM SKSK 8 8 POSEGU VENI NEGI: VENI NEGI: IZVLEČEK VVSTST Celostna obravnava pacienta je pomemben del zdravstvene nege, saj obravnava pa-cienta kot celoto. Cilj celostne oskrbe je pomagati pacientu pri vključevanju ustrezne ŠKI ZDRAŠKI ZDRA samooskrbe v svoje življenje. Z zagotavljanjem celostne oskrbe lahko medicinska se URUR - stra pomaga kirurškim pacientom, da imajo skozi hospitalizacijo manj težav. To vklju-čuje vse kirurške travme, pooperativno bolečino, zaplete po operaciji in podobno. Z A V KIRA V KIR GIJGIJ zagotavljanjem celostne oskrbe, se pacienti hitreje vrnejo v domačo okolje, stopnja zadovoljstva je na višji ravni in hitreje nadaljujejo z aktivnostmi v domačem okolju. SINERSINER Ključne besede: operacija, oskrba, zdravljenje, bolečina, medicinska sestra UVOD Celostna obravnava pacienta je pomemben vidik prakse zdravstvene nege, saj po-udarja skrb za pacienta kot celoto s tem, da upošteva fizične, socialne, duhovne, čustvene in ekonomske potrebe pacienta. Cilj zdravstvene nege je osredotočen na izboljšanje zdravja, zmanjšanje trpljenja in preprečevanje bolezni. Medicinske sestre se osredotočajo na zaščito, spodbujanje zdravja in dobrega počutja. Prav tako si pri-zadevajo zagotoviti podporo posamezniku pri iskanju miru in tolažbe v času bolezni. Celostna oskrba je učinkovit način za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe paci-entov. Po drugi strani pa medicinske sestre v mnogih bolnišnicah ne izvajajo celostne obravnave pacientov. Po raziskavi, ki je potekala leta 2008 v Združenih državah Ame-rike na temo celostne obravnave pacientov je bilo ugotovljeno, da 67 % pacientov v Združenih državah ni deležnih celostne oskrbe. Raziskave so pokazale, da medicinske sestre zanemarjajo duhovne, mentalne in socialne potrebe pacienta. Dejavniki, kot so pomanjkanje časa, premalo izkušenj na delovnem mestu in slaba organizacija dela, lahko preprečijo izvajanje celostne oskrbe pacienta (Ambushe, et al., 2023). Čeprav se pacienti morda zavedajo, da je operacija potrebna za vrnitev v zdravo stanje ali izboljšanje kakovosti življenja, se večina pacientov boji operativnih posegov. Pacienti imajo strah pred izgubo okončine, nekateri se bojijo, da bodo ostali brez službe ali bodo odvisni od pomoči drugih. Strah pred posledicami operacije (npr. izguba krvi, učinki anestezije, začasna ali trajna invalidnost, pooperativna šibkost) vpliva na pa-cientovo stanje in lahko povzroči stres. Stres se tudi pojavi med čakanjem na opera- tivni poseg. Mnogi pacienti imajo strah pred bolečino tekom hospitalizacije v bolni- STI šnici. Starost samo po sebi ni več ovira za operacijo. Celostna obravnava pacienta je pomembna za preprečevanje akutne bolečine, podhranjenosti in dehidracije, ki so pogoste težave s katerimi se srečujejo starejši pacienti (Selimen & Isik Andsoy, 2011). OBRAVNAVA PACIENTA PRI OPERATIVNEM POSEGU J DO ODLIČNO A UP Urgentni sprejem pacienta V primeru nujnega oziroma urgentnega zdravstvena stanja pacienta, zdravnik od- SK 9 redi takojšni sprejem in nujno izvedbo diagnostike. Na podlagi izvidov in kliničnega stanja se odloči za operativno ali konzervativno zdravljenje (Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). Planiran sprejem pacienta VENI NEGI: Na podlagi zdravstvena stanja in na podlagi izvidov ter ambulantnega pregleda, se ST V začne planirat operativni poseg na podlagi čakalne vrste. Odgovorna diplomirana medicinska sestra (DMS) za čakalni seznam telefonsko in pisno obvesti pacienta o predvidenem operativnem posegu v bolnišnici, dva do štiri tedne pred posegom (Or ŠKI ZDRA - UR ganizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). Zdravnik pacientu pri ambulantnem pregledu določi preiskave, ki jih mora pacient A V KIR opraviti pri osebnem izbranem zdravniku. Vsi pacienti, ki imajo razna kronična obole GIJ - nja in spadajo v rizično skupino za predviden operativni poseg, opravijo predopera-tivni anesteziološki pregled vsaj en mesec pred operativnim posegom. Anesteziolog SINER pregleda izvide in opravljene preiskave, po potrebi naroči dodatno diagnostiko ali zdravljenje. Odloči se tudi o zmožnostih pacienta za predviden operativni poseg. Po opravljenih dodatno naročenih preglednih ali preiskavah, pride pacient ponovno na-zaj na anesteziološki pregled. Takrat se anesteziolog odloči o sposobnosti za opera-tivni poseg. Pacienti, ki ne spadajo v rizično skupino in nimajo raznih kroničnih obolenj, anesteziološki pregled opravijo nekaj dni pred operativnim posegom (Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). Leta 2008 so bila sprejeta navodila anesteziologov in zdravnikov za paciente, pri ka-terih bo opravljen operativni poseg v splošni anesteziji. Navodila upoštevajo starost, spremljajoče bolezni in dodatno zdravljenje. Osebni zdravnik opravi preiskave, kate-rih seznam velja za celotno Slovenijo (Tabela 1). Tabela 1: Seznam preiskav, ki jih opravi osebni zdravnik ali pediater STI J DO ODLIČNO A UP SK V primeru pacientovih spremljajočih bolezni, se priloži tudi vse izvide opravljenih pre 10 - iskav oziroma pregledov pri specialistih (kardiolog, pulmolog, endokrinolog, itd.). Če so izvidi normalni in je osnovna bolezen stabilna, velja, da je RTG slika pljuč in srca stara največ do šest mesecev, EKG do tri mesece in laboratorijski izvidi do štiri tedne. Pacienti, ki jemljejo kumarine, izbrani zdravnik štirinajst dni pred posegom napoti v antikoagulantno ambulanto zaradi ukinitve pred velikimi posegi (in morebitnega na VENI NEGI: - ST domestnega zdravljenja z nizkomelekularnimi heparini pri bolnikih z zelo velikim tve V - ganjem za trombembolijo) ter prilagoditve odmerka glede na ciljni INR pred majhnimi posegi. Visoko ogroženi pacienti, ki se zdravijo zaradi srčno žilne bolezni (koronarna, ŠKI ZDRA karotidna, periferna arterijska bolezen) Aspirina pred posegom ne prenehajo je UR - mati (razen pred velikimi posegi, če je tveganje za krvavitev večje kot za dogodek) (Navodila za pripravo bolnika v osnovnem zdravstvu za operativni poseg v splošni in A V KIR področni anesteziji, 2024). GIJ Pred sprejemom na oddelek, sprejemni zdravnik pregleda pacienta, napiše sprejemni SINER izvid in izpolni terapevtski list. Ambulanta medicinska sestra pripravi in preveri pacien-tovo dokumentacijo (krvni izvidi, RTG preiskave, EKG, drugi specialistični izvidi). Spre-jemni zdravnik pregleda pripravljeno dokumentacijo in po potrebi zabeleži dodatne preiskave in terapijo. Pacient od zdravnika dobi pisna in ustna navodila. Pacient izpol-ni privolitev v zdravstveno obravnavo in soglasje za anestezijski postopek. V primeru mladoletne osebe ali odvzete opravilne sposobnosti, izjavo podpišejo starši ali skrbniki (Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). Pred sprejemom na oddelek paciente prosimo, da se higiensko uredijo (ustrezna higiena, odstranitev laka za nohte ali odstranitev umetnih nohtov). Priporočljivo je, da nakita in večjih količin denarja in drugih vrednostih predmetov ne prinašajo s se-boj, saj za vrednostne stvari v bolnišnici ne odgovarjajo. Pacient pred planiranim operativnim posegom dobi navodila za stvari, ki jih je potrebno imeti ob sprejemu v bolnišnico. Pacient ob sprejemu priloži kartico zdravstvenega zavarovanja in na-potnico za sprejem, veljavni osebni dokument, vse izvide opravljenih preiskav, pripo-močke za osebno higieno, oblačila (pižama, sobni copati), seznam zdravil in zdravila v originalni embalaži, ki jih uživajo po navodilih osebnega zdravnika, ortopedske in druge pripomočke (očala, slušni aparat, bergle in drugo) (Navodila pacientom pred operativnim posegom, 2012). Sprejem na oddelek Nadzorna DMS določi pacientu bolniško sobo. Sprejem izvede izvajalec zdravstvene nege (ZT) in informira pacienta o hišnem redu, njegovih pravicah in dolžnostih. Uredi se elektronska namestitev pacienta in naroči predpisano hrano/dieto. DMS še enkrat pregleda vso dokumentacijo in naredi načrt zdravstvene nege. Izvajajo se postopki in STI posegi na osnovi načrta zdravljenja in zdravstvene nege. Aktivnosti in rezultate čla-ni zdravstvenega tima beležijo v papirno ali elektronsko zdravstveno dokumentacijo (Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). Priprava pacienta na operativni poseg J DO ODLIČNO A UP Pacienti (odrasli ali otroci), ki bodo ob sprejemu v bolnišnico isti dan tudi operirani, lahko popijejo bistro tekočino do dve uri pred posegom, čvrsto hrano pa lahko jedo do SK šest ur pred posegom. Otroci lahko popijejo do 75 ml vode z zdravili do eno uro 11 pred začetkom anestezije. Dojenje je treba prenehati štiri ure pred začetkom aneste-zije. Odrasli lahko popijejo 150 ml vode eno uro pred začetkom anestezije z zdravili, ki jih sicer redno jemljejo. Žvečilni gumi in tobak se morata prekiniti najkasneje dve uri pred uvodom v anestezijo. (Navodila za pripravo bolnika v osnovnem zdravstvu za operativni poseg v splošni in področni anesteziji, 2024). VENI NEGI: STV Izvajalci zdravstvene nege na osnovi napisanega operativnega programa, pripravijo paciente na operativni poseg. Ob tem se upoštevajo interni standardi, ki vključujejo pripravo bolnika na operativni poseg, pripravo operativnega polja in transport paci- ŠKI ZDRA enta v operacijski blok (Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirur UR - ški dejavnosti, 2018). A V KIR Oskrba pacienta po operativnem posegu GIJ Pacienti so po operativnem posegu premeščeni glede na obseg operacije in njihovo SINER splošno zdravstveno stanje v enoto intenzivne terapije (EIT), enota intenzivne nege (EIN) ali na kirurški oddelek. V primeru namestitve pacienta v EIT se izvajajo diagno-stične preiskave in postopki intenzivne terapije po navodilu zdravnika v sodelovanju z zdravstvenimi delavci, vključno z fizioterapevti. Ko je pacientovo splošno stanje bolj-še, pacienta premestimo v EIN, kasneje na kirurški oddelek (Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). Po opravljenem operativnem posegu je lečeči zdravnik po potrebi prisoten pri prvi pre-vezi rane in pri odstranitvi drenažnih cevk. Stanje rane ob prevezi DMS ustrezno zabele-ži v zdravstveno dokumentacijo in v primeru zapletov takoj obvesti lečečega zdravnika. Prevezo rano izvajamo po navodila operaterja. Po operativnem posegu lečeči zdravnik spremlja pacienta, po potrebi odredi dodatne posege in vrsto fizikalne terapije. Fizio-terapevt v skladu z navodili lečečega zdravnika izvaja rehabilitacijske postopke (Orga-nizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). Medicinske sestre so odgovorne za zagotavljanje terapevtskega okolja za paciente in njihove družinske člane. Eden od ciljev obravnave je čim bolj zmanjšati pacientov strah pred operativnim posegom. Zmanjšanje anksioznosti olajša proces zdravljenja, poveča pacientovo zadovoljstvo in izboljša učinkovitost kirurškega posega. Glasbena terapije in enostavne kretnje (npr. stisk pacientove roke) zmanjšujejo stres, pacient se počuti manj osamljenega in v okolju se počuti bolj prijetno. Med prebiranjem litera-ture smo zasledili dejstva, ki utemeljujejo razloge, da glasba zmanjša pooperativno bolečino in zmanjša epizode zmedenosti, zlasti pri starejših pacientih. Od pacientov, ki so imeli glasbeno terapijo, se jih je 73,3% počutilo poskrbljeno, 53.3% pa je imelo po-večano stopnjo zaupanja v zdravstvene delavce. Med njihovo hospitalizacijo je 56,7% pacientov počutilo umirjeno in sproščeno, kar je bilo ugotovljeno v raziskavi leta 2011 STI s področja celostnega pristopa v obdobju operativnega posega. Masaža pomaga pri fizični in duševni razbremenitvi, mišični napetosti in okorelosti. Pomaga pri sprostitvi, zmanjša bolečino, spodbuja dihanje, izboljša prekrvavitev in znižuje krvni tlak ter krepi imunski sistem (Selimen & Isik Andsoy, 2011). J DO ODLIČNOA Komunikacija postane zelo pomembna med perioperativnim procesom, ker je paci UP - ent odvisen od zdravstvenih delavcev. Resnično uspešne medicinske sestre so vešče tako komunikacije kot poslušanja. Z dobro komunikacijo lahko medicinske sestre lažje SK 12 analizirajo občutke, razmišljanja in težave pacientov in družinskih članov ter prispe-vajo k izboljšanju terapevtskega okolja (Selimen & Isik Andsoy, 2011). Planiranje odpusta Lečeči zdravnik v sodelovanju z vodjo oddelka, odpustnim zdravnikom, fizioterapevtom VENI NEGI: in zdravstvenimi delavci presodi o zmožnostih pacienta za vrnitev v domačo okolje. V ST V primeru socialnih težav, ki onemogočajo vrnitev v domačo okolje, odpustni zdravnik poda vloga za obravnavo pacienta pri pristojni socialni službi. V primeru medicinskih razlogov, ki so po zaključenem akutnem zdravljenju onemogočeni za vrnitev v domačo ŠKI ZDRA UR okolje, odpustni zdravnik poda vlogo za obravnavo pacienta na negovalnem oddelku ali podaljšanem bolnišničnem zdravljenju (Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba A V KIR pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). Lečeči zdravnik se tudi pogovori s pacientom o GIJ spremembah življenjskega sloga, npr. o prenehanju kajenja, zmanjšanju uživanja alko-hola in boljšem življenjskem slogu (Perioperative care in adults, 2020). SINER Odpust Odpustni zdravnik pacienta odpusti/premesti po zaključenih diagnostičnih ali te-rapevstkih postopkih. V primeru, da pacient želi zapusti bolnišnico pred končanim zdravljenjem, mora s svojim podpisom na terapevstki list prevzeti odgovornost za morebitne posledice svoje odločitve. Pacient ob odpustu prejme odpustno pismo, recept za zdravila in dodatna pisna in ustna navodila, ki jih sprejme od DMS glede na operativni poseg (Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, 2018). ZAKLJUČEK Podpora potrebam pacienta in njegovih družinskih članov je pomembna v zdra-vstveni negi. Z zagotavljanjem celostne oskrbe lahko medicinska sestra pomaga pacientu po operaciji, da se lažje sooči s travmo, ima manj bolečin, uporablja manj analgezij in ima manj zapletov. Ta pristop pripomore k hitrejšemu odpustu pacien-ta iz zdravstvene ustanove in poveča njegovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo. Uspešna operacija za pacienta ne pomeni samo povrnitve zdravja, temveč tudi po-vrnitev fizičnega, duševnega in duhovnega zdravja kot celote. Medicinske sestre ne smejo pozabiti, da je sodelovanje pacienta in njegove družine bistvenega pomena pri zagotavljanju oskrbe. Literatura Ambushe, S. A., Awoke, N., Demissie, B. W. & Tekalign, T., 2023. Holistic nursing care practice and asso-ciated factors among nurses in public hospitals of Wolaita zone, South Ethiopia. BMC Nursing, 22(390), STI pp. 1-8. Navodila pacientom pred operativnim posegom, (2012). Univerzitetni klinični center Ljubljana. Available at: https://www.kclj.si/dokumenti/000280-0003c3.pdf \ [1.2.2025]. Navodila za pripravo bolnika v osnovnem zdravstvu za operativni poseg v splošni in področni anesteziji, (2024). Uradni list Republike Slovenije št. 14. J DO ODLIČNOA Organizacijski predpis: Zdravstvena oskrba pacienta v kirurški dejavnosti, (2018). Splošna bolnišnica Mu- UP rska Sobota. Perioperative care in adults, (2020) National Institute for Health and Care Excellence. Avilable at: https:// pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32931177/ [1.2.2025]. SK Selimen, D. & Isik Andsoy, I., 2011. The Importance of a Holistic Approach During the Perioperative Period. 13 AORN Journal, 93(4), pp. 482-490. VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER Ana Robič, mag. zdr.- soc. manag., dipl. m. s. Tajda Ropič, mag. zdr. - soc. manag., dipl. m. s. Univerzitetni klinični center Maribor, Klinični oddelek za kardiokirurgijo anarobic9@gmail.com tajda.tha@gmail.com PRIMERJAVA V OKREVANJU PO KLASIČNI STISTI IN MINIMALNO INVAZIVNI METODI J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAAUPUP OPERACIJE SRCA SKSK 14 14 VENI NEGI: VENI NEGI: IZVLEČEK VVSTST Bolezni srca in ožilja sodijo med množične kronične bolezni in predstavljajo pomemben zdravstveno-socialni problem, ki se povečuje s staranjem prebivalstva. Med najpogo ŠKI ZDRAŠKI ZDRA - stejše kardiovaskularne bolezni uvršamo tudi bolezni srčnih zaklopk, ki prizadene ljudi URUR vseh starostnih skupin. Medicinska sestra, kot nosilka zdravstvene nege ima v zdra-vstveni negi srčnega pacienta pomembno vlogo, saj pomaga pospeševati zdravje in A V KIRA V KIR GIJGIJ preprečevati posledice obolenja. Te aktivnosti mora vključevati načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege med pripravo na operacijo, med samo operacijo, po SINERSINER operaciji in pri načrtovanju pacientovega odpusta. V skrbi za pacienta operiranega na srcu, so tako medicinske sestre, kot tudi ostali člani negovalnega in zdravstvenega tima odgovorni za varno, učinkovito in etično zdravstveno nego. Operacija srčnega pacienta traja od 4 – 5 ur, nato so po končani operaciji premeščeni v enoto inten-zivne nege in terapije, kjer poteka intenzivno opazovanje in zdravljenje pacienta. Iz intenzivnega opazovanja je pacient premeščen v enoto intenzivne nege na oddelek za kardiokirurgijo, kjer se nadzor nad stanjem po operaciji in vitalnimi življenjskimi funk-cijami nadaljuje. Po par dneh pacienta prestavimo na oddelčno stran, kjer težimo k temu, da postaja sposoben skrbeti sam zase, saj s tem, ko je premeščen na oddelek in postane samostojen je pripravljen na življenje doma. Preden pa pacienti gredo do-mov potrebujejo še navodila kako ravnati v domačem okolju. Tisti pacienti, kateri so imeli klasično operacijo srca imajo več omejitev kot tisti, kateri so imeli operacijo po minimalni invazivni metodi operacije srca. Torej pacienti pri klasični operaciji se ne smejo tuširati, dokler ni rana zaceljena, takoj ne smejo voziti avtomobila, morajo se gibati, bolj po ravnem in do zmožnosti, koliko premorejo, vendar z vsakim mesecem pa lahko telesno aktivnost stopnjujejo. Jesti morajo zdravo, veliko sadja in zelenja-ve, ne preveč mastnih izdelkov, izogibati se morajo alkoholu in tobaku. Prav tako ne smejo dvigovati težkih stvari, se s celotnim telesom naslanjati na svoje roke ali ob hoji uporabljati palice ali kakšno drugo oporo. Če je bil pacientu predpisan torakalni pas, ga je potrebno nositi podnevi in ponoči vsaj 6 tednov po operaciji. Pri pacientih, kateri so bili operirani po minimalni invazivni metodi vseh teh omejitev ni. Pri tej operaciji se pacienti lahko tuširajo, ne smejo voziti avtomobil, prav tako se morajo gibati do svojih zmožnosti in to vsak mesec stopnjevat. Glede prehrane se svetuje enako, veliko sadja in zelenjave, čim manj mastnih izdelkov, prav tako se odsvetuje zauživanje alkohola STI in tobaka. Pri dvigovanju težkih stvari tukaj ni omejitev, saj prsnica ni bila prerezana, vendar pretiravati ni potrebno. Prav tako so možni tudi zapleti, ko je pacient že v do-mačem okolju, zato se mu svetuje, da ob kakršnemkoli nepravilnem bitju srca, težkem dihanju ali tiščanju v prsnem košu nemudoma obišče najbližjo urgenco. J DO ODLIČNOA Okrevanje po klasični operaciji srca (sternotomija) in minimalno invazivni metodi se UP bistveno razlikuje glede na dolžino okrevanja, stopnjo bolečine, tveganje za zaplete ter dolgotrajne rezultate. Klasična operacija vključuje velik rez preko prsnega koša SK 15 in odpiranje prsnice, kar vodi do daljšega časa celjenja (6–8 tednov ali več) in večje bolečine. Pogosta so tveganja za okužbe, izgubo krvi in zaplete, kot so brazgotinjenje in težave z gibljivostjo prsnega koša. Po drugi strani minimalno invazivne metode vključujejo manjše reze ali perkutane posege, kar povzroči manjšo kirurško poškodbo. Pacienti so običajno deležni manj VENI NEGI: ST bolečin, krajšo hospitalizacijo (3 -7 dni v primerjavi s 7 – 10 dnevi pri klasični metodi) in V hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim (2 – 4 tedne). Manjša velikost reza prav tako zmanjša tveganje za okužbe in potrebo po transfuziji krvi. ŠKI ZDRA UR Čeprav minimalno invazivne metode izboljšajo potek okrevanja, njihova uporaba ni primerna za vse paciente. Odvisna je od kompleksnosti bolezni in zdravstvenega sta- A V KIR nja posameznika. GIJ Ključne besede: klasična metoda operacije srca, srce, minimalno invazivna tehnika, SINER okrevanje, medicinska sestra UVOD Bolezni srca in ožilja spadajo med pogoste kronične bolezni in so pomemben zdra-vstveni ter socialni izziv, katerega obseg narašča s staranjem prebivalstva. Pojavljati se lahko začnejo že v otroštvu, predvsem pa v srednji življenjski dobi, ko je človek še delovno aktiven. Bolezni srca in ožilja predstavljajo v razvitih deželah najpomembnej-ši vzrok umrljivosti prebivalstva (Jerše, 2004a, str.31). Med najpogostejše kardiovaskularne bolezni uvršamo tudi bolezni srčnih zaklopk, ki prizadene ljudi vseh starostnih skupin. Bolezni srčnih zaklopk so dandanes redkejše kot v preteklosti. Bolezen lahko spremeni zaklopke tako, da je odprtina zaklopke manjša, kar imenu-jemo stenoza ali pa se zaklopka ne zapira dovolj in omogoča vračanje krvi, to pa imenujemo regurgitacija ali insuficienca. S slednjim imamo najbolj pogosto opravka (Irurina, 1997). Zdravstvena nega po srčni operaciji mora biti celovita, stalna in temelji na sistematič-nem pristopu. Ključno je, da je skrb za pacienta kakovostna skozi vse faze zdravljenja. Medicinska sestra, kot odgovorna za izvajanje zdravstvene nege, mora razumeti po-men pozornega poslušanja pacienta, celostne obravnave njegovih potreb ter zago-tavljanja njegovega dobrega počutja in varnosti. Hkrati mora spremljati in prepozna-ti njegove fizične, psihične in socialne potrebe, ki so pomembne za ustrezno oskrbo. KIRURŠKO ZDRAVLJENJE STI Ena prvih srčnih operacij je bila zaprta komisurotomija, ki je bila izvedena pri popolni stenozi zaklopke, ob delujočem srcu in brez uporabe zunajtelesnega krvnega obtoka (ZTO). Zaradi napredovanja bolezni pri pacientih, ki so trpeli zaradi dolgotrajne bo- J DO ODLIČNOA lezni, ter pogostih kalcinacij, pa je tveganje za izvedbo te operacije danes precejšnje, UP zato jo izvajamo le v redkih primerih. Namesto zaprte komisurotomije se danes po - gosto izvaja balonska razširitev stenoze, ki omogoča obvladovanje stenoze brez pot-rebe po odpiranju prsnega koša (Križovnik, 1998). SK 16 Z današnjim napredkom v varnosti zunajtelesnega krvnega obtoka (ZTP) in zaščiti srčne mišice je odprta komisurotomija zamenjala zaprto komisurotomijo. Ta poseg poteka ob mirujočem srcu, ko je le-to prazno, kar omogoča kirurgu, da popravi zak-lopko. Pri tem postopku kirurg popravi obliko zaklopke, odpravi zožitev in zagotovi njeno pravilno tesnjenje, kar omogoča njeno učinkovito delovanje. Če popravilo zak VENI NEGI: - ST lopke ni možno, jo nadomestimo z umetno (mehanično) ali biološko zaklopko (Križov V - nik, 1998). Najpogosteje uporabljeni tipi mehaničnih srčnih zaklopk so dvolistnate in diskaste zak ŠKI ZDRA - lopke. Slaba stran teh zaklopk je, da lahko spodbujajo nastanek krvnih strdkov (trom UR - boze), zaradi česar morajo pacienti po operaciji ves čas jemati antikoagulantna zdravi- A V KIR la, da preprečijo njihov nastanek. Če pacient ohrani normalen srčni ritem, običajno ne GIJ potrebujejo antikoagulantne terapije (Kolektiv oddelka za kardiokirurgijo, 2005). SINER Biološke zaklopke (bioproteze) so narejene iz govejega ali svinjskega tkiva, bodisi iz naravnih zaklopk bodisi iz perikarda. Včasih se uporabljajo tudi presadki človeških zaklopk, ki so odvzeti od umrlih do 24 ur po smrti. Slaba stran teh zaklopk je, da sča-soma podlegajo degenerativnim spremembam, zaradi česar jih je včasih potrebno zamenjati (Kolektiv oddelka za kardiokirurgijo, 2005). Kot novost v kirurški praksi se pri nas uvaja endoskopska operacija srčnih zaklopk. Ta tehnika omogoča izvedbo posega brez potrebe po rezanju prsnice, prav tako pa ni potrebno uporabljati naprave za širjenje operativne rane. Glavne prednos-ti tega postopka so manjši rez, manjša krvavitev in manjše pooperativne bolečine. Pacient po operaciji potrebuje krajši čas v enoti intenzivne terapije, rehabilitacija pa je znatno hitrejša (Pečnik, 2012). BYPASS OPERACIJE Koronarne arterije in njene vejice prehranjujejo določen del srca, zato lahko že nji-hova mala zamašitev trajno prizadene srčno mišico z bolj ali manj usodnim izidom. Operacija, pri kateri srčni kirurgi čez mesto zožitve ali zapore naredijo premostitev in vzpostavijo cirkulacijo krvi, ki srcu omogoči, da je zopet prekrvavljeno imenujemo premostitev ali obvod (v nadaljevanju bypass), (Kneževič, 2011). Kapš in sodelavci (2009) navajajo, da je bypass danes najpogostejša srčna operacija in zelo pomem-ben način zdravljena zoženih ali zamašenih venčnih odvodnic (koronarnih arterij). Operacija ne pozdravi osnovnega vzroka koronarne bolezni, ampak preprečuje na-pade bolečin pri angini pektoris, ker obnovi dotok krvi v srčno mišico, ki je bil prej pomanjkljiv (Kneževič, 2011). Nekateri od možnih zapletov po operacij bypass srca so: STI krvavitev, odpoved ledvic, izliv tekočine v prostor med poprsnico in popljučno mreno (plevralni izliv) in krvni strdki v žilah nog (tromboza) (Heart bypass surgery, 2011). MINIMALNO INVAZIVNA OPERACIJA SRČNIH ZAKLOPK J DO ODLIČNOA Minimalno invazivne tehnike v kardiokirurgiji so napredne metode, ki omogočajo iz UP - vedbo srčnih operacij z uporabo majhnih rezov, ob minimalni poškodbi tkiv in s čim manjšo obremenitvijo za pacienta. Te metode so alternativa klasičnim operacijam z SK 17 odprtjem prsnega koša (sternotomija) in imajo številne prednosti, vključno s krajšim okrevanjem, manj bolečinami in nižjim tveganjem za zaplete. Ključne značilnosti: Manjši rez: namesto reza skozi prsnico, kirurgi pristopijo z enim do tremi majhni- VENI NEGI: mi rezi (porti), običajno med rebri; ST V Uporaba tehnologije: majhna cevasta kamera (endoskop) omogoča kirurgu, da vidi srce in vodi postopek; ŠKI ZDRA UR Dostop skozi dimlje: v nekaterih primerih se za dostop uporabi dodaten maj-hen rez v predelu dimelj. A V KIR GIJ Prednosti: SINER Manj bolečin: manjši rezi povzročajo manj pooperativnih bolečin; Hitrejše okrevanje: pacienti pogosto hitreje okrevajo in se prej vrnejo k običaj-nim dejavnostim; Manj vidne brazgotine: manjše in diskretnejše brazgotine v primerjavi z opera-cijo na odprtem srcu; Manjše tveganje za okužbe: manjši rezi pomenijo, manjšo verjetnost okužb. Prednosti minimalno invazivne metode so manjše poškodbe za tkiva in hitrejše celjenje. POGOSTE MINIMALNO INVAZIVNE TEHNIKE V SRČNI KIRURGIJI 1. Minimalno invazivna zamenjava ali popravilo srčnih zaklopk Pogosto uporabljena metoda za mitralno, aortno ali trikuspidno zaklopko. Kirurg do-stopa do zaklopk skozi majhne reze na prsnem košu, običajno med rebri, pri čemer se izogne odpiranju prsnice. Lahko vključuje robotsko asistenco ali uporabo katetrov. 2. Minimalno invazivni koronarni obvod (MIDCAB) Tehnika je namenjena obvodu zamašenih koronarnih arterij. Namesto odprtega prsne-ga koša kirurg dostopa do arterij skozi manjši rez na levi strani prsnega koša. Pogosto se izvaja na delojučem srcu, kar zmanjšuje potrebo po srčno-pljučnem obvodu. 3. Minimalno invazivna ablacija za zdravljenje aritmij Kirurška ali kateterska ablacija se izvaja za zdravljenje atrijske fibrilacije. Vključuje dostop do srčnih tkiv prek majhnih rezov ali katetra, ki prek radijskih frekvenc ali za-mrzovanja uničuje nenormalne električne poti v srcu. STI 4.Tehnika TCRAT (Total Coronary Revascularization via Left Anterior Thoracotomy) Je minimalno invazivna kirurška metoda za popolno koronarnoprekrvavitev pri paci-entih z večžilno koronarno boleznijo. Ta pristop omogoča izvedbo večžilnih obvodov skozi majhen rez na levi strani prsnega koša, brez potrebe po sternotomiji (odpiranju J DO ODLIČNO A prsnice). UP Prednosti TCRAT je poseg brez sternotomije. Izogibanje odpiranju prsnice zmanjšuje pooperativno bolečino, tveganje za okužbe in pospešuje okrevanje. Pacienti se obi SK - 18 čajno hitreje vrnejo k vsakodnevnim dejavnostim v primerjavi s tradicionalno meto-do. Manjši rez in ohranjena celovitost prsnega koša prispevata k boljšemu estetskemu rezultatu in zmanjšanemu tveganju za zaplete. TCRAT zahteva visoko usposobljeno kirurško ekipo in posebno opremo. Metoda morda ni primerna za vse paciente, zlasti tiste s predhodnimi srčnimi operacijami ali VENI NEGI: STV specifičnimi anatomskimi značilnostmi. 5. Tehnika MICLAT S (Minimalno Invasive Cardiac Left Anterior Thoracotomy with Sternotomy) je hibridni kirurški pristop, ki združuje minimalno invazivno levo anterio- ŠKI ZDRA rno torakotomijo z delno sternotomijo. Ta metoda omogoča kirurgu dostop do srca UR skozi manjše reze, kar zmanjšuje operativno travmo in pospešuje okrevanje pacienta. A V KIR Izvaja se majhen rez na levi strani prsnega koša, običajno med četrtim in petim reb- GIJ rom, kar omogoča dostop do srca brez potrebe po popolni sternotomiji. V nekaterih primerih se izvede omejena sternotomija, ki omogoča boljši dostop do določenih srč- SINER nih struktur, hkrati pa ohranja stabilnost prsnega koša. Operacija poteka z uporabo dolgotrajnih, tankih instrumentov in posebnih kamer, ki omogočajo povečano in na-tančno sliko operativnega polja. Zahteva visoko usposobljeno kirurško ekipo in posebno opremo. MICLAT S predstavlja napreden kirurški pristop, ki združuje prednosti minimalno in-vazivnih tehnik z učinkovitostjo tradicionalnih metod. Čeprav ni primeren za vse pa-ciente, lahko pri ustrezni izbiri in izvedbi prinese številne koristi, vključno z manjšimi pooperativnimi bolečinami, hitrejšim okrevanjem in boljšimi estetskimi rezultati. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S SRČNIM OBOLENJEM Zdravstvena nega pacientov po kardiokirurških posegih vključuje skrb za paciente, ki zaradi patofizioloških motenj potrebujejo kirurški nadzor, zdravljenje, nego ter reha-bilitacijo (Ivanuša, Železnik, 2000, str. 25). Uspešnost zdravljenja srčnih bolezni ni odvisna le od vrste kirurškega posega, temveč tudi od kakovostne zdravstvene nege, ki mora biti osredotočena na stalno, dosle-dno in celostno oskrbo pacienta pred in po operaciji. Zdravstvena nega pacienta po operaciji srca mora biti celovita, neprekinjena in zasnovana po procesnem pristopu. Ključno je, da zdravstvena nega v vseh fazah zdravljenja ustreza visokim standardom kakovosti. Glavni cilj zdravstvene nege je omogočiti srčnemu pacientu čim večjo ne-odvisnost, ob upoštevanju njegove moči, volje in znanja za sodelovanje pri okrevanju (Kadivec, 1998). Medicinska sestra ima ključno vlogo v zdravstveni nege srčnih pacientov, saj po-membno prispeva k izboljšanju njihovega zdravja in preprečevanju morebitnih zaple- STI tov. Ta vloga vključuje načrtovanje, izvajanje in spremljanje zdravstvene nege pred, med in po operaciji ter pri pripravi pacienta na odpust iz bolnišnice. Medicinska sestra, ki skrbi za pacienta po srčni operaciji, mora imeti ne le osnovno strokovno znanje, ampak tudi dodatna teoretična in praktična znanja specifična za J DO ODLIČNO A srčne bolezni. Pomembno je, da pacienta spodbuja k aktivnemu sodelovanju v proce UP - su okrevanja in ga ustrezno motivira. Sestra mora biti strokovno usposobljena, oseb-nostno zrela, potrpežljiva in empatična. Njeno delo zahteva visoko stopnjo etične SK odgovornosti, socialne zavesti ter sposobnost izražanja sočutja, kar je ključno za za 19 - gotavljanje odgovorne in človeške nege. Mora biti sposobna individualno delovati na pacienta in njegovo družino, saj je ta podporna vloga ključna za celostno obravnavo. Pomembno je, da pozna osnovne anatomske in fiziološke značilnosti srca ter tako pri- rojene kot pridobljene srčne napake. Razumevanje bolezni in prepoznavanje njenih VENI NEGI: znakov ji omogoča, da pravočasno oceni stanje pacienta, kar je ključno za učinkovito STV zdravljenje in podporo pri okrevanju (Fridrih, 2008). V skrbi za pacienta po operaciji srca so tako medicinske sestre kot tudi ostali člani ŠKI ZDRA zdravstvenega tima odgovorni za zagotavljanje varne, učinkovite in etične oskrbe. UR Po zaključeni operaciji so srčni pacienti premeščeni v enoto intenzivne terapije, kjer se izvaja natančno spremljanje in zdravljenje. Tretji dan po operaciji so premestili v A V KIR enoto intenzivne nege na oddelek za kardiokirurgijo. Preden pacient zapusti enoto GIJ intenzivne nege in preide na oddelek, si prizadevamo, da je sposoben samostojno SINER poskrbeti zase (Kersnič, 2007). Pred odpustom v domačo oskrbo pacient prejme vse potrebne informacije in navo-dila za ravnanje do prvega pregleda pri kirurgu. Poudarimo mu, da mora dosledno upoštevati navodila za jemanje predpisanih zdravil, ki jih je predpisal zdravnik, ter mu pojasnimo, da so neprijetni občutki okoli rane, ki jih lahko povzroči kašljanje ali kihanje, povsem normalni. Pacientu razložimo, da bo prsnica potrebovala vsaj tri mesece, da se popolnoma zaceli, ter ga opozorimo, da se mora vsaj šest do osem tednov po operaciji izogi-bati dvigovanju, vlečenju ali potiskanju težkih predmetov. Pomembno je, da sledi priporočilom glede prehrane in telesne aktivnosti. Poudarimo, da naj v svojo prehra-no vključi veliko svežega sadja, zelenjave, polnozrnatih žitaric in rib, hkrati pa naj se izogiba nasičenim maščobam, ki jih vsebujejo živalski proizvodi, in skritim maščobam v slaščicah, prigrizkih, ocvrti hrani, čokoladi in kakavu. Kaditi je strogo prepovedano. V domačem okolju so možni tudi zapleti, zato se pacientu priporoča, da ob kakršnih-koli težavah, kot so nepravilnosti v srčnem ritmu, težave z dihanjem ali bolečine v prsih, takoj poišče pomoč na najbližji urgenci. ZDRAVSTVENA NEGA NA ODDELKU Na kliničnem oddelku za kardiokirurgijo, v enoti intenzivne nege, pacient leži tako dol-go, da je njegovo stanje stabilno, oziroma po presoji kirurga. V enoti intenzivne nege, spremljamo pacientove vitalne funkcije preko monitorja. Kontinuirano, merimo: pulz, krvni tlak in saturacijo, dreniranje, diurezo na 1 uro, telesno temperaturo na 4 ure. Preden pacienta premestimo na oddelčno stran, stremimo k temu, da je pacient spo- soben poskrbeti sam zase. STI Ves čas hospitalizacije vodimo bilanco tekočin, po možnosti pacienta tudi dnevno tehtamo. Zelo pomembno je, da medicinska sestra pozna znake tekočinskega nerav-novesja. V primeru porasta pacientove telesne teže za 1 kg, to pomeni zastoj tekočine v telesu za 1 liter. J DO ODLIČNOA Pri okrevanju pacientov je zelo pomembno tudi sodelovanje z oddelčni fizioterapevtom. UP Kadar pacient v enoti intenzivne nege (na oddelku) okreva brez komplikacij, ga peti ali šesti dan po operaciji premestimo na oddelek. Na oddelku pacient prav tako pot SK - 20 rebuje kontinuiran nadzor s podobnimi zdravstveno negovalnimi intervencijami kot v enoti intenzivne neg (na oddelku). Pacientove vitalne funkcije merimo 2 x na dan oziroma po naročilu zdravnika. Kadar ima pacient srčno aritmijo, je potreben nadzor EKG krivulje. Do pacientovega odpusta spremljamo laboratorijske parametre in vo-dimo bilanco tekočin. VENI NEGI: Kadar zdravljenje in rehabilitacija pacienta potekata brez po operativnih zapletov, ST V če ima pacient dobre laboratorijske izvide in je opravil rehabilitacijski program ga iz bolnišnice odpustimo predvidoma osmi do deseti dan po operaciji. ŠKI ZDRA UR ZAKLJUČEK Naše srce dela, ko delamo, ko počivamo, ko spimo. Srce je v našem telesu kot motor, A V KIR ki nikoli ne počiva. Od njegovega delovanje je odvisno naše življenje in ob neustre GIJ - znem zdravljenju srčnih bolezni lahko vodi v konec življenja. SINER Minimalno invazivne tehnike v srčni kirurgiji predstavljajo pomemben napredek, saj omogočajo hitrejše okrevanje, manjšo kirurško travmo in boljšo kakovost življenja po posegu v primerjavi s klasično kirurgijo. Minimalno invazivne metode vključujejo manjše reze ali perkutane posege, kar povzroči manjšo kirurško travmo. Pacienti obi-čajno doživijo manj bolečin, krajšo hospitalizacijo (3-7 dni v primerjavi s 7-10 dnevi pri klasični metodi) in hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim dejavnostim (2-4 tedne). Manjša velikost reza prav tako zmanjša tveganje za okužbo in potrebo po transfuziji krvi. Čeprav so minimalno invazivni pristopi povezani z manjšim tveganjem za zaplete in krajšim obdobjem rehabilitacije, njihova uporaba ni primerna za vse paciente. Ključ do uspešnega zdravljenja je individualiziran pristop, ki temelji na podrobni oceni pacientovega stanja, kompleksnosti bolezni in razpoložljivih kirurških možnostih. Ra-zvoj novih tehnik obeta še večjo dostopnost in širši spekter uporabe, kar bo dodatno izboljšalo rezultate zdravljenja srčnih bolezni. Življenjske navade je zelo težko spremi-njati, vendar se je za lastno zdravje, vredno potruditi. Literatura Fridrih, N., 2008. Zdravstvena nega bolnika po kardiokirurški operaciji srčnih zaklopk. Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede. Heart bypass surgery. 2011. Dosegljivo na: https://www.betterhealth.vic.gov.au/bhcv2/bhcarticles.nsf/ pages/Heart_bypass_surgery?open= (14.01.2025). Irurina, V.F., 1997. Dejavniki, ki s stališča bolnika vplivajo na kvaliteto zdravstvene nege. Ljubljana: Obzornik zdravstvene nege, 31, pp. 133 – 140. Ivanuša, A., & Železnik, D., 2000. Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede. Ivanuša, A., & Železnik, D., 2002. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor: Fakulteta za zdravstve- STI ne vede. Jerše, M., 2004. Preprečevanje bolezni srca in ožilja. Ljubljana: Rdeč križ Slovenije. Kadivec, S., 1998. Zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege. Obzornik zdravstvene nege, 32, pp. 209 -213. Kapš, P., Kapš, R. & Ostojić Kapš, S., 2009. Bolezni srca in žilja. Novo mesto: Grafika Tomi. Kersnič, P., 2007. Organizacija službe zdravstvene nege v zdravstvenih zavodih Slovenije J DO ODLIČNO . Obzornik zdra- A vstvene nege, 31, pp. 3 – 23. UP Kneževič, I., 2011. Koronarna bolezen: operacija le ob hudih zožitvah arterij. Dosegljivo na: http://www. hisnizdravnik.si/novice/Kaj_moram_vedeti/Koronarna_bolezen%3A+Operacija_ob_hudih_zozitvah_ar- terij/ (14.01.2025). SK Kolektiv oddelka za kardiokirurgijo, 2005. Antikoagulantno zdravljenje po operaciji na srcu 21 . Maribor, SBM. Križovnik, A., 1998. Zdravstvena nega po operaciji srčnih zaklopk. Diplomska naloga. Maribor: Visoka zdravstvena šola. Pečnik, M., 2012. Življenje bolnikov po bypass operaciji srca. Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za zdra-vstvene vede. VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER Tea Grušovnik, dipl. m. s. Darja Kučan Müller, dipl. m. s. Splošna Bolnišnica Murska Sobota, Očesni oddelek tea.grusovnik@gmail.com darjakucan13@gmail.com VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI STISTI OPERACIJI J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAAUPUP KATARAKTE SKSK 22 22 VENI NEGI: VENI NEGI: STST VV IZVLEČEK ŠKI ZDRAŠKI ZDRA URUR Uvod: Katarakta, opredeljena kot izguba optične enakomernosti kristalinične leče, se razvija postopoma od minimalnih sprememb prvotne prosojnosti leče do popolne A V KIRA V KIR neprosojnosti, kar vodi do poslabšanja pacientove vidne zmožnosti za razlikovanje GIJGIJ med svetlobo in temo. Potreben je operativni poseg, pri katerem se menja leča, z SINERSINER umetno lečo. Operacije katarakte potekajo v lokalni anesteziji, razen pri pacientih, ki pri operaciji ne morejo sodelovati, se poseg opravi v splošni anesteziji. Namen prispevka je predstaviti vlogo medicinske sestre pri operaciji katarakte. Metode: Uporabljena je metoda pregleda literature. Rezultati: Ugotovljen je pomemben pri-spevek medicinske sestre pri operaciji katarakte. Diskusija: Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri obravnavi pacientov, zlasti po operaciji katarakte, kjer se osredotoči na aplikacijo terapije in izobraževanju pacienta o nadaljnji oskrbi in preprečevanju pooperativnih zapletov. Tako njihova strokovnost in prilagodljivost pomembno pri-spevata h kakovosti celostne obravnave pacienta. Vloga medicinske sestre se začne v predoperativnem obdobju in se razteza do pooperativnega obdobja. Medicinske sestre morajo oceniti pacientove osnovne potrebe pri njihovem zadovoljevanju. Pre-doperativno poučevanje pacienta izboljša razumevanje, občutek kompetentnosti, udobje, pomaga pri okrevanju in zmanjšuje pooperativne zaplete. Zaključek: Vloga medicinske sestre je pomembna pri zagotavljanju pomoči in podpore pacientom v fazi pred ocenjevanjem ter pred in po operaciji sive mrene pri tem pa je potrebno za-gotoviti konstantno izobraževanje medicinskih sester na področju zdravstvene nege pri operaciji katarakte. Ključne besede: katarakta, operacija, zdravstvena nega UVOD Težave z očmi prizadenejo skoraj vsakega posameznika v življenju, motnje z očesi pa lahko postanejo del vsakdana. Obstajajo različne težave, ki prizadenejo oko oziroma vid posameznika, nekatera so manjše in hitro izzvenijo, druge pa so resne in lahko STI povzročijo resno okvaro vida (Abdullah et al., 2021). Siva mrena ali katarakta je progresivno obolenje, ki običajno napreduje počasi in je najpogostejši vzrok za izgubo vida pri starih ljudeh. Zaradi sive mrene je na svetu slepih približno 50 % ljudi, od katerih jih večina živi v državah z nizkimi dohodki. Pot AJ DO ODLIČNO - reba po operaciji sive mrene narašča zaradi rasti prebivalstva in daljše življenjske UP dobe (Maswadi et al., 2022). Zaradi staranja očesna leča postopoma postaja manj prozorna, zato se poveča absorpcija in razpršitev svetlobe. Pri velikem deležu sta SK - 23 rejše populacije motnost očesne leče povzroči motnje vida, oziroma sivo mreno, zaradi česar je pogosto potrebna kirurška odstranitev motne leče (Zetterberg and Celojevic, 2015). Katarakta lahko ovira vsakodnevne dejavnosti in v skrajnem primeru povzroči sle- poto, če je ne zdravimo. Kirurška ooperacija katarakte je zelo pogosta in je danes STVVENI NEGI: zelo učinkovit postopek (Abdullah et al., 2021). Pri operaciji z različnimi tehnikami se odstrani pacientovo lečo, ki je skaljena in jo zamenjajo z umetno lečo iz različnih mate-rialov na ta način se korigira nastalo afakijo (odsotnost očesne leče). Operacija kata ŠKI ZDRA - rakte je pogosto izvajana operacija očesa, saj se samo v Sloveniji opravi okoli 20000 UR operacij letno. Je tudi ena najuspešnejših operacija, ki se sploh izvaja na svetu, saj je A V KIR odstotek komplikacij ob izbiri izkušenega kirurga pod 1 %. Po podatkih Svetovne zdra- GIJ vstvene organizacije je leta 2022 po svetu približno 94 milijonov ljudi zbolelo za sivo mreno. Na svetu je približno 78,6 milijona ljudi z zmerno do hudo okvaro vida zaradi SINER sive mrene (Ralte et al., 2023). V SB Murska Sobota se letno opravi povprečno 1000 operacij(v letu 2024 se je op-ravilo 1240 operacij). Povprečna starost pacinetov ob operaciji je 72 let, med operi-ranimi pa je približno 60% žensk. Pri obravnavi pacienta s katarakto in pri operaciji katarakte pa je prisotna tudi obravnava pacienta s strani medicinske sestre v sklopu zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje. V prispevku je predstavljena vloga medicin-ske sestre pri operaciji katarakte. SIVA MRENA Staranje, prirojena katarakta, travmatske poškodbe, kot so perforacije in kemične poškodbe pri mladih, sistemske bolezni, kot je miotonična distrofija, endokrine mo-tnje, kot je sladkorna bolezen, primarne očesne bolezni in številni drugi dejavniki so med večfaktorskimi vzroki za nastanek katarakte. Številne raziskave so pokazale, da katarakta močno vpliva na kakovost življenja, saj povečuje težave pri vsakodnevnih opravilih, depresijo, socialno izolacijo, tveganje za padce in zlome, poslabšanje splo-šnega zdravja, slabši socialni položaj in v skrajnih primerih celo umrljivost (Ralte et al., 2023). Operacija katarakte je v številnih državah zlahka dostopna. Pravzaprav je operacija sive mrene eden najpogostejših kirurških posegov v zahodnih državah (Hugosson and Ekström, 2020). Siva mrena ali katarakta je motnja v prosojnosti naravne znotrajočesne kristalinične leče. Znotraj očesa, za obarvanim delom (šarenico) in zenico, se nahaja očesna leča. Naloga leče je, da svetlobo, ki vstopi skozi oko, usmeri na zadnji del očesa – mrežni-co. Pretekle raziskave so odkrile več dejavnikov tveganja, povezanih s katarakto, STI vključno s kajenjem, sladkorno boleznijo, izpostavljenostjo sončni svetlobi, visokim in-deksom telesne mase, uporabo steroidov, naraščajočo starostjo, ženskim spolom in kratkovidnostjo (Hugosson and Ekström, 2020). Čeprav lahko prizadene posamezni- ke vseh starosti, se katarakta pojavlja predvsem pri starejših odraslih. Stanje je lahko J DO ODLIČNOA obojestransko, razlikuje pa se tudi po resnosti in hitrosti napredovanja. V zgodnjih UP fazah katarakta običajno ne ovira bistveno rutinskih dejavnosti, saj leča ohrani nekaj prosojnosti. Z napredovanjem bolezni, zlasti pri posameznikih v četrtem ali petem desetletju življenja, pa katarakta pogosto dozori (Ahmad Essa et al., 2024). SK 24 Strategije zdravljenja katarakte so odvisne od stopnje bolezni. V zgodnjih fazah lahko korekcijska refrakcijska očala zagotovijo začasno izboljšanje vida. Ko pa katarakta doseže stopnjo, ko ovira vsakdanje življenje, postane standardni način zdravljenja ki-rurški poseg (Ahmad Essa et al., 2024). VENI NEGI: TEHNIKA OPERACIJE STV Zdravljenje sive mrene je izključno operacija, s katero se odstrani naravno lečo in se jo nadomesti z novo, umetno. Gre za enega najvarnejših in najuspešnejših posegov, ŠKI ZDRA vendar ta ni enako dostopen vsem, prav tako pa operacija, ki je na voljo, ne prinaša UR enakih rezultatov. Hitro dostopne kirurške storitve, ki lahko zagotovijo dobro reha-bilitacijo vida, morajo biti sprejemljive in dostopne vsem, ki jih potrebujejo, ne gle- A V KIR de na njihove okoliščine (Taha and Abd Elaziz, 2015). Sčasoma so pomembni kirurški GIJ napredki, vključno s fakoemulzifikacijo, tehnikami majhnih rezov in pristopi k lokalni anesteziji, izboljšali kirurške rezultate in na splošno zmanjšali pooperativne zaplete. SINER Večina operacij katarakte se zdaj izvaja kot dnevni primer, brez pooperativnih zaple-tov, hkrati pa zagotavlja visoko zadovoljstvo pacientov (Al-Ani et al., 2023). Operacija poteka v topični (kapljični) anesteziji. Okolico očesa se sterilno očistili, oko pokrije s sterilno kompreso, med veke pa vstavili poseben pripomoček, ki drži veke odprte in tako prepreči utripanje vek. Med operacijo se pacientova leča odstrani s pomočjo ultrazvočne sonde skozi zelo majhen rez na robu roženice (okoli 2mm). V lečno ovojnico zdravnik vstavi mehko upogljivo umetno intraokularno oz. znotraj očesno lečko (IOL). Ker je operativni rez majhen, ga običajno ni treba šivati. Celotna operacija traja od 15-25 minut (Pfeifer, n.d.). PRIPRAVA PACIENTA NA OPERATIVNI POSEG Operativni poseg je invazivna oblika zdravljenja, ki prizadene človekovo duševnost, spremeni notranje ravnovesje in vpliva na socialno ugodje. Za pacienta je njegova operacija največja in najpomembnejša, saj posega v celovitost človekovega orga-nizma, kar povzroča stres. S pripravo pacienta na operacijo želimo preprečiti oz. zmanjšati komplikacije med in po operativnem posegu, preprečiti nevarnost infekcije in olajšati operativni poseg (Pfeifer, n.d.). Pacient se na ambulantni pregled naroči telefonsko, elektronsko ali osebno. V am-bulanti opravi preiskave: elektronski refraktometer (AR), pneumotonometrijo (TPN), določitev vidne ostrine, sledi midriaza, prebrizg solzevodov in biometrija. Zdravnik oftalmolog naredi natančen pregled in oceni ali je operacija smiselna in potrebna. Če se zdravnik odloči za operacijo, pacientu dobi knjižico z naslovom Siva mrena, kjer so zajeta vsa pojasnila. Pacienta se vpiše na čakalno listo. Po pošti ali v ambulanti prej-me formular, na katerem so: datum operacije, osebna navodila, obvestilo njegovemu izbranemu zdravniku, ki ga pošlje na potrebne osnovne laboratorijske preiskave in STI poda mnenje o sposobnosti za operacijo. Pacienti pridejo v Splošni bolnišnici Murska sobota v operacijsko ambulanto ob 6 in 9 uri, sledi sprejem, pregled dokumentacije, zdravstvena vzgoja, merjenje vitalnih J DO ODLIČNOA znakov, nastavitev i.v. kanala in priprava operativnega polja. Pred operacijo jih pre- UP gleda zdravnik in določi vrstni red. Sledi odstranitev nakita in zobne proteze, slušni aparat lahko ostane na v ušesu. Pred operacijo dobi pacient zdravila za pomiritev in sprostitev, v oko dobi anestetik (Alcaine sol.) SK 25 Pripravo na operacijski poseg delimo na (Pfeifer, n.d.): • fizično; ki vsebuje oceno pacientove splošne sposobnosti, preverjanje izvidov, ure- janje pacientovih spremljajočih obolenj in priprava org. sistemov, ki bodo vključeni v operativni poseg, VENI NEGI: ST • V psihično; pomiritev pacienta, svojcev, informiranost pacienta, vedno povemo, kaj bomo delali in kako. Pacienta se seznani s pripravami in možnimi zapleti. Z dobro pripravo pacienta pomirimo, zmanjšamo strah in stres. ŠKI ZDRA Zaradi izjemno velikega števila katarakte po vsem svetu sta predoperativno obdobje UR in organizacija vsaj tako pomembna kot tehnična kakovost same operacije, saj vpli-vata na rehabilitacijo pacientov, njihovo zadovoljstvo, organizacijo zdravstvenega A V KIR varstva, izdatke in tudi na medicinsko pravno breme (Rossi et al., 2021). GIJ Različni ukrepi so se izkazali za učinkovite pri spodbujanju dobrega počutja predope SINER - rativnih pacientov. Medicinske sestre so sestavni del predoperativnega svetovanja, in ker s pacienti vzpostavijo dobre medosebne odnose, so zanje zanesljiv vir informa-cij (Yang et al., 2022). POSTOPERATIVNA ZDRAVSTVENA NEGA PO OPERACIJI KATARAKTE Pooperativna zdravstvena nega se nanaša na oskrbo, ki jo je pacient deležen po ki-rurškem posegu. Pooperativna oskrba se začne takoj po operaciji v času bivanja v bolnišnici in se lahko nadaljuje po odpustu iz bolnišnice (Taha, 2021). Obstajajo možni pooperativni zapleti, ki se delijo na zgodnje zaplete katarakte v 24 urah po operaciji, kot so kolaps sprednje komore, edem roženice, keratitis, povišan očesni tlak, poope-rativna bolečina in vnetje. Pozni zapleti po 24 urah po operaciji pa so: endoftalmitis (vnetje notranje votline očesa), zmanjšanje vida z rdečim očesom zaradi ohlapnega šiva, povratni uveitis, kronično razdraženo oko, zmanjšanje vida brez rdečega očesa, sprememba refrakcije, premik znotrajočesnih leč, cistoidni makularni edem, spre-memba refrakcije (astigmatizem), motnost zadnje kapsule, odstop mrežnice, odstop steklovine in trajni edem roženice (Abdullah et al., 2021). Zdi se, da je povišan očesni tlak zaplet, ki je v literaturi najbolj preučevan in tudi naj-pogostejši, saj je na primer v veliki novozelandski študiji predstavljal 88 % zapletov ob obisku prvi pooperativni dan. Zvišanje intraokularnega tlaka običajno doseže vrh 3 do 7 ur po operaciji in je običajno prehodno. Zvišanje intraokularnega tlaka običajno ne povzroča dolgoročnih težav z vidom, če pa se ne zdravi in ne nadzoruje, je lahko škodlji-vo za oči z že obstoječim glavkomom ali poškodbo vidnega živca (Al-Ani et al., 2023). Po operaciji je oko zaščiteno s prozornim ščitkom. Vid je še zamegljen zaradi midriati- STI ka, ki ga je dobil med operacijo. Pacientu damo prva navodila, ki jih mora po operaciji upoštevati: ne sme se drgniti po operiranem očesu, ne sme ležati na operirani strani očesa, ne sme se pripogibati, spati more na nasprotni strani operiranega očesa, po- zoren mora biti na bolečino. Ko zdravnik konča z operacijami opravi pregled pacien- J DO ODLIČNOA tov. Če je vse v redu, se odloči za odpust (Pfeifer, n.d.)UP V preteklosti je bilo privzeto, da so bili vsi pacienti pregledani dan po operaciji kata-rakte, ne glede na predoperativne in intraoperativne dejavnike. Že v devetdesetih SK letih prejšnjega stoletja se je preverjala potreba po obisku prvi pooperativni dan po 26 nekomplicirani operaciji katarakte. Novejše raziskave so pokazale, da bi se obisk prvi operativni dan lahko izpustil pri pacientih, ki so bili operirani brez zapletov in nimajo že obstoječih očesnih soobolenj, kot sta glavkom in uveitis (Al-Ani et al., 2023). Na Švedskem so ocenili varnostne vidike zmanjšanja števila pooperativnih obiskov. VENI NEGI: Ugotovljeno je bilo, da je varno opustiti pooperativne obiske v primerih operacije STV katarakte brez očesne komorbidnosti ali perioperativnih zapletov (Westborg and Mönestam, 2017). Tudi objavljena študija s Finske je pokazala, da enomesečni rutinski pooperativni pregled pri oftalmologu ni potreben. Pooperativno refrakcijo in ostrino ŠKI ZDRA vida lahko pridobimo pri optikih ali drugih zdravstvenih delavcih, na primer pri oftal UR - moloških medicinskih sestrah (Eloranta and Falck, 2017). A V KIR ODPUST PACIENTA V DOMAČO OSKRBO GIJ Pred odhodom domov dobijo vsi pacienti kapljice, ki znižujejo očesni pritisk in kapljice SINER za zaščito pred neinfekcijskimi vnetji in alergijskimi stanji, vključno s pooperativnim vnetjem (Cosopt in Maxidex), začasno odpustnico, recepte za kapljice zdravnik naloži na KZZ, ter podana pisna in ustna navodila. Pacienti se vrnejo na kontrolni pregled v očesno ambulanto naslednji dan po operaciji, po 1 tednu, po 1 mesecu, po 6 mesecih in po 1 letu (v primeru težav pa prej). Po operaciji je treba pacientu in družinskim članom ali skrbniku svetovati in jim po-kazati, kako naj dnevno opazujejo oči za znake prekomerne rdečine, otekline ali lepljivosti, ki kažejo na prisotnost okužbe. Bolečina okoli očesa ali nenadna zmanj-šana vidnost zahtevata stik z zdravstvenim osebjem za nasvet. Ti simptomi lahko signalizirajo nastanek očesnih zapletov, kot so sekundarni glavkom, uveitis ali odstop mrežnice (Watkinson and Seewoodhary, 2015). DISKUSIJA Zdravstvena nega pacientov s katarakto vključuje celosten pristop, ki zagotavlja učinkovito izobraževanje, preprečevanje nastanka katarakte in oskrbo pacienta pred, med in po operaciji. Začetni korak je ocena pacientove vidne ostrine, da se do-loči obseg okvare in spremlja napredek skozi čas. Izobraževanje pacientov o katarakti in možnostih zdravljenja je bistvenega pomena za boljše razumevanje in skladnost. Medicinske sestre morajo poudariti tudi pomen zdrave prehrane, ki podpira splošno zdravje oči, in zagotoviti, da pacienti razumejo ključno potrebo po upoštevanju pred-pisanih zdravil za optimizacijo rezultatov zdravljenja. Pacientom je treba svetovati, naj nemudoma poiščejo zdravniško pomoč, če se pojavi nenadna nezmožnost vida ali izrazito poslabšanje vida. Takojšnje ukrepanje lahko prepreči nadaljnje zaplete in omogoči pravočasne posege (Ahmad Essa et al., 2024). STI Najučinkovitejše zdravljenje sive mrene je operacija katarakte. Zdravstvena nega se začne v predoperativnem obdobju in traja do po operativnega obdobja ter do navo-dil za odpust. Medicinske sestre morajo oceniti pacientove predoperativne osnovne potrebe in pomagati pri njihovem zadovoljevanju (Abdel Azeem et al., 2019). Medi-cinske sestre so pomembne pri vseh vidikih operacije katarakte. Izzivi so izogibanje J DO ODLIČNO A ali oviranje pojava težav in pravočasno reševanje vseh, ki se pojavijo. Zato je tre- UP ba pacientove zahteve opredeliti, izpopolniti in uresničiti z ustreznimi intervencijami zdravstvene nege (Taha, 2021). SK 27 Zdravstvena nega pacientov s katarakto vključuje tudi zagotavljanje jasnih informacij o stanju in razpoložljivih možnostih zdravljenja, kar pomaga zmanjšati zaskrbljenost in spodbuja sprejemanje informiranih odločitev. Nelagodje v očeh je mogoče obvla-dovati s podpornimi ukrepi, kot sta priporočanje pogojev osvetlitve in zmanjšanje de- javnosti, ki obremenjujejo oči. Izobraževanje pacientov je najpomembnejše pri zdra- VENI NEGI: vljenju sive mrene. Paciente je treba seznaniti z dejavniki tveganja in možnimi zapleti STV bolezni, razpoložljivimi možnostmi zdravljenja in pomenom nadaljnjega zdravljenja. Prav tako jih je treba seznaniti s kirurškimi tveganji in potrebo po rednem ocenjevanju ostrine vida (Ahmad Essa et al., 2024). ŠKI ZDRA UR Medicinske sestre morajo oceniti pacientove predoperativne osnovne potrebe in po-magati pri njihovem zadovoljevanju. Dokazano je, da je predoperativna zdravstvena A V KIR nega koristna pri zmanjševanju po operativnih zapletov in dolžine bivanja ter pozitiv- GIJ no vpliva na okrevanje (Abdullah et al., 2021). Podobno ugotavljajo tudi El Shafaey in drugi (2018) saj so v svojem prispevku ugotovili, da se je predoperativno poučevanje SINER izkazalo za koristno pri zmanjševanju po operativnih zapletov in dolžine bivanja v bol-nišnici ter pozitivno vpliva na okrevanje. Pacienti, ki so dobro pripravljeni s podrobni-mi predoperativnimi navodili, se učinkoviteje spopadejo s svojo operacijo in so bolje pripravljeni na obvladovanje bolečine in izvajanje ustreznih dejavnosti samooskrbe. Pacienti med operacijo v lokalni anesteziji čutijo strah in druga močna čustva. Strah je neprijetno čustvo, ki ga povzroči pričakovanje nevarnosti, bolečine, nelagodja ali ško-de. Za zagotavljanje zelo kakovostnega zdravljenja je nujno poznati in razumeti »strah«, ki ga doživljajo pacienti s katarakto. Predoperativne razprave o tveganjih postopka lahko prispevajo k še večjemu strahu ali tesnobi, ki ju doživljajo pacienti s katarakto, ki se odločajo za operacijo. Njihov glavni strah je tveganje, da se jim vid ne bo popolno-ma povrnil pred operacijo, in morebitni zapleti, ki se lahko pojavijo (Ralte et al., 2023). Informativna, izobraževalna in načrtovana zdravstvena nega zelo ugodno vplivajo na zmanjšanje stopnje anksioznosti pri pacientih, ki so operirani zaradi katarakte. Iz-obraževalna srečanja, ki jih izvajajo medicinske sestre, dokazano zmanjšajo stopnjo anksioznosti in zadovoljstvo z izkušnjo operacije. Izobraževanja zdravstvene nege so vključevale teme, kot so anatomija in funkcionalne strukture očesa, sodelovanje med operacijo, obvladovanje bolečine, rehabilitacijska oskrba in psihološka priprava za zmanjšanje tesnobe po operaciji s pomočjo multimedije in videokaset (Gong et al., 2018). Izobraževanje pacientov, pozitivni predlogi in sproščanje jim lahko pomagajo pri sodelovanju med operacijo. Predoperativno svetovanje o možnih vizualnih izkuš-njah med operacijo lahko zmanjša strah in poveča zadovoljstvo (Kekecs et al., 2014). Po operativna zdravstvena nega je prav tako pomemben del pri zdravljenju katarak-te. Pacienti morajo prejeti jasna navodila za nego po odpustu, vključno z nošenjem sončnih očal na prostem za zaščito pred ultravijoličnimi žarki, uporabo zaščitnih očal STI med aktivnostmi, ki vključujejo nevarne tekočine ali šport, upoštevanjem predpisanih zdravil in naročanjem na redne preglede oči. Učinkovito obvladovanje katarakte zah-teva sodelovanje med zdravstvenimi delavci, vključno z izvajalci primarne zdravstve- ne oskrbe, oftalmologi, oftalmološkimi kirurgi, medicinskimi sestrami in farmacevti. J DO ODLIČNOA Ta interdisciplinarni pristop zagotavlja pravočasno diagnosticiranje, zdravljenje in UP izobraževanje pacientov (Ahmad Essa et al., 2024). Še ena izmed pomembnih vlog medicinske sestre pri obravnavi katarakte je prepre- SK čevanje nastanka katarakte, z namenom, da zmanjša tveganje za nastanek katarak 28 - te, tako da pacienta pouči, naj varuje oči pred ultravijoličnimi žarki z nošenjem sonč-nih očal na prostem, redno pregleduje oči, preneha kaditi, uživa sadje in zelenjavo, ki vsebujeta antioksidante, vzdržuje zdravo telesno težo, redno nadzoruje sladkorno bolezen in druga zdravstvena stanja (Abdel Azeem et al., 2019). VENI NEGI: Prav tako je v sklopu prispevka pomembno opozoriti na izobraževanja in usposa- STV bljanja medicinskih sester, ki sodelujejo pri operacijah sive mrene. Na podlagi ugo-tovitev raziskave Abdullah in drugi (2021) je razvidno, da je izvajanje izobraževalne intervencije zdravstvene nege za medicinske sestre za izboljšanje zdravstvene nege ŠKI ZDRA pacientov, ki so operirani zaradi katarakte, imelo visoko statistično značilen pozitiven UR učinek in izboljšave na znanje in prakso preučevanih medicinskih sester z boljšim do-seganjem vsakodnevnih življenjskih aktivnosti in potreb pacientov ter z zmanjšanjem A V KIR vidnih težav po operaciji katarakte. GIJ V ta namen Abid in drugi (2018) v svojem prispevku ugotavljajo, da je smotrno razviti SINER specializiran orientacijski program za novo imenovane medicinske sestre, ki sodelu-jejo pri operacijah katarakte, poleg tega so mnenja, da je medicinskim sestram pot-rebno zagotoviti stalne tečaje usposabljanja, določiti omejen nadzor nad uporabo medicinskih sester glede previdnostnih ukrepov za obvladovanje okužb in jih spod-bujati, da se vključijo v raziskovalne študije. El Shafaey in drugi (2018) so v raziskavi prišli do zaključka, da je po uvedbi učnega programa prišlo do izboljšanja znanja in prakse medicinskih sester glede programa predoperativnega poučevanja o operaciji sive mrene. Ugotovljeno je bilo, da je bila skupna ocena znanja treh četrtin prouče-vanih medicinskih sester o katarakti pred izvajanjem učnega programa povprečna, medtem ko so takoj po izvajanju učnega programa vse dosegle dobre ocene. Skupna ocena za več kot štiri petine proučevanih medicinskih sester je bila pred izvedbo pe-dagoškega programa povprečna, takoj po izvedbi pedagoškega programa pa so vse dosegle dobre ocene. ZAKLJUČEK Siva mrena je pogosta težavam ki prizadene velik del svetovne populacije. Zdravlje-nje je možno samo z operacijo. Cilj operacije je izboljšati vid in s tem tudi kakovost živ-ljenja. Pacienti so na splošno z operacijo zadovoljni, če je njihova obravnava celostna, individualna in usmerjena k njihovim potrebam in željam. Optimizacija kirurških izidov in zadovoljstvo pacientov sta bistvena za uspešno operacijo katarakte. Pacienti, ki se odločijo za operacijo sive mrene, občutijo strah pred slepoto, tesnobo in živčnost pred operacijo, kar je lahko zelo obremenjujoče. K strahu lahko prispevajo tudi napačne predstave in napačne informacije. Zdravstveni delavci jim morajo pred operacijo ustrezno svetovati. Medicinske sestre se morajo vključevati v predopera- STI tivno svetovanje in izobraževanje pacientov, da bodo ti sodelovali in bili zadovoljni in bodo dobili vso potrebno nego in informacije. Vloga medicinske sestre je zato pomembna pri zagotavljanju pomoči in podpore pa-cientom v fazi odločanja za operacijo ter pred in po operaciji katarakte. Nekatere od J DO ODLIČNO A glavnih odgovornosti te vloge vključujejo zagotavljanje informacij z učinkovitim komu UP - niciranjem in medosebnimi spretnostmi ter spodbujanje zdravja z raziskovanjem zdra-vstvenih prepričanj in stališč. Vlogo medicinske sestre kot zdravstvenega vzgojitelja. SK 29 Zaradi pomembne vlogo, ki jo imajo oftalmološke medicinske sestre bi morale biti le te deležne periodičnih programov usposabljanja za izboljšanje, posodabljanje in osvežitev svojega znanja in učinkovitosti glede oskrbe pacientov, ki so podvrženi operaciji sive mrene. Bolnišnica oziroma zdravstveni zavod bi moral motivirati me-dicinske sestre, jim omogočiti posodobitev znanja in jih redno spremljati, da bi ocenili VENI NEGI: njihovo uspešnost in učinkovitost oskrbe oftalmoloških pacientov. STV Literatura ŠKI ZDRA Abdel Azeem, A., Abdullah, W.H., Shehata, O., Ellakwa, A.F., 2019. Effect of Nursing Intervention on Nur UR - ses’ Knowledge and Practice Regarding Cataract Surgery. Menoufia Nurs. J. 4, pp. 95–105. Abdullah, W.H., Azeem, A.M.A., Ellakwa, A.F., Shehata, S.M., 2021. Educational nursing intervention: its A V KIR effect on the nurses’ performance, patients’ daily living activities, needs and selected visual problems of GIJ cataract surgery. Egypt. J. Health Care 12, pp. 280–297. Abid, D.A., Hassanin, A.A., Salama, H.A.M., 2018. Effect of implementing nursing guideline on nurses’ per- SINER formance regarding patients undergoing cataract or glaucoma surgery. Int. J. Nurs. Didact . 8, pp. 10–21. Ahmad Essa, F.H., Jabali, H.M.A., Abusharha, A.A., Numan, F.S.A., Alaqsam, A.S.O., Tomaihi, L.S.H., Ahmad Erwi, H.A., Rashed, M.A.M., Dohal, G.Y., Dohal, A.Y., 2024. Advancements in Cataract Manage-ment: Innovations in Diagnosis, Treatment, and Outcomes-Nursing Interventions. Egypt. J. Chem. 67, pp. 1851–1862. Al-Ani, H.H., Li, S., Niederer, R.L., 2023. Telephone follow-up one day post-cataract surgery. Clin. Exp. Optom. 106, pp. 741–745. https://doi.org/10.1080/08164622.2022.2146482 El Shafaey, M., Basal, A., Ibrahim, R., Shalaby, O., 2018. Effect of implementing teaching program on knowledge and practice of nurses and clinical outcomes of patients post cataract surgery. J. Nurs. Health Sci. 7, pp. 60–70. Eloranta, H., Falck, A., 2017. Is an ophthalmic check-up needed after uneventful cataract surgery? A large retrospective comparative cohort study of Finnish patients. Acta Ophthalmol. (Copenh.) 95, pp. 665–670. Gong, D., Liu, J., Zhao, X., Zhang, L., 2018. The effect of nursing intervention on preoperative cataract. Medicine (Baltimore) 97, e12749. Hugosson, M., Ekström, C., 2020. Prevalence and risk factors for age-related cataract in Sweden. Ups. J. Med. Sci. 125, pp. 311–315. https://doi.org/10.1080/03009734.2020.1802375 Kekecs, Z., Jakubovits, E., Varga, K., Gombos, K., 2014. Effects of patient education and therapeutic sug-gestions on cataract surgery patients: A randomized controlled clinical trial. Patient Educ. Couns. 94, pp. 116–122. Maswadi, R., Bascaran, C., Clare, G., Ramadan, M.A., Al Talbishi, A., Foster, A., 2022. Cataract Surgical Services in Palestine. Ophthalmic Epidemiol. 29, pp. 223–231. https://doi.org/10.1080/09286586.2021.192 3755 Pfeifer, V., n.d. Operacija sive mrene. Avaliable at: www.okc-pfeifer.si/content/view/33/55/ [2.6.2024]. Ralte, K., Paul, N., Mathew, B., Panda, S., 2023. Fear Among Cataract Patients Undergoing Surgery and Nurses’ Role. Int. J. Sci. Healthc. Res. 8, pp. 546–551. https://doi.org/10.52403/ Rossi, T., Romano, M.R., Iannetta, D., Romano, V., Gualdi, L., D’Agostino, I., Ripandelli, G., 2021. Cataract surgery practice patterns worldwide: a survey. BMJ Open Ophthalmol. 6, e000464. Taha, A.S., 2021. Effectiveness of Nursing Intervention Protocol on Nurses’ Performance and Patients’ Self-Care after Cataract Surgery. Evid.-Based Nurs. Res. 3, pp. 1-10. Taha, N., Abd Elaziz, N., 2015. Effect of nursing intervention guidelines on nurses’ role, patients’ needs, and visual problems post cataract surgery. Am. J. Nurs. Sci. 4, pp. 261–269. STISTI Watkinson, S., Seewoodhary, M., 2015. Cataract management: effect on patients’ quality of life. Nurs. Stand. 29, pp. 42–48. Westborg, I., Mönestam, E., 2017. Optimizing number of postoperative visits after cataract surgery: safety perspective. J. Cataract Refract. Surg. 43, pp. 1184–1189. Yang, K., Shao, X., Lv, X., Yang, F., Shen, Q., Fang, J., Chen, W., 2022. Perioperative psychological issues J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAA and nursing care among patients undergoing minimally invasive surgeries. Laparosc. Endosc. Robot. Surg. UPUP 5, pp. 92–99. Zetterberg, M., Celojevic, D., 2015. Gender and Cataract – The Role of Estrogen. Curr. Eye Res. 40, pp. 176–190. https://doi.org/10.3109/02713683.2014.898774 SKSK 30 30 VENI NEGI: VENI NEGI: STST VV ŠKI ZDRAŠKI ZDRA URUR A V KIRA V KIR GIJGIJ SINERSINER Matevž Kocjan, dipl. zn. Splošna bolnišnica Novo mesto, Oddelek za ortopedsko kirurgijo matevz.kocjan@sb-nm.si OD OBRABE DO PONOVNEGA AKTIVNEGA STI ŽIVLJENJA- ENDOPROTEZA J DO ODLIČNOAUP SKLEPA SK 31 VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR IZVLEČEK Vsak pacient si želi kakovostne, uspešne in hitre zdravstvene obravnave, zato je zelo A V KIR pomembna kakovostna organizacija oskrbe in priprava pacienta na operativni po- GIJ seg, še posebej če je ta naročen. Zato so za artroplastiko kolka in kolena pacienti SINER obravnavani po programu hitrega okrevanja (Rapid Recovery program), ki omogoča pacientu hitri in varni odpust v domače okolje, kjer se počuti bolje. Ta program je mo-žen z med disciplinskim sodelovanjem in z ureditvijo protokolov oziroma klinične poti, po kateri se vodi vsak pacient za ta operativni poseg in z organizacijo predoperativne priprave in predavanj oziroma zdravstvene vzgoje. Za hitro okrevanje je tudi zaslu-žna hitra mobilizacija in dobra protibolečinska terapija. Za dobro obravnavo paci-enta pa sta ključnega pomena tudi sprejem v bolnišnico, ki je pomemben za oceno zdravstvenega in socialnega stanja ter izdelava načrta zdravstvene nege in odpust iz bolnišnice, pri katerem mora biti poskrbljeno, da ima pacient opravljene vse pogoje za odpust. Skrb za pooperativno rano po artroplastiki je izjemnega pomena, zato je pomemben del oskrbe pacienta prevez rane, za katerega je poskrbljeno v ambulanti za zunanje preveze. S programom hitrega okrevanja lahko uspešno zmanjšamo le-žalno dobo, brez da bi zmanjšali kakovost dela in obravnave pacienta, in hkrati mu tako omogočamo varno in hitro okrevanje. Končni cilj je zadovoljen pacient z aktivnim življenjem brez bolečin, do tega cilja pa se pride zgolj s trudom vseh vključenih. Ključne besede: Program hitrega okrevanja, klinična pot, predoperativna šola, zdra-vstvena vzgoja, med disciplinsko sodelovanje UVOD S staranjem prebivalstva in pričakovanjem kakovostnega tretjega življenjskega obdobja narašča tudi število artroplastik velikih sklepov. Totalna artroplastika kol-ka in kolena veljata za enega najbolj uspešnih in najpogosteje opravljenih posegov 20. stoletja. Z artroplastiko učinkovito odpravimo bolečino, povrnemo gibljivost in STI popravimo deformacijo sklepa ter tako bolniku izboljšamo kakovost življenja (Lee et al, 2008). Zaradi konflikta med naraščanjem števila artroplastik in s tem povezanimi višjimi finančnimi stroški, je bilo potrebno najti način, kako stroške operacije in obrav- nave pacienta v čim večji meri racionalizirati (Uhrbrand, et al, 2014), J DO ODLIČNOA Operacija za vstavitev endoproteze kolka ali kolena so ene izmed najpogostejših or UP - topedskih operacij. Ta operacija ni urgenta in namenjena reševanju življenja, ampak je namenjena za reševanje kronične bolečine in izboljšanje gibljivosti ter izboljšanju SK življenja nasploh. Za paciente je to velik napor, ne samo fizično ampak tudi psihič 32 - no, zato jih je potrebno dobro pripraviti in spremljati. Pri obravnavi ortopedskega pacienta je potrebno medsebojno sodelovanje zdravstvenih delavcev iz različnih zdravstvenih panog, naloga medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov pa je, da te panoge povezujemo. VENI NEGI: Zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri obravnavi pacienta po artroplastiki kol VST - ka in kolena. Pomembno je sodelovanje ortopeda, medicinske sestre, anestezista, fi-zioterapevta in zdravstvenih delavcev drugih specialnosti (kot na primer rentgenski ŠKI ZDRA inženir, operacijski tim itd.). kakovostno zdravljenje, ter celovita obravnava pacienta UR prispevajo k hitremu in uspešnemu zdravljenju. Namen je prikazati obravnavo orto-pedskega pacienta z artroplastiko kolena ali kolka in kako program hitrega okrevanja A V KIR (Rapid Recovery program) vpliva na ležalno dobo pacienta. GIJ SINER Ambulantna obravnava Obravnava pacienta za operacijo endoproteze se začne v ambulanti, ko se ortoped odloči za zdravljenje z operativnim posegom in pacienta vpiše v čakalno vrsto za po-seg, takrat se tudi za pacienta nastavi dokument klinična pot, s katero spremljamo obravnavo pacienta. Pacient v ambulanti dobi informacije o operativnem posegu v pisni obliki in si jih lahko prebere doma ter se odloči o operaciji. Dva meseca pred približnim terminom operacije je pacient povabljen na predoperativno šolo. Po šoli pacient dobi točen datum sprejema in operacije. PREDOPERATIVNA ŠOLA Predoperativna šola je izobraževalni program, ki pripravlja pacienta na operacijo in postoperativno okrevanje. Vključuje različne vsebine, ki so pomembne za uspešen postopek zdravljenja, kot so informacije o operaciji, fizični rehabilitaciji in obvladova-nju bolečin. Glavni cilji predoperativne šole so zmanjšanje strahu, povečanje zaupa-nja in izboljšanje sodelovanja pacienta v procesu okrevanja. Predoperativna šola omogoča izobraževanje o operaciji in okrevanju, pomaga pa-cientu razumeti, kaj se bo zgodilo med operacijo in kako bo potekalo okrevanje. To vključuje informacije o postopku, časovnem okviru, pričakovanem napredku in spe-cifičnih vajah, ki jih bo pacient moral izvajati po operaciji. Posveča se tudi izobraže-vanju namenjeno obvladovanju bolečin. Eden od ključnih ciljev predoperativne šole je priprava pacienta na obvladovanje bolečin po operaciji. To vključuje razumevanje možnosti za lajšanje bolečin, kot so analgetiki, fizioterapija, in tehnike za obvladova- nje bolečin, kot so dihalne vaje in sprostitvene tehnike. Predoperativna šola vključuje STI tudi psihološko podporo, saj lahko operacije, kot je artroplastika kolena ali kolka, pri-vedejo do občutkov tesnobe in strahu. S tem, ko pacienti pridobijo realna pričako-vanja o tem, kaj jih čaka, in pridobijo potrebne informacije za zmanjšanje strahu, je okrevanje pogosto boljše. J DO ODLIČNOA UP Zdravstvena vzgoja pacienta pred operacijo Pred vsako operacijo je potrebno pacientu dobro razložiti kako operacija poteka, SK 33 kakšni so lahko zapleti in kakšna je rehabilitacija po operaciji. Po navadi to opravi zdravnik v ambulanti ali na oddelku pred operacijo, vendar včasih je ta razlaga pre-malo obsežna, pacient si je ne zapomni ali je ne razume in glede števila pacientov z artrozo kolena ali kolka bi zdravnik mogel večkrat razlagati vse kar se tiče operaci- je. Zato pred operacijo za vstavitev endoproteze pacienti pridejo na predoperativno VENI NEGI: šolo, v namen zdravstvene vzgoje. Pacienti pridobijo potrebno zanje o telesu in kako STV skrbeti zanj ter natančne informacije o zdravstvenih storitvah. V predoperativni šoli spodbujamo medsebojno sodelovanje med raznimi panogami v zdravstvu, kot so zdravstvena nega, kirurgija, fizioterapija in anesteziologija. ŠKI ZDRA UR Vloga anestezista v predoperativni šoli A V KIR Anesteziolog opravi ambulantni pregled in pacienta oceni glede na njegovo zdra- GIJ vstveno stanje po klasifikaciji ASA (American Society of Anesthesiologists). Pacientu obrazloži kakšna so lahko tveganja in kakšne vrste anestezije se uporablja. Pacientu SINER poda navodila, kako se pripraviti na operacijo, katera zdravila lahko ali ne sme jemati in po potrebi, ga napoti do drugega specialista za pregled, če je to potrebno. Vloga medicinske sestre ali zdravstvenega tehnika v predoperativni šoli Medicinska sestra ali zdravstveni tehnik ima, kot je bilo že prej navedeno vlogo med-sebojnega povezovalca, poleg tega pa pacientom predstavi, kako se naj pripra-vijo na hospitalizacijo na oddelku, kako poteka hospitalizacija in odpust ter oskrba rane doma. Predstavi kateri ortopedski pripomočki se uporabljajo za zagotavljanje varnosti po operativnem posegu. Poznavanje poteka hospitalizacije je bistvenega pomena, saj tako so pacienti seznanjeni kdaj lahko pričakujejo odhod v operacijski blok, kje bodo nadzorovani po operativnem posegu, kdaj bodo opravili rentgensko slikanje po operaciji, kdaj bo prva fizioterapija in najpomembneje kakšni pogoji mora-jo biti izpolnjeni za odpust v domače okolje ter kdaj lahko ta odpust pričakujejo zaradi lažje organizacije prevoza. Vloga kirurga ortopeda v predoperativni šoli Ortoped predstavi kratko zgodovino operacij za vstavitev endoprotez, opiše kakšne vrste endoprotez poznamo in katere so najbolj pogoste, opiše potek operacije in kako izgleda minimalno invazivna operacija ter kakšni so lahko zapleti pri operaciji. Vloga fizioterapevta v predoperativni šoli Predavanje fizioterapevta vključuje informacije o vajah pred operacijo, kakšni pri- STI pomočki so potrebni za rehabilitacijo po operaciji med hospitalizacijo in po odpustu. Učenje hoje po operaciji, predstavitev vaj za rehabilitacijo in pomembnih gibov. Fi-zioterapevt predstavi protokol zgodnje mobilizacije in opozori na možnost pojava ortostatske hipotenzije. Demonstrira dihalne vaje, aktivne vaje, tehniko hoje s pripo- J DO ODLIČNOA močkom in udeležence spodbudi, da jih ponovijo doma. V ta namen dobijo slikovno UP gradivo, DVD z vajami in navodili za vadbo doma, po odpustu. Fizioterapevt prika-že možne prilagoditve funkcijskih aktivnosti in rešitve, ki olajšajo bivanje v domačem okolju. Predstavi kaj se v času rehabilitacije pričakuje od pacienta in ga spodbudi k SK 34 aktivnemu sodelovanju. Potek obravnave pacienta v predoperativni ortopedski šoli Pacient, ki je vpisan v čakalno vrsto za operacijo endoproteze dobi po pošti vabilo na šolo, vprašalnike o zdravstvenem stanju, soglasje za operacijo in napotke, katere VENI NEGI: ST preiskave je potrebno opraviti. Par tednov do šole medicinska sestra opravi tudi klic, V pri katerem preveri, če se pacient strinja z operacijo in poda napotke o predoperativ-ni šoli. Pacient najprej pride na pregled, k anesteziologu, ko je pacient potrjen s strani ŠKI ZDRA anestezista, lahko opravi naslednji del šole. Na vrsti sledijo predavanja medicinske UR sestre ali zdravstvenega tehnika, ortopeda in fizioterapevta. Po predavanjih pacienti opravijo predoperativno ortopedsko slikanje, ki je nujno za dobro pripravo na ope- GIJA V KIR racijo in nato gredo še na pregled in individualni pogovor z ortopedom, kjer izvejo tudi datum operacije. Po opravljeni ortopedski predoperativni šoli so pacienti v roku SINER enega meseca operirani. Namen predoperativne ortopedske šole je, da pacienta dobro informiramo in prip-ravimo na operacijo ter rehabilitacijo po operaciji, poleg tega pa tudi bolj kakovostno organiziramo in optimiziramo naš čas z pacientom, vse to je tudi bolj ekonomično. Razen anesteziološkega pregleda, so vsi postopki združeni v en dan zaradi lažje logi-stike. S takim postopkom zmanjšamo pacientov stres, ga bolje pripravimo na opera-cijo in zmanjšujemo tudi ležalno dobo pacientov, pacienta spodbudimo k sodelovanju pri okrevanju in z njim vzpostavimo zaupljiv odnos. Vloga predoperativne šole pri programu hitrega okrevanja Na predoperativni šoli se poudarja zgodnja mobilizacija, ki je ključni element progra-ma hitrega okrevanja (Rapid Recovery program). Pacienti, ki se udeležijo predopera-tivne šole, so že pripravljeni na to, da po operaciji čim prej vstanejo in začnejo izvajati preproste vaje, kot so hoja ob podpori ali premikanje noge v postelji. To pomaga pri zmanjšanju tveganja za zaplete, kot so venske tromboze in pljučnica, ter skrajša čas hospitalizacije. Pred operacijo se pogosto izvedejo vaje za krepitev mišic, predvsem kvadricepsov, kar pripomore k hitrejšemu okrevanju po operaciji. Predoperativna šola pogosto vključuje tudi fizioterapevtske vaje, ki jih pacienti izvajajo doma, kar povečuje funkci-onalnost in moč pred operacijo. V predoperativni šoli so običajno vključeni tudi družinski člani, ki se seznanijo s pro-cesom okrevanja. Družinska podpora je ključnega pomena pri procesu hitrega okre-vanja, saj lahko pripomore k spodbujanju zgodnje mobilizacije in skrbi za pacienta po STI operaciji. Sprejem pacienta na oddelek Potek sprejema pacienta je eden od zelo pomembnih delov hospitalizacije. Oseba J DO ODLIČNOA ki sprejema pacienta mora biti vljudna, poslušna in pozorna na pacientovo splošno UP počutje in zdravje. Vloga medicinske sestre pri sprejemu je bistvenega pomena, saj vsi podatki in informacije vplivajo na potek zdravstvene nege. Najbolj ugodno je pri- SK 35 dobiti čim več informacij od pacienta samega ali pa od svojcev, če je to možno. Odprt odnos, dobra komunikacija in razumevanje pripomorejo k boljšemu sodelovanju ter nemotenemu poteku procesa zdravstvene nege. Pomembno je, da vzpostavimo pris-ten in odgovoren odnos do pacienta. Bolnišnica pacientu predstavlja novo okolje, boji se bolečine zaradi same bolezni ali VENI NEGI: preiskav, skrbi ga za svoj dom. Ob misli, da bo izpostavljen tujim ljudem in bo od njih STV odvisen, čuti tesnobo. Svojci so tudi velik del procesa zato jih vključujemo, kolikor lah-ko, podamo informacije. Namen sprejema je celostna obravnava pacienta od vstopa v bolnišnico in zadovoljen in informiran pacient in svojci. ŠKI ZDRA UR Sprejem se začne že pred samim obiskom oddelka, in sicer klicem sestre domov, kak-šen teden pred sprejemom, da ponovno dobijo navodila, kdaj pridejo in kaj vse mora- A V KIR jo prinesti s sabo, kar je osnova psihične priprave pacienta na sprejem. GIJ Ob sprejemu moramo biti pozorni na vse posebnosti in vsa odstopanja, vse to mora- SINER mo zabeležiti in poročati ostalim članom zdravstvenega tima. Pacienta je potrebno seznaniti z vsemi pomembnimi informacijami in ga sproti obveščati. Pri sprejemu na oddelek je prvi stik in prvi vtis najbolj ključnega pomena. Ob sprejemu se predstavi-mo in prosimo pacienta za dokumentacijo, za katero smo mu naročili, da jo prinese s seboj, sem spadajo EKG, rentgen pljuč, laboratorijski izvidi, izvid od anesteziologa, izvidi iz raznih specialistov, kot so antikoagulantna ambulanta, diabetolog, pulmolog, kardiolog in drugi. Izpolnimo tudi klinično pot ki je ključnega pomena za rapid recovery, in evidentiranje vseh postopkov v obravnavi pacienta, ki smo jih že opravili. Zelo pomembo je tudi socialno stanje bolnika, saj nam pove od kod bolnik prihaja, kam se bo vrnil po odpustu in kdo bo zanj skrbel. Tudi odpust iz bolnišnice je načrtovan, da so svojci pravočasno obveščeni, ali, da v nasprotnem primeru, pregledamo druge možnosti nadaljnje oskrbe. Kirurgija s pospešenim okrevanjem Kirurgija s pospešenim okrevanjem, znana tudi kot »rapid recovery«, se je prvič poja-vila v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Temelje je postavil Henrik Kehlet, sprva na področju operacij kolorektalnega raka (Rems idr., 2012). Koncept temelji na večdisci-plinarnem pristopu in uglašeni izvedbi kliničnih ukrepov. Program vključuje z dokazi podprte protokole, ki so sestavljeni za standardizacijo in optimizacijo zdravstvene obravnave (Varadhan, idr., 2010). Gre za številne, usklajene multidisciplinarne po-stopke, kjer sodelujejo kirurg – operater, anesteziolog, medicinska sestra na oddelku in fizioterapevt. Osnovna načela so izboljšanje priprave pred operacijo, zmanjšanje fizičnega stresa med operacijo in nelagodja po operaciji. To omogoča zgodnjo mobi-lizacijo na dan operacije in hitrejši odpust pacienta (Silvester in Kacian, 2018). STI Zgodnja mobilizacija Izsledki kažejo, da mobilizacija na operativni dan vpliva na manjšo bolečino, daljšo prehojeno razdaljo in krajši čas hospitalizacije za 1,5 dni (Emily, 2017). V raziskavi Emily J DO ODLIČNOA (2017) je ležalna doba pacientov z mobilizacijo na operativni dan 2,1 dni po artropla- UP stiki kolka in 2,6 dni po artroplastiki kolena. Pred protokolom zgodnje mobilizacije na operativni dan je bila ležalna doba po artroplastiki kolka 3,1 dni in kolena 3,6 dni. Pa- SK cienti, ki so vertikalizirani prvi dan po operaciji imajo povprečno oceno bolečine 4,8, 36 medtem, ko imajo pacienti vertikalizirani na operativni dan povprečno oceno 2,4, kar je nižje za 50 %. Skupna prehojena razdalja pacientov, ki so izvajali mobilizacijo prvi dan je 86 m, razdalja pacientov z mobilizacijo na operativni dan je 199 m, kar je za 132 % daljša razdalja. VENI NEGI: Ena izmed ovir zgodnje mobilizacije je ortostatska hipotenzija. Simptomi se kažejo kot STV vrtoglavica, slabost, meglen vid, sinkopa, znižan krvni tlak in slabša cerebralna per-fuzija v stoječem položaju. Ortostatska intoleranca poveča tveganje za padce, kar lahko povzroči komplikacije kot sta omajanje proteze ali zlom, še posebno pri starejših ŠKI ZDRA UR pacientih. Nezmožnost vertikalizacije zaradi ortostatske hipotenzije je lahko vzrok za podaljšano hospitalizacijo. A V KIR Zgodnja mobilizacija na operativni dan zahteva učinkovito obravnavo bolečine, psi GIJ - hično pripravljene in motivirane paciente in zadostne kadrovske zmožnosti fiziote- SINER rapevtov. Skladno s strokovnimi smernicami smo v Splošni bolnišnici Novo mesto s kadrovsko reorganizacijo omogočili fizioterapijo na dan operacije vsem pacientom po artroplastiki kolka in kolena. Prvo fizioterapevtsko obravnavo izvedemo v šestih urah po operaciji. Fizioterapevt izvede orientacijsko oceno gibljivosti in mišične zmo-gljivosti. Pacienta vodi skozi program vaj za mišično moč, gibljivost in senzorično-mo-torične vaje. Če je pacientovo stanje stabilno in počutje dobro, nadaljuje z aktivnim posedanjem z nogami preko roba postelje in napredovanjem v stojo, ob spremljanju ortostatskih sprememb. Pacienta naučimo dvotaktne ali tritaktne tehnike hoje s pri-pomočkom (bergle ali hodulja). Zgodnja mobilizacija je pomemben del programa kirurgije s pospešenim okrevanjem. Skladno s strokovnimi smernicami smo s kadrovsko reorganizacijo omogočili fiziotera-pevtsko obravnavo na dan operacije vsem pacientom po vstavitvi endoproteze kolka in kolena. Ležalna doba pacientov se je s popoldanskim izvajanjem fizioterapije skraj-šala za 1,2 dneva po operaciji endoproteze kolka in 0,7 dni po endoprotezi kolena. Obvladovanje bolečine Totalna artroplastika kolena in kolka sta ene najpogostejših operacij, ki se izvajajo za lajšanje bolečin v sklepih pri bolnikih s končno fazo osteoartritisa ali revmatskega artritisa kolena ter kolka. Vendar pa po operaciji sledi zmerna do huda pooperativna bolečina, ki vpliva na pooperativno rehabilitacijo, zadovoljstvo pacientov in splošne rezultate. V preteklosti so se opioidi pogosto uporabljali za obvladovanje pooperativ-ne bolečine. Vendar so opioidi povezani z neželenimi stranskimi učinki, kot so slabost, depresija dihanja in zadrževanje urina (Jing-wen, et al., 2019). STI Z raziskovanjem mehanizmov, na katerih temelji pooperativna bolečina pri operaciji artroplastike kolena, je bilo preverjeno, da so vključeni tako periferni kot centralni nociceptivni sistemi prispevajo k nastanku bolečine. Zato samo monoterapija ni do- volj za zadovoljivo lajšanje pooperativne bolečine po kolenski artroplastiki. Trenutno J DO ODLIČNOA multimodalna analgezija velja za optimalno metodo za obvladovanje perioperativne UP bolečine artroplastike kolena z usmerjanjem na številne bolečine. Multimodalno anal - gezijo je prvič uvedel Wall leta 1988, nanašajoč se na kombinacijo več vrst zdravil in vrst aplikacije teh zdravil, vključno s preventivno analgezijo, nevraksialno anestezijo, SK 37 blokado perifernega živca, analgezijo pod nadzorom bolnika, lokalno infiltracijsko analgezijo ter peroralna opioidna in neopioidna zdravila. Multimodalna analgezija vključuje predoperativne, intraoperativne in pooperativne analgetične režime, kate-rih cilj je povečati analgetično učinkovitost, s kombinacijo več analgetičnih režimov hkrati pa zmanjšati neželene stranske učinke. (Jing-wen, et al., 2019). VENI NEGI: STV Odpust Za odpust iz oddelka mora vsak pacient izpolniti več pogojev. Pogoji za odpust paci- ŠKI ZDRA enta so, splošno dobro počutje, bolečina obvladljiva z per os analgezijo, obvladanje UR vseh fizioterapevtskih vaj, samostojna hoja, hoja po stopnicah in suha rana brez zna-kov vnetja. Le ko so vsi pogoji izpolnjeni lahko pacient zapusti oddelek. To dosežemo z A V KIR GIJ dobrim med disciplinskim sodelovanjem in dobro komunikacijo. Po odpustu v roku šti-rinajstih dneh po operaciji se s strani medicinske sestre izvede telefonski klic pacienta SINER za kontrolo stanja po operaciji. Takrat medicinska sestra po potrebi poda dodatna navodila ali pa ponovi navodila iz oddelka za uspešno rehabilitacijo. Po odpustu nekateri pacienti prihajajo v ambulanto za zunanje preveze, ki je name-njena pacientom, ki obiskujejo ambulanto za fizioterapijo po operaciji artroplastike kolena in vsem pacientom, ki zaznajo težave pri celjenju po operativne rane. Pacien-tom pri odpustu podamo navodila, da če pride do kakršnih koli težav pri celjenju rane pokličejo na oddelek in se naročijo na pregled v ambulanti zunanjih prevezov, tam medicinska sestra pregleda rano, obvesti operaterja in jo po navodilih oskrbi. Klinična pot V Sloveniji smo prve klinične poti začeli razvijati leta 2002. Klinična pot opisuje običaj-ni način zdravljenja za posamezne vrste bolezni. Uvedba kliničnih poti lahko zmanjša število napak pri zdravljenju, spodbuja več disciplinarno skupinsko delo ter ponuja dobro osnovo za boljše obveščanje bolnikov in njihovih svojcev v obravnavi, ki jo lahko upravičeno pričakujejo. Klinične smernice so manj učinkovite, če ni kliničnih poti, se pa medsebojno povezujejo. Klinična pot obsega celotno obravnavo pacienta od vstopa v zdravstveni sistem, do izstopa iz njega in pod vodstvom celotnega več disciplinar-nega zdravstvenega tima (Repas, 2009). Klinična pot je dokument, s katerim pripomoremo k programu hitrega okrevanja, saj s klinično potjo pripomoremo k skrajšavi hospitalizacije, dobro pripravimo pacienta na hospitalizacijo in zmanjšamo zaplete. DISKUSIJA STI Na ortopedskem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto strmimo k hitri, kvalitetni in usprešni zdravstveni oskrbi. Za doseganje boljših ciljev uporabljamo program hitrega okrevanja (Rapid Recovery program), ki je učinkovit za krajšanje ležalne dobe brez zmanjšanja kakovosti zdravstvene oskrbe. AJ DO ODLIČNO UP Ugotovljeno je, da pacienti z hitro mobilizacijo in dobro analgezijo so lahko hitreje odpuščeni v domače okolje, to dokazuje tudi analiza razlogov za hospitalizacijo po SK 38 operaciji, ki jo je opravil Husted (2012), ki je pokazala, da lahko več kot 40 % pacientov izpolni šest funkcionalnih kriterijev za odpust v popoldanskih urah, na operativni dan. Bolečina, vrtoglavica in splošna oslabelost predstavlja 80 % razlogov za podaljšanje hospitalizacije. Medtem, ko so slabost, bruhanje in zmedenost manj pogosti razlogi. Potreba po krvnem pripravku, urinskem katetru, ali fizioterapiji in čakanje na RTG so zakasnili odpust v 20 %. Skrajšanje ležalne dobe za dan ali dva se lahko doseže z STVVENI NEGI: optimalno analgezijo, z zmanjšanjem tveganja za ortostatsko hipotenzijo, izboljša-njem funkcije mišice kvadriceps femoris in dobrim logističnim potekom rehabilitacije. Pacienti, ki so operirani konec tedna so dlje časa hospitalizirani zaradi organizacijskih ŠKI ZDRA razlogov (Husted, et al., 2011). V naši bolnišnici fizioterapija opravlja vaje in strmi k UR hitri mobilizaciji že v roku prvih šestih ur po operaciji, protibolečinska terapija pa je A V KIR multimodialna, za čim manjšo bolečino po operativnem posegu. GIJ Pričakovano število dni v bolnišnici se je zmanjšalo za polovico za pot hitrega okreva- SINER nja v primerjavi s tradicionalno potjo. Primerjave med vsakim zaporednim obdobjem razkrivajo znatno zmanjšanje dolžine bivanja (Stambough, et al., 2015). Krajša doba bivanja je tudi na našem oddelku krajša ob izvajanju programa hitrega okrevanja in sicer se je z izvajanjem ležalna doba skrajšala za 1,2 dneva po operaciji endoproteze kolka in 0,7 dni po endoprotezi kolena. Povprečna ležalna doba pacientov po endop-rotezi kolena in kolka je prejšnje leto bila 3,6 dneva. ZAKLJUČEK Kljub dobri organizaciji, klinični poti, predoperativni ortopedski šoli, hitri mobilizaciji s strani fizioterapije se še vedno soočamo z različnimi izzivi. Socialna problematika je ena najpogostejših razlogov za daljšo hospitalizacijo. Pacienti velikokrat živijo sami, nimajo prevoza, živijo v neurejenih okoliščinah. To poskušamo reševati z našo koor-dinatorko za odpuste v sodelovanju s socialno delavko in neakutno bolnišnico v naši bolnišnici. V prihodnje pa je mogoča rešitev tudi v patronažni službi na sekundarnem nivoji, ki se osredotoča na pomoč pacientom po izpustu iz bolnišnice in v času zgo-dnjega okrevanja. Eden od izzivov je tudi oskrba rane po operaciji. Po operacijska rana zahteva veliko pozornosti in nege, saj če pride do odstopanj od normale, se lahko zdravljenje zavleče in s tem pride do komplikacij. To problematiko poskušamo rešiti z izvajanjem ambu-lante za zunanje preveze. Operacija kolka ali kolena ni le fizični izziv, temveč tudi psihološki preizkus za paciente, STI njihove svojce in zaposlene. Za uspešno rehabilitacijo je potrebno dobro sodelova-nje vseh panog zdravstva. Zato je pomembno, da paciente pripravimo ne le telesno, temveč tudi duhovno in čustveno. Rapid recovery program ali program hitrega okre- vanja ni zgolj trend, ampak način, kako si lahko na učinkovit in varen način povrne- J DO ODLIČNOA te svojo kakovost življenja. In klinična pot predoperativna šola sta orodje za to, da UP pripravimo pacienta in mu pokažemo kako se lahko hitro vrne v svoje vsakodnevno življenje, bolj gibčni in močni kot kdaj koli prej. SK 39 Literatura Emily, E., 2017. Improved Outcomes Associated With an Early Mobilization Protocol Among Hip and Knee Replacement Patients.Himmelfarb Health Sciences Library, The George Washington University Health Sciences Research Commons. Husted, H., Lunn, H. T., Troelsen, A., Gaarn-Larsen, L., Kristensen, B. B., Kehlet, H., 2011. Why still in hospi- VENI NEGI: tal after fast-track hip and knee arthroplasty? ST Acta Orthopaedica , 82 (6), 679–684.V Husted, H., 2012. Fast-track hip and knee arthroplasty: clinical and organizational aspects. Acta Orthop Suppl, 83(346), 1-39. Jans, Q., Bundgaard-Nielsen, M., Solgaard, S., Johansson, P. I., Kehlet, H., 2012. Orthostatic intolerance ŠKI ZDRA during early mobilization after fast-track hip arthroplasty. Br J Anaesth, 108(3), 436-43. UR Jeffrey B. Stambough, Ryan M. Nunley, Madelyn C. Curry, Karen Steger-May, John C. Clohisy, 2015. Rapid Recovery Protocols for Primary Total Hip Arthroplasty Can Safely Reduce Length of Stay Without Incre-asing Readmissions, A V KIR The Journal of Arthroplasty, 30(4), pp. 521-526 Jing-wen L., Ye-shuo M., Liang-kun X., 2019 Orthopaedic Surgery 11(5), pp. 755-761. Available at: https:// GIJ onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/os.12535. Lee K, Goodman SB, 2008. Current state and future of joint replacements in the hip and knee. SINER Expert Rev Med Devices, 5(3), pp. 383-393 Rems, M., Jurekovič, V., Studen Pauletič, P., 2012, Kirurgija s pospešenim okrevanjem pri bolnikih s kolorek-talnim rakom v Sloveniji 2012. Zdravniški Vestnik 2014(83), pp. 115–126. Repas, P., 2009. Poznavanje pomena klinične poti med zaposlenimi v zdravstveni negi: diplomsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 1 Silvester, T., Kacijan, B., 2018. Kirurgija s pospešenim okrevanjem pri endoprotetiki kolka in kolena: Izkušnje na ortopedskem oddelku SB Jesenice. Zdravniški Vestnik, 88(5–6), 225–234. Uhrbrand, P., Ulrich, M., Soballe, K. (2014). Quality of Life and Hip Function During the First Month after Total Hip Arthroplasty. Current Orthopaedic Practice, 25 (3), 233-237. Lucija Kolenc, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Novo mesto, Oddelek za travmatologijo lucija.kolenc@sb-nm.si CELOSTNA OBRAVNAVA STISTI PACIENTA PO ZLOMU KOLKA J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAAUPUP SKSK 40 40 VENI NEGI: VENI NEGI: IZVLEČEK VVSTST V prispevku je obravnavana celostna oskrba pacientov po zlomu kolka, pri čemer je bila pozornost usmerjena na specifične potrebe starejših posameznikov. Zlom kolka ŠKI ZDRAŠKI ZDRA je opredeljen kot resna poškodba, ki pri starejših povzroča tako fizične, kot psihoso URUR - cialne posledice. Incidenca teh poškodb narašča zaradi starajoče se populacije, kar predstavlja izziv za zdravstvene sisteme. Ob zlomu kolka so pri starejših posamezni A V KIRA V KIR - GIJGIJ kih pogosti pojav zapleti, ki vključujejo globoko vensko trombozo, pljučnico, poškodbe zaradi pritiska in motnje gibanja... Vrste zlomov kolka razdelimo na znotrajsklepne in SINERSINER izvensklepne. Najpogosteje se pri zdravljenju uporablja kirurška metoda, ki vključuje notranjo fiksacijo, delno ali popolno zamenjavo kolka in redkeje zunanje fiksacije. Za stabilne zlome se priporoča konzervativno zdravljenje z omejitvijo gibanja in upora-bo ortoz. Pri obeh je potrebno posebno pozornost namniti obvladovanju bolečine in preprečevanju zapletov. Rehabilitacija je ključni element okrevanja. Poudarjena je zgodnja mobilizacija, ki se prične že v bolnišnici. Cilj rehabilitacije je omogočiti pacien-tu čim hitrejšo vrnitev v domače okolje ter zmanjšanje tveganja za dolgoročne zap-lete. Rehabilitacijski programi so prilagojeni posameznikovim zmožnostim, sodeluje multidisciplinarnegi tim. Tim sestavljajo fizioterapevti, delovni terapevti, medicinske sestre, socialni delavci in drugi strokovnjaki. S tem se zagotavlja holistična obrav-nava, ki vključuje fizično, psihološko in socialno podporo. Pri starejših, ki živijo sami ali nimajo ustrezne pomoči, je potrebno vključevanje socialne službe. V primerih, kjer podpora družinskih članov ali okolice posameznika ni na voljo, za prehodno oskrbo med hospitalizacijo in vrnitvijo v domače okolje skrbijo negovalni oddelki bolnišnic. Razpoložljivost teh oddelkov je pogosto omejena, kar predstavlja izziv za učinkovito obravnavo. Pomembno vlogo pri obravnavi pacientov ima izobraževanja pacientov in njihovih svojcev. Tako se jih pripravi na samostojno življenje po odpustu. Zdra-vstvena vzgoja vključuje tudi usposabljanje za prilagoditev vsakodnevnih dejavnosti ter obvladovanje bolečine in morebitnih zapletov. Raziskave so pokazale, da zgo-dnja mobilizacija skrajša trajanje hospitalizacije, zmanjša zaplete in pospeši vrnitev v normalno življenje. Kljub temu pa se je treba zavedati, da starejši pacienti, z več pridruženimi boleznimi, pogosto ne morejo izvesti tehnik zgodnje mobilizacije, kar zmanjšuje učinkovitost teh pristopov. Implementacija celostnih obravnav je zahtevna tudi zaradi omejenih kadrovskih in finančnih virov. Multidisciplinarni pristop, zgodnja STI mobilizacija in razpoložljivost socialne podpore so bili prepoznani kot ključni elementi za uspešno obravnavo pacientov po zlomu kolka. Ključne besede: multidisciplinarna obravnava, rehabilitacija, zdravstvena nega, so-cialna služba J DO ODLIČNOA UP UVOD Poškodba kolka je značilna za starejšo populacijo. Povprečna starost pacientov se SK giblje med 70 in 85 let. Moški so v primerjavi z ženskami dvakrat manj ogroženi. Vse 41 to pripisujemo osteoporozi in daljši življenjski dobi. Večina zlomov kolka se zgodi pri padcih. Že pri padcu s stojne višine lahko pride do zloma. Padci med starejšimi pred-stavljajo veliko nevarnost, kar nam povejo tudi statistični podatki iz leta 2017, ko je zaradi posledic padcev umrlo 680 odraslih Slovencev, kar 75 % vseh poškodb med VENI NEGI: starejšimi je posledica padca (Bucik Ozebek, 2022). STV Zlom kolka pri starejših predstavlja enega najpogostejših in najresnejših zdravstvenih problemov, saj ne vpliva le na fizično stanje pacienta, temveč tudi na njegovo psiho- ŠKI ZDRA socialno dobrobit in kakovost življenja. Starajoče se prebivalstvo v Sloveniji in drugod UR po svetu povečuje incidenco teh poškodb, kar postavlja nove izzive pred zdravstveni sistem, predvsem na področju rehabilitacije in celostne obravnave pacientov (La- A V KIR harnar et al., 2011). Dejavnike tveganja za padec lahko zmanjšamo z vzdrževanjem GIJ primerne telesne teže, hojo, izogibanjem dolgo delujočim benzodiazepinom, zmanj-šanjem vnosa kofeina, zdravljenje slabega vida (Rauter Pungartnik, 2008). SINER Namen tega prispevka je predstaviti celostno obravnavo pacienta po zlomu kolka, s poudarkom na zgodnji mobilizaciji, multidisciplinarnem pristopu in prilagoditvi re-habilitacije glede na posameznikove potrebe. Cilj je izpostaviti učinkovite pristope za zmanjšanje zapletov, izboljšanje kakovosti življenja in čim hitrejšo vrnitev pacienta v domače okolje. Cilj prispevka je podati priporočila za izboljšanje klinične prakse ter identificirati odprta vprašanja, ki zahtevajo nadaljnje raziskave. Prispevek obravna-va tudi vlogo socialne podpore pri pripravi na odpust in pomen negovalnih oddelkov pri obravnavi pacientov, ki potrebujejo podaljšano zdravstveno nego. POZNAVANJE POŠKODBE Kot zlom kolka definiramo zlom proksimalnega dela stegnenice. Tovrsten zlom lahko razdelimo v dve skupini, in sicer znotrajsklepne ali intrakapsularne zlome, ki jih da-lje delimo na zlom glavice ali zlom vratu stegnenice. Druga skupina zlomov pa so iz-vensklepne ali ekstrakapsularne, ki jih delimo na pertrohanterne, intertrohanterne in subtrohanterne zlome. Vzrok za nastanek zlomov pri starejši populaciji je zmanjšana trdnost kosti in povečano tveganje za padce (Laharnar, et. al, 2011). Znaki po kate-rih prepoznamo zlom kolka je več. Najpogosteje je prisotna bolečina v predelu kolka ali dimelj, ki je zelo intenzivna in se poslabša pri premikanju noge. Onemogočeno je premikanje noge. V nekaterih primerih je noga skrajšana in zvrnjena na vzven. Pojavi se lahko oteklina in hematom, ki sta posledica notranjih krvavitev. Nastanejo težave pri hoji ali povsem onemogočena hoja. Pri vstajanju se pojavi zasoplost in omotica (Jennison, Yarlagadda, 2020). Diagnozo zloma kolka potrdimo s fizičnim pregledom in z rentgenskim slikanjem, pri čemer se ugotavlja obseg in lokacijo zloma ter predlaga optimalno rešitev in zdravlje STI - nje pacienta v bolnišnici. Najbolj pogosta oblika zdravljenja je kirurško zdravljenje. Glede na vrsto zloma poznamo več različnih oblik kirurškega posega. Najpogostejša je interna fiksacija, kjer mesto zloma, z uporabo kovinskih plošč, vijakov in žic, sta- J DO ODLIČNOA biliziramo. Naslednja možnost operativnega zdravljenja je zamenjava kolka v obliki UP totalne ali delne endoproteze. Ta možnost se uporablja, ko je poškodba na kosti bolj obširna in pri starejših, kjer je prisotna tudi osteoporoza, ter pri poškodbah, kjer ni mogoča stabilizacija s fiksacijskimi postopki. Tretja možnost je kostna fiksacija s po- SK 42 močjo kirurških vijakov. V tem primeru gre za stabilen zlom, kjer ni premika kosti in se lahko uporabi manj invaziven postopek, pri katerem se v kost vstavi vijake, ki prepre-čujejo premikanje kosti. Najbolj redko pa se pojavlja izvedba zunanja fiksacija, in sicer le v primerih, ko notranja ni mogoča. V tem primeru se uporabi zunanje nosilce in pa-lice, ki so začasna oblika zdravljenja, dokler se ne izvede eden izmed ostalih kirurških VENI NEGI: posegov (Jennison, Yarlagadda, 2020). STV Raziskava opravljena leta 2016, ki je bila izvedena med 340 pacienti in je raziskovala pomembnost kirurškega zdravljenja in bolnišnične oskrbe po zlomu kolka, je doka- ŠKI ZDRA zala, da so imeli tisti pacienti, ki niso bili zdravljeni operativno, po enem letu 29,5 % UR in po dveh letih kar 45,6 % večje možnosti za težji potek bolezni ali potencialno smrt zaradi posledic padca (Prodovic et. al., 2016). Z naraščanjem starosti se povečuje A V KIR tudi stopnja umrljivosti in hospitalizacije zaradi zloma kolka, bolj so ogroženi pred GIJ - vsem starejši ljudje. S splošnim staranjem prebivalstva se naj bi, po navedbah neka- SINER terih raziskav, število zlomov do leta 2040 podvojilo, kar bo prineslo več stroškov za obravnavo pacientov (Rauter Pungartnik, 2008). Pri pacientu po zlomu kolka je pomembno izbrati najbolj primerno kirurško tehniko in tudi metodo rehabilitacije. S tem pacientu omogočimo, da mu bo povrnjena mož-nost, da zaživi v vsakdanjem okolju (Rauter Pungartnik, 2008). V nekaterih primerih, ko se pacienti starejši ali imajo pridružene bolezni, je potrebno oceniti, če je opera-cija zanje najboljša izbira. Pacienti, ki so oslabeli, zahtevajo prilagojeno zdravljenje, še posebej pacienti, ki so starejši in pri katerih pričakujemo težavno postoperativno obdobje. Za takšne paciente je zlom kolka, življenjsko ogrožujoče stanje. Potrebno je informirano odločanje za pravilno obliko zdravljenja (Wijnen et. al., 2021). Med meto-de nekirurškega zdravljenja umeščamo omejitev gibanja in imobilizacijo. Ta metoda se uporablja pri manjših ali stabilnih zlomih, posebej za starejše paciente, lahko pa se uporabljajo različne ortoze ali drugi pripomočki za samo stabilizacijo zloma. Z name-nom ohranjanja mobilnosti in gibljivosti se lahko izvaja fizioterapija. Pri pacientih, pri katerih se izvaja nekirurška oblika zdravljenja, je potrebno obvladovanje bolečine ter spremljanje zapletov, saj so praviloma starejši ali imajo pridružene bolezni, ki lahko močno vplivajo in otežujejo okrevanje. V primeru manjših, stabilnih zlomov, je mogo-če tudi redno spremljanje zdravljenja zloma s rentgenskimi posnetki, saj je možnost, da se zlom zaceli brez potrebe po kirurškem posegu. Starostniki so bolj dovzetni za zaplete kot so zastojna pljučnica, obstipacija, motnje odvajanja vode, venska trom-boza z možnostjo pljučne embolije in možganskih inzultov, kontrakture in poškodbe zaradi pritiska ter zaplet, ki vodi v dekompenzacijo srčnodihalnega in gibalnega sis-tema. Za poškodbe pri starostnikih velja pravilo, da se morebitno kirurško zdravljenje opravi čim prej po poškodbi. (Loggers et. al., 2020). STI REHABILITACIJA Sama poškodba in operativni poseg ali konzervativna oblika zdravljenja povzročita veliko spremembo v življenju posameznika. Zaradi narave poškodbe pride do pojava J DO ODLIČNOA večje odvisnoti pri opravljanju življenjskih aktivnosti. Pacienti, ki so utrpeli tovrstno UP poškodbo, so lahko razmeroma hitro odpuščeni v domačo oskrbo, vendar je ob tem njihova stopnja samostojnosti nizka. Pogosto ne dosežejo stanja, ki bi jim omogočalo približno tako kakovost življenja, kot so ga imeli pred poškodbo (Kos et. al., 2014). SK 43 Naloge medicinske rehabilitacije so, da zmanjšuje fizične in psihične posledice bolezni, poškodbe ali prirojene motnje, razvija kompenzatorne mehanizme, spodbuja obnovi-tev prizadetih tkiv ali organov in preprečuje patološke vzorce fizičnega in psihičnega odzivanja na prizadetost. Za doseganje kar najboljših rezultatov je potrebno postavljanje rehabilitacijski ciljev, STVVENI NEGI: ki morajo biti stvarni in natančno ter sprotno opredeljeni v vsaki stopnji rehabilitacije. V sam postopek rehabilitacije je vključen obsežen multidisciplinarni tim, ki ga sestav-ljajo fiziater, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, klinični psiholog, socialni dela- ŠKI ZDRA vec, medicinska sestra (Munih, 2019). UR Pomembna je zgodnja medicinska rehabilitacija, kjer je vsaka obravnava prilagoje- A V KIR na posamezniku, njegovim sposobnostim, vrsti poškodbe in vrsti operacije. Uvedba GIJ kliničnih poti v proces obravnave pacienta spodbuja skupinsko delo ter ponuja dobro podlago za boljše obveščanje pacientov in njihovih svojcev o obravnavi, ki jo lahko SINER upravičeno pričakujejo. Z samo zgodnjo rehabilitacijo začnemo že pred operativnim posegom, ko je poškodovanec na postelji. Na tej točki se izvaja respiratorna fizio-terapija in ukrepi za preprečevanje zapletov, kot so globoka venska tromboza, po-škodbe zaradi pritiska in druge. Cilji je ohranjanje in spodbujanje motoričnih funkcij ter preprečevanje zapletov, do katerih lahko pride predvsem pri starostnikih, ki imajo pogosto spremljajoče bolezni. Ko govorimo o postoperativnem obdobju, je potreb-no starostnika čim prej vpeljati v program rehabilitacije. Prvi postoperativni dan se pacienta aktivira in mobilizira. Pacient naj se s pomočjo trapeza in zdrave noge po-skusi prestaviti v postelji. Po odstranitvi drenov je potrebno, ob zadostni analgeziji, začeti z razgibavanjem operiranega kolka. Pacienta je potrebno učiti hoje z razbre-menitvijo s pomočjo bergel ali hodulje. Prav zgodnja mobilizacija je osnova dobre in kakovostne obravnave pacienta z zlomom kolka. Z zgodnjo mobilizacijo želimo doseči krajše ležalne dobe, preprečevanje zapletov in hitro vrnitev v domače okolje. Pri pa-cientih, pri katerih je bila izvedena notranja fiksacija, obremenjevanje operiranega uda ni dovoljeno v celoti. Pri uporabi delne endoproteze je dovoljeno obremenjevanje do bolečine takoj po operaciji, zato je treba pri učenju hoje med hospitalizacijo upora-biti pripomoček (Kos et. al., 2014). Ko govorimo o rehabilitaciji po zlomu kolka pri starostniku, le-ti zahtevajo takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Gibalna sposobnost sklepov pri starostnikih upada, pogosteje se pojavljajo kontrakture povezane z neaktivnostjo mišic. Ko govorimo o nepokretnih pacientih, je zgodnja rehabilitacija namenjena predvsem preprečeva-nju nastanka poškodb zaradi pritiska. Rehabilitacija pri starostniku traja dlje časa in prinaša slabše končne uspehe, kot pri mlajši osebi (Munih, 2019). STI PRIPRAVA PACIENTA NA ODPUST Zlom kolka in ostale poškodbe, ki močno vplivajo na izvajanje vsakodnevnih aktivno-sti pri posamezniku, zahtevajo celostno obravnavo pacienta. Posebej ko govorimo o starostniku, pri katerih so tovrstne poškodbe še bolj pogoste, je potrebno sodelovanje J DO ODLIČNO A multidisciplinarnega tima, ki bo pacienta pripravil na odpust iz bolnišnice. Odpust iz UP bolnišnice pogosto ovira socialna problematika. Posebno izražena je potreba po ure-ditvi ustrezne pomoči pri starostniku, ki živi sam ali ima oslabelega partnerja. Vpra- SK šanje, kdo bo to pomoč lahko izvajal na domu, je vse bolj pogosto (Valjavec, 2009). 44 Zdravstvena nega predstavlja prvi korak pri uspešni medicinskih rehabilitaciji in vrnit-vi posameznika v domače okolje. Medicinska sestra je izvajalec zdravstvene nege in koordinator zdravstvene nege ter tudi izvajalka zdravstvene vzgoje, ki je nujno pot-rebna za pridobitev veščin, potrebnih za prilagoditev na življenje po poškodbi (Munih, VENI NEGI: 2019). Pri pripravi pacienta na odpust medicinska sestra v postopek vključi socialno ST V službo. Ko pride do težavnega odpusta, se v prvi vrsti obrnemo na neformalne soci-alne mreže, ki jih sestavljajo družina, soseska, prijatelji, društva in drugi. Predstavljajo posameznikove življenjske okoliščine. Pomembno je, da jih socialna služba vključi v ŠKI ZDRA UR načrt pomoči. Večkrat pa naletijo na dejstvo, da je med generacijami prišlo do ve-likega propada in izgube povezanosti. Starostnik lahko predstavlja breme za druži- A V KIR no (Valjavec, 2009). Zato so se razvile oblike formalne pomoči. Zakon o socialnem GIJ varstvu določa storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk. Te storitve so prva socialna pomoč, osebna pomoč, podpora žrtvam kaznivih dejanj, pomoč družini, SINER institucionarno varstvo, vodenje in varstvo, ter zaposlitev pod posebnimi pogoji in pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih (Zakon o socialnem varstvu, 2019). Zaradi oteženega odpusta nekaterih pacientov so bili v bolnišnicah ustanovljeni od-delki za zdravstveno nego ali negovalni oddelki (Valjavec, 2009). Odpiranje tovrstnih oddelkov ni novost. Potreba po negovalnih oddelkih se razvija tudi zaradi zniževanja stroškov, prezasedenosti bolnišnic in potreb po skrajšanju ležalne dobe. Namen vzpo-stavitve negovalnega oddelka je skrajšati hospitalizacijo v aktivnem delu bolnišnice in olajšati prehod iz bolnišnice v domačo nego ali drugo ustanovo, omogočiti začasen sprejem pacientov, ki potrebujejo zdravstveno nego ali občasen nadzor, izboljšati kakovost življenja do odpusta bolnika. Kriteriji za sprejem so kronični pacienti, ki po končani hospitalizaciji v aktivnem delu bolnišnice potrebujejo še rehabilitacijski pro-gram, potem tudi pacienti, ki po končanem terapevtskem programu v aktivnem delu bolnišnice in pred odhodom v domačo oskrbo ali drugo organizirano obliko varstva pacientov, še potrebujejo občasen nadzor ter pacienti, ki potrebujejo le zdravstveno nego in v celoti sami krijejo stroške bivanja (Peternelj, 2000). Za pripravo pacienta na odpust je najpomembnejše, da v odločanje aktivno vključimo pacienta. Odpust je potrebno načrtovati dovolj zgodaj ter poznati pričakovanja pa-cienta in uskladiti z možnostimi obravnave. Pri tem je pomembno sodelovanje znotraj celotnega tima, tako zdravnikov, medicinskih sester, socialne službe, fizioterapije in drugih (Valjavec, 2009). DISKUSIJA STI Zlom kolka je značilna predvsem za starejšo populacijo, pri kateri do večine poškodb pride med padci. Narava poškodbe omejuje mobilnost in s tem negativno vpliva na kakovost življenja, zmanjša samostojnost posameznika. Poznavanje poškodbe, raz-ličnih vrst zloma in oblik zdravljenja, je ključnega pomena za pravilno in kakovostno J DO ODLIČNO A ter celostno obravnavo pacienta. Zlom kolka pri starejših predstavlja resen izziv za UP zdravstvo, ki zahteva celostno in multidisciplinarno obravnavo. K hitrejšemu okre-vanju in zmanjševanju tveganja za zaplete prispeva predvsem zgodnja mobilizacija, SK prilagojena rehabilitacija ter individualna oskrba (Kos, 2014). Za pomembno pri prip 45 - ravi pacienta na odpust in zagotavljanja nadaljnje oskrbe, se je izkazalo vključevanje socialne podpore (Valjavec, 2009). Prav tako je prepoznana potreba po nadaljnjem razvoju negovalnih oddelkov za zmanjšanje hospitalizacije v aktivnih bolnišničnih enotah. Takšni oddelki so ključni za premostitev vrzeli med bolnišnično oskrbo in pov- VENI NEGI: ratkom v domače okolje. STV Kljub pomembnim ugotovitvam prispevek odpira tudi številna vprašanja. Omejitve vključujejo pomanjkanje podatkov pridobljenih s pomočjo raziskav, ki bi izkazovale dolgoročne rezultate rehabilitacije in ugotavljale zmožnost prilagajanja pacientov po ŠKI ZDRA UR odpustu iz bolnišnice. V prihodnje bi bile potrebne dodatne raziskave, ki bi natančneje ocenile učinkovitost različnih pristopov, predvsem v povezavi s starostniki in njihovo A V KIR obravnavo po zlomu kolka. Povzamemo lahko, da je celostna obravnava pacienta po GIJ zlomu kolka ključnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja in zmanjšanje umrlji-vosti. Multidisciplinarni pristop, zgodnja rehabilitacija in prilagojena oskrba so ključni SINER elementi, ki jih je treba še naprej spodbujati in razvijati. ZAKLJUČEK Celostna obravnava pacienta po zlomu kolka je ključnega pomena za izboljšanje ka-kovosti življenja, zmanjšanje zapletov in umrljivosti ter omogočanje hitrejše vrnitve v domače okolje. Zgodnja mobilizacija in multidisciplinarni pristop pomembno vpliva-ta na zmanjšanje tveganja za zaplete, kot so globoka venska tromboza, pljučnica in poškodba zaradi pritiska (Kos et al., 2014). Med predlagane rešitve za kakovostno zdravstveno obravnavo spada zgodnja imobilizacija, kot navajata Kos in sodelavci (2014), saj spodbuja hitrejšo vrnitev v vsakodnevno življenje, skrajšuje ležalne dobe ter zmanjšuje pogostost zapletov. Naslednji ključni element je multidisciplinarni pri-stop, ki omogoča usklajeno delovanje različnih strokovnjakov, kar je ključno za uspeš-no rehabilitacijo (Munih, 2019). Za obravnavo starejših pacientov po zlomu kolka pa je pomemben razvoj negovalnih oddelkov, saj takšni oddelki ne le razbremenjujejo bolnišnice, temveč omogočajo bolj individualizirano obravnavo pacientov in zago-tavljajo boljši prehod v domače okolje (Peternelju, 2000). Ti predlagani pristopi pa imajo tudi določene slabosti. Izpostaviti je potrebno, da zgodnja mobilizacija ni vedno izvedljiva pri starejših pacientih z več pridruženimi boleznimi, kar lahko omejuje njeno učinkovitost (Loggers et al., 2020). Poleg tega je razpoložljivost negovalnih oddelkov pogosto omejena, kar otežuje pravočasno odpustitev pacientov (Valjavec, 2009). Implementacija celostne obravnave nenazadnje zahteva več finančnih in kadrovskih virov, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene sisteme (Kos et al., 2014). Za nadaljnjo izboljševanje oskrbe pacientov po zlomu kolka so potrebne dodatne raziskave. Te bi morale oceniti dolgoročne rezultate različnih metod zdravljenja, kot STISTI tudi vpliv socialne podpore na okrevanje po odpustu iz bolnišnice. Razvoj inovativnih rešitev, ki združujejo dostopnost, učinkovitost in individualen pristop, ostaja ključen za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe za paciente po zlomu kolka. J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNO AA UPUP Literatura Bucik Ozebek, N., 2022. S staranjem se verjetnost za padce povečuje. Ljubljana: Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. Dostopno na: https://osteoporoza.si/s-staranjem-se-verjetnost-za-padce-pove- SKSK cuje/ [28. 1. 2025]. 46 46 Jennison, T., Yarlagadda, R., 2020. Hip fractures. Surgery (Oxford), 38(2), pp. 70-73. Lukšič Gorjanc, M., Burger, H., 2004. Ocenjevanje izida rehabilitacije po zlomu kolka v zdravilišču Dolenj-ske toplice. Zdravniški vestnik, 73(12), pp. 933–937. Loggers, S., Van Lieshout, E., Joosse,P., Verhofstad, M., Willems, H., 2020. Prognosis of nonoperative treatment in elderly patients with a hip fracture: A systematic review and meta-analysis. International Journal of the care of the injured, 51(11), pp. 2407-2413. STVENI NEGI: VENI NEGI: ST VV Laharnar, M., Slabe, D., Herman, S., 2011. Poznavanje ukrepov prve pomoči pri zlomu kolka med laiki na Tolminskem. Obzornik zdravstvene nege, 45(1), pp. 49-54. Kos, N., Sedej, B., Kos, B., 2014. Klinične smernice za rehabilitacijo poškodovancev po zlomu kolka. Clinical guidelines for rehabilitation of patients after hip fracture. Rehabilitacija, XIII, (1), pp. 163-167. ŠKI ZDRAŠKI ZDRA URUR Munih, M. (2019). Robotizirani pripomočki za nego-robotised nursing aids. Rehabilitacija, 18(1), pp. 108-113. Peternelj, A., 2000. Idejni projekt negovalnega oddelka v Bolnišnici Golnik. Obzornik zdravstvene nege, 34(3/4), pp. 105-113. A V KIRA V KIR Prodovic, T., Ristic,B., Rancic, N., Bukumiric, Z., Stepanovic, Z., Ignjatovic-Ristic, D. (2016). Factors influ GIJGIJ - encing the six-month mortality rate in patients with a hip fracture. Rehabilitacija, 55(2), pp. 102-107. Rauter Pungartnik, T., 2008. Lestvice, ki se uporabljajo pri ocenjevanju izida po zlomu kolka. Rehabilitacija, SINERSINER 12(2), pp. 35-42. Valjavec, M., 2009. Vloga socialne službe pri obravnavi pacientov v času hospitalizacije – multidisciplinarni pristop pri oskrbi starejših in kronično bolnih. In: S. M. Dvoršak, A. Kvas , B. M. Kaučič, D. Železnik, D. Kle-menc, eds. 7. kongres zdravstvene in babiške nege Slovenije - »Medicinske sestre in babice - znanje je naša moč«, 11.-13. maj 2009. Ljubljana: Grand hotel Union. Wijnen, H., Schmitz, P., Es-Safraouy, H., Roovers, L., Taekema, D., L C van Susante, J., 2021. Nonoperative management of hip fractures in very frail elderly patients may lead to a predictable short survival as part of advance care planning. Acta Orthopaedica, 92 (6), pp. 728–732. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-I), 2019. Uradni list Republike Slo-venije št. 28/19. Aida Sijamhodžič, dipl. m. s. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični ddelek za otroško kirurgijo aida.sijamhodzic@kclj.si OKUŽBA KIRURŠKE RANE - PREDSTAVITEV PROJEKTA ZA STI NOV PROTOKOL J DO ODLIČNOA OBRAVNAVE UP OTROK PO SK 47 OPERACIJI VNETJA VENI NEGI: STV SLEPEGA ČREVESA ŠKI ZDRA UR A V KIR IZVLEČEK GIJ Okužbe kirurških ran so pogost zaplet po operativnih posegih, zlasti pri otrocih, kjer SINER lahko pomembno vplivajo na dolžino hospitalizacije in kakovost okrevanja. Čeprav so kirurški posegi pri otrocih manj pogosti kot pri odraslih, so otroci zaradi svoje posebne fiziologije in razvoja lahko še bolj občutljivi na okužbe kirurških ran. Po podatkih Sve-tovne zdravstvene organizacije predstavljajo OKR do 16 % bolnišničnih okužb v razvi-tih državah. Okužbe na mestu kirurškega posega so eden najpogostejših poopera-tivnih zapletov po apendektomiji, ki vodijo do ponavljajočih se operacij, podaljšanega bivanja v bolnišnici in uporabe antibiotikov. Projekt se osredotoča na oblikovanje no-vega protokola za obravnavo otrok po operaciji vnetja slepega črevesa, z namenom zmanjšanja pojavnosti OKR. S pomočjo multidisciplinarnega pristopa lahko v praksi uvedemo izboljšave v preventivnih ukrepih, kirurških tehnikah in pooperativni oskrbi. Cilj je izboljšanje rezultatov zdravljenja ter skrajšanje časa hospitalizacije in okrevanja. Ključne besede: kirurške rane, otroci, protokol obravnave, apendicitis, pooperativna nega UVOD Zdravstvena dejavnost je prav gotovo področje, kjer je podano visoko tveganje za nastanek okužb, ki niso posledica pacientove bolezni. Okužbe namreč lahko nastane-jo kot posledica zdravljenja in/ali zdravstvene oskrbe (Kramar, 2013). Okužbe kirurških ran (OKR) so eden najpogostejših zapletov po operativnih posegih, ki lahko pomembno vplivajo na proces zdravljenja in okrevanja bolnikov. Pri otrocih so tveganja za razvoj OKR še posebej izrazita zaradi njihovega specifičnega imun-skega odziva in težavnosti zagotavljanja optimalne higiene in pooperativne oskrbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije predstavljajo OKR do 16 % vseh bol- STI nišničnih okužb v razvitih državah, kar odraža pomembnost ustreznih preventivnih ukrepov in standardiziranih postopkov (WHO, 2016). Akutni apendicitis (v nadaljevanju AA) je eden najpogostejših vzrokov akutne boleči-ne v trebuhu in najpogostejša indikacija nujne operacije v predelu trebuha po vsem J DO ODLIČNOA svetu (Snyder et al., 2018; Bhangu et al., 2015). AA lahko razdelimo na nezapleten UP apendicitis, tj. Flegmonozni in zapleteni apendicitis, vključno s perforacijo, abscesom in peritonitisom (Bhangu et al., 2015). SK 48 Akutno vnetje slepega črevesa, znano kot apendicitis, je ena najpogostejših urgentnih kirurških diagnoz pri otrocih. Operacija slepega črevesa je praviloma uspešna, vendar se tveganje za OKR bistveno poveča v primeru perforacije črevesa, ki vodi v kontami-nacijo trebušne votline. Pogostnost OKR v takšnih primerih zahteva celostno in multi-disciplinarno obravnavo, ki zajema preventivne ukrepe že pred operacijo, optimalne VENI NEGI: kirurške tehnike ter strogo upoštevanje standardov pooperativne zdravstvene nege. ST V POMEN PROTOKOLOV V ZDRAVSTVU Protokoli v zdravstvu so ključnega pomena za zagotavljanje varne, učinkovite in ka- URŠKI ZDRA kovostne oskrbe bolnikov. Njihov pomen lahko povzamemo skozi več ključnih vidikov (WHO 2016, Grol et al., 2013): A V KIR • Standardizacija oskrbe: GIJ Protokoli določajo enotne postopke za izvajanje zdravstvene nege in zdravljenja. S SINER tem zmanjšujejo variabilnost med zdravstvenimi izvajalci in zagotavljajo, da vsi pa-cienti prejmejo enako kakovostno obravnavo, ne glede na to, kje se zdravijo. Stan-dardizacija je še posebej pomembna pri kompleksnih postopkih ali pri oskrbi ranljivih skupin, kot so otroci. • Povečanje varnosti pacientov: Jasno opredeljeni koraki v protokolih zmanjšujejo tveganje za napake, ki bi lahko ogrozile zdravje pacientov. S tem se preprečujejo zapleti, kot so okužbe, napačno predpisana zdravila ali neustrezna pooperativna oskrba. • Podpora dokazom temelječi praksi: Protokoli temeljijo na najnovejših znanstvenih dognanjih in smernicah. To zagotavlja, da so uporabljeni pristopi utemeljeni na dokazih in so skladni z najboljšimi praksami v zdravstveni oskrbi. • Izboljšanje komunikacije in sodelovanja: V zdravstvenih timih pogosto sodelujejo strokovnjaki iz različnih disciplin. Protokoli delujejo kot skupni okvir, ki olajša sodelovanje in zagotavlja, da vsi člani ekipe delujejo usklajeno, kar izboljša izide zdravljenja. • Zmanjšanje stroškov: Z uporabo protokolov se lahko optimizirajo procesi, kar vodi do bolj učinkovite upo-rabe virov, krajše hospitalizacije in zmanjšanja nepotrebnih postopkov. To prispeva k zmanjšanju stroškov za zdravstvene ustanove in bolnike. • Prilagoditev specifičnim potrebam pacientov: STI Protokoli omogočajo prilagoditev zdravstvene oskrbe glede na specifične okoliščine, na primer starost, bolezensko stanje ali druge dejavnike tveganja. Pri otrocih, ki so ranljivejša populacija, so protokoli še posebej pomembni, saj zagotavljajo, da je oskr- J DO ODLIČNOA ba primerna za njihovo starost in fiziološke posebnosti.UP • Podlaga za izobraževanje in usposabljanje: Protokoli služijo kot vodilo za izobraževanje zdravstvenih delavcev. Novozaposleni in SK študenti jih lahko uporabljajo za učenje standardnih postopkov in pravilne izvedbe 49 kliničnih posegov. • Merjenje in izboljšanje kakovosti: S protokoli je mogoče enostavneje spremljati skladnost z določenimi standardi in me-riti uspešnost izvedenih postopkov. To omogoča ugotavljanje pomanjkljivosti in uva VENI NEGI: - ST janje izboljšav. V Na kratko, protokoli so osnova za zagotavljanje sistematične, varne in učinkovite zdravstvene oskrbe. Omogočajo zdravstvenim delavcem, da delujejo v skladu z naj ŠKI ZDRA - UR boljšimi praksami, in prispevajo k izboljšanju zdravja pacientov ter optimizaciji delo-vanja zdravstvenih sistemov. A V KIR GIJ Protokol za obravnavo otrok po operaciji vnetja slepega črevesa S projektom želimo oblikovati celovit protokol za obravnavo otrok po operaciji vnetja SINER slepega črevesa, ki bo zmanjšal pojavnost OKR ter izboljšal izide zdravljenja. Na pod-lagi pregleda literature, analize trenutne prakse in sodelovanja s strokovnjaki različ-nih specializacij bomo razvili ukrepe, ki bodo izboljšali kakovost zdravstvene oskrbe ter prispevali k standardizaciji kliničnih postopkov. Projekt temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Ključni koraki: • Pregled literature: Analizirali smo sodobne raziskave in obstoječe protokole za preprečevanje OKR pri otrocih. • Analiza trenutne prakse: Zbiranje podatkov na oddelku, kjer izvajamo operacije slepega črevesa pri otrocih, vključno s stopnjo pojavnosti OKR in trenutnimi pre-ventivnimi ukrepi. • Razvoj protokola: Oblikovanje standardiziranega protokola z multidisciplinarno skupino strokovnjakov. • Pilotna implementacija: Preizkus novega protokola v izbranih ustanovah. • Evalvacija rezultatov: Primerjava pojavnosti OKR pred in po implementaciji pro- tokola ter analiza vpliva na čas okrevanja in zadovoljstvo pacientov. Pričakujemo, da bo implementacija novega protokola prinesla naslednje rezultate: • Zmanjšanje pojavnosti OKR pri otrocih po operaciji vnetja slepega črevesa. • Krajši čas hospitalizacije in izboljšanje kakovosti življenja otrok v obdobju okrevanja. • Standardizacija postopkov za preventivo OKR. STI DISKUSIJA OKR pri otrocih so poseben izziv zaradi specifičnih potreb pediatrične populacije. Otroci imajo pogosto oslabljen imunski sistem, manjše telesne rezerve in drugačno J DO ODLIČNOA fiziologijo v primerjavi z odraslimi, kar povečuje njihovo ranljivost za pooperativne UP zaplete (Barker et al., 2020). Poleg tega je upoštevanje higienskih standardov pri mlajših otrocih pogosto oteženo, saj se ne morejo vedno aktivno vključevati v svojo oskrbo. Zaradi teh dejavnikov je nujno, da se preventivni ukrepi prilagodijo potrebam SK 50 otrok in njihovim skrbnikom. Zbiranje podatkov za analizo trenutne prakse je bilo zasnovano po Metodoloških na-vodilih za kazalnike kakovosti v zdravstvu iz Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023 ter izvedeno v skladu s Protokolom za ESOKR (verzija 2.1) Naci VENI NEGI: - ST onalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ, 2023; MZ, 2023) . V V obdobju ESOKR je osebje oddelka sistematično in aktivno iskalo primere OKR po operativni odstranitvi slepiča s pregledi kirurške rane ob prevezah, zbiranju informa ŠKI ZDRA - UR cij od oddelčnega osebja, pregledom bolnikove zdravstvene dokumentacije in mikro-bioloških izvidov. Zbrali smo podatke o demografskih značilnostih (starost, spol, in- A V KIR deks telesne mase), stanju bolnika pred posegom, spremljajočih boleznih, pripravi na GIJ poseg, vrsti in trajanju posega, stopnji kontaminacije rane, perioperativni antibiotični zaščiti, uporabi drenov in vsadkov, pojavu OKR in zdravljenju. SINER Okužba kirurške rane je bila opredeljena v skladu z merili Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje okužb (angl. European Centre for Disease Prevention and Control, ECDC) (ECDC, 2017). Vsi otroci z dokumentirano pooperativno okužbo, ki niso ustrezali definiciji OKR Tabela 1), so bili izključeni iz analize. Za analizo podatkov je bila uporabljena opisna statistika. STI Slika 1: Delitev okužb kirurške rane po ECDC (povzeto po ECDC) Preprečitev nastanka OKR pomembno zmanjša obremenitve človeških in finančnih J DO ODLIČNO A virov. Poraba sredstev je nižja zaradi nižjih neposrednih stroškov krajšega bolnišnič UP - nega bivanja, manjšega števila preiskav in manj zahtevnega zdravljenja. V naši razi-skavi je trajalo povprečno zdravljenje OKR 14,75 dni, medtem ko je povprečno bolni- SK šnično zdravljenje trajalo 4,0 dni 51 V naši 6 mesečni raziskavi je do pojava OKR prišlo v 5,3% (4/75) po apendektomiji, od tega je šlo v polovici primerov za površinsko in v drugi polovici za globoko OKR. Naši rezultati so primerljivi z drugimi raziskavami o pogostosti OKR. ECDC (2023) navaja pojavnost OKR 2-12 % za vse posege. Giesen (2016) v svoji raziskavi na Nizozemskem VENI NEGI: opisuje 6,6 % pojavnost OKR. Multicentrična raziskava ( Aranda-Narvarez in sod., ST V 2014) je pokazala pojav OKR po apendektomiji kar pri 13,4% pacientov. Rezultati pilotnega testiranja protokola bodo ključni za ovrednotenje učinkovitosti ŠKI ZDRA predlaganih ukrepov. Pri tem je pomembno poudariti pomen vključevanja staršev v UR proces pooperativne oskrbe. Starši so pogosto glavni skrbniki otrok in imajo ključno vlogo pri zagotavljanju skladnosti z navodili zdravstvenega osebja. Zato protokol ne A V KIR sme biti usmerjen samo na klinične ukrepe, temveč mora vključevati tudi izobraževal GIJ - ne aktivnosti za starše. SINER Poleg tega je pomembno obravnavati tudi psihološke vidike zdravljenja otrok. Po-operativno okrevanje lahko povzroči tesnobo in stres, kar lahko negativno vpliva na sodelovanje pri oskrbi in posledično poveča tveganje za zaplete. Multidisciplinarni pri-stop, ki združuje kirurge, medicinske sestre, pediatre in psihologe, lahko pomembno prispeva k boljšim izidom zdravljenja (Ostojic et al., 2018). Ena izmed omejitev tega projekta je variabilnost praks med različnimi zdravstvenimi ustanovami. Medtem ko so standardizirani protokoli nujni, se morajo prilagoditi lo-kalnim pogojem in virom. Poleg tega je potrebno nenehno spremljanje in prilagajanje protokola glede na nove znanstvene dokaze in tehnološki razvoj. Kljub omejitvam projekt ponuja priložnost za vzpostavitev modela oskrbe, ki bi lahko bil uporaben tudi pri drugih pediatričnih kirurških posegih. S tem bi lahko izboljša-li kakovost zdravstvene oskrbe za otroke ter zmanjšali breme, povezano z OKR, za bolnišnice in družine. Ustreznost zdravljenja otrok z zapletenim vnetjem slepiča je bila predmet številnih raz-iskav, ki so se osredotočale na vidike, kot so postavitev diagnoze, čas operacije, kirurški pristop, predoperativno in pooperativno zdravljenje z antibiotiki ter merila za odpust. Kljub temu, pa ostaja optimalno zdravljenje zapletenega vnetja slepiča pri otrocih še vedno predmet aktivnih razprav, saj se klinične prakse med posameznimi centri zelo razlikujejo (Baxter et al., 2018; Muehlstedt et al., 2004). Zadnje z dokazi podprte smer-nice podpirajo zgodnje enteralno hranjenje in čim hitrejši prehod na peroralno analge-tično in antibiotično zdravljenje (Pennell et al., 2020; Ingram et al., 2021). Parenteralno antibiotično zdravljenje po operativnem zdravljenju zapletenega vnetja slepiča (t.j. gangrenozno vnetje s peritonitisom ali perforacijo) je splošno sprejeta kli-nična praksa. Kljub temu trenutno ni univerzalno sprejetega soglasja glede optimal- STI nega trajanja in načina dajanja antibiotične terapije pri otrocih (Wang, 2019). Poope-rativno zdravljenje zapletenega vnetja slepiča je v preteklosti zahtevalo dolgotrajno hospitalizacijo s podaljšanim parenteralnim antibiotičnim zdravljenjem. Zadnje z do- kazi podprte smernice pa podpirajo uporabo antibiotikov ožjega antibakterijskega J DO ODLIČNOA spektra in zgodnji prehod na peroralno zdravljenje, pri čemer odpust otroka iz bolni -UP šnice temelji na kliničnih parametrih in ne na vnaprej določenem trajanju zdravljenja (Pennell et al., 2020). Skrajšanje parenteralnega antibiotičnega zdravljenja namreč skrajša trajanje hospitalizacije in s tem pomembno vpliva tudi na stroške zdravljenja SK 52 (Pennell et al., 2021). Vsi otroci znotraj 60 min pred pričetkom operativnega zdravljenja vnetja slepiča prejmejo enkratni odmerek zaščitnega antibiotika. Izberemo antibiotike, ki so učinko-viti proti črevesnim bakterijam, predvsem gramnegativnim in anaerobnim, kot sta E. coli in Bacteroides spp (Panesar, 2013). V Sloveniji za antibiotično zaščito pri posegih VENI NEGI: na tankem in debelem črevesu uporabljamo kombinacijo gentamicina in metronida VST - zola (Čižman, Beović, 2013). Po operativnem zdravljenju nezapletenega vnetja slepiča (t.j. flegmonozno vnetje ŠKI ZDRA ali gangrenozno vnetje brez peritonitisa) sodobna priporočila uvedbo antibiotič UR - nega zdravljenja odsvetujejo (Slika 2) (Pennell et al., 2020, Ingram et al., 2021). V primeru operativnega zdravljenja zapletenega vnetja slepiča pa se svetuje uvedba A V KIR parenteralne antibiotične terapije v trajanju vsaj 72 ur (Pennell et al., 2020, Ingram GIJ et al., 2021). V Sloveniji se priporoča uvedba zdravljenja s kombinacijo gentamicina in SINER metronidazola (Čižman, Beović, 2013). Tretji postoperativni dan opravimo preiskave krvi (CRP, hemogram, diferencialna krvna slika) ter preverimo ali otrok izpolnjuje me-rila za odpust v domačo oskrbo, ki so: odsotnost vročine ≥ 24 ur, uživanje tekočin in hrane per os, povrnitev normalnih črevesnih funkcij in ustrezna nadzorovanost bole-čine s peroralnimi analgetiki (Pennell et al., 2020). V kolikor otrok izpolnjuje merila za odpust, ga še istega dne prevedemo na peroralno antibiotično zdravljenje in odpus-timo v domačo oskrbo. Za peroralno antibiotično zdravljenje običajno izberemo an-tibiotik širokega spektra, kot npr. amoksicilin s klavulansko kislino (Pennell et al., 2021; Čižma, Beović, 2013). Trajanje peroralnega antibiotičnega zdravljenja je odvisno od laboratorijskih izvidov na dan odpusta. V primeru normalnih vrednosti levkocitov predpišemo 5 dnevno zdravljenje, v primeru povišanih vrednosti levkocitov ali pomika v levo v diferencialni krvni sliki pa 7 dnevno zdravljenje (Slika 1) (Pennell et al., 2020). V kolikor tretji pooperativni dan otrok ne izpolnjuje meril za odpust v domačo oskrbo, nadaljujemo z uvedeno parenteralno antibiotično terapijo in vsakodnevno preverja-mo klinično stanje otroka ter izpolnjevanje meril za odpust v domačo oskrbo. V kolikor otrok po sedmih dneh parenteralne antibiotične terapije še vedno ne izpolnjuje meril za odpust v domačo oskrbo, se priporoča izvedba slikovne diagnostike (običajno ul-trazvok trebuha, po potrebi tudi CT trebuha) za opredelitev prisotnosti morebitnih tekočinskih kolekcij v trebuhu (Pennell et al., 2020). V primeru kliničnega poslabšanja pa se za slikovno diagnostiko odločimo predčasno. Ob prisotnosti tekočinske kolek-cije v trebuhu, se posvetujemo z interventnim radiologom glede možnosti perkutane punkcije ali drenaže. Po posegu nadaljujemo z že uvedeno antibiotično terapijo, ki jo po potrebi prilagodimo glede na rezultate odvzetih kužnin. V primeru, da je teko-činska kolekcija punkciji oz. drenaži nedostopna ali je tekočine malo, nadaljujemo s parenteralnim antibiotičnim zdravljenjem, ki ga po potrebi po posvetu s specialistom STI infektologije dodatno prilagodimo (Slika 2) (Pennell et al., 2020). J DO ODLIČNO A UP SK 53 VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER Slika 2 : Priporočila za zdravljene otrok po operativnem zdravljenju slepiča, povzeto po Pennell et al. Uvedba standardiziranih smernic je skrajšala trajanje hospitalizacije in posledično stroške zdravljenja tako pri nezapletenih, kot tudi pri zapletenih vnetjih slepiča, brez negativnega vplivala na klinični izid (Willis et al., 2016; Pennell et al., 2020). ZAKLJUČEK Zagotavljanje skrbne in učinkovite oskrbe otroka po operativne zdravljenju akutnega vnetja slepiča je ključnega pomena za njegovo hitro in varno okrevanje. Pooperativno zdravljenje poleg nadzora življenjskih funkcij vključuje nadomeščanje tekočin, prila-gojeno prehrano, preprečevanje slabosti in bruhanja, nadzor in zdravljenje bolečine, antibiotično zdravljenje in oskrbo urinskega katetra ter abdominalne drenaže. Poleg tega je ključnega pomena tudi zagotovitev čustvene podpore, saj lahko operacija in ločitev od staršev pri otroku povzročita prestrašenost in stres. S sledenjem smerni-cam zdravljenja in tesnim sodelovanjem zdravstvenega osebja, staršev in otroka je mogoče ustvariti pogoje, ki spodbujajo hitro in uspešni okrevanje po operaciji. Okužbe kirurških ran so pomemben izziv v pooperativni oskrbi otrok, ki zahteva ce STI - losten in multidisciplinaren pristop. Naš projekt za oblikovanje novega protokola obravnave otrok po operaciji vnetja slepega črevesa predstavlja pomemben korak k izboljšanju zdravstvene oskrbe in zmanjšanju tveganja za razvoj OKR. Razvoj pro-tokola temelji na dokazih in sodelovanju strokovnjakov, kar zagotavlja visoko stopnjo J DO ODLIČNO A relevantnosti in uporabnosti v klinični praksi. UP Dejstvo je, da OKR nikoli ne moremo popolnoma preprečiti ali se jim popolnoma izo-gniti, vendar, to ne pomeni, da z izvedenimi ukrepi incidence OKR ne moremo znižati SK 54 na sprejemljivo raven. S projektom prospektivnega spremljanja OKR skozi kazalnik kakovosti dela na Oddelku za otroško kirurgijo, želimo v prvi vrsti opredeliti pojavnost OKR po različnih kirurških posegih pri otrocih, prepoznati dejavnike tveganja za pojav OKR in uvesti ustrezne preventivne ukrepe za znižanje pojavnosti OKR tako z me-dicinskega vidika kot iz vidika zdravstvene nege. Zagotavljanje kakovosti in varnosti VENI NEGI: zdravstvene obravnave ni razprava o tem, kaj vse bi lahko naredili, če bi za to imeli ST V sredstva, temveč o tem, kaj lahko naredimo s tem, kar imamo. Okužbe na mestu kirurškega posega so eden najpogostejših pooperativnih zapletov ŠKI ZDRA po apendektomiji, ki vodijo do ponavljajočih se operacij, podaljšanega bivanja v bol UR - nišnici in uporabe antibiotikov (Kohler et al., 2022). A V KIR Pilotna implementacija protokola bo omogočila oceno njegove učinkovitosti in pri- GIJ lagoditev za specifične potrebe posameznih zdravstvenih ustanov. Pričakujemo, da bodo rezultati prispevali k izboljšanju kakovosti življenja otrok ter k optimizaciji stro SINER - škov zdravstvene oskrbe. Nadaljnje raziskave bodo osredotočene na dolgoročne učinke protokola ter na njegovo možnost prilagoditve za druge kirurške posege. Literatura Barker, C.F., et al. (2020). Management of appendicitis in pediatric patients. Journal of Pediatric Surgery, 55(3), 123–129. Bhangu, A., Søreide, K., Di Saverio, S., Assarsson, J.H., & Drake, F.T. (2015). Acute appendicitis: Modern understanding of pathogenesis, diagnosis, and management. The Lancet, 386(10000), 1278–1287. Baxter, K.J., Nguyen, H.T.M.H., Wulkan, M.L., & Raval, M.V., (2018). Association of health care utilization with rates of perforated appendicitis in children 18 years or younger. JAMA Surgery, 153(6), 544–550. Čižman, M., & Beović, B., (2013). Kako predpisujemo protimikrobna zdravila v bolnišnicah (2. dopolnjena izdaja). Ljubljana: Sekcija za protimikrobno zdravljenje Slovenskega zdravniškega društva. European Centre for Disease Prevention and Control, (2023). Point prevalence survey of healthcare-as-sociated infections and antimicrobial use in European acute care hospitals, 2016–2017. Stockholm: ECDC. Available at: https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/healthcare-associated--infecti- ons-antimicrobial-use-point-prevalence-survey-2016-2017.pdf Giesen, L.J., van den Boom, A L., van Rossem, C.C., den Hoed, P.T., & Wijnhoven, B.P., (2017). Retrospecti-ve multicenter study on risk factors for surgical site infections after appendectomy for acute appendicitis. Digestive Surgery, 34(2), 103–107. Grol, R., et al., (2013). Improving patient care: The implementation of change in health care (2nd ed.). Chichester: Wiley-Blackwell. STI Ingram, M.C., Harris, C.J., Studer, A., et al., (2021). Distilling the key elements of pediatric appendicitis clinical practice guidelines. Journal of Surgical Research, 258, 105–112. Köhler, F., Reese, L., Kastner, C., Hendricks, A., Müller, S., Lock, J.F., et al., (2022). Surgical site infection following single-port appendectomy: A systematic review of the literature and meta-analysis. Frontiers in Surgery, 9, 919744. J DO ODLIČNO Kramar, H. (2013). Bolnišnične okužbe. In S. Pivač (Ed.), Izbrane intervencije zdravstvene nege – teoretične A in praktične osnove za visokošolski študij zdravstvene nege (pp. 32–38). Jesenice: Visoka šola za zdravstve- UP no nego. Ministrstvo za zdravje RS. (2023). Metodološka navodila za kazalnike kakovosti v zdravstvu iz Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, SK in obsegu sredstev za leto 2023 (verzija 1.0). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. 55 Mreža za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb, NIJZ., (2023). Epidemiološko spremljanje okužb kirurške rane (ESOKR): Protokol, verzija 2.1. Ljubljana: NIJZ. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/11/ MESBO_SSI_protokol_2.1.pdf Muehlstedt, S.G., Pham, T.Q., & Schmeling, D.J., (2004). The management of pediatric appendicitis: A survey of North American pediatric surgeons. Journal of Pediatric Surgery, 39(6), 875–879. Ostojic, M., et al., (2018). Postoperative care in pediatric surgery. European Journal of Pediatrics, 177(5), VENI NEGI: ST 543–550. V Panesar, K., (2013). Antibiotic therapy for appendicitis in children. US Pharmacist, 38(12), HS14–HS20. Pennell, C., Meckmongkol, T., Arthur, L. G., Ciullo, S., Prasad, R., Lindholm, E., et al., (2020). A standardi-zed protocol for the management of appendicitis in children reduces resource utilization. ŠKI ZDRA Pediatric Quality & Safety, 5(6), e357. UR Wang, C., Li, Y., & Ji, Y. (2019). Intravenous versus intravenous/oral antibiotics for perforated appendicitis in pediatric patients: A systematic review and meta-analysis. BMC Pediatrics, 19(1), 407. A V KIR Willis, Z. I., Duggan, E. M., Bucher, B. T., Pietsch, J. B., Milovancev, M., Wharton, W., et al., (2016). Effect of GIJ a clinical practice guideline for pediatric complicated appendicitis. JAMA Surgery, 151(5), e160194. WHO, (2016). Global guidelines for the prevention of surgical site infection. Geneva: World Health Orga- SINER nization. Andreja Dukić, dipl. m. s. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelke za abdominalno kirurgijo andreja.dukic@gmail.com PRIPRAVA PACIENTA NA KOLONOSKOPIJO – NAŠI IZZIVI STISTI V KIRURŠKI J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAAUPUP ZDRAVSTVENI SKSK 56 56 NEGI VENI NEGI: VENI NEGI: STST VV IZVLEČEK ŠKI ZDRAŠKI ZDRA URUR Kolonoskopija je endoskopska preiskava spodnjih prebavil, ki zahteva fizično in psihič-no oziroma psihološko pripravo pacienta – to je ena temeljnih nalog endoskopskega A V KIRA V KIR tima pred izvedbo posega. Kljub dobri pripravi pacienta na kolonoskopijo, je preiskava GIJGIJ zanj stresna. Pacienti so pred preiskavo pogosto zaskrbljeni in prestrašeni. Zaskrblje- SINERSINER nost in strah sta povezana z znaki osnovne bolezni, strahom pred diagnozo in preiska-vo (teža preiskave, prisotnostjo bolečine …) ter strahom pred neznanim in nepričako-vanim. Visoka stopnja zaskrbljenosti pacientu še dodatno oteži preiskavo. Zmanjšanje zaskrbljenosti pred invazivno medicinsko preiskavo lahko pripomore k večji sprošče-nosti pacienta in zmanjšanju možnih zapletov preiskave. Poslušanje glasbe med prei-skavo je ena izmed metod, ki zmanjšuje zaskrbljenost in prestrašenost pacientov med preiskavo. Vedno obstaja tudi določeno tveganje, da pride do zapletov pri pripravi debelega črevesa. Z ustreznimi navodili in svetovanjem zmanjšamo tveganje za ne-očiščeno črevo. Lahko pride tudi do bolečine med samo preiskavo in po preiskavi, ki je tudi včasih znak zapletov preiskave (perforacija). Pacientom moramo omogočiti nebolečo kolonoskopijo, saj je to njihova pravica – da jih ne boli. Ključne besede: kolonoskopija, fizična in psihološka priprava, zapleti, glasba, bolečina UVOD Kolonoskopija je zahtevna preiskava, še posebej sama priprava na poseg, ker gre za poseg, ki velja za bolečega, obenem pa gre za pregled intimnega področja. Kolo-noskopija in polipektomija sta edini način za preprečevanje nastanka kolorektalnega raka (Gjergek, 2018). Paciente skrbi čiščenje prebavnega trakta in ali bojo dovolj čis-ti. Zaradi iskanja informacij po spletu in pogovarjanju z ostalimi, si včasih naredijo na-pačno predstavo in s strahom vstopijo v ambulanto. To je preiskava, ki se je pacienti običajno bojijo. Pacienti imajo občutek sramu, saj skozi zadnjično odprtino zdravnik z endoskopom prične preiskavo. Tu ne moremo vzdrževati distance, saj posegamo v osebni prostor. Potolažimo jih, da drugače ne gre in da niso ne edini ne sami, ter da jim stojimo ob strani. Številni preiskovanci zaradi anksioznosti in strahu pred bolečino STI med preiskavo potrebujejo pregled v sedaciji (Petrinec Primožič,2018). Namen prispevka je prikazati težave pri izvedbi kolonoskopije ter opisati celostno obravnavo pacienta. Težave želimo preprečiti, da bi bila kolonoskopija za pacienta J DO ODLIČNOA prijazna izkušnja, na katero bo glede na potrebe naslednjič prišel zdravstveno vzgo -UP jen in pomirjen. Kolonoskopija spada med invazivne posege s poseganjem v človeško telo (Budimir et SK al., 2022). 57 Kolonoskopija Kolonoskopija je preiskava debelega črevesja s fleksibilnim (upogljivim) endoskopom, ki omogoča zdravniku direkten vpogled v široko črevo. Kolonoskopija se zaradi različ- VENI NEGI: nih aparatur in pogojev dela lahko v različnih ustanovah različno izvaja. STV Kolonoskopija je: • ena izmed najpomembnejših preiskav, kjer z diagnostičnimi postopki uspešno pre- ŠKI ZDRA prečujemo nastanek kolorektalnega raka. UR • je pregled debelega črevesa – lahko tudi končnega dela tankega črevesa (vitega A V KIR črevesa – ileuma) s kolonoskopom. GIJ • je najpomembnejša in najzanesljivejša diagnostična metoda za odkrivanje bole- SINER zenskih sprememb na debelem črevesju. Omogoča vizualno diagnosticiranje raz-jed ali polipov sluznice debelega črevesa. S pomočjo kolonoskopa pa lahko zdrav-nik tudi odvzame vzorec za biopsijo oziroma odstrani sumljive lezije (Gjergek, 2018). V predhodnem obdobju so mnogi nasprotovali izvajanju preiskav in so jih označevali kot nevarne in nepotrebne. Z razvojem in z raziskavami podprto medicino so dokazali nasprotno in danes je kolonoskopija v mnogih državah standard presejalnih progra-mov za preprečevanje kolorektalnega raka (SVIT pri nas). Kolonoskopija igra pomembno vlogo pri preprečevanju raka debelega črevesa skozi diagnozo in odstranjevanje premalignih polipov in je najbolj natančno diagnostično orodje za odkrivanje vnetne črevesne bolezni in številnih drugih strukturnih lezij debe-lega črevesja (Petrinec Promožič, 2018). Razvoj na področju tehnologije je v zadnjih 200 letih omogočil nastanek visoko zmo-gljivih endoskopov, s pomočjo katerih danes opravimo zahtevne medicinske posege, ki so nadomestili marsikateri operativni poseg. Razvoja kolonoskopije ne bi bilo, če se ne bi najprej razvijala tehnologija za pregledovanje zgornjih prebavil (Gjergek, 2018). Priprava pacienta na kolonoskopijo Pred kolonoskopijo mora biti pacient psihološko in fizično pripravljen. Psihološka in fizična priprava v endoskopski enoti temelji na informiranju in učenju pa-cientov, zadovoljevanje njihovih potreb in vključevanje pacientov v proces zdravstve-ne nege. Pacienti so motivirani, da se endoskopski poseg opravi. Vsi dani napotki niso STI samo navodila za uspešno izvedbo posega, ampak neopazno že vsebujejo elemente zdravstvene vzgoje. Medicinska sestra je tista, ki ima pomembno vlogo pri zdravstveni vzgoji in že z dobro J DO ODLIČNOA razlago zmanjša pacientov stres na morebitne dogodke oziroma predvidene posege UP (Smojlović & Medja, 2018). Kot učno metodo najpogosteje uporabljamo metodo pogovora, ki spada med naj- SK starejše metode učenja. S pogovorom ugotovimo, kakšno je predhodno znanje bol 58 - nikov. Čas za posameznika je omejen, časa za zdravstveno vzgojo je malo, zato je pogovor pogosto voden (Budimir et al, 2022). Navodila, ki jih dobijo pacienti pred datumom preiskave ne olajšajo preiskave toliko, kot to da se medicinska sestra z njimi pogovarja med preiskavo in kako mu podaja VENI NEGI: navodila. Ovire v komunikaciji, ki se pojavljajo na strani pacienta so lahko iz naslova ST V slabšanja kognitivnih in senzoričnih funkcij, lahko imajo preveč ali premalo informacij ali pa so te informacije napačne. Prav tako pa so lahko vzroki za slabo ali neprimerno ŠKI ZDRA komunikacijo na strani medicinske sestre. Med splošne ovire lahko uvrstimo časov- UR no omejitev za posamezno preiskavo, način naročanja, prostorsko stisko, kadrovsko ohromljenost in organizacijo dela. Možnost izboljšave se vidi v izobraževanju kadra s A V KIR področja komunikacije (Budimir et al, 2022). GIJ Endoskopska medicinska sestra je tista, ki povezuje vse dejavnike: SINER • skrb za pravilno in brezhibno delovanje aparatur, • poznavanja vseh terapevtskih pripomočkov, • pravilno in varno izvedbo posegov, • skrb za bolnikovo ugodje, • hitro ukrepanje ob zapletih (Gjergek, 2018). Fizična priprava pacienta V fizično pripravo sodi tudi preprečevanje možnosti krvavitev s pravilno antikoagula-cijsko pripravo. Zelo pomembno je, da pacienti svojega osebnega zdravnika opozo-rijo, če imajo predpisana zdravila proti strjevanju krvi ali za redčenje krvi. Za uspešen pregled mora biti črevo dobro pripravljeno oziroma popolnoma izpra-znjeno ostankov blata (odvajati morajo izloček barve kamilice). Pomembno je, da pa-cienti vzamejo vsa predpisna odvajala in popijejo vso tekočino za izpiranje črevesa. Celotno čiščenje tik pred preiskavo traja 48h, vštet je tudi počitek. 1 teden do 14 dni pred preiskavo je prepovedano uživanje sadja in zelenjave z drobnimi koščicami in pečkami oziroma semeni (grozdje, sveža paprika, fige, kivi, paradižnik, mandarine s koščicami, laneno seme, polnozrnati kruh, koruza), ker se lahko zamaši kolonoskop, saj se deli koščič in lusk ujamejo v stene črevesja in ovirajo preiskavo (Smojlović & Medja, 2018). Med čiščenjem debelega črevesa se lahko pojavi slabost, spahovanje, siljenje na bru- STI hanje ali celo bruhanje. V tem primeru se priporoča nekoliko upočasnjeno pitje pri-pravka za čiščenje ter hoja (Smojlović & Medja, 2018). V primeru, da pacient vso spito tekočino izbruha, obstaja možnost popolne zapore prebavil. O tem je potrebno obvestiti osebnega zdravnika, da se naredi pregled pa J DO ODLIČNO - A cienta in se ga napoti na preiskave ali pa celo na urgenco. UP Psihološka priprava pacienta SK 59 Endoskopski posegi veljajo za zahtevne in neprijetne preiskave, zato je za lažji po - tek preiskave tako za pacienta, kot tudi za osebje nujno potrebna dobra psihološka priprava pacienta na preiskavo. S primernim pristopom pacienta razbremenimo strahu, negotovosti in stresa. Pri psihološki pripravi pacienta v ospredje postavljamo komunikacijo. Tako verbalno kot neverbalno. Pomembno je, da se pacientu preds- VENI NEGI: tavimo z imenom. Z neverbalno govorico telesa izražamo dostopnost, zgovornost, STV strokovnost. Drža telesa naj bo samozavestna in odkrita, uporabimo nežen ton glasu prilagojen slišnim sposobnostim pacienta, mimika obraza je prijazna in dostopna (Bu-dimir et al., 2022). ŠKI ZDRA UR Za pacienta je preiskava strah zbujajoča, saj je povezana z bolečinami, s poseganjem v in-timne predele, prisoten pa je tudi strah pred morebitno maligno boleznijo (Gjergek, 2018). A V KIR GIJ Psihološka priprava pacienta naj bi se začela že v ambulanti zdravnika, kateri paci-enta pošilja na kolonoskopijo. Izkušnje iz prakse se kažejo žal prepogosto z dejstvom, SINER da je pacient do prihoda v endoskopsko ordinacijo prepuščen samemu sebi (Budimir et al, 2022). Informacije o poteku posega (vrstni red dogodkov), opisu tega, kako se bo pacient verjetno počutil, kaj bo slišal in videl in napotki, kako naj se pacient med kolonokopi-jo vede, zmanjšujejo stres, ker zmanjšujejo negotovost in nepredvidljivost, kar posa-mezniku pomaga, da se pripravi na postopek. Izogibamo se pogovorom z ostalimi prisotnimi (zdravstvenim osebjem, študenti), ki bi pacienta med posegom dodatno spravljali v stisko (npr. pogovor o možnih neugodnih stranskih učinkih ali zapletih) (Smojlović & Medja, 2018). V podajanju informacij smo natančni, praktični, delujemo vsestransko, predvsem z dobrim opazovanjem prepoznavamo znake strahu (diagnoze, bolečina) in jih s pri-mernim pristopom postopoma odpravljamo (Budimir et al, 2022). Kolonoskopija za pacienta predstavlja stres. Glasba zmanjšuje anksioznost, stres, tesnobo, bolečine, potrebo po analgetičnih in anestetičnih zdravilih ter zmanjšuje potrebo po ravni sedacije. Predvajanje blage glasbe med kolonoskopijo je najcenejši nefarmakološki pripomoček, ki lahko zmanjša pacientovo zaskrbljenost, strah, nela-godje, bolečino med izvedbo kolonoskopije (Petrinec Primožič, 2018). Če se pacient prepusti, je možno da glasba sprošča in pomirja, zmanjšuje pacientovo zaskrbljenost in strah ter se uporablja kot varen nefarmakološko protistresni ukrep. Glasba prodre v človekovo psiho in s svojim časovnim redom zahteva ali celo »pri-sili« pacienta, da svoje vedenje in doživljanje v določenem času spremeni in v njem vztraja dokler glasbe ni konec. Glasba živi v človeku, ki jo posluša. Glasba je organsko povezana s človekom, zato ima posebno moč – izzove lahko močno zbranost, preko katere človek lažje in hitreje najde stik s samim seboj – z nezavednim v sebi (Petrinec STI Primožič, 2018). Medicinska sestra ima pri psihološki pripravi pacienta pomembno vlogo – ta temelji na natančnem kratkoročnem načrtu, ki nam omogoči čim večjo učinkovitost pri ure- J DO ODLIČNOA sničevanju našega cilja. To je pomirjen in sodelujoč pacient. Pri pripravi pacienta na UP kolonoskopijo ne igra vlogo samo količina informacij glede posega, ampak tudi oseb-ne karakteristike pacienta in njegovo odzivanje na dogodke, ki jih dojema kot groze-če, kar endoskopski posegi gotovo so. Pri namenu psihološke priprave pacienta nas SK 60 vodi spoštovanje pacientovega dostojanstva, upoštevamo pa njegove individualne, fizične, psihične in socialne komponente (Budimir et al, 2022). Zapleti pri pripravi na kolonoskopijo s strani pacienta Pacienti mnogokrat želijo biti samostojni in ne prosijo za pomoč, bojijo se odvajanja VENI NEGI: ST ponoči, zato se odločijo piti en dan prej. Bojijo se odvajanja blata na poti do preiskave V – zato pijejo na svoj način, ki je napačen in zato so ostanki blata še vedno prisotni v debelem črevesu. ŠKI ZDRA Za dobro preglednost in varno preiskavo mora biti celotno debelo črevo popolno UR - ma prazno (brez blata). V primeru, pa da je samo slabo očiščen, se vseeno pregleda A V KIR črevo, da se preveri za kakšne večje lezije, ampak majhnih polipov se žal ne vidi, zato GIJ mora pacient priti ponovno na kolonoskopijo. Na poti do ambulante za svojo varnost in boljše počutje pacienti uporabljajo vložke SINER (priporočeno tudi za domov). Zdravnik skozi endoskop vpihuje zrak zaradi lažjega pregleda vijug. Vetrovi, ki uhaja-jo, so pričakovani, zato naj pacientom ne bo neprijetno. V primeru, da pacient uživa zdravila proti strjevanju krvi, mora biti pod vodstvom osebnega zdravnika ustrezno pripravljen na preiskavo. V nasprotnem primeru bio-psija sluznice, polipektomija in možna širitev zožitve z dilatacijskim balonom ni možna v času kolonoskopije, zato je potrebno preiskavo preložiti. Čiščenje en dan prej po navodilih je zato, da speremo večji del blata iz črevesja. Velikokrat pride do motenj v komunikaciji pri pacientih, ki niso dovolj zdravstveno vzgojeni. Posebno pozornost moramo nameniti starejšim pacientom, saj ti zaradi pridruženih bolezni, splošnega upadanja kognitivnih in senzoričnih funkcij ter slabše gibljivosti potrebujejo še naše dodatno vodenje (Budimir et al, 2022). Bolečina Kolonoskopijo lahko spremljajo neprijetne in včasih tudi boleče izkušnje, ki prestrašijo pacienta. Z bolečimi zdravstvenimi postopki se nekateri pacienti spoprijemajo tako, da aktivno iščejo informacije o kolonoskopiji in se na ta način na njo pripravijo. Ne-kateri pacienti želijo imeti čim več podatkov o posegu, drugi pa morda ob preobili-ci podatkov postanejo pretirano zaskrbljeni. Pacientom se izroči navodila za dobro pripravljeno oziroma popolnoma izpraznjeno črevo ostankov blata. Ponudi se jim možnost izbire, kako bi si želeli sodelovati v zdravstvenem procesu glede posredova- STI nja informacij (Smojlović & Medja, 2018). Pacienti se lahko odločijo za kolonoskopijo v sedaciji. Koristno je, če pacient lahko sam odloči, katero tehniko za obvladovanje bolečine bi J DO ODLIČNOA pri njem uporabili in/ali da izbere način samega posega, kadar je to sprejemljivo (npr. UP na katero roko se bo dal intravenozni pristop) (Smojlović & Medja, 2018). Ko medicinska sestra poda pacientu informacije o posegu tik preden se ta začne in SK mu med posegom pomaga, tako da mu daje navodila, kako naj diha, kam naj usme 61 - ri misli, znatno zmanjša neugodje, ki nastane med posegom. Zdravnik in medicinska sestra s svojim strokovnim znanjem in profesionalnim pristopom s pacientom gradi-ta odnos, ki temelji na zaupanju. Med posegom je tak pacient razbremenjen strahu, sproščen, sodelujoč in zadovoljen odhaja iz ordinacije (Budimir et al, 2022). VENI NEGI: Bolečina je pogosta pri ženkah zaradi dolge sigme (esasto červo) ter pri suhih ljudeh ST V in mladih, ki se po vsej verjetnosti niso pripravljeni soočati s tako vrsto bolečine. Pri nekaterih pacientih je VAS pod 3, saj imajo del črevesja odstranjen (pot je kraj ŠKI ZDRA - ša), spet druge boli neizmerno zaradi zarastlin v trebuhu. Večje bolečine imajo tudi UR pacientke po ginekoloških operacijah in pacienti po uroloških operacijah, saj je bilo poseženo v medenično dno - možnost zarastlin. GIJA V KIR Med nefarmakološke metode lajšanja bolečine spadajo dotik, masaža trebuha, hlad- SINER ni obkladki na čelo ali zatilje (Smojlović & Medja, 2018) ter za boljše počutje vlaženje ustnic z mokrim zložencem, saj se ob pospešenem dihanju ustnice sušijo. Možnost je uporabe glasbe kot nefarmakološke intervencije za izogibanje anksio-znosti in potencialno zmanjšanja nelagodja pri pacientih. Med posegom glasba lahko zmanjša tudi bolečine (Petrinec Primožič, 2018). Sigmoidno ali esasto črevo je zelo zavito in dolgo, zato nekako povzroča veliko težav. Če pacienti ne prenesejo začetnih bolečin v predelu sigme, bodo težko zdržali do konca preiskave. Preiskavo v veči-ni primerov prekinemo in se zdravnik dogovori s pacientom o možnosti sedacije za naslednjič, saj mora biti pacient primerno pripravljen (spremstvo za domov). Pacienti, ki poslušajo glasbo med kolonoskopijo, med njeno izvedbo prejemajo manj sedativov. Dokazano je, da lahko glasba zmanjša fiziološke indikatorje anksioznosti in potrebo po sedaciji med samim posegom. (Petrinec Primožič, 2018). Primer iz prakse: Včasih pacientu anesteziološki tim namesti intravenozni kanal, ele-ktrode za monitornig in so samo prisotni (brez aplikacije zdravil). Nekaterim pacien-tom je dovolj, da se počutijo varne, saj se bojijo vpliva zdravil na telo. Bolečina po preiskavi ni dober znak, saj je lahko prišlo do poškodbe črevesne sluzni-ce – to se dogaja redko. Pacienti pa občutijo napihnjenost, napenjanje, mogoče tudi spahovanje in krče, saj napihnjeno črevo potisne navzgor želodec, kar nam daje ob-čutek slabosti – tekom dneva te težave izginejo. DISKUSIJA Problem pri pripravi debelega črevesa nastane, ko pacienti sami rešujejo neznanke, ne razumejo jasnih navodil, slabo slišijo, ne morejo piti tekočine, so nepokretni … Na-vodila slabo preberejo, po svoje si predstavljajo. Zdravstveni tim si želi, da bi bil paci STISTI - ent zdravstveno vzgojen. Ob naročanju na preiskavo, pacienti dobijo pisna navodila s telefonsko številko za primer dodatnih vprašanj in dilem. Z dobro psihološko pripravo si bomo zagotovili zaupanje pacienta in tudi s tem pri- J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAA pomogli k uspešno opravljenem posegu. K optimalni preiskavi pomembno pripomore UPUP prepričljiv pristop z ustrezno razlago, ter pomirjen in ustrezno poučen pacient (Budi - mir et al, 2022). SKSK 62 62 ZAKLJUČEK Ugotovljeno je, da je včasih fizična priprava na preiskavo bolj zahtevna kot sama pre-iskava. Medicinske sestre lahko veliko vplivamo na potek preiskave s samo psihično preiskavo, da paciente manj boli. Primerna komunikacija in dober medsebojni odnos sta ključ za dobro klimo v endoskopirnici. Za delo v endoskopski dejavnosti je potreb- VENI NEGI: VENI NEGI: no veliko znanja o komunikaciji, tehnične sposobnosti in veliko empatije. Potrebno je STST VV nenehno izobraževanje medicinskih sester. S profesionalnim odnosom bomo pacienta razbremenili strahu, negotovosti, bole- ŠKI ZDRAŠKI ZDRA čine, nervoze in stresa. Stres in tesnobnost pacientov imata lahko odločilen vpliv na URUR potek endoskopskih posegov. Veliko jih je občutljivih, negotovih in boječih pred nez-nanim (Budimir et al, 2022). A V KIRA V KIR GIJGIJ Literatura SINERSINER Budimir, E., et al. eds. Psihološka priprava na endoskopske posege: zbornik predavanj z recenzijo. Novosti na področju zdravstvene nege v gastroenterologiji, Kongresni center – Grand hotel Bernardin, Portorož 16. september 2022. Ljubljana: Univerzitetni klinični center Ljubljana, 14-9. Gjergek, T., Kolonoskopija nekoč in danes: Zbornik predavanj XXVII. strokovnega seminarja s tujo udelež-bo. Kolonoskopija kot terapija, Rogaška Slatina 25. in 26. maj 2018. Sekcija medicinskih sester in zdravstve-nih tehnikov v endoskopiji, 7-9. Petrinec Primožič, M., Glasba kot pomoč pri lažji izvedbi kolonoskopije za pacienta: Zbornik predavanj XXVII. strokovnega seminarja s tujo udeležbo. Kolonoskopija kot terapija, Rogaška Slatina 25. in 26. maj 2018. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endoskopiji, 14-7. Smojlović, A., et al. eds. Priprava otroka na kolonoskopijo: Zbornik predavanj XXVII. strokovnega semi-narja s tujo udeležbo. Kolonoskopija kot terapija, Rogaška Slatina 25. in 26. maj 2018. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endoskopiji, 10-3. Vesna Nerad, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb vesna.nerad@sb-sg.si UČINKOVITI PRISTOPI ZDRAVSTVENE NEGE K STI PREPREČEVANJU J DO ODLIČNOA OKUŽB Z VEČKRAT UP ODPORNIMI SK 63 BAKTERIJAMI VENI NEGI: PRI KIRURŠKIH STVŠKI ZDRA PACIENTIH URA V KIR GIJ SINER IZVLEČEK Okužbe, povzročene z večkrat odpornimi bakterijami postajajo pomemben problem v sodobnem zdravstvu, zlasti pri kirurških pacientih. Pretirana uporaba antibiotikov je privedla do pojava in širjenja teh baterij, kar otežuje preprečevanje okužb. Čla-nek obravnava različne učinkovite strategije, ki jih zdravstveni delavci uporabljajo za zmanjšanje tveganja okužb z večkrat odpornimi bakterijami pri kirurških pacientih. Večkrat odporne bakterije, kot so Acinetobacter baumannii, proti meticilinu od-porni Staphylococcus aureus, Klebsiella pneumoniae, proti vankomicinu odporni Enterococcus spp. in Pseudomonas aeruginosa, predstavljajo resno grožnjo sodobni medicini. Kljub napredku v zdravljenju okužb te bakterije zaradi odpornosti na števil-ne antibiotike povzročajo okužbe, ki so težje obvladljive in lahko postanejo potencial-no smrtonosne. Preprečevanje širjenja okužb v bolnišničnem okolju zahteva več učinkovitih pristopov, vključno z različnimi ukrepi. Izolacija pacientov je eden od ključnih ukrepov, saj se oku-ženi pacienti namestijo v posebne sobe ali oddelke, kar zmanjšuje možnost širjenja okužbe na druge paciente in zdravstveno osebje. Omejen dostop do teh prostorov ter uporaba osebne varovalne opreme, kot so rokavice, zaščitni plašči, maske in oča-la, prispevajo k dodatni zaščiti pred prenosom okužb. Dosledna higiena rok, ki vklju-čuje temeljito umivanje in razkuževanje rok, je ključnega pomena za preprečevanje prenosa bakterij med pacienti in zdravstvenim osebjem. Pravilna in redna uporaba osebne varovalne opreme je še posebej pomembna pri iz-vajanju invazivnih posegov, saj zmanjšuje tveganje kontaminacije in širjenja bakterij. Redno in temeljito čiščenje in razkuževanje bolnišničnih površin in opreme, ki pridejo v STI stik s pacienti, zmanjšuje tveganje okužb. Pri tem je pomembna uporaba ustreznih čistil in dezinfekcijskih sredstev, ki so učinkovita proti večkrat odpornim mikroorganizmom. Pravilna uporaba antibiotikov je ključna za preprečevanje razvoja odpornosti na J DO ODLIČNOA antibiotike. Zdravstveno osebje mora biti ustrezno izobraženo glede predpisovanja UP in uporabe antibiotikov, da se prepreči nepotrebna uporaba. Nadzor nad uporabo antibiotikov ter redno spremljanje skladnosti z odmerki in trajanjem zdravljenja sta pomembna pri obvladovanju odpornosti. SK 64 Stalno izobraževanje zdravstvenega osebja o pravilnih postopkih preprečevanja okužb, pravilni uporabi osebne varovalne opreme in najnovejših praksah je neizogib-no za zagotavljanje varnosti pacientov. Uporaba naprednih tehnologij, kot so elek- trostatično pršenje in sistemi za dekontaminacijo z UV-svetlobo, dodatno zmanjšujejo VENI NEGI: prisotnost patogenov na površinah in opremi, kar povečuje varnostno raven bolni- STV šničnega okolja. Pomembna je tudi jasna komunikacija med zdravstvenim osebjem, saj omogoča boljši nadzor in obvladovanje okužb. Ozaveščanje pacientov in njihovih družin o pomembnosti higiene in pravilni uporabi URŠKI ZDRA antibiotikov povečuje sodelovanje pacientov pri lastnem zdravljenju. Uporaba ino-vativnih pristopov, kot so protimikrobne površine z bakrom, lahko dodatno pripo- A V KIR more k zmanjšanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo. Vsi ti ukrepi so namenjeni GIJ pretrganju verige prenosa okužb ter ohranjanju varnega in nadzorovanega okolja za paciente, zdravstveno osebje in obiskovalce. SINER Ključne besede: večkrat odporne bakterije, učinkoviti pristopi UVOD Okužbe z večkrat odpornimi bakterijami (VOB) predstavljajo vse večji problem v so-dobni zdravstveni negi, zlasti pri kirurških pacientih. Zaradi povečane uporabe an-tibiotikov in razširjenosti odpornosti proti njim postaja preprečevanje takšnih okužb ključnega pomena. Zdravstvena nega igra ključno vlogo pri preprečevanju širje-nja teh bakterij in zagotavljanju varnega okolja za paciente po kirurških posegih. Ta prispevek bo predstavil različne učinkovite pristope in strategije, ki jih uporabljajo zdravstveni delavci za zmanjšanje tveganja okužb z VOB pri kirurških pacientih. VEČKRAT ODPORNE BAKTERIJE V zadnjih desetletjih smo bili priča izjemnemu napredku v medicini, predvsem zahva-ljujoč razvoju antibiotikov, ki so učinkovito omejili številne bakterijske okužbe. Vendar pa se je zaradi pretirane in neprimerne rabe teh zdravil pojavila resna globalna gro-žnja – večkrat odporne bakterije. Te bakterije so sposobne preživeti in se razmnože-vati kljub zdravljenju z različnimi vrstami antibiotikov, kar povzroča znatne težave pri zdravljenju okužb (Logar, 2022). VOB predstavljajo izziv za zdravstvene sisteme po vsem svetu, saj tradicionalni načini zdravljenja pogosto niso več učinkoviti. Zaradi tega se okužbe, ki so bile nekoč eno-stavno obvladljive, zdaj lahko spremenijo v dolgotrajne in potencialno smrtonosne bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je prepoznala odpornost proti an-tibiotikom kot eno največjih groženj sodobni medicini, kar poudarja nujnost takojšnjih STI ukrepov (World Health Organization, 2023). Acinetobacter baumannii Acinetobacter baumannii J DO ODLIČNO je gram-negativna bakterija v obliki kokobacila, ki potre - A buje kisik za rast. Kot oportunistični patogen okužuje ljudi z oslabljenim imunskim sis UP - temom, povzroča okužbe krvi, sečil, pljuč in ran. Pogoste so bolnišnične okužbe, zlasti pri pacientih na intenzivni negi ali pri dolgotrajnih hospitalizacijah. Okužbe so pogos- SK to povezane z visoko smrtnostjo zaradi odpornosti bakterije na številne antibiotike. 65 Prenos poteka prek kontaminiranih površin, opreme in osebnega stika, bakterija pa lahko preživi na suhih površinah več dni. Zdravljenje je kompleksno in vključuje kombi-nacijo različnih antibiotikov (Forsiak, 2023). Staphylococcus aureus VENI NEGI: ST V Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA) je gram-pozitivna bakterija, ki deluje kot oportunistični patogen in pogosto kolonizira epitelij, kar povzroča hude bolezni pri ljudeh in živalih. Široka uporaba antibiotikov v humani in veterinarski me ŠKI ZDRA - dicini je privedla do pojava odpornih sevov. Prostorska razporeditev MRSA kaže na UR medvrstni prenos in kolonizacijo različnih populacij (Grema, 2015). A V KIR Klebsiella pneumoniae GIJ Rod Klebsiella spada v družino Enterobacteriaceae. Trenutno je najbolj relevantna SINER vrsta Klebsiella pneumoniae. Je oportunistični povzročitelj bolezni ljudi in domačih živali. Najdemo ga v prebavilih, zemlji, vodi in hrani. Ta vrsta je pogosto povezana z okužbami v bolnišnicah, predvsem enotah intenzivne nege. K. pneumoniae velja za enega največjih proizvajalcev β-laktamaze razširjenega spektra (ESBL), ki je pogosto odporna na tri ali več razredov antibiotikov (Alonso, 2019). Enterococcus spp. Proti vankomicinu odporni Enterococcus spp (VRE) je komenzalna bakterija človeš-kega in živalskega črevesja. Velja za pomembnega oportunističnega patogena, zlasti pri bolnišničnih okužbah. Odpornost na vankomicin je zaskrbljujoča, saj se ta antibi-otik uporablja kot zadnja možnost za zdravljenje trdovratnih okužb (Alonso, 2019). Pseudomonas aeruginosa Pseudomonas aeruginosa je gram-negativni bakterijski patogen, ki pogosto povzro-ča okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo, zlasti pri kritično bolnih ali imunsko osla-bljenih pacientih. Ta bakterija lahko povzroči različne vrste okužb, vključno s pljuč-nico, okužbami sečil in okužbami krvnega obtoka. V zadnjih letih so epidemiološke študije pokazale naraščajočo protimikrobno odpornost (Reynolds, 2019). UČINKOVITI PRISTOPI Izolacija pacientov Ukrepi izolacije so ključni za preprečevanje širjenja z VOB v bolnišničnem okolju. Izola-cija vključuje več korakov, da se zagotovi varnost pacientov, zdravstvenega osebja in STI obiskovalcev. Pacient, ki potrebuje izolacijo je nameščen v ločeno sobo ali v namenski izolacijski oddelek, kar zmanjšuje možnost širjenja okužbe na druge paciente. Vstop v to sobo je omejen na nujno osebje, ki mora nositi osebno varovalno opremo (OVO), kot so rokavice, zaščitni plašči, maske in očala, odvisno od specifičnega tveganja pre- J DO ODLIČNOA nosa okužbe. Pomemben element izolacije je dosledna higiena rok, ki jo mora zdra -UP vstveno osebje izvajati pred in po vsakem stiku s pacientom ali bolnišničnim okoljem. Roke si morajo temeljito umiti in razkužiti, kar je ključnega pomena za preprečevanje širjenja okužb. Pacientovo gibanje znotraj bolnišnice je omejeno, da se zmanjša tve- SK ganje prenosa okužbe. Če mora pacient zapustiti svojo sobo, na primer za medicinske 66 preiskave ali postopke, mora zdravstveno osebje zagotoviti, da se prepreči širjenje okužbe na druge dele bolnišnice. Poleg teh ukrepov se površine, oprema in celotno okolje v izolacijski sobi redno čistijo in razkužujejo, zagotavlja se tudi nenehno izobra- ževanje zdravstvenega osebja o pravilnem izvajanju izolacijskih ukrepov. Pomembna VENI NEGI: je tudi jasna komunikacija, da so sobe ustrezno označene in osebje ter obiskovalci STV obveščeni o potrebnih izolacijskih ukrepih. Ti ukrepi so zasnovani tako, da pretrgajo verigo prenosa okužb in zmanjšajo širjenje večkrat odpornih mikroorganizmov znot-raj bolnišnice, kar zagotavlja varno in nadzorovano okolje za vse vpletene. ŠKI ZDRA UR Higiena rok Higiena rok je ena izmed najpomembnejših in najučinkovitejših metod za preprečeva A V KIR - GIJ nje širjenja okužb z VOB. Pravilno in dosledno umivanje ter dezinficiranje rok zmanj-šujeta možnost prenosa mikroorganizmov med pacienti in zdravstvenim osebjem. SINER Higiena rok zmanjša pojavnost prenosa, izboljša zdravstvene rezultate pacientov in zmanjša ekonomsko breme zdravstvenih sistemov. Leta 2009 je SZO sprejela nove globalne smernice za higieno rok, ki vključujejo upo-števanje petih ključnih trenutkov za nego pacientov. Smernice priporočajo uporabo alkoholnega razkužila za roke, kadar roke niso vidno umazane, in razkužilo, ki naj vse-buje sredstvo za zaščito kože. Negovalno osebje, ki ima največ fizičnega stika s paci-enti, igra ključno vlogo pri skladnosti higiene rok. Zdravstveno osebje mora poznati pomen higiene rok in imeti dostop do ustreznih sredstev za umivanje in razkuževanje rok (White, 2015). Uporaba osebne varovalne opreme Uporaba OVO, kot so rokavice, maske, oblačila za enkratno uporabo in zaščitna oča-la, je ključnega pomena za zaščito tako pacientov kot zdravstvenega osebja pred prenosom okužb. Redno nošenje in pravilno odstranjevanje OVO zmanjšuje tveganje za kontaminacijo in širjenje mikroorganizmov. Po navodilih SZO je uporaba OVO še posebej pomembna pri izvajanju invazivnih posegov (WHO, 2021). Poleg tega je pomembno, da se zdravstveno osebje ustrezno usposobi za upora-bo OVO. Ustrezno nošenje in odstranjevanje zaščitne opreme zmanjšuje tveganje za kontaminacijo in zagotavlja, da je oprema učinkovita pri preprečevanju prenosa okužb. Protokoli za uporabo OVO morajo biti jasno opredeljeni in redno posodabljani v skladu z najnovejšimi smernicami (WHO, 2021). Čiščenje in vzdrževanje okolja Redno in temeljito čiščenje, razkuževanje ter vzdrževanje bolnišničnega okolja je STI ključno za zmanjšanje tveganja okužb. Bolnišnični prostori in medicinski pripomočki, ki pridejo v stik s pacienti, morajo biti vedno razkuženi (Boyce, 2024). Učinkoviti protokoli čiščenja vključujejo redno čiščenje in razkuževanje površin, ki se pogosto dotikajo, kot so kljuke, posteljne ograje in medicinski pripomočki. Pomembno J DO ODLIČNOA je tudi, da se uporablja ustrezna čistila in dezinfekcijska sredstva, ki so učinkovita proti UP VOB. Zdravstveno osebje, ki je odgovorno za čiščenje, mora biti ustrezno usposoblje- no za izvajanje teh nalog (Boyce, 2024). SK 67 Pravilna uporaba antibiotikov Antibiotiki so ključni dejavnik za razvoj in širjenje odpornosti na antibiotike, kar pred-stavlja globalno zdravstveno krizo. Približno tretjina vseh antibiotikov se uporablja v humani medicini, pri čemer je 30 % te uporabe nepotrebne. Učinkovito upravljanje z antibiotiki vključuje pravilno izbiro, doziranje in trajanje uporabe. Pomembno je tudi VENI NEGI: ST izvajanje programov za nadzor uporabe antibiotikov, ki pomagajo pri spremljanju in V upravljanju predpisovanja. Nadzor uporabe antibiotikov vključuje ocenjevanje, ali je predpisovanje antibioti ŠKI ZDRA - UR kov primerno glede na diagnozo in stanje pacienta. Prav tako je pomembno, da se spremlja skladnost z odmerki in dolžino zdravljenja ter se prepreči nepotrebna upo- A V KIR raba antibiotikov. Programi za nadzor uporabe antibiotikov lahko vključujejo tudi izo- GIJ braževalne programe za zdravstveno osebje in paciente (Livorsi, 2025). SINER Edukacija zdravstvenega osebja Stalno izobraževanje zdravstvenega osebja o preprečevanju okužb je ključnega pome-na. Programi usposabljanja morajo vključevati informacije o VOB, pravilnih postopkih higiene in uporabi osebne varovalne opreme. Zdravstveni delavci morajo biti tudi ob-veščeni o najnovejših smernicah in praksah na področju nadzora okužb. Redno usposa-bljanje in izobraževanje zdravstvenega osebja omogoča, da so zaposleni seznanjeni z najnovejšimi informacijami in tehnikami za preprečevanje okužb. Pomembno je tudi, da se organizirajo delavnice in seminarji, ki omogočajo praktično usposabljanje in izmenja-vo izkušenj med zdravstvenim osebjem (World Health Organization, 2021). Uporaba novih tehnologij Tehnologije brez dotika se uporabljajo kot dodatne metode za dezinfekcijo, ker lahko do 55 % površin v sobah, ki so jih zapustili pacienti z večkrat odpornimi organizmi, ostane kontaminiranih po končni dezinfekciji. To povečuje tveganje za naslednje pa-ciente. Naprave za elektrostatično pršenje so pokazale zmanjšanje patogenov, po-vezanih z zdravstvom, na fiksnih površinah in mobilni opremi. Avtomatizirani sistemi za dekontaminacijo vključujejo naprave, ki oddajajo aerosole vodikovega peroksida ali perocetno kislino, neprekinjeno ultravijolično svetlobo (UV-C) ali pulzirajočo širo-kospektralno UV svetlobo. Te naprave so pokazale zmanjšanje biobremena patoge-nov na površinah, vendar se njihova učinkovitost razlikuje glede na vrsto površine in specifične patogene (Boyce, 2024). Čeprav so številni pregledi zaključili, da te naprave lahko zmanjšajo prenos pato-genov, povezanih z zdravstvom, in/ali zmanjšajo okužbe, povezane z zdravstvom, še vedno obstajajo polemike glede njihove učinkovitosti, stroškovne učinkovitosti in praktičnosti (Boyce, 2024). STI Preprečevanje prenosa z ustrezno komunikacijo oziroma poročanjem in informiranjem Pomemben del preprečevanja okužb z VOB je ustrezna komunikacija med zdravstve- J DO ODLIČNOA nim osebjem. Vzpostavljanje jasnih protokolov in postopkov za poročanje o primerih UP okužb ter deljenje informacij med različnimi oddelki bolnišnice prispeva k boljšemu nadzoru in obvladovanju okužb. Ustrezna komunikacija vključuje redne sestanke med zdravstvenim osebjem, uporabo elektronskih sistemov za spremljanje in poročanje o SK 68 okužbah ter izmenjavo informacij o najboljših praksah in smernicah (Koo, 2016). Izobraževanje pacientov in njihovih družin Izobraževanje pacientov in njihovih družin o pomenu higiene, pravilne uporabe anti-biotikov in ukrepih za preprečevanje okužb je ključno. Dobro informirani pacienti lah- VENI NEGI: ko bolje sodelujejo pri svojem zdravljenju in sprejemajo boljše odločitve glede svojega ST V zdravja ( (Koo, 2016). Inovativni pristopi ŠKI ZDRA UR Bolnišnična okolja igrajo ključno vlogo pri prenosu patogenov, povezanih z zdravstve-no oskrbo. Uporaba inovativnih pristopov, kot so uporaba bakra na površinah in pe- A V KIR rilo impregnirano z bakrom, so lahko koristne tehnologije za preprečevanje okužb z GIJ zdravstveno oskrbo v bolnišnicah za akutno oskrbo. Potrebne so dodatne študije, da bi ugotovili, ali je zmanjšanje okužb z zdravstveno oskrbo mogoče pripisati uporabi SINER protimikrobnih trdih in mehkih površin, ki vsebujejo baker (Sifri,2016) ZAKLJUČEK Okužbe z VOB so resna grožnja v zdravstveni oskrbi. Zaradi pretirane uporabe anti-biotikov postajajo te bakterije izjemno odporne. Zdravstveni delavci preprečujejo šir-jenje VOB z dosledno higieno, pravilno uporabo antibiotikov in nadzorom bolnišničnih okužb, s čimer zagotavljajo varnost pacientov. Multidisciplinarni timi, ki vključujejo zdravnike, medicinske sestre, farmacevte in strokovnjake za nadzor okužb, so ključni za uspešno preprečevanje in obvladovanje okužb z VOB. Skupinsko delo omogoča celovit pristop k obravnavi pacienta in izboljšuje kakovost oskrbe. Redno spremljanje in ocenjevanje učinkovitosti uporabljenih ukrepov za preprečevanje okužb je ključno. Literatura: Forysiak, E., (2023). Knowledge gaps of Acinetobacter baumannii (Bachelor‘s thesis, University of Arizo-na, Tucson, USA). Dostopno na: https://repository.arizona.edu/bitstream/handle/10150/668597/azu_etd_hr_2023_0070_sip1_m.pdf?-sequence=1&isAllowed=y [15.01.2025] Logar, M., (2023). Večkrat odporne bakterije in bakteriemija, Zbornica Zveza. Dostopno na: https://www.zbornica- zveza.si/sites/default/files/publication__attachments/veckratno_odporne_bakte-rije.pdf [15.01.2025] World Health Organization, (2023). Antimicrobial resistance Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/antimicrobial-resistance [15.01.2025] Grema H.A., Geidam Y.A., Gadzama GB, Ameh J.A., Suleiman A., (2015). Methicillin resistant Staphyloc-cus aureus (MRSA) Dostopno na: https://nexusacademicpublishers.com/uploads/files/Nexus_MH20141201091236-R1.pdf [15.01.2025] Alonso, V.P.P., Queiroz, M.M., Gualberto, M.L. and Nascimento, M.S,. (2019). Klebsiella pneumoniae car- STI bapenemase (KPC), methicillin-resistant Staphylococcus aureus (MRSA), and vancomycin-resistant Ente- rococcus spp. (VRE) in the food production chain and biofilm formation on abiotic; Dostopno na: https:// www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S2214799319300189 [15.01.2025] Reynolds, D., & Kollef, M., (2021). The Epidemiology and Pathogenesis and Treatment of Pseudomonas aeruginosa Infections. Dostopno na: file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/s40265-021-01635-6.pdf [15.01.2025] J DO ODLIČNOA White, K.M., Jimmieson, N.L., Obst, P.L., Graves, N., Barnett, A., Cockshaw, W., Gee, P., Haneman, L., UP Page, K., Campbell, M., Martin, E. and Paterson, D., (2015). Using a theory of planned behaviour fra-mework to explore hand hygiene beliefs at the ‚5 critical moments‘ among Australian hospital-based nur- file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/s12913-015-0718-2.pdf SK [15.01.2025] 69 ses. Dostopno na: Boyce, J.M., (2024). Hand and environmental hygiene: respective roles for MRSA, multi-resistant gram negatives, Clostridioides difficile, and Candida spp. Antimicrobial Resistance & Infection Control, Dosto-pno na: s13756-024-01461-x.pdf [15.01.2025] Livorsi, D.J., Branch-Elliman, W., Drekonja, D., Echevarria, K.L., Fitzpatrick, M.A., Goetz, M.B., et al., (2024). Research agenda for antibiotic stewardship within the Veterans’ Health Administration, 2024– 2028. Infection Control & Hospital Epidemiology,. Dostopno na: VENI NEGI: arch-agenda-for-antibiotic-stewardship-within-the-veterans-health-administration-20242028/3E V https://www.cambridge.org/core/journals/infection-control-and-hospital-epidemiology/article/rese- ST - 7461FC85C841F7F184AC1970F2C337 [15.01.2025] World Health Organization., (2021). Personal Protective Equipment (PPE) Use in Healthcare , WHO Gui-delines. Dostopno na: ŠKI ZDRA https://www.who.int/teams/health-product-policy-and-standards/assistive-and-medical-technology/ UR medical-devices/ppe [15.01.2025] Koo, E., McNamara, S., Lansing, B., Olmsted, R. N., Rye, R. A., Fitzgerald, T., & Mody, L., (2015). Making infection prevention education interactive can enhance knowledge and improve outcomes: Results from A V KIR the Targeted Infection Prevention (TIP) Study, American Journal of Infection Control. Dostopno na: GIJ https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0196655316002455 [15.01.2025] Sifri, C.D., Burke, G.H. & Enfield, K.B., (2016). Reduced health care-associated infections in an acute care SINER community hospital using a combination of self-disinfecting copper-impregnated composite hard surfa-ces and linens. American Journal of Infection Control, Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0196655316306964 [15.01.2025] Bénet, T., Girard, R., Gerbier-Colomban, S., Dananché, C., Hodille, E., Dauwalder, O., & Vanhems, P., (2017) ‚Determinants of Implementation of Isolation Precautions Against Infections by Multidrug-Re-sistant Microorganisms: A Hospital-Based, Multicenter, Observational Study‘, Cambridge University Press https://www.cambridge.org/core/journals/infection-control-and-hospital-epidemiology/article/abs/ determinants-of-implementation-of-isolation-precautions-against-infections-by-multidrugresistant- -microorganisms-a-hospitalbased-multicenter-observational-study/7D54FFE5D3D65CE60D1F5DBE- A81AF5DA [15.01.2025] dr. Marjeta Logar Čuček, dipl. m. s., spec. mang. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Kirurška klinika, Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo marjetalogar@gmail.com SINERGIJA UMETNE INTELIGENCE: STISTI SKUPAJ K BOLJŠIM J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAAUPUP ZDRAVSTVENIM SKSK 70 70 REŠITVAM VENI NEGI: VENI NEGI: STST VV ŠKI ZDRAŠKI ZDRA URUR IZVLEČEK A V KIRA V KIR GIJGIJ Uvod: Uporaba umetne inteligence bo na področju zdravstvene nege in oskrbe paci-entov v bližnji prihodnosti podprla razvoj zdravstvenih storitev in posledično prispe SINERSINER - vala k izboljševanju poteka dela v zdravstvu. Namen raziskave je bil preučiti dejavni-ke, ki vplivajo na sprejetje uporabe umetne inteligence pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi pacientov s ciljem poiskati rešitve za premagovanje ovir pri uvajanju novih tehnologij. Metode: Kvalitativna raziskava temelji na deskriptivno-interpre-tativnem pristopu. Opravljenih je bilo 12 delno strukturiranih intervjujev z namensko izbranimi zaposlenimi v zdravstveni negi in oskrbi na terciarnem nivoju. Intervjuji so potekali individualno. Vsebine odgovorov so bile analizirane s tematsko analizo. Re-zultati: Izdvojenih/prepoznanih je bilo 65 pojmov, ki so združeni v 10 kategorij. Te so razvrščene v dve temi: (1) Odnos do umetne inteligence, (2) Dejavniki, ki vplivajo na posvojitev UI v zdravstveni negi in oskrbi. Diskusija: Ugotovitve raziskave kažejo na negotovost zaposlenih glede njihovega razumevanja umetne inteligence, vpliva na obstoječe delovne procese, varnost pacientovih podatkov in enotnost sistemov na klinikah ter v drugih zdravstvenih ustanovah. Izpostavljena je empatija pri obravnavi pacienta, ki se z uporabo orodij umetne inteligence zmanjšuje ter nedorečena prav-na odgovornost zaposlenih in kritično odločanje. Premagovanje težav intervjuvani vidijo v izobraževanju o uporabi umetne inteligence, tehnoloških izboljšavah in etič-ni ozaveščenosti. Prav tako nakazujejo rešitve z večjo preglednostjo uporabe ume-tne inteligence, najprej z določitvijo njenega praga učinkovitosti, izkazanih rezultatih zdravljenja in zagotavljanjem skladnosti uporabe s predpisi in s tem zagotavljanjem morebitnih zlorab v škodo pacientov. Na pospeševanje uvajanja umetne inteligen-ce v delovne procese vpliva tudi obstoječa infrastruktura informacijske tehnologije in kultura na delovnem mestu. Zaključek: Ključna ugotovitev raziskave je, da pojem umetne inteligence zaposlenim v zdravstveni negi ni tuj, ampak se želijo izobraževati in usvojiti znanje, ki jim bo omogočilo varno uporabo umetne inteligence. Hkrati se STI zavedajo vseh izzivov, ki jih bo prinesel razvoj nove tehnologije, predvsem pa odgo-vornosti do pacienta in procesa zdravljenja. Odgovornost je tisti segment, ki bo še nekaj časa zahteval prisotnost človeške komponente tudi v zdravstveni negi in oskrbi pacientov, umetna inteligenca pa bo služila kot podpora pri doseganju boljših izidov J DO ODLIČNOA zdravljenja. Nadaljnje raziskave bi morale potekati na različnih ravneh zdravstva in v UP večjem obsegu zaradi boljšega vpogleda potreb zaposlenih glede uporabo umetne inteligence v zdravstveni negi. SK Ključne besede: 71 zdravstvena nega in oskrba pacientov, izzivi implementacije umetne inteligence, ovire, rešitve UVOD Živimo v času tehnoloških sprememb, ki vplivajo na vsestranske premike v razvoju ume- VENI NEGI: tne inteligence (UI) in tekmi v njeni uporabi med naprednimi tehnološkimi državami. STV Pojavljajo se nova orodja UI, širi se njena uporaba, posledično pa spremembe pri or-ganiziranju delovnih procesov in iskanju inovativnih rešitev (Praček & Vehovar, 2024). Umetno inteligenco lahko opredelimo kot računalniško znanost, ki proučuje človeško ŠKI ZDRA UR zmožnost učenja, sklepanja, načrtovanja, komuniciranja in zaznavanja ter ustvarja-nja napovednega modela (Bashir & Harky, 2019). Zasnovana je na podlagi algorit- A V KIR mov, postopkov in pravil, s pomočjo katerih računalniki rešujejo probleme (Bat‘ková GIJ & Kos, 2021). Metoda strojnega učenja za gradnjo sistemov na podlagi umetne inteli-gence je dopolnjena s t. i. globokim učenjem, izdelavo računalniških nevronskih mrež SINER za prepoznavanje vzorcev v podatkih (Noorbakhs-Sabet et al., 2019). Pri tem je ključ-no sodelovanje človeške inteligence, ki danes še vedno ugotavlja pravilnost rezulta-ta, ga potrdi, UI pa si usvoji pot, ki je pripeljala do pravilnega rezultata. Tako UI nudi pomoč, olajša delovanje in v nekaterih segmentih lahko celo nadomesti človeka, a ga v celoti, vsaj zaenkrat, ne more zamenjati (Laukka, 2022). UI ni zaobšla sistema zdravstvenega varstva, kjer že igra pomembno vlogo. Le-to namreč razpolaga z velikimi količinami različnih vrst podatkov, od strukturiranih do podatkov naravnega/človeškega jezika (Jiang, 2017). Z zmogljivimi tehnikami UI, ki jih vodijo ustrezna klinična vprašanja, pa je omogočen dostop do relevantnih in-formacij, učinkovitosti in izboljševanju storitev, organizaciji procesov in iskanju ino-vativnih rešitev (Praček & Vehovar, 2021). Zagotovo pa se bodo v prihodnosti orodja umetne inteligence izpopolnjevala, programska oprema nadgrajevala, podatkovne zbirke pa izboljševale (Watson, 2024). Na področju zdravstva ima umetna inteligenca velik potencial. Zdravstveni sistemi se soočajo z demografskimi spremembami, povečanimi pričakovanji pacientov in po-manjkanjem delovne sile v zdravstvu. Ti dejavniki po drugi strani prispevajo tudi k težavam pri usklajevanju naraščajočih potreb po zdravstvenem varstvu z omejenimi finančnimi in drugimi viri (Posnett, 2022; Logar Čuček, 2023). Te spremembe zahte-vajo reforme in ozaveščanje o konceptu zdravstvenega varstva, ki temelji na vred-nosti (Etges et al., 2022). Prav zaradi tega je pomembno razumeti, kje lahko nova tehnologija poveča učinkovitost zdravstvenih storitev z namenom reševanja življenj in izboljšanja kakovosti življenja (Reddy et al., 2019; Chen & Decary, 2020). Dokazano je, da algoritmi umetne inteligence lahko zmanjšajo morebitne človeške kognitivne STI pristranskosti, napovedujejo verjetnost izidov bolezni in s točno diagnozo pomagajo v procesu zdravljenja (Cato et al., 2020; Giordano et al., 2021; Brown et al., 2023). Raziskave so namreč pokazale sinergijski učinek: ko zdravstveni delavci in umetna in-teligenca sodelujejo, so doseženi boljši rezultati v prid pacienta (He et al., 2019). J DO ODLIČNOA V prihodnosti bo UI preoblikovala tudi procese dela in poklice v zdravstveni negi in os UP - krbi pacientov (Buchanan et al., 2020; Ronquillo et al., 2021). Ključno za spremljanje razvoja in možnosti uporabe UI bo izobraževanje zaposlenih tako o samem osnov- SK 72 nem delovanju UI (Scott et al., 2021), zmanjševanjem strahu pred novo tehnologijo in drugih izzivih, kot je lahko na primer praktična uporaba UI, ki bo dodatno obremenje-vala zaposlene v zdravstveni negi (Reddy et al, 2019; He et al, 2019; Chen & Decary, 2020; Salah-Pico & Yang, 2022). Zaupanje v zanesljivost UI bo krepila preglednost rezultatov (Veale, 2018), kar bo posledično dodatno vplivalo najprej na posvajanje in VENI NEGI: nato na integriranje UI v procese izvajanja nege (Abdullah & Fakieh, 2020; Morrison, STV 2021). V procesu spreminjanja bodo s svojo aktivno vlogo prispevali tudi vodje zapo-slenih v zdravstveni negi, saj bodo s spremljanjem novosti, spodbujanjem zaposlenih, znanjem in zgledom zmanjševali ovire pri prestrukturiranju timov, oddelka in celotne ŠKI ZDRA UR organizacije (Scott et al., 2021). Pri uvajanju UI v prakso, tudi na področju zdravstvene nege, so, poleg prednosti, pri- A V KIR sotne tudi nekatere druge ovire, kot so kakovost struktur obstoječe informacijske teh GIJ - nologije, varnost podatkov, ki so analizirani s pomočjo orodij UI, razvijanje standar- SINER dov za ocenjevanje le-teh, učinkovitost UI (Shah et al., 2019; Pedro, 2020; Morrison, 2021; Salas-Pico & Yang, 2022). Tem pomislekom se pridružujejo tudi možnosti zlorab in manipulacij z ljudmi, vendar pa so s sprejetjem Akta o umetni inteligenci (2024), prve celovite tovrstne zakonodaje na svetu, dane smernice uporabe UI za razvijalce, uporabnike in regulatorje umetne inteligence. Namen in cilji Z raziskavo smo želeli proučiti odnos zaposlenih do umetne inteligence in dejavnike, ki vplivajo na posvojitev uporabe umetne inteligence pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi pacientov. Cilji so bili opisati rešitve za premagovanje ovir pri uvajanju no-vih tehnologij na omenjeno zdravstveno področje in pridobiti predloge za posvojitev umetne inteligence v zdravstveni negi. METODE Uporabljena je bila kvalitativna deskriptivno-interpretativna metoda. Opis merskega instrumenta Kot instrument za zbiranje podatkov smo v skladu z raziskovalnimi cilji izvedli usmerje-ne intervjuje, za katere je značilno, da je vsebina razprave znana vnaprej, pridobivanje podatkov in dodatna pojasnila pa potekajo odprto, kar je intervjuvancem omogočilo svobodo v izražanju o proučevani vsebini (Polit & Beck, 2021). Predhodno izvedeno pilotno študijo (Logar Čuček, 2024), v katero je bilo vključenih šest vodij zaposlenih v zdravstveni negi, smo nadgradili z intervjuji / odgovori 12 udeležencev z namenom obogatiti in poglobiti analizo raziskovalnih tem in kategorij, ki so bile v omenjeni študiji STI že obravnavane. Cilj tega je bila poglobljena analiza obstoječih tem in kategorij ter njihova nadgradnja. Kategorije, ki so bile oblikovane na začetku, so se s tem dodatno razvile, kar ima doprinos k izboljšanju teoretične in praktične uporabnosti raziskave. Izhodišče intervjuja je bil vnaprej pripravljen semistrukturiran vprašalnik, ki smo ga J DO ODLIČNO A oblikovali na podlagi pregleda literature o umetni inteligenci v zdravstvu (Oh et al., UP 2019; Morrison, 2021). Dodatno smo oblikovali nekaj vprašanj na podlagi Akta o UI v Evropski uniji (2024). SK 73 Opis vzorca V vzorec je bilo vključenih 12 namensko izbranih oseb, zaposlenih na področju zdra-vstvene nege in oskrbe na terciarnem nivoju. Starostna struktura vzorca je bila he-terogena, pri čemer so bile 4 sodelujoče stare med 18 in 34 let, 7 sodelujočih starih VENI NEGI: med 35 in 44 let ter 1 sodelujoča, stara nad 45 let. Glede na izobrazbo so 4 sodelujo- STV če zaključile srednjo šolo ali pridobile drugo enakovredno izobrazbo, 7 sodelujočih je imelo zaključeno univerzitetno izobrazbo ali enakovredno stopnjo, ena izmed sodelu-jočih pa je imela dosežen doktorat in predhodni znanstveni magisterij. ŠKI ZDRA UR Opis poteka raziskave in obdelave podatkov Raziskava je bila izvedena v skladu z etičnimi smernicami (Kodeks etike v zdravstveni GIJA V KIR negi in oskrbi v Sloveniji, 2014), zagotovljena je bila anonimnost intervjuvancev. Inter-vjuji so bili izvedeni individualno glede na razpoložljiv čas sodelujočih, in sicer v okto- SINER bru in novembru 2024. Po predhodno zbranih demografskih podatkih so bili vsebinski podatki zbrani v okviru sklopa vprašanj Odnos do umetne inteligence in Dejavniki, ki vplivajo na posvojitev umetne inteligence. V raziskavi smo sledili postopkom kvalitativne tematske analize (Vogrinec, 2008). Po-stopek se je začel z urejanjem gradiva, določitvami enot kodiranja, sledilo je odprto kodiranje, pri čemer so bili identificirani in izbrani ključni segmenti, povezani z UI. Po odprtem kodiranju je sledilo osno kodiranje, kjer so izjave s podobnim pomenom do-bile enako kodo. Temu pa je sledilo selektivno ter odnosno kodiranje, kjer so bile izjave z isto kodo združene pod skupno kategorijo. Kodiranje je bilo ročno, analiza pa je bila dopolnjena z uporabo funkcij paketa ATLAS.ti za dodatno analiziranje podatkov ter odkrivanje vzorcev med njimi. REZULTATI Z metodo kvalitativne tematske analize smo izločili dve glavni temi, ki pojasnjujeta odnos do UI ter dejavnike, ki vplivajo na posvojitev UI v zdravstveno okolje. Znotraj teme Odnos do umetne inteligence se je razvilo pet kategorij s 26 pripadajočimi ko-dami, in sicer spremljanje razvoja UI, izobraževanje o uporabi UI, predlogi za izboljša-nje znanja o UI, prednostne naloge glede poznavanja UI in naloge vodstva. V okviru teme Dejavniki, ki vplivajo na posvojitev UI v zdravstveni negi in oskrbi, je bilo razvitih tudi pet kategorij s skupno 39 pripadajočimi pojmi. Te kategorije so: ovire, ovire glede na zdravstvene ustanove, skrb glede uvedbe UI, rešitve za premagovanje ovir, po-speševalci pri sprejemanju UI. Odnos do umetne inteligence STI V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je spremljanje razvoja UI med zaposlenimi v zdra-vstveni negi bolj ali manj pasivno in poteka preko medijskih kanalov, prijateljev, inter-netnih novic in televizije: »… interneta, novic …« (ZN12) Le pri nekaterih sodelujočih poteka aktivno s spremljanjem tehnoloških novosti preko J DO ODLIČNO A prebiranja strokovnih člankov, izobraževanja o napredku UI: UP »Z izobraževanji, indivi - dualnimi spremljanjem razvoja UI v zdravstvu in na drugih področjih v različnih obja-vah v slovenskem prostoru in tujih objavljenih znanstvenih člankih« (ZN18). SK 74 V okviru kategorije »izobraževanje« ugotavljamo, da izobraževanje o uporabi UI med zaposlenimi v zdravstveni negi ni prisotno v zadostni meri, pri čemer intervjuvani iz-postavljajo pomanjkanje formalnih izobraževalnih programov, ki bi jih usposobili za učinkovito uporabo UI na njihovem področju dela: »Ne, to ni dovolj za uporabo UI na mojem področju dela. Imam premalo informacij.« (ZN13) VENI NEGI: ST Najpogostejši predlogi udeleženih v raziskavi se osredotočajo na izobraževanje, ki bi V zajemalo osnovne koncepte in možnosti uporabe UI. Prav tako izpostavljajo praktične pristope k učenju, ki bi preko konkretnih izkušenj UI približale zaposlenim v zdravstveni ŠKI ZDRA negi: UR »Najprej s temeljnim izobraževanjem o UI, potem pa s spoznavanjem možnosti uporabe oziroma s praktičnim delom njene implementacije v zdravstveno nego in os-krbo pacientov.« (ZN18) A V KIR GIJ Nekateri predlagajo tudi organizirano ciljno izobraževanje, osredotočeno na speci-fične naloge: SINER »Uporaba UI za pisanje izvidov, dopisov, poročil …« (ZN10) Poleg tega se za boljše znanje o UI predlaga vključitev seminarjev, konferenc, delavnic, spletnih tečajev ter prebiranje literature, s čemer bi se udeleženci lahko seznanili z naj-novejšimi raziskavami, tehnologijami in praktičnimi primeri uporabe UI: »Udeležbe na konferencah in delavnicah, sledenje raziskovalnim člankom, branje literature.« (ZN12) Sodelujoči izpostavljajo, da bo temeljno poznavanje UI ena od osnovnih prioritet, ki jo bo treba obravnavati v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah pred ali ob im-plementaciji UI, pri čemer poudarjajo pomen razumevanja osnovnega delovanja UI: »Predstavitev, za kakšno stvar in za katero delo je UI primerna oziroma ni primerna.« (ZN14), njenih prednosti in pasti, predvsem v kontekstu varovanja podatkov in etičnih vprašanj: »Obravnavati bo treba predvsem temeljno znanje o UI, vse njene prednosti in pasti, npr. pri varovanju podatkov.« (ZN18) Sodelujoči v raziskavi navajajo, da bo v prihodnosti potrebno raziskati, na katerih področjih bo implementacija UI najbolj učinkovita, kako bo UI lahko podprla zdra-vstveno osebje pri natančnejšem in hitrejšem delu: »UI bo omogočila hiter dostop do podatkov, saj nima časovnih in prostorskih omejitev, poišče vzorce in odnose med informacijami in s tem pripomore k odločanju.« (ZN18) Za uporabo UI v prihodnosti se izpostavlja tudi pomen hitrosti obdelave podatkov: »Hitra obdelava podatkov.« (ZN16), pravilne uporabe UI in prilagajanje novi tehnolo-giji, kar nakazuje potrebo po usposabljanju osebja za uporabo UI v njihovem vsako-dnevnem delu ter po prilagajanju na hitro razvijajoče se nove tehnologije: »Pravilna uporaba UI, prilagajanje novi tehnologiji v vsakdanji praksi.« (ZN8) Zaposleni, ki so sodelovali v raziskavi, poudarjajo tudi nadzor točnosti podatkov, in STI sicer z namenom zmanjšanja tveganj za napake, ki jih lahko povzroči avtomatizacija: »Hitrejše in lažje delo, vendar je potrebno UI preverjati oz. nadzirati točnost podat-kov.« (ZN10) Odgovori v intervjujih so nakazali vlogo vodij. Po mnenju intervjuvancev morajo vodje J DO ODLIČNO A prepoznati koristi UI: »Razumejo, kako bi UI lahko izboljšala delovanje in zdravstveno UP oskrbo.« (ZN12), znati prenašati znanje na zaposlene sodelavce: »Da znajo posredo-vati znanje in prepoznati potrebe po UI.« (ZN7) SK 75 Kot ključno za uspešno implementacijo je bilo navedeno tudi: »… prepoznati prednosti in pasti rabe UI.« (ZN13), »Spodbujati k uporabi in predstaviti, zakaj UI ravno v zdra-vstveni negi.« (ZN14) Pričakovanja intervjuvanih v raziskavi so jasno definirana z naslednjim citatom: »Ključno za vodje v zdravstveni negi je izobraževanje in motivacija zaposlenih za VENI NEGI: ST sprejemanje novih tehnologij ter načrtovanje in postopno uvajanje v posamezne pro V - cese dela zdravstvene nege.« (ZN18) ŠKI ZDRA Dejavniki, ki vplivajo na sprejetje umetne inteligence UR Ovire A V KIR V odgovorih udeleženi v raziskavi kot glavne negativne dejavnike za sprejetje UI v GIJ zdravstvu navajajo odpor zaposlenih proti spremembam, ki je posledica strahu pred neznanim, neizobraženosti in negotovostjo, kako bo nova tehnologija vplivala na ob SINER - stoječe delovne procese: »UI je področje, ki se nenehno razvija, zato ne bo nikoli mo-goče zadostiti vsem zahtevam in novostim na področju razvoja UI (ZN18)« . Nekaj sodelujočih navaja tudi negativne občutke s srečanjem z novo tehnologijo: »Morebitne frustracije zaradi negativnih predhodnih izkušenj s sodobno tehnologijo.« (ZN10) Pomembna vprašanja, ki jih izpostavljajo sodelujoči, so tudi varnost pacientov: »Va-rovanje podatkov pacientov, varnost pri negi in oskrbi.« (ZN10), pomanjkanje em-patije do pacienta: »Človeški stik in komunikacija sta zame najboljši način pri oskrbi bolnika.«, predvsem pa finančni stroški: »Glavna ovira bo denar … UI zahteva pre-cejšnje začetne stroške tako za tehnologijo kot zaposlene.« (ZN7) Tako kot finančni stroški je ena izmed glavnih ovir pri uvajanju UI pravna odgovor-nost, pri čemer lahko pomanjkanje jasnih pravnih smernic in odgovornosti v primeru napak, ki jih povzroči UI; intervjuvanci pogosto postavljajo vprašanje, kdo bo odgo-varjal v primeru napačnih odločitev sistema: »Pomembna bo pravna odgovornost zaradi morebitnega nedelovanja umetno-inteligenčnega sistema ali pomanjkljive presoje s strani človeškega faktorja.« (ZN18) Izziv predstavlja tudi čas, saj uvajanje UI zahteva daljše obdobje za usposabljanje za-poslenih in prilagoditev obstoječih procesov: »Potrebnega bo veliko časa za uvajanje in razumevanje delovanja UI.« (ZN12) V izjavah sodelujočih v raziskavi se pojavljajo tudi jezikovne ovire, ki so produkt neja-snosti in kompleksnosti tehničnih izrazov, vendar se v primerjavi z drugimi izzivi po-javljajo nekoliko manj pogosto: »Izrazi v »računalniškem« jeziku bi lahko predstavljali STI ovire zaposlenim.« (ZN10) Skupne izzive / ovire pri uvajanju UI in drugih novosti predstavlja pomanjkanje znanja in informacij, saj nova tehnologija zahteva specifično znanje in usposobljenost, hkrati pa vzbuja odpor do večjih sprememb: »Ne vem. Vsaka novost vzbuja nelagodje, saj J DO ODLIČNOA nas je strah, da ne bo delo dobro opravljeno v prid pacienta.« (ZN17) UP Sodelujoči navajajo, da se različni nivoji zdravstvenih dejavnosti, kot so bolnišnice, zdravstveni domovi in druge zdravstvene ustanove precej razlikujejo v ovirah za spre- SK jetje UI, hkrati pa se specifični izzivi pojavljajo tudi glede na raven oskrbe, ki jo nudi 76 zdravstvena organizacija: »Da. Glede na specifičnost posameznega zavoda.« (ZN15) Fizični stik s pacientom se izkazuje kot pomemben dejavnik, ki vpliva na implemen-tacijo UI, pri čemer bi zdravstveni domovi, kjer je več administrativnega dela in manj neposrednega stika s pacienti, morda lažje sprejeli UI, medtem ko bi bolnišnice, kjer je VENI NEGI: fizični stik s pacientom bolj intenziven, naletele na več izzivov pri integraciji UI: ST »Ovire V vidim zlasti v bolnišnicah.« (ZN7) Čeprav so izpostavljene razlike v sprejemanju UI, nekateri intervjuvanci poudarjajo, ŠKI ZDRA da obstajajo tudi skupne prioritete in enotni cilji v vseh vrstah zdravstvenih ustanov, UR pri čemer sta varnost pacientov in zaščita osebnih podatkov ključnega pomena v vseh zdravstvenih ustanovah, ne glede na to, ali gre za bolnišnico, zdravstveni dom A V KIR ali drugo organizacijo: GIJ »V vseh zdravstvenih ustanovah je prioriteta varna nega in oskrba pacientov. Skrbni so tudi do varovanja podatkov.« (ZN10) SINER Sodelujoči navajajo, da stroški uvedbe UI, pravne odgovornosti ter sprejemanje UI z vidika zaposlenih predstavljajo pomembne skrbi za vodje. Izziva predstavljata tudi varnost podatkov, ki je ključnega pomena, zlasti v organizacijah, kjer se obdelujejo občutljivi podatki, kot so osebni podatki pacientov ter pomanjkanje usposobljenega ter tehnično opremljenega kadra za uporabo UI: »Stroški implementacije, manjko ka-dra, usposobljenega za uporabo UI, etične dileme, varnost podatkov.« (ZN8) Zelo povedna je izjava, kaj vodjem predstavlja skrbi: »Najbolj »tehnična opremlje-nost« izvajalcev zdravstvene nege. Ali imajo dovolj znanja o uporabi UI, ali je priso-ten odpor do inovativnih pristopov v oskrbi pacientov, ali si mogoče predstavljajo, da bo probleme reševal nekdo drug, ali bo to še zdravstvena nega pacienta, vsaj malo podobna procesu, ki se izvajamo trenutno?« (ZN18) Navajajo tudi, da bi jih kot vodje skrbelo, da bi uporaba UI lahko vodila v izgubo sa-mostojnosti zaposlenih, saj bi lahko preveč avtomatizirali naloge, ki so sicer del njiho-vega vsakdanjega dela: »Da bi zaposleni prenehali uporabljati svojo glavo in bi samo izpolnjevali navodila.« (ZN16) Rešitve Za premagovanje ovir pri uvajanju UI v zdravstvu so predlagane različne rešitve, ki se osredotočajo predvsem na izobraževanje, tehnološke izboljšave ter etično ozavešče-nost: »Rešitev je primeren in tehnološko izobražen kader.« (ZN16) Sodelujoči v celoti menijo, da so nadaljnje raziskave o uvajanju UI v zdravstvo nujno potrebne, pri čemer raziskave ne bi smele obravnavati le vpliva UI na administrativne in organizacijske vidike zdravstva, ampak tudi neposredne rezultate zdravljenja, kot STI so natančnost diagnoz in uspešnost zdravljenja: »Absolutno so potrebne raziskave, predvsem preverjanje in primerjanje rezultatov zdravljenja« (ZN15) Izpostavljajo tudi, da je pomembno, da se izsledki raziskav redno predstavljajo v stro-kovni javnosti, kar omogoča izmenjavo znanja in večjo ozaveščenost zaposlenih: »… J DO ODLIČNOA predstavitve rezultatov na seminarjih, v timih, omogočenem raziskovanju zaposlenih UP …« (ZN18) Večina sodelujočih meni, da bi sodelovanje z regulativnimi organi omogočilo prema- SK govanje številnih ovir, zlasti pravnih, obenem pa izpostavljajo tudi potrebo po sode 77 - lovanju pri zaščiti podatkov in zagotavljanju etičnosti uporabe UI: »Uvesti je treba stroge protokole glede varovanja, posredovanja in obravnave podatkov, redno pre-verjati delovanje UI.« (ZN8) Izvedba nacionalne razprave o pragu učinkovitosti UI bi glede na mnenja sodelujočih VENI NEGI: STV lahko igrala ključno vlogo pri premagovanju ovir pri uvajanju UI v javno zdravstvo, pri čemer izpostavljajo pomembnost vzpostavitve etičnih standardov, smernic in proto-kolov, ki bodo omogočile varno in odgovorno uporabo UI v zdravstvu: »Prag učinko- ŠKI ZDRA vitosti mora biti sprejet. Toda - kje je ta prag? Kje so še meje sprejemljivosti? Tega UR zares še nihče ne ve.« (ZN18) Sodelujoči navajajo, da je prenosljivost UI prav tako pomembna za premagovanje A V KIR GIJ ovir pri implementaciji in prilagajanju UI v različnih zdravstvenih okoljih, saj je za prila-goditev UI na različna mesta v zdravstvu nujno potrebno razviti prilagodljive sisteme SINER in izobraževalne programe, pomembno pa je tudi, da so UI orodja in sistemi zasno-vani tako, da omogočajo prilagoditev različnim potrebam in specifikam: »UI mora biti prilagojena glede na kliničnost in anamneze pacientov / oddelčno specifikacijo.« (ZN10). Kot prednost prilagoditve navajajo: »Zmanjšala bi stroške in izboljšala učin-kovitost uvajanja UI.« (ZN8) Pospeševalci pri sprejemanju UI Obstoječa IT infrastruktura ter kultura na delovnem mestu sta najpogosteje omenjana dejavnika, ki ju sodelujoči sicer prepoznavajo kot ključna pospeševalca za učinkovito uvajanje UI. Navajamo nekaj mnenj: »Oboje je zelo pomembno, tako s tehnološkega vidika kot človeškega – sprejemanje novosti, izguba strahu pred neznanim.« (ZN15) Kot pomemben pospeševalec pri sprejemanju UI je v odgovorih sodelujočih zaznan pomen izobraževanja: »Izobraževati je potrebno mlad kader, vključevati starejše so-delavce, saj bo razvoj novih orodij vplival na število zaposlenega kadra in na to, kateri profili bodo sploh potrebni.« (ZN14) Ker se UI hitro razvija ter zahteva specifična znanja, nekateri sodelujoči predlagajo uvedbo izobraževanj, ki naj bi vključevala teoretična usposabljanja, kjer se udeleženci najprej seznanijo z osnovami UI, nato pa se nadgradijo s praktičnimi primeri in de-lavnicami: »Spoznavanje teorije – to je temeljno. Potem nadaljevanje z delavnicami in praktično uporabo, predstavitvami uspešnih aplikacij ipd.« (ZN15); »Izobraževanje mora potekati od osnove dalje. Nadalje je potrebno uvesti izobraževanje o umetni inteligenci vnesti v kurikulume na vseh stopnjah izobraževanja v zdravstvu.« (ZN18) Vsi udeleženi v raziskavi pa so bili enotnega mnenje o razvoju UI: »UI se bo razvijala STI naprej in zahtevala vedno nova znanja, tudi na področju zdravstvene nege in oskrbe pacientov.« (ZN17) RAZPRAVA J DO ODLIČNOA Z namenom preučevanja dejavnikov, ki vplivajo na sprejetje umetne inteligence, UP smo izvedli intervjuje med skupino zaposlenih v zdravstveni negi na terciarnem ni-voju. Tematska analiza vsebin odgovorov je oblikovala dve temi: Odnos do umetne SK inteligence in Dejavniki, ki vplivajo na posvojitev umetne inteligence (ovire, rešitve, 78 pospeševalci). V okviru navedenih tem so udeleženci navedli, da tega področja ne raziskujejo dovolj, večinoma so pasivni, v manjšini pa to tematiko spremljajo zaradi lastnih vzgibov neizbežnosti tehnološkega napredka v zdravstvu v bližnji prihodnosti. Toliko bolj poudarjajo pomen izobraževanja na to temo, ki pa v zdravstveni negi za-ostaja za splošnimi trendi v razvoju in potrebi po poznavanju delovanja UI. Pogrešajo VENI NEGI: ST formalne izobraževalne programe teoretskih osnov z vključeno praktično uporabo in V izobraževanjem, osredotočenim na specifične naloge s področja administrativnih ali zdravstvenih procesov dela. Navajajo tudi, da bo izobraževanje ena izmed predno- ŠKI ZDRA stnih nalog pri premagovanju številnih ovir za uspešno implementacijo UI v procese UR dela in bo delovala kot pozitivni dejavnik pri posvajanju UI. Tudi Scott s sodelavci (2021) ugotavlja, da zaposleni v zdravstveni negi potrebujejo razumevanje delova A V KIR - GIJ nja UI in tudi, kako lahko ocenijo vrednost njenih rešitev. Če povzamemo, zaposleni v zdravstveni negi se bodo morali naučiti delati z UI, ne samo zaradi lastnih vzgibov, SINER ampak tudi novih potreb in sledenja razvoja stroke. Intervjuvani pri tem izpostavljajo tudi vlogo vodij, saj jim ti s svojim delovanjem in zgle-dom olajšajo pot do uporabe orodij UI. Poleg tega so vodje odgovorni za integracijo novih strategij v preoblikovanih pogojih dela. Na pomen izobraževanja o UI kažejo tudi številni izsledki raziskav, saj je le-to temeljno za zmanjševanje odpora do uporabe nove tehnologije in uspešnega vključevanja v procese dela (Reddy et al, 2019; He et al, 2019; Chen & Decary, 2020; Abdullah & Fakieh, 2020; Salah-Pico & Yang, 2022). K tem dog-nanjem se pridružujejo tudi potrebe po nenehnem raziskovanju, objavljanju izsledkov, predvsem za podporo z dokazi podprtega kliničnega odločanja (Bat‘ková & Kos, 2021). Nekatere ovire pri sprejemanju UI v procese zdravljenja so praktične narave, npr. je-zikovna jasnost, ki v resnici predstavlja veliko težavo. Razvija pomisleke ali celo ne-smisel uvajanja UI v procese dela, če nimamo dorečene standardizirane terminolo-gije. Težave povzroča tudi t. i. »zlati standard«, prag učinkovitosti, ki ga mora doseči orodje UI, preden se ga začne uporabljati v praksi, v zdravstveni negi. Vse tri ovire pri sprejemanju UI so v skladu z ugotovitvami prejšnjih raziskav (Morrison, 2021). Kljub pomanjkljivemu izobraževanju o UI, se intervjuvani zavedajo prednosti upora-be UI. To vidijo predvsem v hitri in avtomatizirani obdelavi velikih količin podatkov, ki od posameznika zahteva neprimerno več časa, možnosti storjenih napak s strani negovalnega osebja in zmanjšano zmožnostjo primerjave podatkov, ki so lahko v prid uspešnejšemu in personaliziranem pristopu k zdravljenju pacientov (Giordano, et al., 2021). O tovrstnih prednostih UI pričajo tudi rezultati raziskav avtorjev, kot so: Jiang (2017), Noorbakhs-Sabet s sodelavci (2019), Bashir & Harky (2019), Bat‘ková & Kos (2021), Praček & Vehovar (2021). Hkrati se sodelujoči zavedajo, da bo ena izmed ovir uspešnega vključevanja UI tudi STI finančne narave. Zagon preoblikovanja organizacije dela (Ronquillo et al., 2021) v zdravstveni negi bo po njihovem mnenju predstavljal največje stroške. Trenutna situ- acija v zdravstvu, ki jo zaznamujejo velike demografske spremembe, predvsem z vi- J DO ODLIČNOA dika staranja prebivalstva in spremljajočih bolezni ter hkratnega pomanjkanja nego -UP valnega kadra in finančnih sredstev, zahteva ukrepanje, kar bo UI, po predvidevanjih, zagotovo reševala na svojstven način. Stroški se bodo zaradi mnogih avtomatiziranih del zmanjševali, prav tako bo potrebnih manj zaposlenih, razen za sodelavce s spe- SK 79 cifičnimi tehnološkimi znanji (Posnett, 2022; Etges et al., 2022; Logar Čuček, 2023). Kljub slabšim napovedim udeležencev glede zaposlovanja, nekateri raziskovalci me-nijo (Chen & Decary, 2020), da bo UI v korist predvsem pri optimizaciji dela in ne kar konkretno pri zamenjavi zaposlenih. Še več: Bat‘ková & Kos (2021) navajata da je UI smiselna tam, kjer dosega boljše rezultate kot človek in pri njeni uporabi ne prihaja VENI NEGI: do večjega tveganja, vendar mora biti sodelovanje človeka in UI enakovredno. To STV potrjujejo tudi izsledki raziskave (Laukka, 2022), kjer navajajo, da bo UI sprejela vlogo pomočnice in ne neodvisnega posrednika. ŠKI ZDRA Tveganje uporabe UI v zdravstveni negi, in nasploh v zdravstvu, udeleženi vidijo tudi UR v nevarnosti »uhajanja« podatkov o pacientih in njihove zlorabe, naj si bo to v njiho-vem vsakdanjem življenju ali celo pri ukinjanju nekaterih temeljnih človekovih pravic. A V KIR Rešitve vidijo v večji regulaciji in preverjanju delovanja UI, izpostavljajo potrebo po GIJ sodelovanju pri zaščiti podatkov, vzpostavitvi etičnih smernic in protokolov glede va- SINER rovanja, posredovanja in obravnave podatkov. Poleg tega pacienti izhajajo iz različ-nih socialno-ekonomskih okolij, z različnimi navadami in slogi življenja. Ljudje se raz-likujejo tudi po genetskih predispozicijah, vendar za te »drugačnosti« ni prilagojenih orodij UI. Dobra pot k zmanjševanju ali ukinjanju takšnih pomanjkljivosti in posledično možnih zlorab je sprejet akt Evropske Unije o umetni inteligenci (2024), ki jasno dolo-ča etične in okvirje rabe UI. V nadaljevanju predlagamo izvedbo raziskave v različnih zdravstvenih zavodih z uporabo mešanih metod raziskovanja in primerjavo spremenljivk glede na demo-grafske podatke. Omejitve vidimo v tem, da je bil namenski vzorec oblikovan na samo enem kliničnem oddelku, zato obstaja tudi možnost pristranskosti pri izbiri skupine. Predstavnost o ovirah in rešitvah UI bi lahko izboljšali s sodelovanjem razvi-jalcev digitalne tehnologije. ZAKLJUČEK Umetna inteligenca je v zdravstvo prinesla pomembne spremembe. Nekaterih de-javnosti si brez UI na tem področju ne predstavljamo več, saj se UI razvija hitro in to v zelo kratkem časovnem obdobju. Sprejeti jo bodo morali tudi zaposleni v zdravstve-ni negi in oskrbi pacientov, saj jim bo UI omogočila dvig na višjo kakovostno raven. Zaključimo lahko, da so udeleženci raziskave izrazili svoj odnos do umetne inteligence realno, tako kot UI dejansko doživljajo, hkrati so navedli izrazito potrebo po izobraže-vanju, ki jim bo omogočila kakovostno sodelovanje v procesu preobrazbe zdravstve-ne nege na novo tehnološko raven. Ob tem so nekateri izrazili skrb, da jih UI pri njiho-vem delu ne bo »preglasila«, saj vedó, da UI v svojem razvoju nima meja in sčasoma lahko izniči njihovo najosnovnejše poslanstvo pri delu s pacienti – sočutje in človeško STI toplino. Takó bo pri uporabi UI potrebno paziti na njene omejitve in se zavedati, da jo mora vedno nadzorovati in voditi človeška inteligenca. UI je samo sredstvo, s ka-terim cilj dosežemo na hitrejši, preglednejši in bolj predvidljiv način. Človeku mora biti v pomoč, z njim sodelovati in biti zakonsko nadzorovana. Nadaljnje delo v povezavi J DO ODLIČNOA s posvajanjem umetne inteligence vidimo predvsem v izobraževanju na vseh ravneh UP študija zdravstvene nege, medicinskih sester iz klinične prakse, ki bo zaposlene opol-nomočilo pri uporabi UI. Pomembno je, da je izobraževanje prilagojeno glede na po-pulacijo, ne samo teoretsko, ampak tudi s praktičnimi primeri. SK 80 Literatura Abdullah, R. & Fakieh, B., 2020. Health care employees’ perceptions of the use artificial intelligence appli- cations: Survey study. Journal of Medical Internet Research, 22(5), pp. 203–207. DOI: 10.2196/17620. Bashir, M. & Harky, A., 2019. Artificial Intelligence in Aortic Surgery: The Rise of the Machine. VENI NEGI: Seminars Thoracic Cardiovascular Surgery, 31(4), pp. 635–637. STV Bat‘ková, A. & Kos, M., 2021. Umetna inteligenca v zdravstvu in farmaciji. Farmacevtski vestnik, 21(72), pp. 38–43. Brown, C., Nazeer, R., Gibbs, A., Le Page, P. & Mitchell, A.R., 2023. Breaking Bias: The Role of Artificial ŠKI ZDRA Intelligence in Improving Clinical Decision-Making. Cureus, 15, 3:e36415. DOI:10.7759/cureus.36415. DOI: UR 10.7759/cureus.36415. Buchanan, C., Howitt, M., Wilson, R., Booth, R., Risling T & Bamford, M, 2020. Predicted Influences of Artificial Intelligence on the Domains of Nursing: Scoping Review. JMIR Nursing A V KIR , 3(1). DOI: 10.2196/23939. GIJ Cato, K., Mcgrow, K. & Rossetti, S.C., 2020. Transforming clinical data into wisdon. Nursing Management, 51 (11), pp. 24–30. DOI: 10.1097/01.NUMA.0000719396.83518.d6. SINER Chen, M. & Decary, M., 2019. Artificial intelligence in healthcare: An Essential guide for health leaders. Health Management Formation, 33(1), pp. 10–18. DOI: 10.1177/0840470419873123. Etges, A.P.B. da S., Cruz, L.N., Schlatter, R., et al., 2022. Time-Driven activity-based costing as a strategy to increase efficiency: an analyses of interventional coronary procedures. The International Journal of health planning and management, 37(1), pp. 189–201. DOI:10.1002/hpm.3320. Giordano, C., Brennan, M., Mohamed, B., Rashidi, P., Modave, F. & Tighe, P., 2021. Accessing Arti-ficial Intelligence for Clinical Decision-Making. Frontiers in Digital Health, 3:645232. DOI: 10.3389/ fdgth.2021.645232. He, J., Baxter, S.L., Xu, J., Zhou, X. & Kang, Z., 2019. The practical implementation of artificial intelligence technologies in medicine. Nature Medicine, 25 (1), pp. 30–36. DOI: 10.1038/s41591-018-0307-0. Jiang, F., Jiang, Y., Zhi, H., Li, H., Ma, S., Wang, Y., Dong, Q, Shen, H. & Wang, Y., 2017. Artificial intelligen- ce in healthcare: past, present an future. Stroke and Vascular Neurology, 2(4), pp. 230–243. DOI: 10.1136/ svn-2017-000101, Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije in Kodeks etike za babice Slovenije, 2014. Zbornica zdra-vstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih teh-nikov Slovenije. Laukka, E., Hammaren, M. & Kanste, O., 2022. Nurse leaders‘ and digital service developers‘ perceptions of the future role of artificial intelligence in specialized medical care: An interview study. Journal of Nursis Management, (30), pp. 3838–3846. DOI: 10.1111/jonm.13769 . Logar Čuček, M., 2023. Odličnost vodenja - na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava v zdravstveni negi prispeva k dvigu produktivnosti in zadovoljstvu pacientov. In: Logar Čuček, M., ed. Estetski posegi v kirurgiji obraza in njen potencial v zdravstveni negi in oskrbi na KO za maksilofacialno in oralno kirurgijo v UKC Ljubljana, Ljubljana, 9. dec. 2023. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2023, pp. 117–122. Morrsion, K., 2021. Artificial intelligence and the NHS: a qualitative exploration of the factors influencing adoption. Future Healthcare Journal, 8(3), pp. e648-e654. DOI: 10.7861/fhj.2020-0258. Noorbakhsh-Sabet, N., Zand, R., Zhang, Y. & Abedi, V., 2019. Artificial Intelligence Transforms the Future of Health Care. The American Journal of Medicine. 132(7), pp. 795–801. DOI: 10.1016/j.amjmed.2019.01.017. STI Oh, S., Kim, J.H., Chol, S.W., Lee, H.J., Hong, J. & Kwon, S.H., 2019. Physician Confidence in Artificial Intel- ligence: An Online Mobile Survey. Journal of Medical Internet Research, 21 (3):e12422. DOI: 10.2196/12422. Pedró, F., 2020. Applications of Artificial Intelligence to Higher Education: Possibilities, Evidence, and Challenges. IUL Research, 1(1), pp. 61–76. DOI:10.57568/iulres.v1i1.43. Polit, D. F., & Beck, C. T., 2021. Nursing research: Generating and Assessing evidence for nursing practice J DO ODLIČNOA (11 th ed.), Wolters Kluwer.UP Posnett, J., 2022. Value -based procurement in wound care. Wounds UK, 18(1), pp. 42–49. Praček, A & Vehovar, V., 2024. Umetna inteligenca v Sloveniji 2024: uporaba in stališča. Univerza v Ljublja-ni, Fakulteta za družbene vede: Center za družboslovno informatiko, pp. 1–36. SK Reddy, S., Fox, J. & Purohit, M.P., 2019. Artificial intelligence-enabled helatcare delivery. Journal of the 81 Royal Society of Medicine, 112(1), pp. 22–28. DOI: 10.1177/0141076818815510. Regulation 2024/1689 on artificial intelligence (AI Act). [pdf] Available at: Regulation - EU - 2024/1689 - EN - EUR-Lex [Accessed 21 October 2024]. Ronquillo, C., Peltonen, L.-M., Pruinelli, L., Chu, C., Bakken, S., Beduschi, A., Cato, K., Hardiker, N., Junger, A., Michalowski, M. et al., 2021. Artificial intelligence in nursing: Priorities and opportunities from an inter-national invitational think-tank of the Nursing and Artificial Intelligence Leadership Collaborative. Journal VENI NEGI: of Advanced Nursing ST , 77(3), pp. 3707–3717. DOI: 10.1111/jan.14855V Salas-Pilco, S. Z. and Yuqin, 2022. Artificial Intelligence Applications in Latin American Higher Education: A Systematic Review. International Journal of Educational Technology in Higher Education, 19(1), pp.1–20. DOI: 10.1186/s41239-022-00326-w. ŠKI ZDRA Scott, I., Carter, S., & Coiera, E., 2021. Clinician checklist for assessing suitability of machine learning appli- UR cations in healthcare. BMJ Health and Care Informatics, 28:e100251. DOI: 10.1136/bmjhci-2020-100251. Shah, P., Kendall, F., Khozin, S., Goosen, R., Hu, J., Laramie, J., Ringel, M. & Schork, N., 2019. Artificial in-telligence and machine learning in clinical development: a translational perspective. A V KIR NPJ Digital Medicine , 2 (69). DOI:10.1038/s41746-019-0148-3. GIJ Veale, M., 2017. Logics and Practices of Transparency and Opacity in Real-World Applications of Public Sector Machine Learning. DOI: 10.48550/arXiv.1706.09249. SINER Vogrinec, J., 2008. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pe-dagoška fakulteta. Watson, R., 2024. The potential and pitfalls of artificial intelligence in nursing. Obzornik zdravstvene nege, 58(1) pp. 4–6. DOI: https://doi.org/10.14528/snr.2024.58.1.3279. Helga Dizdarević, dipl. m. s. Martina Grebenc, mag. zdr. nege Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok helga.dizdarevic@kclj.si martina.grebenc@kclj.si AKUPUNKTURA STISTI IZVLEČEK Akupunkturo uvrščamo v nefarmakološko metodo, ki je zelo pogosta in pri pacien- J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAA tih zaželena na kar kažejo tudi dolge čakalne dobe. Uporablja se lahko posamično UPUP ali v kombinaciji z drugimi farmakološkimi ali nefarmakološkimi oblikami. Obravnava se lahko paciente z različnimi kroničnimi boleznimi od otrok in vse do starostnikov. Akupunktura ima učinek na vse organske sisteme, najpogosteje pa se uporablja za SKSK 82 82 zdravljenje in lajšanje bolečine. Protibolečinski učinek se pojavi z zakasnitvijo, po več akupunkturnih terapijah v obdobju nekaj tednov. Učinki trajajo več mesecev, lahko tudi leto ali več po koncu terapije. Izvaja se lahko klasična metoda akupunkture, ele-ktro akupunktura, laserska akupunktura ali hipno akupunktura. Bolečino je potrebno lajšati, saj pomembno vpliva na kakovost življenja pacienta, kot tudi svojcev. Tekom VENI NEGI: VENI NEGI: terapije zdravstveno osebje spremlja morebitne spremembe in v primeru odstopanj STSTVV zdravnik lahko napoti pacienta na druge specialistične obravnave, kot so psihiatrič-na, nevrološka, ortopedska obravnava in druge. ŠKI ZDRAŠKI ZDRA Ključne besede: klasična akupunktura, laserska akupunktura, elektro akupunktura, hi- URUR pno akupunktura, bolečina A V KIRA V KIR UVOD GIJGIJ Beseda akupunktura izhaja iz latinskih besed akus, kar pomeni igla in punktus, kar po- SINERSINER meni bosti. Izvira iz kitajske medicine in se uporablja že vsaj 2500 let, pri nas pa je postala priljubljena od leta 1970. Je ena najbolj priljubljenih oblik alternativne medi-cine, kjer zdravnik zbada tanke akupunkturne igle skozi kožo za zdravljenje različnih zdravstvenih stanj in obolenj. Temelji na filozofiji po kateri vitalna energija (či) teče po telesu, kjer je več meridianov ali energetskih kanalov, na katerih so natančno in anatomsko določene akupunkturne točke. Kot posledica draženja teh točk bi naj do-segli zdravilne učinke. Kako točno akupunktura deluje ni povsem znano, vidni so učin-ki na živčni sistem, učinki na tkiva in nespecifični placebo učinki (Chon, et al., 2019). Akupunktura torej učinkuje na organske sisteme in je učinkovita nefarmakološka metoda zdravljenja (Law, et al., 2015). Uporabimo jo zlasti pri tistih pacientih, ki se na standardne terapije ne odzivajo ali jih ne prenašajo, vse od otrok do odraslih lju-di. Uporabimo jo lahko kot primarno ali dodatno možnost zdravljenja (Kelly & Willis, 2019). Njena najpogostejša uporaba je za lajšanje bolečine, saj le ta pomembno vpli-va na kakovost življenja pacienta, kot tudi njihovih svojcev (Law, et al., 2015). Najpo-gosteje se akupunkturno zdravljenje uvede pri pacientih s kroničnimi bolečinami (Kelly & Willis, 2019). Akupunkturna terapija je zelo pogosta in zaželena metoda zdravljenja na kar kažejo tudi dolge čakalne dobe. Akupunktura je priznana na veliko področjih. Uporabljamo jo pri bolečinah v hrbtu in vratu, osteoartritisu, glavobolu in migrenah, miofascialnem bolečinskem sin-dromu, išiasu, pooperativni bolečini, rakavi bolečini, bolečini v medenici, sindrom razdražljivega črevesja, fibromialgija, sezonske alergije, slabosti in bruhanju, in-kontinenci, astmi, depresiji, sindromu karpalnega kanala, menopavzalnih težavah, odvajanju od kajenja in alkohola itd (National Center for Complementary and Inte-grative health, 2022). STI Akupunktura se izvaja dva do tri krat tedensko, skupno od osem do deset terapij. Učinki zdravljenja se lahko pojavijo takoj, z zakasnitvijo po odstranitvi igel ali po več akupunkturnih terapijah v obdobju nekaj tednov. Sami učinki lahko trajajo več mese- J DO ODLIČNOA cev, tudi leto ali več po koncu terapije (DeBord, et al., 2023).UP V različnih študijah so dokazali delovanje placebo učinka. Akupunkturne igle so neka-ko nastavljali na kožo, vendar skoznjo niso prodrli. Kot rezultat so pacienti občutili iz-boljšanje stanje. Pozitivni učinki so lahko posledica pacientovega prepričanja v učinek SK 83 zdravljenja (Kelly & Willis, 2019). Poznamo različne vrste akupunktur. Najpogosteje se uporablja klasična akupunktura, sledijo pa elektro akupunktura, laserska akupunktura ter hipno akupunktura. Pri klasični akupunkturi algolog zbada izbrane akupunkturne točke, s čimer lajša bo- VENI NEGI: lečino kakor so to že počeli tisočletja nazaj. Akupunkturne točke so mesta na površini ST V telesa, ki dajejo ob draženju zdravotvoren učinek (Kelly & Willis, 2019). Zapleti so načeloma redki. Včasih se pojavi rdečina na mestu vboda, kot nekakšno ŠKI ZDRA lokalno vnetje ter podplutbe (Xu, et al., 2023). Ob zbadanju točk, ki so globoko ležeče, UR bi lahko prišlo do poškodbe živcev ali redko do pnevmotoraksa (Kelly & Willis, 2019). Lahko se pojavita slabost in sinkopa ter različni čustveni odzivi. Pacient začuti rahlo A V KIR bolečino, ki po dveh minutah mine in vbodenih iglic ne čuti več (Xu, et al., 2023). GIJ Elektro akupunktura je način terapije, ki združuje uporabo akupunkturnih igel in elek SINER - trično stimulacijo z različno visokimi frekvencami (DeBord, et al., 2023). Intenzivnost električne stimulacije narašča postopoma, da se izognemo intenzivni mišični kontrak-ciji, kar se lahko odrazi tudi v izkrivljenju ali zlomu igel. Elektro akupunktura je kontrain-dicirana pri pacientih s srčnim spodbujevalcem, pri motnjah ritma, epilepsiji, obolenju kože, vnetju žil ali trombozi na mestu stimulacije. Večja previdnost pri izvedbi in na-tančno upoštevanje globine vbadanja igel je potrebna pri bolnikih na antikoagulantni terapiji. Ob terapiji se lahko pojavi bolečina, ki je lahko posledica preveč intenzivne ali predolge stimulacije. V tem primeru se usmerimo v manj intenzivne stimulacije, ki jih izvajamo krajši čas (Cummings, 2011). Za stimulacijo akupunkturnih točk pri metodi laserske akupunkture se namesto iglic uporablja nizkovalovne laserske žarke. Učinek laserske akupunkture je analgetičen, antiedematozen in protivneten. Z novejšo metodo izvajamo neinvaziven, nefar-makološki pristop k zdravljenju kronične bolečine pri otrocih in pri bolnikih, ki imajo strah pred zbadanjem igel. Ob prvi akupunkturi se opazi, kateri otroci niso primerni za zdravljenje s klasično tehniko zbadanja, saj so bolj občutljivi in tega ne prenesejo. Odzovejo se z jokom, so nemirni in ne sodelujejo. V tem primeru se izbere laserska metoda, ki je v določenem procentu manj uspešnejša kakor klasična tehnika, vendar vseeno poda uspešen rezultat zdravljenja. Bolje je zdraviti z manjšim učinkom uspeš-nosti terapije, kot da zdravljenja sploh ne bi uvedli (Chon, et al., 2019). Postopek hipno akupunkture zajema pripravo pacienta, uvod v hipnozo, poglabljanje, terapijo, posthipnotične sugestije, zbujanje in na koncu pogovor. Za hipno akupunktu-ro niso primerni vsi pacienti, temveč samo tisti, pri katerih na prvem pregledu ocenijo pozitivno naravnanost k izboljšanju zdravljenja bolečine. Težje primere, ki kažejo na psihotična obolenja se preusmeri na psihiatrično obravnavo. Paciente se naroči na STI štiri terapevtska srečanja, katera obiskujejo na 3-4 tedne. Pri terapiji se pacientom krepi ego za večjo samopodobo, samozavest, samospoštovanje in s treningom sa-mohipnoze se jih nauči veščin za takojšnje zmanjšanje intenzitete bolečine. Pred naročeno akupunkturno terapijo pacienti prejmejo navodila glede samega pote AJ DO ODLIČNO - ka zdravljenja. Pri izvedbi akupunkture se pacienta namesti v udoben položaj, pacient UP razkrije predele telesa, kjer so planirani vbodi akupunkturnih igel, medicinske sestre pa poskrbijo za rjuhe ter s tem primerno temperaturo in udobje pacienta. Med samim SK 84 izvajanjem se predvaja pomirjujoča glasba, v prostoru pa prevladujeta mir in tišina. DISKUSIJA Akupunkturne metode zdravljenja izvajajo specializirani zdravniki, ki opravijo šolo akupunkture. Obravnavajo vsakega pacienta, ter izberejo primerno akupunkturno VENI NEGI: zdravljenje. Pomembno je slediti vsem navodilom med samim izvajanjem akupunk ST - V ture, ter pozitivno strmeti k izboljšanju stanja, ki se lahko opazi med samo terapijo ali več tednov po njej. Medicinska sestra na terapijah spremlja paciente do zaključka ŠKI ZDRA obravnave. Predstavlja pristojno osebo, ki mora bolečino prepoznati, oceniti in ustre- UR zno ukrepati. Potrebuje veliko znanja, izkušenj ter visokih moralnih in etičnih načel. Vodilni cilj medicinske sestre je komunikacija, ki pospešuje dobro počutje in osebno A V KIR rast pacientov. Tako z verbalno in neverbalno komunikacijo ocenjuje lajšanje bolečine GIJ pred in po uvedeni akupunkturni terapiji. SINER ZAKLJUČEK Akupunkturno zdravljenje se izvaja v veliki meri za lajšanje bolečine. Le ta je odvisna od bio psiho socialnega stanja, zato je potrebno paciente obravnavati strokovno in holistično. Po oceni zdravnika algologa se jih lahko napoti k drugim specialistom. Pot-rebno je, da vsak pacient opravi in zaključi ciklus akupunkturnih terapij, ter podrobno upošteva zdravnikova navodila. Običajno se akupunkturna terapija uporablja kot do-polnilno zdravljenje ter v manjši meri samostojno. Učinke zdravljenja se spremlja skozi ves cikel akupunkturni terapij, opravi pa se tudi kontrola zdravljenja, ki se izvede pa nekaj tednih zdravljenja. Literatura Chon, T. Y., Mallory, M. J., Yang, J., Bublitz, S. E., Do, A. & Dorsher, P. T., 2019. Laser Acupuncture: A Con-cise Review. Medical acupuncture, 31(3), pp. 164-168. Cummings, M., 2011. Safety aspects of electroacupuncture. Acupuncture in medicine: journal of the British Medical Acupuncture Society, 29(2), pp. 83-85. DeBord, K., Ding, P., Harrington, M., Duggal, R., Genther, D. J., Ciolek, P. J. & Byrne, P. J., 2023. Clinical application of physical therapy in facial paralysis treatment: A review. Journal of plastic, reconstructive & aesthetic surgery: JPRAS, 87, pp. 217-223. Kelly, R. B. & Willis, J., 2019. Acupuncture for Pain. American family physician, 100(2), pp. 89-96. Law, D., McDonough, S., Bleakley, C., Baxter, G. D. & Tumilty, S., 2015. Laser acupuncture for treating mu-sculoskeletal pain: a systematic review with meta-analysis. Journal of acupuncture and meridian studies, 8(1), pp. 2-16. National Center for Complementary and Integrative health, 2022. Acupuncture: Effectiveness and Safety. Available at: https://www.nccih.nih.gov/health/acupuncture-effectiveness-and-safety [20.3.2025]. Xu, M., Yang, C., Nian, T., Tian, C., Zhou, L., Wu, Y., et al., 2023. Adverse effects associated with acupun-cture therapies: An evidence mapping from 535 systematic reviews. Chinese medicine, 18(1), pp. 38. STI J DO ODLIČNO A UP SK 85 VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER Rok Kovačič, dipl. zn. Splošna bolnišnica Celje, Urološki oddelek rok.kovacic@sb-celje.si POMEN SODELOVANJA STROKOVNJAKOV STISTI IZ RAZLIČNIH J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAA RAVNI UPUP ZDRAVSTVENEGA SKSK 86 86 VARSTVA OB VENI NEGI: VENI NEGI: STSTVV ODPUSTU ŠKI ZDRAŠKI ZDRA PACIENTA PO URURA V KIRA V KIR KIRURŠKEM GIJGIJSINERSINER POSEGU IZVLEČEK Napredek sodobne medicine in zdrav življenjski slog omogoča vedno daljšo življenj-sko dobo. Delež starejših od 65 let v Evropski uniji se je v zadnjih 20. letih zvišal s 16,2 % leta 2003 na 21,3 % lani. V Sloveniji se je delež starejših od 65 let v tem obdob-ju zvišal še bolj kot v uniji - s 14,8 na 21,5 %. Tako se posledično pri vsakodnevnem delu na urološkem oddelku srečujemo z vedno višjo povprečno starostjo pacientov, ki potrebujejo kirurški poseg. Napredek kirurgije in uvedba minimalno invazivnih tehnik omogoča izvedba operativnih posegov vedno starejšim pacientom, tudi z več prid-ruženimi boleznimi. Na drugi strani so potrebe po dolgotrajni oskrbi na domu vedno večje. Institucionalno varstvo je tudi zaradi kadrovskih stisk vedno težje dostopno. V prispevku smo opisali pomen zgodnjega načrtovanja odpusta in sodelovanja med različnimi nivoji zdravstvenega varstva. Koordinator primera se že pred posegom pogovori s pacientom o pooperativnem obdobju in posebnostih po odpustu iz oddel-ka. Medicinske sestre med sprejemom, negovanjem, pogovorom s svojci, ki prihajajo na obiske, načrtujejo obravnavo in skrb za pacienta tudi po odpustu. Ugotavljamo, da STI je vedno večje število tistih pacientov, ki zaradi spremembe zdravstvenega stanja po bolezni v svojem domačem okolju ne morejo računati na pomoč svojcev, prijateljev ali sosedov. Prisotna je tudi velika kadrovska stiska na področju dolgotrajne oskrbe, ki ne omogoča strokovne podpore osebam, ki potrebujejo določeno stopnjo pomoči pri J DO ODLIČNOA oskrbi v domačem okolju. Prostora v negovalnih oddelkih ni, ali pa sploh ne obstajajo. UP Paliativna oskrba še vedno ni dostopna v vseh delih države. Vse našteto hkrati pome- ni prezasedenost bolniških postelj in obremenjenost zdravstvenega osebja s pacienti SK 87 na neakutni obravnavi. Izjemna skrb in pomen naj bo posvečena nenehnemu zdra - vstveno-vzgojnemu delovanju, opozarjanju in zgodnjim prepoznavanjem pacientov in svojcev, ki jih bolezen ujame nepripravljene na življenje po odpustu iz bolnišnice. Populacija vedno starejših pacientov s pridruženimi boleznimi nas vsakodnevno opo-zarja na pomanjkljivosti sistema pomoči na domu, ter veliko pomembnost zgodnjega VENI NEGI: načrtovanja odpusta za tekoče delo na kirurškem oddelku. STV Ključne besede: načrtovanje odpusta, dolgotrajna oskrba, pomoč na domu, sodelo-vanje med nivoji zdravstvenega varstva ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER pred. dr. Mirjam Ravljen, viš. med. ses., prof. zdr. vzg. pred. dr. Manca Pajnič, dipl. m. s., mag. posl. in ekon. ved. pred. Renata Vettorazzi, dipl. m. s., univ. dipl. org. viš. pred. Dr (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Ljubiša Pađen, dipl. zn., mag. zdr. neg. Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta mirjam.ravljen@zf.uni-lj.si KLINIČNO SKLEPANJE IN STISTI ODLOČANJE J DO ODLIČNOJ DO ODLIČNOAA UPUP SKSK 88 88 IZVLEČEK Klinično sklepanje (clinical reasoning) je kompleksen miselni proces, pri katerem zdra- VENI NEGI: VENI NEGI: vstveni delavci sistematično zbirajo, analizirajo in interpretirajo podatke o paciento STST - VV vem zdravstvenem stanju ter sprejemajo odločitve o njegovi nadaljnji oskrbi. Klinič-no odločanje (clinical decision making) pa lahko opišemo kot proces izbire optimalne ŠKI ZDRAŠKI ZDRA poti ukrepanja. Klinično sklepanje je predpogoj za dobro klinično odločanje, ki vodi URUR v konkretne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja pacienta. Ločimo dve vrsti kliničnega sklepanja. Intuitivno sklepanje temelji na izkušnjah in hitrem prepoznava- A V KIRA V KIR nju vzorcev. Analitično sklepanje pa zajema sistematično analizo podatkov, logično GIJGIJ razmišljanje in upoštevanje znanstvenih dokazov za doseganje optimalnih rezultatov. Učinkovito klinično sklepanje in odločanje v prakso prinašata številne prednosti: na SINERSINER - tančnejšo diagnozo, optimalnejše zdravljenje, hitrejše okrevanje pacientov, zmanj-šanje napak, racionalno uporabo virov, izboljšano komunikacijo med zdravstvenimi delavci in pacienti, individualizirano oskrbo ter kontinuirano strokovno izpopolnjeva-nje. Na kakovost kliničnega sklepanja in odločanja vplivajo številni dejavniki kot so strokovno znanje, praktične izkušnje, sposobnost kritičnega razmišljanja, dostop do sodobnih diagnostičnih orodij in tehnologij ter sposobnost integracije pacientovih preferenc v proces odločanja. Z nenehnim izboljševanjem teh procesov zdravstveni delavci prispevajo k varnejši in kakovostnejši zdravstveni oskrbi, boljšim zdravstvenim izidom in učinkovitejšemu delovanju celotnega zdravstvenega sistema. Medicinske kompresijske nogavice SIGVARIS STI J DO ODLIČNO A UP SK 89 Dokazano učinkovite proti VENI NEGI: STV krčnim žilam in otekanju nog, pri globoki venski ŠKI ZDRAUR trombozi in limfedemu.A V KIR GIJ SINER DIAFIT d.o.o., PE Trgovina pri dežurni lekarni DIAFIT d.o.o., PE Trgovina pri Zmajskem mostu Njegoševa cesta 6k, 1000 Ljubljana Petkovškovo nabrežje 29, 1000 Ljubljana DIAFIT d.o.o., PE Trgovina pri bolnišnici DIAFIT d.o.o., PE Trgovina center Ljubljanska 1a, 2000 Maribor Ulica talcev 9, 2000 Maribor Čiščenje ran? Uporabi raztopino STI J DO ODLIČNO A UP SK 90 VENI NEGI: ST V HydroClean ŠKI ZDRA ® URA V KIR GIJ Solution SINER Podpira antiseptično čiščenje ran in kože okoli rane ter preprečuje ponovno okužbo. Kompatibilno z vsemi sodobnimi oblogami za rane. STI J DO ODLIČNO A UP SK 91 VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER STI J DO ODLIČNO A UP SK 92 VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER STI J DO ODLIČNO A UP SK 93 VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER SODOBEN PRISTOP K CELJENJU RAN OBLOGE ZA RANE STI Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM www.vivamel.si J DO ODLIČNO A SPODBUJAJO UP ČIŠČENJE RANE DELUJEJO SK ANTIMIKROBNO IN PROTIVNETNO 94 ZMANJŠUJEJO NEPRIJETEN VONJ POSPEŠUJEJO CELJENJE RANE VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER Since 1923 STI J DO ODLIČNO A UP SK 95 VENI NEGI: ST V ŠKI ZDRA UR A V KIR GIJ SINER APRIL 2025