GrosuPlje (centrala) sP 908 KLASJE 1997 352(497.4 Ivančna Goric« 1 19970011, 1 Številka 1 -2 letnik 3 januar-februar 1 997 • VIDEO • OPTIKA 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax: 777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Veliko lepih novoletnih želja je januar že postavil na trdna tla. Doletelo nas je že veliko nepredvidljivega. Srečo smo imeli, da sta nas žled in škoda to pot v glavnem obšla, vendar ne povsem, llidi žarnice so v naši občini ugasnile le za kratek čas. Gotovo se moramo za to zahvalili tudi vestnim eleklričarjem iz Zagradca, ki so kljub mrazu zavihali rokave in pljunili v roke, da so napake na elektrovodih hito odpravili. Po občini odmeva uspeh delitvene bilance, ali drugače, grosupeljsko doto smo končno razdelili. Prepričan sem, da smo bili novi lastniki razumni, saj obogatel zaradi tega tako in tako ni nihče, revnejši pa tudi ni. Skupna lastnina je nastajala trideset let, v različnih pogojih in z različnimi interesi, zato bi bilo nespametno, da bi delitev opravil nekdo drug po naših navodilih. Veliko stvari je bilo prav zaradi skupne lastnine nemogoče realizirati. Prepričani smo, da bomo že čas, ki bi ga porabili za nadaljnje razprave in različna tolmačenja, ki so lahko tudi plod političnih ambicij, na številnih drugih področjih koristneje izrabili. Lokalna skupnost ostaja preveč zaposlena s številnimi problemi, ki bi jih morala reševati država. Krajevne skupnosti so po podpisu dogovora med Telekomom in uporabniki napravile prvi korak k uresničitvi dogovorjenega programa, kot ga zahtevajo realne potrebe in dopuščajo finančne možnosti. Občani v Šentvidu, Dobu in Temenici bodo ob njihovi pomoči kmalu pogosteje slišali telefonski zvonec. Na že zgrajeno telefonsko centralo na Krki pa bo tudi kmalu priključeno širše omrežje. Optimistični so lahko tudi krajani Ambrusa, saj jim kljub oddaljenosti in velikim stroškom napeljave Telekom z graditvijo javne telefonske govorilnice izkazuje resen namen, da bo tudi na tem področju problem telefonije dokonča rešen. Pogovor s člani ministrstva za okolje in prostor ni prinesel bistvenega napredka, razen nekaj toplih besed. Naš življenjski prostor je že preveč onesnažen, da bi lahko v kratkem času mogli rešiti vse probleme z našimi odpadnimi vodami, kanalizacijo, vodnimi viri, centralnimi deponijami in podobnim. Vodarji so obljubili, da bodo očistili požiralnike in sanirali struge vodotokov. Ob dobrem programu odvajanja odplak pa bodo z manjšimi sredstvi pomagali tudi vzpostaviti boljšo izkoriščenost že obstoječe čistilne naprave. V kratkem bodo zarohneli tudi stroji na gradbišču osnovne šole v Višnji Gori, saj se bodo začela sanacijska dela in prva fazu gradnje. Kot izvajalec za prvo fazo je bilo izbrano Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je ponudilo najboljše pogoje. Če je res, da so pridobljeni papirji že pol gradnje, bi se ob tem rad zahvalil gradbenemu odboru, kije skupaj s projektanti iskal najboljše rešitve in odločitve. Država naj bi sofinancirala polovico predračunske vrednosti. Napovedano srečanje s predstavniki ministrstva za šolstvo bo prva priložnost, da jih seznanimo s problematiko šolstva v občini in potrebami, ki so rešljive izključno s finančno obveznostjo države. Veliko optimizma, ki bi ga bilo treba porazdeliti tudi med druge, imajo članice društva kmečkih žena. Njihov program ne temelji le na slastnih dobrotah kmečkih kuhinj in obloženih mizah, saj se tudi izobražujejo, promovirajo domače kraje in skrbijo za splošni napredek našega okolja. Kos kruha naj bo domač, tudi za ceno znoja, saj ima boljši okus od tujega, čeprav cenejšega in bolj vabljivega. Načrtovalci kmetijske politike so prav gotovo pred zelo pomembnimi in daljnosežnimi odločitvami. Največji projekt, ki se bo v tem letu izvajal v nači občini, je nadaljevanje gradnje avtoceste. Težave in želje se obenem z zahtevami naših krajanov prenašajo preko komisije za izgradnjo avtoceste do ustreznih institucij. Pogovori, na katerih se želi v realizacijo prenesti še vse tisto, česar še ne vsebujejo dosedanji projekti, nenehno potekajo. Projekti so na vpogled pri predstavnikih krajevnih skupnosti, kijih gradnja neposredno zadeva. Kakšen je pogled zviška na našo občino bodo lahko opisali balonarji, ki se bodo nad nami v avgustu letos pomerili na državnem tekmovanju. Občina in društvo letalcev se bosta kot gostitelja še posebej pripravila na topel sprejem in gostoljubnost nekaj deset zračnim plovilom, ki jih v zadnjem času kar pogosto videvamo nad našimi kraji. Državni kulturni praznik in pustno veseljačenje se letos časovno prekrivata. Upam, da si bomovzeli čas tudi za kulturo, saj so najavljene številne kulturne prireditve, ki se jih velja udeležiti. Župan Jernej BOGATA SPOROČILA PRAZNIKOV Ali si bomo nadeli maske, ali si jih bomo sneli?! Bodimo kulturni in imejmo se radi. IVANŠKI ZUPAN ODLETEL PRIREDITEV V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA V IVANČNI GORICI V petek, 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, je bila v Ivančni Gorici velika revija otroških in mladinskih pevskih zborov Osnovne šole Stična in njenih podružnic. Bogat pevski program so učenci popestrili še z recitacijskimi in dramskimi prispevki. Uspelo prireditev si je ogledalo veliko gledalcev, ki so povsem napolnili dvorano kulturnega doma v Ivančni Gorici. L.S. POZOR, NOVA PROMETNA SIGNALIZACIJA Pri priključku na atocesto v Ivančni Gorici so postavili nove prometne znake in z njimi bistveno spremenili prometni režim. Pazite na prometne znake! Nič več ni desnega pravila. OPRAVIČILO - POJASNILO Splet okoliščin, tudi gripa je bila vmes, je povzročila, da z prvo letošnjo številko Klasja krepko zamujamo. V uredništvu smo se dogovorili, da bo ta številka dvojna (januar in februar). Opravičujemo se tudi vsem tistim, ki so v svojih prispevkih napovedovali dogodke, ki pa so sedaj že mimo. Uredništvo LaMaS d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 1295 Ivančna Gorica tel: 0609 /612-923 RAČUNALNIKI (486DX5, Pentium 75-200 Mhz) TISKALNIKI (InkJet, laserski, matrični) MULTIMEDIA (CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki) PROGRAMSKA OPREMA (uporabn. in komercialna) 119970011,1/2 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO PRAVILA IN POSLOVANJE TER KONTROLA V ZDRUŽENJIH BIO - PRIDELOVALCEV (NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE) Pravila v združenju ERNTE so ostrejša kot na nivoju države. Glavna izhodišča za kmetije v združenju so: - preusmeriti se mora cela kmetija, - delovati mora po pravilih združenja, kjer je zlasti poudarek na kroženju snovi v sistemu, - skrbeti za povečanje vsebnosti humusa, prepovedana je uporaba sintetično narejenih mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in konzervansov, - osnova pridelave je kolobar, - tudi živalska hrana mora biti pridelana na tak način, prepovedani so umetni dodatki (npr. antibiotiki), - upoštevati se morajo vsa pravila iz smernic Produktionsrchtlinien fur den organischbiologischen Landbau in Osterreich. V času pridelave in predelave pridelki ne smejo biti izpostavljeni zdravju škodljivim tujim snovem. Združenje se financira iz članarine (70 %) in državne podpore (30 %). Članom nudi: - svetovanje in delo s 170 skupinami, - podporo, - zastopa pridelovalce, - skrbi za stike z javnostjo, - 6-krat letno izda revijo ERNTE -Zeitschrift fur Okologie und Landwirtschaft, - organizira izobraževanje in tečaje, - pred vstopom v združenje je obvezen 4- dnevi tečaj, - intenzivno je še zlasti dejo s kmetijami v prehodu. KONTROLA PRIDELOVALCEV V začetku so gradili na zaupanju, ko pa je začela pridelava naraščati, so potrošniki zahtevali kontrolo, saj se je blagovna znamka bio pridelave začela izkoriščati zaradi želje po večji prodaji tudi pri konvencionalno pridelanih pridelkih. Najprej so organizirali kontrolno službo v okviru združenja, od leta 1993 pa je le-ta organizirana na državni ravni. Kmet, ki se ukvarja z organsko biološko pridelavo, na deželnem nivoju prijavi svojo pridelavo in hkrati pove, katera služba ga bo kontrolirala. Na Avstrijskem Štajerskem večino kmetov kontrolira privatna firma z državnim dovoljenjem Avstria bio garante, ki ima direktno pogodbo s kmetom in jo le-ta plača (1.800 ATS). Kontrola je nenajavljena najmanj enkrat letno in kontrolor ima dostop v vse prostore na kmetiji. Ob neupoštevanju pravil obstaja več stopenj sankcij: 1. opozorilo 2. dvojna kontrola in dodatno knjigovodstvo 3. še dodatna kontrola na lastne stroške 4. izključitev pridelka 5. izključitev kmetije in dveletna prepoved ter pred ponovno vključitvijo med bio kmetije ponovljen postopek od začetka (tečaj in dveletno prehodno obdobje), odvzem subvencij in vrnitev subvencij za zadnja tri leta. KMETIJE V PREHODU Po uvodnem tečaju in vključitvi v združenje je kmetija v prehodu; ta traja običajno dve leti, pri trajnih kulturah pa tri leta. V prvem letu se pridelki prodajajo kot konvencionalni, v drugem pa imajo oznako prehodno obdobje in že lahko dobijo blagovno znamko bio pridelka, če so bile vse kontrole pozitivne. Država preverja ali organsko - biološka pridelava res poteka po državnih smernicah, kontrolira pa tudi smernice združenja in vse ostale zdravstvene, veterinarske in sanitarne kontrole kot za konvencionalno pridelavo in predelavo. Kontrolirajo se tudi podjetja, ki tako deklarirane pridelke predelujejo in prodajajo, ter podjetja, ki pridelujejo ali predelujejo surovine za potrebe bio kmetij (npr. krmo za živino). PRODAJA BIO PRIDELKOV Najbolj je razširjena direktna prodaja na domu, na tržnicah ali v manjših trgovinah na posameznih kmetijah, ko ena kmetija prodaja izdelke tudi za druge. V zadnjem času postaja vse pomembnejša prodaja v supermar-ketih - verigi Billa in Spar sta jo tudi močno marketinško podprli. ZAKLJUČEK Na podlagi spremljanja razvoja tovrstne pridelave v Avstriji, ki je nedavno vstopila v EU, lahko zaključimo, da je potrebno po tem vzorcu pripraviti zakonske podlage za organsko - biološko pridelavo, organizirati pridelovalce v združenja, vzpostaviti svetovalno in kontrolno službo in ne pozabiti na subvencije, ki jih v Avstriji dajejo država, dežela in EU. Če bo tovrstna pridelava v Sloveniji usklajena z EU, tudi s prodajo tovrstnih pridelkov ne bi smelo biti težav. V Avstriji so trenutno največje možnosti za prodajo organsko-biološko pridelane zelenjave in mesa - zlasti svinjskega. Irma Lekan NOVICE ZA SADJARJE IN PRIDELOVALCE JAGOD Svetovalna služba vabi nove člane, ki se nameravajo intenzivneje ukvarjati s tovrstno dejavnostjo, da se vključijo v sadjarski ali jago-dičarski krožek. Pod strokovnim vodstvom se bomo na terenu seznanjali z vsemi novostmi in tekočimi opravili v času vegetacije. Vsi zainteresirani se prijavite čimprej Kmetijski svetovalni službi. Vključijo naj se tudi tisti, ki bi radi obnovili že obstoječe nasade s starimi slovenskimi sortami jabolk. RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 1997 Videm Dobrepolje torek, četrtek, Zagradec torek, četrtek, 04.03.1997 04.09.1997 od 8. do 16. ure od 8. do 11. ure 11.03.1997 04.09.1997 od 13. do 17. ure od 13. do 16. ure Obveščamo kmetovalce, da tudi letos organiziramo servisiranje molznih strojev. Pregled bo brezplačen, plačajo se samo rezervni deli. Vse zainteresirane naprošamo, da se prijavite pri kmetijski svetovalni službi osebno ali na tel. 777-045. Šentvid pri Stični torek, četrtek, Grosuplje sreda, četrtek, 18.03.1997 11.09.1997 od 8. do 16. ure od 8. do 11. ure 12.03.1997 11.09.1997 od 13. do 17. ure od 13. do 16. ure UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE OBRTNIKI BODO SPET IMELI VAJENCE Letos se ponovno pričenja izobraževanje na način, ki je bil malo starejšim že dobro znan, to je vajeništvo. Vajenec si na ta način pridobi poklic tam, kjer bo opravljal svoje bodoče delo, to je v obratovalnici - pri obrtniku mojstru. Razlika v primerjavi z učenci, ki so se učili poklica v dosedanjih šolah, je, da si vajenec pridobi veliko več praktičnega znanja, sposobnosti za delo in delovnih navad, spozna delovno okolje in sodelavec. To pa mu daje možnost za hitrejšo zaposlitev. Vajenec je v šoli le približno 4 mesece, preostali čas pa se izobražuje pri delodajalcu v obratovalnici. To pomeni, da je lahko 2 dni v tednu v šoli , 3 dni pa pri obrtniku. Tako ima mojster možnost, da svoj bodoči kader izuči sam..Tako, mu bo zrasel tudi ugled v njegovi dejavnosti. Letos se bodo na ta način, ki se strokovno imenuje dualni sistem poklicnega izobraževanja, lahko pričeli učiti mladi, če se bodo odločili za poklice : avtomehanik, avtoklepar, mizar, mesar, zidar, tesar, RTV mehanik, usnjarski galanterist ter izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil. Pomembno pa je, da se da brez učne pogodbe ni mogoče vpisati v poklicno šolo. Učno pogodbo podpišjo učenci oz. njegovi starši in obrtnik - delodajalec. V njej so zapisane pravice in odgovornosti tako delodajalca kot delojemalca, saj vajenec s to pogodbo sklene posebno delovno razmerje. Vajencu pripada za ves čas izobraževanja nagrada in 6 mesecev pokojninske dobe za posamezno leto šolanja. Delodajalci pa lahko uveljavljajo to kot strošek poslovanja. Podpisano učno pogodbo je treba predložiti ob vpisu na ustrezno šolo najkasneje do 18. junija 1997. Vse nadaljnje informacije lahko dobite v RAZPISU ZA SREDNJE ŠOLE za vpis v šolsko leto 1997/98 in na posamezni osnovni šoli ter najbližji poklicni šoli. Lahko se obrnete tudi na Območno obrtno tudi na zbornico Grosuplje, Trebnje ali Novo mesto. Podrobnejše informacije pa lahko preberete v reviji OBRTNIK št. 2/97. Če vam bodo take informacije koristile, jih lahko še večkrat posredujem v našem časopisu.. Majda Može VISOKO PRIZNANJE Čeprav gospodarstvu, podjetnikom in obrtnikom v občini posvečamo le malo pozornosti, se to vseeno bolj ali manj uspešno razvija. Imamo primere, koje to celo zelo uspešno. Naj tokrat omenimo ivanški studio Markelj. Služba za kontrolo kvalitete uslug pri firmi Kodak express je v lanskem letu ocenjevala delo firm, ki delajo pod njenim imenom. Studio Markelj je bil v tem tekmovanju če lahko tako rečemo, najbolje ocenjen in je v Sloveniji dosegel prvo mesto. Čestitamo! S M-KZ Stična vam je v sodelovanju z Mercatorjem v svojih prodajalnah z živili na Muljavi, v Zagradcu, Ivančni Gorici in Radohovi vasi, pripravila veliko prodajno akcijo. Nudimo vam več kot 20 artiklov po izredno ugodnih cenah. Pridite in se prepričajte! M-KZ STIČNA Kmetijsko stran pripravljajo: Milena Vrhovec - ing. agr. Darja Janežič - ing. agr. Darka Zupanc-Puš - ing. agr. Mojca Travnik - ing. agr. Irma Lekan - ing. agr. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-prcdsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor. Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Franc Grlica, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport), Vesna Orehek (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN OD FUSARJA DO OBRTNIKA ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI IVANČNA GORICA ZA LETO 1997 PRVE LICENCE ZA AVTOPREVOZNIKE ŽE PODELJENE Tisto, kar vas najbolj zanima, pa še niste imeli časa vprašati Vse, kar boste morali plačati v postopku pridobivanja licence do končne pridobitve le-te, vas bo veljajo cca 90.000 SIT. Preizkus znanja (splošni in posebni del) morajo opraviti vsi kandidati za licenco, razen taksistov in tistih, ki opravljajo prevoze oseb in stvari za lastne potrebe, ki opravljajo le splošni del. Izobrazba taksistov in avtobusnih prevoznikov ni posebej zahtevana. Predložiti morajo le zaključno spričevalo osnovne šole ali višje končane strokovne izobrazbe zaradi dokazila o znanju slovenščine, oziroma če nimajo dokončane šole potrdilo ene od verificiranih izobraževalnih organizacij o uspešno opravljenem izpitu slovenskega jezika. Šolske izobrazbe niti znanja slovenskega jezika pa ni potrebno dokazovati tistim osebam, ki opravljajo prevoze oseb s kombiniranim vozilom. Kandidat za licenco ( razen zgoraj omenjenih izjem) mora izpolnjevati izobrazbeni pogoj, in sicer predložiti: - dokazilo o zaključeni katerikoli 3-letni poklicni šoli ali - dokazilo o končani šoli na Jezici ( pozor: to ne velja za tiste, ki so šolo obiskovali v času od L.1.1964 do 7.7. 1977., ko šola ni imela verificiranega programa) ali - potrdilo, da neprekinjeno vozi od 13.12.1983 dalje (s.p. ali firma), vendar, če ste po tem datumu zaradi stečaja firme ali katerega koli razloga, ne po svoj krivdi, »pristali« na Zavodu za zaposlovanje, ne morete več uveljavljati pogoja »neprekinjeno«. Starost vozila ali vozil zaenkrat ni omejena, razen za taksije, ki na dan vložitve vloge za licenco, ne smejo biti starejši od petih let. Če je še kaj, kar vas zanima, pa niste vprašali, boste izvedeli prihodnjič. Pripravlja: Jelka Božič ZAKON O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV V GOSTINSTVU Ker se pri izvajanju tega zakona pojavljajo različne nejasnosti pa tudi različna tolmačenja, je obrtna zbornica Slovenije za najboj sporna vprašanja pridobila mnenje republiškega ministrstva za zdravstvo. Ali je javni prostor tisti, ki se za določeno dejavnost uporablja vključno s stranskimi prostori, ali je to le gostinski prostor, namenjen zadrževanju gostov? Odgovor ministrstva: Javni prostori so po 3. členu zakona namenjeni skupni rabi oziroma dejavnosti na področju zadravstva, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, prometa, trgovine, gostinstva, športa, rekreacije in kulture. To so zlasti prostori, ki so namenjeni skupni rabi (čakalnice, sejne sobe, kinodvorane, ipd.) in drugi prostori, kjer so nekadilci proti svoji volji lahko izpostavljeni cigaretnemu dimu. To pomeni, da se stranski prostori, pisarne, ki niso namenjene opravljanju navedenih dejavnosti, ne štejejo med javne prostore. Kaj pomeni »ločeno od prostora za nekadilec?« O.M. To pomeni, da mora biti prostor za nekadilce ločen na način, ki onemogoča prehod tobačnega dima v prostor, namenjen nekadilcem. Navedeno bo mogoče doseči le s fizično ločitvijo prostorov. Ali je v gostinskih prostorih, kjer gostom ne strežejo hrane, kajenje prepovedano? O.M. V gostinskih prostorih, kjer se gostom ne streže hrane, kajanje ni prepovedano. Vendar se za hrano štejejo tudi sendviči in podobna suha hrana. To pomeni, da v teh gostinskih prostorih prostorov za kadilce oziroma nekadilce ni potrebno ločiti. V tem primeru se lastnik, upravljavec oz. najemnik lahko sam odloči, da se v teh prostorih ne kadi ter to tudi ustrezno označi. Zakon določa obvezno označitev prostorov le v primerih, ko gre za prostore, namenjene nekadilcem, oziroma za prostore, v katerih jc kajenje prepovedano. Ali je kajenje prepovedano v prostorih igralnic in diskotek oziroma ali je potrebno ločiti prostore za kadilec oziroma nekadilce? O.M.: V navedenih prostorih, kjer se sicer opravlja tudi gostinsku dejavnost, vendar se ne streže hrana, kajenje ni prepovedano oziroma ni treba ločiti prostorov za kadilec in nekadilce. HRANJENJE DIVJIH ŽIVALI Desetega in osemnajstega januarja letos so člani Slovenskega ekološkega gibanja Ivančna Gorica organizirali raznos krme divjim živalim po gozdovih na področju med Stransko vasjo, Polževim in Črnelom. Krmo (koruzo in seno) so dobili pri kmetih iz Stranske vasi in Hudega. P.B. Javno komunalno podjetje Grosuplje bo v letu 1997 odvažalo komunalne odpadke po že ustaljenem načrtu. Ponovno pozivamo krajane naselja Ivančna Gorica, da se držijo navodil, ki so jih dobili ob uvedbi ločenega zbiranja. V posodo za papir lahko odlagamo le: - časopise, revije, prospekte, listine, knjige, kataloge, pisma, pisemski in ovojni papir - kartonske škatle in embalažo za prehrambene artikle (riž, sol, testenine in otroška hrana) - kartonsko embalažo pralnih praškov - valovito lepenko V posodo za steklo lahko odlagamo le prazne in čiste: - steklenice - kozarce - votle steklene posode - razbite kozarce in razbite steklenice V posodo za kovine in železo lahko odlagamo le: - pločevinke - konzerve - pločevinasto posodo - doze od pijač (iz aluminija in bele pločevine) - pločevinaste igrače - vse druge majhne kovinske odpadke (baker, cink, aluminij, bela pločevina) V naselju Ivančna Gorica pa se bodo komunalni odpadki v letu 1997 odvažali po naslednjem načrtu: Kosovni odvoz odpadkov bo potekal dvakrat letno. Med kosovne odpadke sodijo: kosovni odpadki iz gospodinjstev: - pohištvo - sanitarni elementi - gospodinjski aparati - drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev Sem pa ne sodijo: avtomobilske školjke in odpadki, zbrani na očiščevalnih akcijah; odvoz le-teh se organizira ločeno od kosovnega odvoza. Načrt kosovnega odvoza odpadkov: Spomladanski odvoz ponedeljek, 7.4.1997 torek, 8.4.1997 sreda, 9.4.1997 četrtek, 10.4.1997 petek, 11.4.1997 - KS Zagradec, Ambrus - KS Krka, Muljava, Dob - KS Šentvid pri Stični, Temenica - KS Ivančna Gorica, Stična, Vir - KS Višnja Gora, Metnaj Jesenski odvoz: petek, 10.10.1997 - KS Zagradec, Ambrus ponedeljek, 13.10.1997- KS Krka, Muljava, Dob torek, 14.10.1997 - KS KS Šentvid pri Stični, Temenica sreda, 15.10.1997 - KS Ivančna Gorica, Stična, Vir četrtek, 16.10.1997 - KS Višnja Gora, Metnaj Javno komunalno podjetje Grosuplje se zahvaljuje svojim uporabnikom za okolju prijazno ravnanje z odpadki, hkrati pa upamo, da bomo v čim krajšem času lahko pripomogli k takšnemu ravnanju tudi v odročnejših krajih z namestitvijo ustreznih posod. Javno komunalno podjetje Grosuplje Mesec Ostali odpadki Papir Steklo Kovine JANUAR vsak torek 10,24. 17. 31. FEBRUAR vsak torek 7., 21. 14 28 MAREC vsak torek 7., 21. 14. 28 APRIL vsak torek 4., 18. 3., 25. 11. MAJ vsak torek 9., 23. 16. 30. JUNIJ vsak torek 6., 20. 5., 27 13. JULIJ vsak torek 4., 18. 25. 11. AVGUST vsak torek 1, 22. 8,28. 29 SEPTEMBER vsak torek 5., 19. 12. 26. OKTOBER vsak torek 3., 17. 10,30. 24. NOVEMBER vsak torek 7., 21. 14 28. DECEMBER vsak torek 5., 19. 12 18 ODVOZ ODPADKOV V ZIMSKEM ČASU Javno komunalno podjetje Grosuplje se pri odvozu odpadkov v zimskem času sooča z nekaterimi težavami, na katere bi radi opozorili vse uporabnike storitev. Zasnežene, včasih tudi poledenele ceste predstavljajo za polno naloženo smetarsko vozilo veliko težavo, zlasti na nekategoriziranih, vaških in lokalnih cestah. Tako se večkrat zgodi, da vozilo ne more pripeljati do posameznih vasi in zaselkov. Prav tako se dogaja, da so posode, v katere uporabniki odlagajo odpadke, zametane s snegom, ki ga izvajalec zimske službe odrine z zasnežene ceste. Posode so za uporabnike in izvajalce nedostopne, nekateri uporabniki zato brezbrižno odlagajo odpadke kar ob cesti poleg posode, kar nedvomno kvari izgled kraja in povzroča obilico težav ob ročnem odmetavanju odpadkov v vozilo. Težava nastopi v primeru, ko uporabniki v posodo odložijo še tleči pepel, ki povzroči vžig in gorenje ostalih odpadkov. Letošnja zima je snežena in mrzla. Temu primerne so tudi razmere na cestah in ob njih. Kar nekajkrat so bile ceste neočiščene in tudi pole- denele. Takrat se je dogajalo, da ekipe niso mogle pobrati odpadkov iz vseh posod, ki bi jih sicer po urniku morale. Ker ekipe nimajo prostih terminov in delajo v izmenah, tudi popoldne, so se posode praznile šele ob naslednjih obhodih. Zaradi zametanih posod z odrinjenim snegom ekipe niso mogle izprazniti vseh posod, kljub dejstvu, da so po cesti prišle do njih. Večkrat se je tudi zgodilo, da se je iz polnih posod kadilo, ker je v njih tlel ali gorel ogenj. Zaradi odlaganja gorečih in tlečih odpadkov lahko pride do vžiga odpadkov v vozilu in na centralni deponiji komunalnih odpadkov, posodo pa je treba nadomestiti ali popravljati. Te nevšečnosti se lahko ob razumevanju in sodelovanju vseh odpravijo. Zato pozivamo uporabnike in izvajalce, da z vestnim in pravočasnim čiščenjem zasneženih in poledenelih cest, pa tudi lokacij za smetnjake pripomorejo knormalne-mu delu naših smetarjev. Tleči pepel ne sodi v zbirne posode za odpadke, uporabniki naj ga začasno deponirajo na priročni lokaciji ali pa uporabijo v druge namene. Na koncu bi se radi zahvalili vsem, ki so nam v tej zimi na kakršen koli način pomagali, da se je dejavnost zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov izvajala brez večjih težav. Majhne težave in nepravilnosti pa bomo morali v zadovoljstvo vseh s skupnimi močmi odpraviti. Vodja službe komunalne oskrbe Tomaž Rigler MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE STRAN 23. seja ivanškega občinskega sveta PREMOŽENJE RAZDELJENO Po skoraj dveletnih pogajanjih o delitvi premoženja nekdanje občine Grosuplje so tudi ivanški svetniki, čeprav z mnogimi pomisleki in ne soglasno, rekli svoj da. Premoženje se načeloma deli po številu prebivalcev novih občin. Zapisnik in dnevni red Kot je postalo že pravilo, se je razprava o sprejemanju zapisnika prejšnje seje in sprejemanju dnevnega reda zavlekla kar na debelo uro. Popravkom zapisnika, pa čeprav v največ primerih le nepomembnim, pa se tudi v bodoče ne bo moč izogniti. Vse dokler bodo seje potekale tako, kot potekajo. Vse seje se namreč snemajo na magnetofonski trak. Mikrofoni pa so po vseh mizah. Lahko je zapisnikarju tam, kjer imajo samo en mikrofon in mora razpravljalec za govorniški oder. Težko pa je pri tolikih mikrofonih jasno ugotoviti vsako besedo razpravljalca, saj so na traku istočasno posneti tudi vsi šumi v dvorani, pa tudi medklici in nenazadnje klepetanje s sosedom. Kocka je padla Delitvena bilanca premoženja nekdanje občine Grosuplje na tri nove: Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm -Dobrepolje je burila duhove svetnikov že kar od prve seje občinskega sveta Ivančna Gorica pred dvema letoma. Najbrž je bilo podobno tudi v drugih dveh občinah. Številna vprašanja in pripombe, da svetniki premalo vedo o delu za delitev imenovane komisije, so bile pod točko razno skoraj na vseh sejah. Delitev premoženja je povsod težka in nehvaležna naloga. Skoraj po vsaki zapuščinski razpravi gredo sorodniki sprti narazen. Še teže je deliti premoženje občine, saj je treba najprej ugotoviti, kakšno in kolikšno je. Ravno tu je bilo največ pripomb, saj gre končno za kar veliko, razdrobljeno in raznoliko premoženje. Kadar pa gre za premoženje, smo vsi zelo nezaupljivi in vedno smo prepričani, da smo ogoljufani. Pa če je to res ali pa ni. Princip delitve ni bil sporen, saj so se o njem dogovorili že na eni prvih sej. Vse premoženje naj se deli po številu prebivalcev posameznih občin. S tem so se strinjali svetniki vseh treh občin. Pripombe pa so bile pri ocenjevanju vrednosti posameznih objektov: občinske stavbe, stanovanj, gradbenih parcel, avtomobilov, pisarniške opreme, itd. Komisija, ki se je dve leti dogovarjala o delitvi, je sicer zatrjevala, da je sklepala kompromise, ki v končni fazi niso škodovali nobeni občini. Vsi svetniki pa o tem niso bili pripričani, še posebej, ker se je bilo težko znajti v morju številk, ki so jih dobili na mizo. Podrobne razlage pa zraven ni bilo. Res pa je, da bi morali napisati knjigo, če bi hoteli podrobno razložiti posamezne postavke v tej delitvi. Kakorkoli že, ali v pravično delitev verjamemo ali ne, kakšnih prav velikih napak najbrže ni bilo. Vprašanje pa je, kakšna bi bila škoda za vse, če bi to premoženje, ali kar veliko tega premoženja, ostalo še naprej zamrznjeno. Dejstvo pa je tudi, da do sprejema delitvene bilance nobena od treh občin ni mogla polno zaživeti. Razprava o delitvi je bila burna in so v njej sodelovali praktično vsi svetniki. No, na koncu so z 11 glasovi ZA , tremi PROTI in petimi VZDRŽANIMI izglasovali sklep, da se predlagana delitev sprejme. Dva svetnika pa sta pred glasovanjem zapustila sejo V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-varstvenega zavoda VRTEC Ivančna Gorica. Za v.d. ravnatelja VVZ pa so imenovali gospo Branko Kovaček. Imenovali so tudi v.d. direktorja Javnega zdravstvenega zavoda Ivančna Gorica, in to gospo Anico Rovanšek. Seja sveta se je tokrat končala presenetljivo zgodaj. No, nadaljevala pa se je kot novoletno srečanje v restavraciji MINI. Andrej Agnič Po burni zadnji seji v lanskem letu, so se svetniki preselili v MINI, da bi poplaknili staro leto in nazdravili novemu. Kljub prijetnemu vzdušju, se razprava o delitveni bilanci tudi tu še dolgo ni polegla. Januarska 24. seja občinskega sveta Ivančna Gorica PRVI KORAK K UREJENI IVANČNI GORICI Prav gotovo najpomembnejša točka dnevnega reda 24. seje je bila razprava o programu priprave ureditvenega načrta centra Ivančne Gorice. Malo starejši prebivalci Ivančne Gorice vedo, kako se je kraj zadnje čase razvijal. Na pol v šali pravijo, da je Ivančna Gorica nekdaj imela 5 hiš in 6 gostiln. S prihodom železnice in kasneje še avtoceste pa je postala kar pomembno križišče in z izgradnjo livarne tudi gospodarsko središče. Razvijala in širila pa se je brez načrtov in urbanističnega reda. Zato danes imamo, kar imamo. Industrijo v samem centru, premalo parkirnih prostorov, saj se mnogi iz bližnjih krajev vsakodnevno pripeljejo z avtomobili do železniške postaje. Da o prehodu čez železniško progo, kjer so zapornice zaprte kar nekaj ur dnevno , sploh ne govorimo. Sodelavci županstva so tokrat pripravili program priprave ureditvenega načrta ožjega centra Ivančne Gorice, ki naj bi bil namenjen ureditvi družbenega, kulturnega, oskrbovalnega in prometnega središča. Razprava svetnikov je šla še naprej od programa priprav, saj je bilo slišati predloge za konkretne rešitve. Te pa bodo aktualne šele, ko bo pripravljen osnutek ureditvenega načrta. Do nove podobe centra Ivančne Gorice je še kar daleč. Veliko papirjev bo treba še napisati in porisati, da o »morju« soglasij sploh ne govo- rimo. Svetniki so program sprejeli in tako se je urejanje, vsaj na papirju, začelo. Vsi krajani bodo seveda imeli priložnost, vplivati na izgled svojega kraja, pa čeprav v začetku samo strogega centra. Premalo pozornosti gospodarstvu Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda je bil osnutek programa dela občinskega sveta občine Ivančna Gorica za letošnje leto. Dokaj obsežen osnutek programa so svetniki sprejeli z nekaterimi pripombami, češ daje v njem premalo pozornosti posvečene reševanju gospodarske problematike v občini. Ali, kot je bilo rečeno, da je gospodarstvo prepuščeno samemu sebi, brez posluha občine. Isto velja za kmetijstvo, pa za varstvo okolja in še marsikaj. Svetniki so za sekretarko občinskega sveta soglasno imenovali Danijclo Pirman, ki bo eno tretjino delovnega časa delala kot sekretarka sveta, dve tretjini pa reševala upravno-pravne zadeve občine. Na predlog župana so do prvega julija zamrznili izvajanje odloka o plačevanju davka na počitniške hišice. Veliko jih je zgrajenih na črno in jih tako nimajo nikjer registriranih. Nepravično bi bilo, da bi plačevali dokaj visok davek le tisti, ki so jih zgradili legalno. Do prvega julija pa računajo, da bodo s pomočjo najetega podjetja registrirali in s tem lahko obdavčili prav vse počitniške hiše v občini. Sedaj jih imajo registriranih približno 400,domnevajo pa, da jih je več kot 1 200. Župan je seznanil svetnike, da so dobili ponudbo TRAIG-a, ki prodaja svoje poslovne prostore v zadružnem domu v Ivančni Gorici. Ugotovili so, da je ponudba dokaj ugodna, pa za občino tudi zanimiva, saj ima že sedaj nekaj teh prostorov v najemu (knjižnica, vrtec). Andrej Agnič Nova sekretarka občinskega sveta Danijela Pirman. Ali si je na predstavitvi slučajno ali namerno okrog vratu zavezala rumeno rutico? UMETNINA V SNEGU Letošnji sneg ni razveselil samo smučarjev, ampak je v marsikomu vzpodbudil tudi umetniško žilico. V Šentvidu pri Stični je pod » umetniškim » vodstvom Koskega in ob pomoči Janka, pa Kaje Štepee,Bineta Rovanška, Tanje Zupančič in Anžeta Rovanška v nedeljo, 12. januarja, nastala tale umetnina iz snega, kije na fotografiji. Tradicionalnemu sneženemu možu, ki pa je z mnogo domišljije nekoliko drugačen, se je ob bok postavil še sneženi pes. Kar občudovanja vredni skulpturi. Škoda le, da sta danes najbrž le še kupček snega. Ostala je le fotografija. S FARMA stična Stična 1. 1295 Iva/ićn a gorica Farma Stična nudi ugodnosti pri odvozu gnojevke nad 5 kubičnih metrov, in sicer v vrednosti 100 SIT za kubični meter; stroške bi poravnali s kalijevo soljo in koriščenjem cisterne. Interesenti se lahko podrobneje dogovorijo na upravi farme ali po telefonu 777-280,777-917. S STRAN IVANSKI ZUPAN ODLETEL Z njim pa še nekaj drugih. Med njimi tudi urednik Klasja. In to z največjim balonom v Sloveniji. Govorice, da bo letošnje 6. državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni v Šentvidu pri Stični (kar smo objavili v zadnjem Klasju), so se izkazale kot resnične. Povabilo na polet z balonom, ki smo ga dobili na uredništvo Klasja, je to tudi potrdilo. Dobili smo se 18. januarja ob 10. uri v Šentvidu. Kar hladno je bilo, 4 stopinje pod ničlo. Kakšen mraz bo šele zgoraj! Ob kavi smo se spoznali: župan Jernej Lampret, Jože Kastelic in Maks Jerin, člana upravnega odbora letalskega kluba Šentvid pri Stični, Gregor Trček, predsednik Balonarskega centra Barje in Marjan Marolt, pilot, sicer pa tudi predsednik balonarske sekcije pri LK Šentvid. In seveda spodaj podpisani. Kako smo se počutili tisti trije, ki smo se pripravljali na svoj prvi polet z balonom, ve najbolje vsak sam. Pot toplozračnega balona je odvisna le od vetra, in odločitev, od kod bomo poleteli, je bila seveda zelo pomembna. Veter v višjih plasteh je bil po podatkih, s katerimi je razpolagal pilot, zahodnik. Marjan se je odločil, da bomo poleteli iz vasi Krka. Prava oaza sonca v sicer sicer meglenem dopoldnevu. Neverjetno hitro je očitno uigrana ekipa »napihnila« balon. Še najava poleta, preverjanje instrumentov in ... Gremo! V košari, obešeni pod balonom, nas je bilo 6. No, prav pretirano veliko prostora tam ni. Nismo se niti prav zavedli, že so radovedneži, ki so si prišli ogledat naš vzlet, postali le še majhne pike. Tudi Krka je kmalu izginila pod meglenim morjem. »Smo 1200 metrov nad morjem. Letimo proti vzhodu, 52 kilometrov na uro. Temperatura zraka plus 7 stopinj«, je oznanil pilot Marjan. Neverjetno tišino tam zgoraj je le vsake toliko časa zmotil šum plinskega gorilca, ki je v balon dodal toplega zraka. Pod nami valovita belina, le najvišji hribi so štrleli iz nje. »Tam za nami je Polževo, levo Primskovo, malo naprej Kum, pa Lisca. Desno je Rog, pred nami Gorjanci, še naprej tam pa Sljeme.« Zupan očitno dobro pozna geografijo. » S kolesom sem prevozil večino teh krajev,« je še dodal. »Smo 50 kilometrov vzhodno od Krke, » je poročal pilot Marjan, ki je podatek odčital na napravi za satelitsko navigacijo. Že tako daleč? Kot bi se tam zgoraj ustavil čas. »Na nadaljnja navodila počakajte na Otočcu,« je Marjan po radiu sporočil Jožetu Janežiču, Vinku Štepcu in Sandiju Perdanu, ki so nas spodaj na zemlji spremljali v dveh avtomobilih. Čeprav smo leteli nad enolično razgibano belino, je čas hitro tekel. Pristali bomo. Sedaj pa je prišlo listo, bolj razburljivo. Potopili smo se v meglo. Kamor si pogledal, sama sivina. Hladno je zapihalo. Kaj je pod nami ? Drevje, polje, vas? Kako gosta je ta megla? In ... Kakih 100 metrov pod nami smo zagledali hiše. Vas torej. Najbrž si je marsikdo od nas pošteno oddahnil. Kmalu je bilo pred hišami polno ljudi. Kje smo? V Dolenjih Dolah pri Škoc-janu , so nam povedali spodaj. In varno, zelo mehko smo pristali na zasneženi njivi. Kmalu so bili pri nas tudi spremljevalci z avtomobiloma. Kakor so hitro balon napihnili, so ga tudi zložili in naložili na prikolico. Potem pa ... Trije od potnikov smo se z balonom peljali prvič. Čakal nas je krst. Obred, ki ga je predpisala še Marija Terezija. V njenem času je bil polet z balonom izredno pogumno dejanje. Kdor si je to upal, je dobil naziv barona. Tudi mi trije smo ga. Poklekniti smo morali v sneg in stari baroni so nas po glavi krstili z zemljo in šampanjcem. Z njim so bili varčni, tako daje tudi za izsušena grla nekaj ostalo. Ko smo se vrnili v domačo občino, smo polet in krst še enkrat zalili. Pilot Marjan Marolt je še v zraku bolj mimogrede omenil, da je letenje z balonom kot droga, ki človeka zasvoji- Pa najbrž ima kar prav. Zapisal: Andrej Agnič, baron Doljnjedolski Čeprav ima največji balon v Sloveniji prostornino kar 4000 kubičnih metrov, so ga neverjetno hitro »napihnili«. Komaj je bilo časa za nekaj posnetkov. Še spominski posnetek nad meglenim morjem 1200 metrov visoko. Na fotografiji se lepo vidi, da nihče od potnikov ni bil kaj posebno preplašen. Lepo, mehko, smo pristali na zasneženi njivi v vasi Doljnji Dol pri Škocjanju LATOBIA Tako pravijo kiparski galeriji, ki sojo lani na novo odprli v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 17. Nas, provincialnih Dolenjcev, to sicer ne bi zanimalo preveč, če ne bi bili na dva načina povezani s to novo kulturno ustanovo. Galerija je namreč dobila ime po staroilirskem ljudstvu, Latobikih. Ti so nekdaj poseljevali ozemlje današnje občine Ivančna Gorica in še velik del zahodne Dolenjske. O njih smo lahko nekaj prebrali v podlistku Naši kraji v preteklosti. Prijetno je slišati, da se tudi zgodovina vedno odrivane Dolenjske počasi vendarle uveljavlja v slovenski kulturi in drugod. Drugi razlog za našo pozornost je voditeljica galerije Staša Kokot, doma iz Temenice, torej iz naše občine. Prav ona je bila tako domoljubna in je predlagala lepo zveneče ime iz naše prazgodovine za novo galerijo. Kiparska galerija LATOBIA je razstavna in prodajna ustanova. V njej vsak mesec eden od uspešnih slovenskih gospodarstvenikov odbere in odkupi kiparski izdelek. Za januar je kiparsko delo meseca odbral direktor Mc Donalda, Dejan Turk i/. Ljubljane. Odločil se je za kipec umetnice Sonje Tavčar - Skaberne Srečni ljudje. Ob prevzemu kipa se vedno zberejo sodelujoči umetniki in drugi ljubitelji kiparstva in zaželijo odbranemu kiparskemu delu uspešno poslanstvo. Meni je bilo v torek, 7. januarja, med to druščino prijetno in ni mi bilo žal, da sem sprejel povabilo na to prireditev. Če vas bo v prihodnje pot vodila skozi staro Ljubljano, se le oglasite na Mestnem trgu št. 17 v "naši" galeriji. Tam boste videli veliko lepega in koristnega. Leopold Sever Kiparsko delo za mesec januar Eksponati iz galerije Latobia OBVESTILO DAVČNIM ZAVEZANCEM Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije poziva davčne zavezance, ki jim je bila dodeljena davčna številka, da odrezek (tretji del) potrdila o vpisu v davčni register tako s pravilno izpolnjenimi kot popravljenimi podatki po pošti vrnejo pristojni izpostavi davčnega urada. Na pristojni izpostavi davčnega urada naj se zglasijo le tisti, ki niso prejeli davčne številke po uradni dolžnosti oziroma se morajo prijaviti za vpis v davčni register. Novorojenim državljanom bo davčna številka dodeljena po uradni dolžnosti. Tuje osebe s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki so bile v letu 1995 zavezanke za dohodnino, bodo davčno številko prejele po uradni dolžnosti, drugim tujim osebam pa bo davčna številka dodeljena na podlagi prijave za vpis v davčni register, ki jo bodo predložile pri izpostavi davčnega ureda, kjer imajo stalno oziroma začasno prebivališče. Tujim osebam, ki ne prebivajo v Sloveniji (tudi zamejskim Slovencem), bo davčna številka dodeljena v primeru, če na območju Slovenije dosegajo dohodke (plače, prejemke iz naslova avtorskih pravic ipd.) oziroma so solastnice obdavčljivega premičnega ali nepremičnega premoženja (njiv, gozdov, počitniških hišic ipd.). Navedenim tujim osebam, ki so že vpisane v davčnih evidencah, bo davčna številka dodeljena po uradni dolžnosti. Tuje osebe, ki na ta način ne bodo vpisane v davčni register, morajo prijavo za vpis v davčni register predložiti pri izpostavi davčnega urada, kjer je sedež izplačevalca dohodkov. Če izplačevalec dohodkov nima sedeža v Sloveniji, je treba prijavo za vpis v davčni register predložiti pri izpostavi davčnega urada, kjer je bil dohodek dosežen. V primeru več izplačevalcev dohodkov se prijavo za vpis vloži pri izpostavi davčnega urada, na območju katere ima sedež izplačevalec prvega obdavčljivega dohodka. Pravne in druge osebe, ki so izplačevalci dohodkov več kot 300 zaposlenim oziroma prejemnikom dohodkov, lahko pridobijo njihove davčne številke iz davčnega registra na računalniškem mediju. Navodilo, ki predpisuje dostavo, vsebino in obliko ter prevzem podatkov na računalniškem mediju, je na voljo pri davčnih kontrolorjih na izpostavah davčni uradov. A R A D I Z STORITVE V CENTRU "PARADIŽ" 1, f (y(fciijJe: jeter€jl£> stvefz. VEROVANJE STARIH ILIROV Iz virov, ki so nam na razpolago, zlasti v kovino vtolčeni prizori na posodah, sponkah in drugih izdelkih, izvemo nekaj tudi o verovanju tega ljudstva. Na splošno bi lahko rekli, da Iliri niso bili prehudo vneti častilci svojih božanstev. Svečeniški stan se očitno ni kaj dosti razlikoval od vojaškega in aristokratskega. Najbrž, so se ti položaji med seboj prepletali in dopolnjevali. Po zgledu zahodnih sosedov Italcev in južno od njih naseljenih Grkov so si tudi Iliri izbrali bogove z različnimi kompetencami: od zaščitnikov rodnosti do bogov, ki so imeli "čez" vojaške stvari. Poleg splošnih bogov, ki so bedeli nad celo kneževino in še čez, so zagotovo imeli tudi manjše bogove z geografsko omejenimi pooblastili. Ti so bili zaščitniki ene same naselbine ali celo ene same družine. Nekaj podobnega zasledimo še dandanašnji, ko ima skoraj sleherna naša vas cerkvico in svetnika v njej. Ta je zavetnik vasi, lahko pa je "specialist" za zdravljenje povsem določenih bolezni in tegob, ki tarejo ljudi. Pri dosedanjih izkopavanjih v stiškem halštatskem kompleksu in drugod po Dolenjskem arheologi še niso našli sledi pomembnejših obrednih objektov, kar pomeni, da Iliri v te namene niso kaj prida "investirali". Zvesti svoji uživaški naravi so skušali čim več zaužiti že na tem svetu. Lepo pa so poskrbeli, seveda le bogatejši. tudi za popotnico na drugi svet. V grobove umrlih so redno polagali poleg hrane še vojščakovo orožje in konja, ženskam pa lepa oblačila in dragocene okraske. Bogati vinski bratci so si najbrž pred smrtjo zgovo-rili tudi polno vedrico najboljše pijače. Za to smo jim še posebej hvaležni, saj so se na ta način ohranile sporočilno izredno bogate situle. Leopold Sever Zlati, stekleni in jantarjevi okraski iz groba bogate ženske z Vira pri Stični. Ženske so že od nekdaj hotele biti lepe; tu seveda ni pomoči.