Pripovedka o kozi.
(Ruska nurodna.)                                                               "*-
   Živeli so skupaj ded iu babica  in  njiju bčorka.    Ded si knpi kozo in pošlje bčer ž njo ua pašo.   1» pasla je liči ves dan, na ve&er pa na~ poji  kozo  in prižene dojnov.    Ded sedi pri vratih  in  vpraša kozo: JŠ.&LH moja, kozica! ali si jedla ia pila?"  A koza odgovai]a:
6*
100
.No pila, dedek moj, ne jedla.
Le ko hitela sem čez mostiček,
Odjodla sem en klenov lističek,
In ko sem čez vodico stopila.
Sem eno kapljico ugrabila.
Toliko pila seni in jedla."
Ded se razjezi nad hčcrjo, spodi jo od hišp in drngi (ian poSljc žono kozo past.
Babiea je pasla kozo do trdoga večera, zveecr pa ,jo napoji in pit/.enp domov. Ded sedi pri vratih in vpraža: »Koza moja. kozica! ali si jmlla in pi!a?"   Tn koza zopot odgovarja:
MNe pila, rledek moj, ne jedla.
I-.3 ko hitela sem fcz mostiSek.
Odjcdla sem en klenov listižek,
In ko sem čez vodico stopila,
Scm eno kapljico ugrabila.
Toliko jedla som in pila."
Ded m razjczi nad babico in jo spodi od liišo. Tretji gre sam past kozo. Pasel jo ,jo, voa dan. na večer jo napoji in žcmc domov. a sam liiti naprpj, stnie pred vrata in vpraša kozo: „Ali si sc najpdla, koziea, ali si so napila, koza mojaV"1   A koza odgovarja:                                                                 *"
nNo pila, deciek moj, ne jedla.
Le ko liitela sem ^ez inostiček,
Odjodla sera eu kleuov listieek,
In ko sem čcz vodico stopila,                                  #
Sem eao kapljico ugfabila.
Toliko jedJa sem in piJa.
Sedaj še le 80 razjezi doiiek nad kozo, priveže jo za rogo k vratom in jn hofe odroti. A koza se odtrga in uteee v gozd. Iteži in beži ler se še ozrč ne, doklor sn ne uatovi prod zajčevo liiSieo. Koza zboii vaujo. Zajca ni doma in koza zlpzc na peč in se tam nastani.
n.
Zajec pridc domov in sliši, da nekaj ropočp za p«'jo. In vpraša: »Kdo jp v mnipj hišifi?"   A koza izza peei:
,,-Taz koza scm rogata,
Bradata in nogata;
& groše tri smn knpljena.
Na travnikih spm pasena;
In trkam, trkain z rogami
In kopljom, kopljem z nogami.
Kdor pa se me dotakne.
Bo viilpl, kaj izliiknp."
Zajpp sp nstraSi in si misli: Kaka nenavadna žival le spdi za pcčjii'? In beži, kar morp, a t*ftz nekaj f.asa se ufiedp pod brezo in jočp. (jrp uiimo volk ingavpra&a: nZakaj jofieš, zajčpk?" nAh tako," reče zalostno zajep. nuastani]a ac je v mojej hišici nežuvena žival, a jaz nimam kjp stanovati."
101
Pa roče volk: ,,Nič ne jokaj, prijatolj, jaz ti spudim to žival." Iu volk gre v hi&ico iu vpraža: ,,Kdo je v zajčevej hišlei? A koza izza peči:
...laz koza sem rogata,
liradata in nogata;
Za ^rroše tri sem kupjjeua,
Na travnikih scm pasena;
In trkam, trkam z rogami
In kopljem, kopljom z nogami.
Kdor pa sn me dotakne,
Bu ridel. kaj iztakne."
Volk se ustraši in vzame uogfi na rame. A zajec sedi zopot pod brezo in joče.    (ire mimo medved: ,Zakaj joieš, zaj6ek?"
SSajec povš medvedu svoje gorje in medved mu reiSc: rNe jokaj. zajčok! Jaz ti odpodiin žival." lire v hiSico in zagolH: ,Kdo je v zajčevej hišiiii?" ¦A koza izza peči:
nJaz koza sem rogata,
Kradata in nogata,
Za groše tri sem kupljena, ¦
Na tfavnikiii aom pasena,
In trkam, trkam z rogami,
Id kopljera, kopljem z nogami.
Kdor |ia se me dotakne,
Ho videl, kaj iztikne."
Medved se ustraži — še nikdar ni sfišal o takej živali — in zbuži po ^ozdu. Zajec sijdi zopet pod brezo in joče. Ciro mimo peteliu z grebenoui ua gluvi in z ostrogami na petaii: nKikiriki! zajček, zakaj jočefe Vu Zaj6ek pove peteliuu svoje skrbi.
.Ne jokaj. zajčck!" reče peteliu.    ,Jaz ti odpodim to žival!" nSaj   uili  uc iiarediš.  mojc zlato!   Volk podil —  ue odpodil.  medvud podil — ne oiipodil,  kaku pa bi moglo ti,   pcteliuče, odpoditi tako neuuveuo zival!-1
,In vender jo odpodim!" odgovovi petelinček. Puleti do bišice, postoji ua pragu iu iz vsega grla, kolikor ju inogel, zapoje:
,Kikiriki, kikeri!
Če jo morež, jo uderi!
Koso nesem jaz seboj,
Hudc, bode zdaj s teboj,
Ulavo ti izbijein s pleč —
Hitro pojdi mi raz peč!"
Koza m tako ustraši, da se zvali raz peč ua tla in so ubijc; a zajec in petclin sta sc nastauila v hišici in živita tam šc danes skupiij, ako š' nista umrla.                                                                                         iVro« b—c.