&. ^AtAy %^- &■ '%<'07t^&fa'
18 «liti.,.četrt letti 9 din. lzv.cn utgouluvije: Ceto teto 65 diri. Inseraii ali oznanila se »računajo po dogovoru; pri večkratnem Jnseriranju primeren popust. Upravništvo sjwejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon mterurbaii štev. 113
imdmzii pouhČen list za ìloéssko liììosii’O
Poštnina plačana v gotovini.
„Straž«" izhaja v pondeljek, sredo p» pctefc Ureonišivo in opravništvo je v MariboH^ Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom M more govoriti vsak dan samo od 11. 4»
12. uie dopoldne. Rokopisi se ne vračate. Nezaprte reklamacije so poštnine prod«. Telefon inicrurban štev. 113.
a04 Slow,	Mapiboi», ano 1 septembra 192&,	l>etnlk XIV.
Mirra munir i mn tihi - n   	■ n i nniiir niiinfM-HBIHBT-	■ mutism-* war iiiiinTrraiiMiMiriiinM-nM^—nn—————m—m—■
Revizija ustave na obzorju 1
Ni od danes, pa tudi ne od včeraj, kot znana in priznana resnica, da je avtonomistično načelo globoko vsidrano v duši posameznih organskih enot. Ta res nica je stara, kakor je staro človeštvo. Proti temu na čelni se je vedno vodil več ali manj ogoifcen boj, ki pa je mogel biti uspešen le dotlej, dokler je ljudstvo tavalo v temi nevednosti, nazadnjaštva in mračnosti. Dokler so mogotci mogli vzdrževati v apatični dremavosti avtonomistično načelo in zdrav smisel za samovlado (self-gouvernement), dotlej so se mogli okoristiti oblast neži, samodržci in tirani s trudapolnim delom široki!: ljudskih množic v utrditev svojega z nasiljem priborjenega stališča. Nasilje (centralizem — absolutizem) je bilo edino sredstvo, da so se držali razni Neroni na po vršju. Zato je tudi zgodovina vsa pretkana z imeni več ali manj «slavnih mož«, posameznih «junakov«, ki'sc z ognjem in mečem, z bičem in prevaro zavratno in v odprtem boju, vsiljevali in širili svojo na nepošten način prisvojeno si moč in nadvlado, dokler jih ni premagal nasprotnik.
Da ne posezamo izven meja naše države, je dovolj, če vzporedimo zgodovino narodov na našem drža.’, nem ozemlju. Zlasti bratje Srbi imajo mnogo žalost-nih< izkušenj v tem oziru, tudi v novejši zgodovini. — «Dva losa ubiše Miloša« — pravijo Srbi. Padale so glave knezov zato, da se drugi povzpne na njegovo mesto. Ljudstvo pa je trpelo naprej , . . . .
Slovenci pa sploii ne poznamo zgodovine posameznih «junakov«. Slovenski narod ima svojo zgodovino, ki jo je pisal sam v knjigo usode. V vsem stremljenju slovenskega naroda se vleče kot rudeča nit močna ak-centuacija samovladnega, avtonomističnega načela. — Kdo bolj, kakor Slovenci, se more ponašati z najdemo -kratičnejšo ustavo, kakršna je bila ustava ustoličenja slovenskih korolanskih vojvod!
Če kje, tedaj je vsekakor med Slovenci najbolj razvita sposobnost in globoka pojmovanje svobode in samostalnosti ljudstva. Kar je «sužnjev, hlapcev in tlačanov« — o kalerih govori Cankar — v «dolini šentflorjanski«, so to «sužnji, hlapci in tlačani«, ki so se sami izločili od svojega ljudstva, in padli na kolena prvemu samodržcu, ki jih je kupil.
Slovensko ljudstvo pa stoji vzvišeno nad to golaznijo. Ali ima na primer koruptna žerjavščina pri nas kaj zaslombe v ljudstvu? Ali je mar po militarizmu i.i framazonstvu zasužnjeno hlapčevsko sokolstvo izraz slovenskega ljudstva? Ne! Samonikla nrav slovenskega ljudstva, izkristalizirana v krščanstvu in v smislu Krekovih načel, ne pozna in ne prizna nikdar za svoje --ne sokolstva in ne žerjavščine!
To torej stoji. In zato ni čudno; da je slovensko ljudstvo po črnem dnevu sprejetja vidovdanske centralistične utsave obrnilo hrbet «sužnjem, hlapcem in tlačanom«, v kolikor so kdaj ti ljudje imeli vpliva na ljudstvo.
Avtonomistično načelo je danes prerodilo vse sloje v Sloveniji. J n ne samo v Sloveniji, tudi ponosna Bosna in bogata Vojvodina krepko in -neustrašeno razvijajo avtonomistično zastavo, a da ne govorimo o sa -mosvojih pokrajinah Hrvatske in Macedonije ter krstu Črne gore.
Ne bomo raziskovali sedaj, kateri razlogi so bili merodajni, da so se začeli oglašati treznejši glasovi po reviziji ustave iz vladnega tabora. Tekom vladavine nasilnega (centralističnega) režima smo imeli dovolj žalostnih izkušenj ne verovati v cenene krilatice sedanjih krmarjev naše države. Rajše, kakor zapustiti vlado in se odreči centralizmu, so vladne stranke pripravljene izzvati, če treba, tudi krvavo državljansko vojno in še naprej uničevati narodno gospodarstvo posameznih avtonomističnih pokrajin. Eno pa je gotovo, da so vladne stranke prišle do prepričanja, da jim prihodnje volitve ne bodo prinesle potrebnega števila glasov v bodoči zbornici. Saj so celo volilni zakon prikrojili na način, da že vnaprej izvrše potvoritev ljudske volje.
Sestanek petindvajseterice v Ilidzah pri Sarajevu se more smatrati kot predhodnik preobrata v politiki vladnih strank. V kolikor je ta preobrat res iskren, se bo kmalu pokazalo.
Sicer v lem trenutku, ko to pišemo, nam še. ni znan rezultat včerajšnjega sestanka, «demokratov-revizijo-nistov« v Zagrebu. Nočemo jim niti odrekati dobre volje. Da, še več, mi iskreno pozdravljamo vsako stremljenje za revizijo ustave v avtonomističnem smislu, v kolikor to stremljenje ne zožuje in ogroža skupnih državnih meja. Dvomimo pa, da bi predsednik demokratske stranke Davidovič in zbornični predsednik dr. Ribar mogla v logi svojih funkcij ali brez nje. storiti več, kakor zagotoviti bodoče mandate in vladna mesta svoji stranki. Morda bodo žrtvovani interesom stranke Pribičevič in Žerjav.
Vemo, da so na sestanek bile vabljene tudi druge stranke, med njimi tudi komunisti, ki se pa niso udeležili. Trumbičeva skupina daje vsemu gibanju za revizijo ustave v vladnem taboru potrebno resno ozadje, vendar pa je dobro počakati razvoj dogodkov.
Nočem prejudicirati nikakršnih bodočih sklepov
j vodstva SLS, lahko pa rečemo že danes, da v odločil-! nem trenutku ne bo manjkala naša krepka opora tam, kjer se bo reševala avtonomija pokrajin in blaginja j .ljucistva.
Naše dosledno stališče zmaguje, ker je naša pot I edino prava in pravilna. V zavesti svoje moči v Ijud-j. Stvu pojdemo tudi v bodoče z ljudstvom in za ljudstvo v boj in delo za avtonomistična in krščanska na-, čela!
i Revizija ustave je na pomolu, mi stojimo tu — s , puško ob nogi — za njeno udejstvitev in obrambo, i	n Hurafffirr—*•-*—~-
j Politični položaj.
Ustvaritev moralne fronte zahteva dr. Ante Trum-bič v značilnem članku, ki ga je napisal za splitski list «Nova Doba«. Glavne misli: Pri nas ni govora o vladi, kakor se vlada razume in tolmači v civilizirani Evropi, temveč, narodu in njegovi imovini je zagospodoval neki politični trust, svoje posebne vrste, ki je zaznamovan v prvi vrsti z brezvestnim strankarstvom in moralno perverznostjo. Brezvestno in cinično se podrejajo državni in narodni interesi osebnim in strankarskim in v divjanju moralne perverznosti se nikomur ne prizanaša od kralja in njegovega doma pa do zadnjega državljana. — Proti temu mora nastopiti moralni odpor iz vseh slojev, s kratka od vseh, ki še niso izgubili morale. — Z današnjim režimom se ne more in j ne sme razpravljati o principih, ker principov sploh , nima ter se samo igra in izziva. — Strmoglaviti se mora vsa nemoralnost v državni upravi in narod bo našel pravo pot do tega, kakor hitro se splošno in enako overi, da je nemoralnost državne uprave sistem vladanja, s katerim se hoče režim obdržati na oblasti.
Kongres javnih delavcev v Zagrebu. V dobro poučenih , političnih krogih se govori, da pride v demokratski stranki do razkola, ako se danes ne bodo sporazumeli. Povodom debate o udeležbi na kongresu intelektualcev v Zagrebu, med katerih je prišlo do zelo burnih prizorov, sta predsednik dinister Pribičevič zagrozila z ostavko. Pribičevič je izjavil, da odstopi kot minister, ako se ne sprejme njegov predlog, da se ne stopi v stik s Hrvati. Takoj na to je pa tudi Davidovič izjavil, da odstopi kot predsednik demokratske stranke, ako glavni odbor ne posije svojih zastopnikov na kongres intelektualcev. Tedaj so pa vsi člani glavnega odbora prosili oba, naj ne podasta ostavke, ker bi to pomenilo razpad demokratskega kluba. Le s težkim trudom se je posrečilo pregovoriti Pribičevča in Davidoviča, da ne odstopita, dokler se na prihodnji seji cela zadeva ne razjasni.
Pri drugi seji še ni bilo boljše, duhovi so še vedno skrajno razburkani in tako se vidi, da ta kongres še pred svojim pravim začetkom ruši današnji režim. Davidovič pravi, da ostane pri svoji besedi ter pojde na kongres, Prebičevič pa nasprotuje in grozi. Pri drugi seji je bil mnogo bolj pohleven, to pa zalo, ker je videl, da se krog njegovih pristašev vedno bolj krči.
Državni proračun za leto 1923. Dela za izpopolnitev proračuna za leto 1923 so se že začela. Posamezna ministrstva bi Itila morala že poslati finančnemu ministru do 10. minulega meseca svoje budžetne projekte, a tega niso storila: ali radi nemarnosti, ali pa, ker se je mudil večji del ministrov izven Beograda. Finančno ministrstvo sedaj urgira proračunske projekte od ministrstev. Novi budžet bo dosegel glede višine številk nekaj bajeslovnega in bo najbrž dvakrat večji od lanskega. že lanski budželni načrt je znašal prvotno v stroških 9 milijard din., sedaj pa je draginja znatno narasla in pravijo, da bodo znašali prihodnji budžetu i stroški najmanj 12 milijard din. Ravnokar omenjena predpostavka je dokaj verjetna, ker je kurz dinarja naprarn lani zelo nizek in bo treba letos udejslviti tudi uradniški zakon.
Državotvorna mešanica. Beograjska demokratska «Pravda« očita radikalcem, da razvijajo po Vojvodini agitacijo za Veliko Srbijo. Ista protiustavna politika se vodi tudi po južni Srbiji. Demokratska očitanja .-o upravičena, saj radikalci tudi po Bosni izdajajo proglase «svima Srbima Bosne i Hercegovine«, samo da demokrati ne morejo nastopiti kot sodniki in tožniki, ker sami teptajo ustavo. Radikalci jim očitajo orjun-i ali fašiste ter pravijo, da je jugoslovanski fašizem najhujša in najgrša vrsta separatizma, ki bi se moral pobijati z vsemi sredstvi, ker stoji v isti vrsti «z neprijatelji naroda in države«. Da bo zmešnjava še večja, se je pojavila v Vojvodini — «ratnička (vojaška) stranka« ki pravi v svojem novosadskem listu «Rodoljub«, da hoče raznašati po celf veliki in ujedinjeni domovini idejo Srbije, misli pa, pridobiti bivše dobrovoljce, vo-jaKe in invalide.
Po svetu,
• Triurni štrajk na avstrijskih železnicah. Kot posledica tipografskega štrajka v Avstriji je izbruhnil na 'avstrijskih železniških progah 8. t. m. triurni štrajk železničarjev. Med železničarji se je namreč bila raznesla vest, da so proglasili stavko tudi stavci avstrijske banke in se bo prenehalo s tiskom novčanic in železničarjem se ne bodo izplačale plače radi pomanjkanja novčanic. Ko se je položaj o neresnici štrajka tiskarne avstroogrske banke razjasnil, je bil po triurnem štrajku promet zopet vpostavtjen.
Mala antanta namerava podvzeti skupne protestne korake pri velesilah radi Madžarske, ki noče izpolniti pogojev trianonske mirovne pogodbe.
Angleži nimajo kredita za Nemčijo in Avstrijo. — Nemški državni tajnik Bergmanu je zapustil London in se vrnil v Berlin. Njegova misija, da dobi privatni kredit na račun menic, ni uspela. Ponesrečila se je tudi misija avstrijske delegacije, ki je hotela najeti v Londonu kredit od 15 milijonov funtov šterlingov.
(trška vlada je odstopila. Kralj je poveril nalog za sestavitev nove vlade Kalogeropulosu. Stališče je kralja Konstantina radi porazov, katere je doživela grška vojska, nevzdrž-ljivvo in je povrat Venizetosa velika verjetnost.
Turške čete so prodrle na nekaterih mestih že do Egejskega morja. Glavna turška sila se že približuje Smirni. Turška vojska je zaplenila preko 700 topov, 950 vozov, 11 aeroplanov in preko 2000 strojnic.
Grčija ižpraznjuje Malo Azijo. Turki so vjeli vrhovnega poveljnika grških čet Trikupisa in večje število častnikov generalnega štaba. Grki so izgubili pri zadnjem polomu 50.000 vojakov, od katerih je padlo v ujetništvo 15.000. Grčija je že izpraznila okrožja Bajramlič, Ezine, Ajvadžik. in Biga na azijatski obali Dardanel. Grška se je odločila, da izprazne c elo Malo Azijo in želi, da se sklene takoj premirje. Angorska vlada bo takoj odločila kraj v nevtralni coni, kjer se bo do natančno določili pogoji premirja.
Filpov J.:
Javna vest je ugasnila.
Svoj čas smo bili vajeni, da je vsa javnost glasno in jasno nastopila in obsodila vsak pojav, ki je gospodarsko oškodoval poedince ali cel stan, obsodba je zadela in kazen je sledila vsaki nečednosti, še bolj seveda vsaki nepoštenosti. Sedaj kaže cela vrsta slučajev, da te poštenosti, reda, čuta odgovornosti in ostre kontrole ni več ne pri onih, ki zavzemajo odgovorna mesta, ne jni onih, ki jih imajo kontrolirati, to je parlament, časopisje in ljudstvo samo. Vzemimo za vzgled par jasnih slučajev iz zadnjih dni!
V Ljubljani vrši bivši duševni oče in voditelj Agro-Merkurja dr. Žerjav, kot aktivni minister takšno politično in gospodarsko kampanjo, da bi po prejšnjh moralnih in pravnih pojmih moral že davno biti približno tam, kamor ga je radi agro-merkurskih manipulacij zasluženo spravil svoj čas dr. Tavčar in državni pravdnik. Toda dr. Žerjav ima še portfelj aktivnega ministra, je kot tak še nekak zaupnik krone in cela organizirana in neorganizirana JDS nima toliko moralne sile in javne vesti, da bi ga prisilila pred sodni forum. Daje mu «sijajna zadoščenja« in zaupnice, ter s lem najbolj drastično svedoči, da je čreda vredna svojega pastirja.
Te dni je bival ministrski predsednik Nikola Pa-1 šič v Marijinih Lažnih na Češkem. Imel je posvetovanje z Benešem in drugimi. Porabil je to priliko ter na državni račun peljal s seboj, kakor so poročali domači in tuji listi okroglo 30 oseb v najdražje češko kopališče in letovišče. Če potuje angleški ministrski predsednik Lloyd Georges ali amerikanski predsednik v najvažnejših zadevah, ima le eno tretjino lega «osobja« ali pa še ne, in vendar so to finančno čisto drugače močne države. Nimamo nič proti temu, da jugoslovanski Miklavž obdari svoje bližje in daljše porodičarje in prijatelje, toda delal bi naj to na svoj račun, ne na račun finančno trhle naše uprave! Naša javnost ni posvetila tej zadevi prav nobene kritike!
Isti gospod Pašič je baje «zaradil« po poročilu listov 250.000 angleških funtov pri ruskem zlatu. Tako poroča «Videlo« in drugi listi. Poštenjak bi mislil, to ' je resnica, ali neresnica. Na vsak način mora v kajho urednik ali Pašič, kajti eden je brezvesten lopov: ali urednik, ki takšne reči neutemeljene piše d n nedolžne , ljudi obtožuje kriminalnih dejanj, ali pa je lopov tisti, ki svoje mesto res tako izrablja! Javna vest pa je gotovo umrla, ker ne doživimo pojasnitve in rešitve teh in drugih afer.
Zadnjih 14 dni sem v listih zasledil pol ducata že-lezniškh nesreč večjega in manjšega obsega po Hrvatski, po Vojvodini, Srbiji in Makedoniji. Življenje in materijal se uničuje, listi poročajo o številu ubitih, težko in lahko ranjenih, poročajo število razbitih vagonov in o celi materijalni škodi in to čitajo ministri, čitajo parlamentarci, čitajo vsi drugi ljudje, a nihče se ne vznemirja, nihče ne razburja, nihče ne zahteva preiskave in kazni, — še celo ogromna večina časopisja ! ne! — Pomislimo, koliko razburjenja bi takšna malo-j marna železniška uprava vzbudila pred nekaj leti! — f Frčali bi ministri, šefi in-uradniki s svojih mest, da bi bilo veselje! Sedaj skomiznejo z ramami vsi ti odgovorni elementi, in druge faktorje javnosti navdaja le misel: hvala Bogu, jaz nisem bil zraven. Prej je vsakdo rekel: kaj pa, če bi jaz in moji bili zraven! Sedaj smo zadovoljni, če nas slučajno nesreča ne zadene, prej pa smo zahtevali od vse uprave da skrbi, da se nič ne dogodi! Tudi to je več kot dokaz, da javna vest ni več živa!
Minister Pucelj in njegov šef in v veliko sramoto tudi časopisje, ki nesposobno in malo čedno ministro-
vanje Pucljevo krije, objavlja poročila, da je letina v Ju goslaviji cisto dobra in zadovoljiva. Naša javnost sprejme to vest precej brezbrižno, kakor da bi minister objavljal statistiko o lanskem snegu. In vendar vsak malo poučen človek ve, da niti v enem delu naše države letina ni bila približno normalna, ampak povsod pod normalo, naravnost katastrofalno slaba pa v vseh, že v normalnih razmerah v prehrani pasivnih krajev. Brezvestno se pošiljajo splošna uradna poročila iz poe-dinih krajev v «centralo« in centrala lakomno in «ši-rokovestno« sestavlja na podlagi tega popolnoma ničvredne statistične podatke, da skuša z njimi farbati sebe, našo javnost in celo tujino, ki pa je v sramoto naši upravi o naših dezolatnih razmerah po svojih strokovnjakih bolj vestno in temeljito poučena, kakor mi državljani sami. Zopet prihajamo do zaključka: kjer bi se delald tako nestrokovnjaško in naravnost namenoma neresnično, bi izginil pbd viharjem javnega ogor čenja minister s svojimi nesposobnimi uradniki vred, ako bi naša javna vest bila le malo živa in bi poštenje bilo v višji ceni kakor je sedaj!
Ti in ogromna vrsta drugih javnih «slučajev« v upravi naše države jasno pričajo, da je naš sedanji vladni režim sebi v srečo in korist uničil in pobil med državljani še listo malo javne vesti, kar je ni iztrebila svetovna vojska. Kako smo čutili že takrat ostuden, demoralizajoč in uničujoč smrad, javne korupcije, nastale v vojnih razmerah! Kako smo v hrepenenju po lastni državi pričakovali tudi kazen nad onimi, ki so se okoristili ob groznem prelivanju ljudske krvi! Kako smo pričakovali, da bodo hinavci in koristolovci potisnjeni v kot! Kako lepo smo si mislili našo domovino brez smeti, blata in gnoja! Kaj smo doživeli? Pod krinko državotvornosti, pod krinko svobode in bratoljub-ja se razširja smrad. Gnojnica koruptnih elementov preti, da ognjusi in potem zalije našo domovino. — Umrla je javna vest, do enotnega in odločnega nastopa v obrambo poštenja in do zatiranja nepoštenosti, ne-solidnosli in nezmožnosti ne pride. Mnogih se je polastila volja, da so se priključili temu gnjusnemu početju, ki se vrši pod krinko državotvornosti in patrijoliz-ma, najbolj ogabno uničenje naše domovine; drugih se je lotil prav orijentalski fatalizem in gledajo nekako brezbrižno na ta naš jugoslovanski korupcijon istituii bakanal in le malo jih je, ki so kakor glasovi vpijočega v puščavi:
Javna vest je umrla in dokler bo mrtva, ne pride naši domovini odrešenje. Poštenjaki kvišku, oživimo javno vest.
obiskal ministra policije Timotijeviča, ki zastopa pred-! sednika vlade.
Vprašal ga je, kaj misli ukreniti vlada glede vseh teh vesti in pa glede nakan nasprotnikov naše domovine, ki bi hoteli okupirati del Avstrije- ter tako napraviti jez med nami in češko.
Minister Timotijevič je bil zelo ljubeznjiv in z uslužnim nasmehom je odgovarjal na novinarjeva vprašanja. V prvi vrsti je seveda zanikal imperializem naše vlade, potem je pa prišei na madžarska in italijanska izzivanja. Tudi pri tem je bil zelo ljubezniv in subjektivno iskren. Rekel je, da se nam ni treba hali ne enega, ne drugega neprijatelja, ker je naša vojska tako odlična, da vsakega odbije in da bi proti enemu našemu vojaku moralo stopiti sedem drugih.
Novinar sicer ne pobija te proslave vojske, vendar pa meni, da je poleg vsega junaštva še en faktor, ki resno ogroža odbrano naše države. Ta faktor je naš neredni promet ter naša tehnična in industrijska zaostalost.
«Kako si predstavljate vojno, gospodin minister«,
•— mu reče, «poleg prometa, ki lahko v najkrajšem času prisili vojsko, da peš hodi ou mtolja do Alp in. da sa ma vleče in nosi artilerijo in tehnična sredstva od enega do drugega kraja države?«
In zopet isti optimistični, samozavestni nasmeh: «Ni ravno treba, da branimo našo državo na ogroženi meji. Sovražnika lahko počakamo tudi pred Zagrebom, Beogradom ali pa pred Kragujevcem. Glavno je, da zmagamo. In zmagali bomo! Ako je daleč od Bitolja do ogrožene meje, bodo pač vojaki še pravočasno prišli do Beograda ali Kragujevca — to je blizu. Tudi predvojna Srbija ni imela tehničnih sredstev, njena vojska je hodila peš, pa smo vendar zmagali. Bog, ki j& čuval malo Srbijo, bo še lažje čuval veliko in močno ? Jugoslavijo. Mi bomo dali domovini sinove, naj ginejo j in zmagajo«.	\
Beograjska «Tribuna« je lindo napadla ministra l
Po Pribičevičevi milosti sestavljeni in še sedaj poslujoči Višji šolski svet v Ljubljani je na zahtevo znanega vednokrščanskega ljudskošolskega učitelja Gnusa sklenil disciplinarno preiskavo zoper srednješolskega profesorja Vesenjaka, ker se je udeležil katoliških shodov, na katerih se je baje hujskalo zoper sokolstvo. Ker v zakonu o zaščiti države ni določeno, da je država isto kakor sokolstvo, bo cela stvar končana z veliko blamažo za gnusno liberalno družbo.
Kako se prazni državna blagajna? «Slobodna Tribuna« opisuje slučaj, ko našteva, koliko plače vleče iz državne blagajne samo en referent v ministrstvu, ki je -oženjen in ima družino. Ta referent dobiva od države letnih 102.820 dinarjev,
1. Gospod referent dobiva:
radi te izjave, ne ravno radi njene posebnosti, temveč za Lo, ker meni, da se pravi to, javnosti izdajati in zaupati, da je mobilizacija pred pragom.
Mi pa mislimo, da če bi bili drugi ljudje mest) Pasica , v Marijanskih Toplicah in Nineiča v Ženevi, taka izjava ne bi ostala brez posledic. Drugim, pravim in kullurnm predstavnikom vlade bi se ob takih izja-van zavrtelo v glavi in s prvim vlakom bi prihiteli domov, da odpravijo toliko nesposobnost in megalomanijo režima. Zastopniki tujih vlad menda današnjih re-žimovcev ne vzamejo za resno, zato ne napravijo korakov, ki bi jih drugače gotovo podvzeli. Generalni štab in vojni minister je menda iste vrste s policajministrom in tako se iz vrhovne vojaške oblasti in uprave še nik-do ni oglasil, da napravi ministra Timotijeviča vojaškemu ugledu in interesu t— neškodljivega z odstranit- j vijo, zaporom ali kakorkoli.
Stvar se ne vzame za resno. Tovariši v vladi so lakih izjav že vajeni, vsak iz lastne prakse, minister Timotijevič je pa menda pozabil, da zastopa predsednika vlade in da govori z izobraženim človekom, ter govoril kakor po kakem demokratskem shodu, ko svojim redkim seljaškim pristašem pri rakiji razlaga — državno politiko.
Tako se je minister policije, ki odpravlja batine iako, da ostanejo, proslavil tudi kol strateg v veliko proslavo današnjega režima.

stalne plače			
dodatkov 		. . 19.260	«
za reprezentacijo ....		«
2. Njegova gospa dobiva:		
stalne plače		. . 5.000	«
dodatkov 		. . 8.640	« >
za stanovanje 		. . 960	«
3. Hčerka referenta vleče:		!
stalne plače		. . 2.000	«
dodatkov 		. 12.960	«
4. Sin g. referenta dobiv a;		•j
štipendijo v frankih po kurzu	. . 37.800	« j
za obleko in knjige . . .	. . 8.000	«
Vsega skupaj potegne g. referent	na leto zase in dru- j	
žino iz državne blagajne 102.802	din. Hčerka a	refe- j
renta je končala beograjsko filozofsko fakulteto		in do- j
bila takoj ukazno mesto v ministrstvu kot pisar		I. kla- j
se. Sinko g. referenta se vežba v	padcih pri izpitih na j	
POZOR ! Dijaki in starši ! POZOR !
Začetek šolskega leta je prišel. Treba bo kupiti novih knjig in raznih šolskih potrebščin.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5
priporoča:
Knjige za vse šole - raznovrstne zvezke - risalne bloke -papir - šestila - svinčnike - peresa - ravnila - radirke -sploh vse potrebščine, ki se rabijo v srednjih, meščanskih in ljudskih šolah.
Postrežba solidna in točna - cene kolikor mogoče nizke. Za obilen obisk se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Oueraa novice,
Francoskem, a kljub ničevih napredovanj mu plačuje država štipendijo v iznosu letnih 46.200 dinarjev. To je slika državnih izdatkov samo za enega referenta.
Batine padajo poleg vseh papirnatih naredb, ki jih zabranjujejo. «Balkanov« dopisnik iz Črne gore, ki razkriva strašne zločine proti človeški svobodi in dostojanstvu, se pridružuje še poročevalec beograjske «Republike«, ki iznaša tole bestijalnost iz Danilovgra-da v Črni gori: Oddelek žandarjev s svojim poručnikom na čelu so strašno pretepli dva brata Jovanoviča. Najprej so enega, potem drugega vrgli na tla, slekli ter tako dolgo pretepali z biči, kopiti, palicami, da se je zemlja porudečila. Z batinami so izsiljevali od nesrečnih žrtev priznanje, kje in kateri naj bi bili komunisti in prijatelji odmetnikov v mestu. V groznih bolečinah, so nesrečne žrtve izpovedale, kar so beštije hotele. — Minister še nobenega od zločincev te vrste ni vrgel v zapor in kaznoval, zato pa ni čuda, da dajejo na vse to in na vse licemerne papirnate naredbe odgovor odmetnici Markovič, Mehonič, Boškovič, Husein in dr.
—M—W|l»mi^WWWg*Wil.^MPHWiH'»UWIIIIIB> lin «lIIumIlllPH'iaoxt
MINISTER POLICIJE KOT STRATEG.
Ko se je razneslo toliko alarmantnih vesti o vojnih pripravah Madžarske, o grožnjah Italije, o vojaških posvetih male antante itd., je sotrudnìk «B. Dnevnika«
Shod na Sladkem Vrhu v Apački Kotlini se je dne 8. septembra obnesel tako, kakor nihče ni pričakoval. Obširna kmečka hiši Puckova je bila premajhna, da bi obsegla vse zborovalce. Morali smo se preseliti na trato pred hišo. Na shod so došli štirje obmejni župani ter nad 300 ljudi iz cmureškega kota, med njimi polovica Nemcev ter tovarniških delavcev iz Sladkega vrha. Za predsednika zbora je. bil izvoljen sladkovrški župan, starosta gospod Marijan Žohrer, za podpredsednika pa selniški župan gospod Miroslav Očkerl. Gospod poslanec Roškar je na željo zborovalcev tolmačil nemškim zborovalcem v njih jeziku sedanji položaj in razmere ter program naše stranke. Nato je Roškar govoril še slovensko. Ljudstvo je glasno odobravalo taktiko in delo SLS in izjavilo, da ne mara imeti prav nič opravka s politiko apačkega župnika dr. Polzingerja, ki se je udinjal brezglavi in pogubonosni politiki ministra Puclja in trafikanta Jurkoviča. Poslanec Žebot je v domači in poljudni besedi govoril stotinam zborovalcev o gospodarstvu sedanje vladne večine, o obmejnem prometu ter o nalogah bodočnosti. Ljudstvo, posebno oni, ki so bili leta 1920 zapeljani na stran Samostojne ali k rdečkarjem, so glasno priznali, da se odslej vsi priključijo naši krščanski stranki. Župan gospod Očkerl je prečital zahvalo in zaupnico našim poslancem, ki jo je narod sprejel z vidnim veseljem. Izvolili smo krajevni odbor SLS, v kateri so možje, ki bodo izvršili podrobno strankino organizacijo ob obmejnih občinah. Z radostjo gledamo na uspehe tega shoda.
Pro domo. Iz «Slovenca« sem izvedel, da sne je I Višji šolski svet v svoji seji dne Ty t. 1. posadil na predlog meni docela nepoznanega Gnusa na svojo zatožno klop. Duševna omejenost, koristolovstvo in politično tiranstvo si je izbralo tudi ta forum, da se udejstvuje pod krinko svobodnjaštva in državotvornosti. Ne presojajo mojega dela kol pedagoga, temveč svobodo vesti in prepričanja ter pravico državljana do pozitivnega udejstvovanja skušajo kratiti in uničiti ter oplašiti z «eksempljem« enakomisleče. Toda motijo se: jaz pozdravljam s srčnim zadoščenjem la sklep, svest si pravilnosti in večnosti načel, katerim skušam služiti po svoji zmožnosti in vesti. Takšna je situacija: na eni strani milijon slovenskega ljudstva s svojo krščansko kulturo, krščansko preteklostjo in sedanjostjo v borbi za svoja neminljiva politična, gospodarska in kulturna prava, na drugi strani suhe in trhle veje tega živega drevesa! Pozdravljen posebej dični reprezentant UJU, ki si v službi politične senilnosti dvignil nad menoj meč rablja in si uzurpiral togo državnega pravdnika! Gospodarsko agromerkurstvo je svojčas malo častno propadlo, še sramotejše bo poginilo politično agromerkur-stvo in ovinkarstvo. —- Prof. J. Vesenjak.
Sokolska agitacija. Profesorji-sokoliči so razvili veliko agitacijo pri novovpisanih dijakih za Sokola. — Naj bi se ti gospodje raje bolj brigali za šolo. kot za organizacije fašistovskili Sokolov, ireba bo vse te gospode zabeležiti in ko bo zapihal drug veter, jih primerno «nagraditi«.
Dvojna mera. Čudna so pota višjih šolskih oblasti, ki ne zmeneč se za nered in nesnago po nekaterih naših šolah, Tako smo čuli iz nedavnih časov iz ust učiteljev, da bi bil neki prosilec za nadučiteljsko mesto zato odklonjen, ker je baje preveč »avstrofilski«, v resnici pa, ker je premalo liberalen za to mesto. Kako pa je to, da je nastavljen cel® za nadzornika mož, ki je brez potrebe, prostovoljno in iz same hlapčevske priliznjenosti napisal knjigo «Avstrijska slava», kjer na ogabno priliznjeni suženjski način poveličuje Avstrijo in njene krvoločne vladarje ter hujska na vojsko in to v času (1. 1916), ko je Avstrija zapirala in ve-šala na lisoče slovanskah rodoljubov ter rekvriirala pri našem ljudstvu za nemške in madžarske Židove vse, kar jim je dopadlo, od fižola do kromprja, do kljuk in zvonov ter denarja. Sicer se pa temu ni čuditi, ker je naučni minister Pribičevič delal isto na Ilrvatskem ter Madžarom pomagal tlačiti in zapirati bratsko nam ljudstvo hrvatsko. Tako vidimo tudi tukaj, da «gliha vkup štriha».
Rajhenburški postajisnačelnik je zelo vročekrven Sokol. Iz zanesljive strani se nam poroča: Ko so se v četrtek, dne 17. avgusta vračali bratje Hrvati s posebnim vlakom iz orlovskega tabora v Brnu nazaj na svoje domove, so bile na vseh postajah v Sloveniji razobešene zastave, seveda na čast Sokolom. Železniški uradniki so se obnašali dovolj taktno, nobeden ni.žalil brnskih izletnikov razen rajhenbur-škega postajenačeinika. Komaj je ta mož zagledal z zelenjem in zastavicami okrašen izletniški vlak, pripihal je pred izletnike, zrdel kakor puran in v svoji onemogli jezi pokazal na zastavo, ki je visela na kolodvoru, ter zakričal. .,ia «asta va ne velja v pozdrav Orlom, temveč Sokolom.« Orli in Orlice so se vročekrvnemu Sokolu pomilovalno nasmehnili. Tega moža si bo treba dobro zapomniti; Gez sedem let — pravi pregovor — pride vse prav! Naj si dobro zapomni kdaj je žalil in zasmehoval orlovsko organizacijo.
Poroka. V Brežicah ob Savi sta bila poročena v pon-deljek, dne 4. t. m. vrla mladenka, gospodična Mici Ferenčak in ugleden naš pristaš gospod Franjo Frank, župan in posestnik v Vitanju. Mmogo blagoslova.
Sadje se sme carine prosto prevažati preko meje. Nekateri carinski uradniki pa kljub temu iztirjujeja od prevoza sadja visoko carino. Tako je na primer vouja cannarne v Ceršaku ob Muri še do 7. t. m. zahteval carino od svežih sliv in jabolk po 10 dinar jev od 100 kg. Po katerem tarifu in naredbi je neki računal, g. carinik carino za sadje in v katero kaso je shranil inkasirane svote. Prosimo finančno oblast za pojasnilo.
Frančiškanski gvardijan utonil. Gvardijan frančiškanskega samostana na Glavotoku na Krku- se je večkrat vozil % motornim čolnom iz samostana na Reko, kjer je kupoval potrebščine za samostan. Motor na čolnu je navadno sana vodil. Minuli četrtek se je tudi podal na Reko v spremstvi» neke ženske, ki bi mu naj bila v pomoč pri nakupovanju. Gvardijan je imel s sabo 3.000 lir in 10Ö dolarjev od nečega otočana, da bi jih naj zamenjal na Reki. Denar je imel shranjen v zadnjem delu čolna. Ker je pihal močen veter, je gvardijan Karl razpel še jadra, da bi dospel čim prej na Reko. Malo. pred reško obalo pa je butnil veter s tako silo ob jadro, da je čoln prevrnil. Gvardijan ni znal plavati in je utonil, ženska pa je ostala s pomočjo vesla tako dolgo nad vodo, dokler jej ni prišla pomoč iz Reke.
Prostovoljno v ječo. Sarajevski policiji se je javil neki čudak Risto Bijelič iz Čapljine in zahteval, da se ga zapre, ker ga uradniki preganjajo in dolžijo komunizma. Za za poise je popolnoma pripravil: ostrigel in obril se je, si kupil dva kruha in zatrjeval, da stori kak zločin, ako ga ne vtaknejo v ječo. Policija ga je zaprla a predala nato v umobolnico.
Bitka ob Limu. Pretečeni torek so v žendarraerijske uniforme preoblečeni banditi sredi belega dne izropali postajo Uvac, ki leži ob bosanski meji ob Limu na razkrižju med Bosno, Sandžakom in Srbijo. Hajduki, katere je vodil mož v majorski uniformi, so obiskali najprej vse prostore na postaji, pobrali ves denar železniške in poštne Magajne, potem pa oropali še veliko število potnikov, ki so ili na postaji zbrani, da se odpeljejo proti Sarajevu. Uvacko post. so imeli hajduki popolnoma v svojih rokah in plen so odvažali celo z rekviriranimi vozički. Ko so se ze davno utaborili nekje ob Limu na Sandžaški strani, so poslale oblasti patrulje za njimi in dolgo časa so grmeli streli prave bitke med pravimi in preoblečenimi žandarji.
Suša ter glad v Hercegovini. G. Ivaniševič, ki je zadnje dni prepotoval Bosno in Hercegovino piše: Pojdite od Mostara po dolini Neretve do Gabele, videli boste ob reki nekaj obdelane zemlje, ki je posejana s koruzo, ki se je posušila, predno je pognala klasje. Pojdite od Gabele navzdol po Popovem polju do Trebinja, videli boste pusto polje, po vrtovih pred hišami ne boste

videli prav nič zelenega, samo kako na pol posušeno murvo še. A ko nadaljujete pot od Trebinja do Bileča in Gacka, vidite šume od vročine čisto zgorete in ovenele, Po dolinah in vrtih najdete krompir, ako ga potegnete za posušeno cimo iz zemlje, izvlečete iz zemlje prazno cimovje brez krompirja. Ko pridete v selo, ne najdete ničesar za pod zob, samo po najbogatejših hišah še hranijo nekaj posušene svinjetine. Rajna Avstrija se je brigala za ceste in železnice, kakor jilr je rabila ona, a popolnoma je zanemarjala regulacijo rek, napeljavo vod na njive ter travnike, prišla so suha leta in danes narod umira radi strašne' suše. Še strašnejše nego Bosna, gladuje Hercegovina. V Hercegovini ludi najboljša letina ni zadostovala prebivalstvu za celo zimo, a letos pa že v začetku jeseni m nobene prehrane, izvzemši do kosti izstradane živine, katero prodajajo seljaki za slepo ceno, da si kupijo malenkostno prehrano.
Iz gladne Dalmacije. Na otoku Korčula v Dalmaciji je karih 100 vasi v celem. Selo Smokvica šteje 1100 prebivalcev, a ravno ta vas prednjači z ozirom na naravno bogastvo vsem drugim vasem, na otoku. Lahko st trdi, da je ravno vas Smokvica radi naravne lege eden najbogatejših krajev cele Dalmacije. In la najbogatejša dalmatinska vas danes strada. Zakaj pač?Raai trtne uši je padci pridelek vina na 30 odstot. predvojnega proizvoda. Ravno lo leto je ubila suša vse in je vzela od onih 30 odstot. še 20 delov, tako, da razpolaga selo samo še z 10 odstot. predvojnega vinskega pridelka. V normalnih časih si je mogel človek kupiti za 1 hi vina 1 kvinlal najboljše moke, a.danes niti tega vina, kar ga ima, ne more prodati, ker so državni davki in obč. doklade ogromne in nikdo več ne kupuje vina. Elo, to so vzroki, da propada najbogatejše dalmatinsko selo. Zgoraj omenjeno vas so nazivali na Korčuli radi njenega bogastva «Amerika«, pa ako ta «Amerika« danes gladuje, kakšna strašna beda še le mora vladati po dalmatinskih selih, ki so veliko bolj siromašna nego Smok vica ali «Amerika« na Korčuli.
Pokret razseljevanja na jugu. Katastrofalno slaba žetev po južni Srbiji je povzročila med kolonisti po teh krajih pokret izseljevanja. »Vlada bi rada na vsak način preprečila izseljevanje kolonistov, katere je naselila še le komaj pred enim letom, poslala je v te kraje posebno komisijo, ki naj bi organizirala hitro odpomoč tem ubežnim kolonistom iz kredita, ki je določen za naseljevanje.
KATOLIŠKI SHOD PRI SV. KRIŽU NAD
DRAVOGRADOM.
V petek, na praznik Marijinega rojstva, je bi! pri Sv. Križu na koroško-štajerski meji katoliški shod, ki ; je bil impozanten 'zaključek številnih letošnjih kato- ! liških shodov. Ljudstvo iz Koroške, mislinjske in drav- ! ske doline se ga je udeležilo v tako'ogromnem števiin, I da je moralo vsakemu opazovalcu, in najsi je še tako ! zagrizen protivnik, biti jasno, kakšnega mišljenja je ljudstvo v obmejnih krajih na severu naše domovine i in naše države. Tako sijajne manifestacije za katoliško vero in cerkev ti kraji še niso doživeli. Ta manifestacija se je vkljub ogromni udeležbi ljudstva iz raznih krajev — bilo jih je okoli 10.000 — izvršila v najlepšem redu. Pripravljalnemu odboru vsa čast!
Po prihodu vlakov iz Koroške in Štajerske je ude- ! ležence shoda na prostem pred kolodvorom v Spodnjem ■ Dravogradu v imenu pripravljalnega odbora pozdravil koroški rojak, g. marenberški dekan dr. Mertel s pristnim koroškim pozdravom: «Bog Vas primi!« Udeleženci so v urejenih vrstah odkorakali v trg, kjer je v lepi in prostorni župni cerkvi bila sv. maša, katero je daroval nar. poslanec dr. nohnjee. Potem so se udeleženci uvrstili v dolg in slikovit sprevod, kateri je na vse, ki so se ga udeležili ali pa ga samo motrili kot gledalci, napravil mogočen vtis. Otvorile so ga kmetske in delavske organizacije, sledile so cerkvene organizacije, potem jako številno zastopani katoliški Orli in Orlice, duhovščina, župani in občinski odborniki in velikanska skupina naroda. Ko je sprevod dospel na vrh, kjer stoji lepa romarska cerkev sv. Križa, je stopil pred množico gospod vseučiliščni profesor dr. Rožman, ki je imel pridigo, v kateri je narod vzpodbujal k živo-tvomemu, praktičnemu krščanstvu. Slovesno sv. mašo pa je ob obilni asistenci služil generalni vikar preč. g. prošt Volbenk Serajnik iz Dravograda.
Zborovanje, ki se je začelo po končanem cerkvenem opravilu, je nudilo sliko, ki dviga duha in srce. Prostor okrog cerkve je bil natlačeno poln. Kot predsednik pripravljalnega odbora je zborovanje otvoril g. guštanj ski župnik dr. Cukala, ki je po iskrenih pozdravnih besedah na podlagi pisma jugoslovanskih škofov vladi dokazal potrebo katoliških shodov. Po njegovem pred- j l°gu je bil za predsednika izvoljen poslanec Vladimir Pušenjak, za podpredsednika delavec Kogovnik iz Gu-štanja, za častna predsednika župan Luka rogač in guštanjski gereut Franc Kotnik, za tajnika gg. župniki Volčič iz Brezna in Kuhar iz Pameč.
Prvi govornik poslanec Hohnjec je poročal o položaju katoličanov v naši državi in o šolskem vprašanju. Odobravanje, s katerim so poslušalci sprejemali njegova izvajanja, je naraščalo od stavka do stavka, ter je postalo naravnost ogromno, ko je dr. Hohnjec z izrazilo jasnimi in ostrimi besedami obsodil protiljudske, pro-tinarodne in protikrščanske težnje demokratskega učiteljstva, dokumentirane v resolucijah učiteljskega zborovanja na Bledu, dne 3. septembra, ter je izjavil, da bo krščansko ljudstvo na to drzno izzivanje svobodomiselnega učiteljstva odgovorilo z odločno borbo za uveljavljenje avtonomnih pravic slovenske familije, ob čine in domovine. Ko bo ta boj izvojevan do zmage, bo
prišla kazen za vse «napredne in svobodomiselne« pre-drzneže in izzivače. Urednik Kremžar iz Ljubljane je v navdušenih, z velikim odobravanjem sprejetih besedah govoril o predmetu časnikov in knjig, svaril pred slabimi, vzpodbujal k podpiranju dobrih!
Nato so zastopniki katoliških mladinskih organizacij pozdravili katoliški shod: medieinec Franjo Rad-sel iz Pameč, Orel Peter Kuslerie in Orlica Micika Sušnik iz Prevalj. Vseučiliščni profesor iz Ljubljane dr. Slavič je zgovorno in toplo priporočal katoliške organizacije.
Predsednik Pušenjak je na temelju izvajanj govornikov krepko utemeljil resolucije, ki so bile z velikim odobravanjem sprejete. Končno je koroški delavec Kogovnik kot podpredsednik zborovanja z navdušenimi besedami povdaril potrebo organizacije in delo ter zaključil zborovanje. Trbonjska godba je zasvirala himno: «Lepa naša domovina« in «Bože pravde«. Potem so bile v cerkvi slovesne večernice, ki jih je imel gospod dravogradski prošt Serajnik. S posvetitvijo presv. Srcu Jezusovemu je prelepi katoliški shod bil najdostojnej-še zaključen. Daj Bog obilnejši blagoslov!
Na shodu so enoglasno bile sprejete te resolucije:
1.	Krščanski svetovni nazor bodi podlaga zasebnemu in javnemu življenju.
2.	Zahtevamo popolno svobodo in enakopravnost katoliške cerkve v državi.
3.	KatoIiškim vojakomnaj se da možnost in prilika zadoščevati svojim verskim dolžnostim.
■l.Protestiramo odločno proti razkristjanjenju šol in izjavljamo, da ne bomo trpeli izločitve aii zapostavljanja krščanskega pouka in verskih vaj v ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Krščanski pouk naj predavajo, kakor doslej katoliški duhovniki, aii od škofa ’ pooblaščeni lajiki.
5.	Z ozirom na sklepe Udruženja jugoslovanskega učiteljstva, pokrajina Ljubljana, na zborovanju na'Bledu dne 3. septembra izjavljamo: Z ogorčenjem obsoja-
I mo drzen napad svobodomislenega slovenskega učitelj-1 stva na avtonomne pravice slovenske familije, slovenske občine in slovenske domovine. Z vso odločnostjo od-; klanjamo sokolizacijo našega šolstva in izjavljamo, da ! se bomo vselej in povsod vztrajno borili zoper nakane,
I zastrupiti slovensko mladino s svobodomiselnim, proti-S krščanskim duhoim S preziranjem odklanjamo ovajan-I je slovenske duhovščine, krščanskih učiteljev in ogrom-! ne večine našega naroda, ki je ponosen na svoje orlov-stvo, mladinsko in celokupno krščansko izobraževalno organizacijo. Ljudem, ki zoper našo izobraževalno organizacijo, katera je bila glavni branik našega naro-! da v težki borbi za obstanek kličejo posebno policijsko nadzorstvo države, izražamo svoje globoko pomilovanje in napovemo odločen odpor.
6.	Država mora upoštevati in čuvati svetost in ne-razdražljivost krščanskega zaklada.
7.	Katoliško ljudstvo se naj organizira v strankah in društvih, katerih program in delovanje temelji na krščanskih načelih. Posebej priporočamo povsod izobraževalna društva s telovadnimi in pevskimi odseki.
: Orel naj bo v vsaki župniji. Gospodarske in denarne zadruge naj se ohranijo, pozive in mi novo ustanove.
8.	Spoštujemo delo, radi tega zahtevamo, da se 1. maj proglasi kot državni praznik dela, delovnemu ljudstvu pa se naj pusti nedelja in zapovedani prazniki, kot dan oddiha za dušo in telo. Delo po tovarnah in rudo-kopih naj se omeji, ob nedeljah in zapovedanih praznikih na najpotrebnejše. Za delavce zahtevamo pravično in primerno plačo. Delavstvo pa poživljamo, da se organizira v krščanskih strokovnih organizacijah.
9.	Zastopnike katoliškega kmetskega ljudstva pozivamo, naj ne odnehajo, dokler ne izvojujejo tudi kmetskim poslom, poljedelskim delavcem iste ugodnosti za slučaj nezgod in za starost, kakor jih imajo drugi delavci.
10.	Država pospešuj z vsemi sredstvi treznost med državljani.
• 11. Za vzgojo verskega razumništva je potrebno, da katoliški starši pošiljajo svoje nadarjene otroke v meščanske, srednje in višje šole. Poklicani činitelji naj skrbijo za to, da se omogoči obisk teh šol tudi stanovom revnejših slojev.
12.	Krščanska pravičnost tir ja od države, da skrbi tudi za bolnike. Zato odločno zahtevamo, da se ne samo ohranijo vse bolnišnice v kraljevini SHS v polnem, ne-prikrajšanem obratu, ampak, da se še razširijo in pomnože. Krščanska ljubezen do bližnjega, pa imej tudi do zasebnih bolnic vedno odprto srce in odprte roke.
13.	Pozivamo katoliško ljudstvo, da upošteva neprecenljiv pomen katoliškega tiska, ter ga odločno in požrtvovalno podpira! Geslo bodi: V vsako katoliško družino katoliški časnik, katoliško knjigo! Mohorjevo družbo ob tej priliki znova in predvsem priporočamo.
14.	Narodna čast zahteva od katoliških Slovencev, da pomagajo s svojimi prispevki graditi in dovršiti I. slovensko misijonišče v Grobljah. Narod, ki za misijone nič ne stori, nima duha Kristusovega.
Nagli in izdatni nalivi dežja so v radelkskih potokih povzročili dokaj škode. Pri Muti je bilo tudi dvoje smrtnih žrtev: v bistriškem potoku je spodrsnila in utonila neka ženska, Od koroške strani je nosila Drava seboj mrtvo moško truplo.
Na enotirni koroški progi južne železnice sta si privozila nasproti pri Valovju (Faala) brzovlaka, pri Vuzenici 8. septembra zjutraj pa potniška vlaka v zadnjem trenutku obustavili, da ni bilo nobene nesreče. Zvečer 7. septembra pa na isto progo se vsled prejšnjega deževja bila zavalila precej težka skala. Večerni vlak je imel zato nekaj zamude; druge nesreče ni bilo, ker je čuvaj pečino pravočasno bil zapazil.
Kapla. Pri jedi se je s koščico smrtno zadavil na malo gospoinico v gostilni Rud. Kašrnan. pd. Arnuštov miin petdesetletni udovi zidar Janez Balsam. — Isti praznik so neznani roparji, koTnoža in hčere ni bilo doma, ženo ubili in dosti blaga in nekaj denarja odnesli pri pd. Ledinek-ma-jarju. j- Obmejni stražnik je streljal v zmoti po gospodarju, pri katerem na skednju prebivajo vojaki-stražniki. K sreči ga ni bil zadel.
Voda odnesla carino. Kakor znano, spada znaten del župnije Sobota nad Muto pod N. Avstrijo osobito kar je gozdov. Posestnik Lobenwein je posekal zelo velike množine lesa in bi bil moral za les, katerega je hotel voziti iz Avstrije v Jugoslavijo, plačati visoko carino. Prišlo pa je neurje, in hodoumiki, ob katerih je ležal les, so ga splavili kar brez carine po subotiški grabi do Mute.
Neurje iz zadnjih dni je odtrgalo nekje v Dravski dolini jez z železjem in verigami vred in Drava -ga je priplavila do Brezna in ga naplavila na Jencičevo posest v Breznu. Lastnik jeza jahko dobi nazaj verige in železje, ki so danes dragocenost.
Ì	Marenberg. V pripravljalni odbor za zgradbo nove
meščanske šole so bdi dne 27. avgusta vpoklicani sledeči možje: župani Paternuš (Muta), Podlesnik (Ribnica), Preda» (Marenberg); trgovec Emerik Mravljak (Vuzenica), veleposestnik ing. Iv. Pahernik (Vuhred), nadučitelja Woinmer (Muta) in Lešnik (Marenberg) ter brezniški župnik Volčič. Prva seja je bila sklicana za 7. septembra. Druga je določena za 14. istega meseca,
ŠOLSKA VPISOVANJA.
Državna dvorazredna trgovska šola v Celju, Za šol. leto 1922-23 bo vpisovanje gojencev v pripravljalni letnik, prvi in drugi letnik ter deklic v drugi letnik v pondeljek, 2. septembra od 8.—10. ure. Sprejem novih gojenk v pripravljalni razred in prvi letnik je izključen, Ponavljalni, naknadni in sprejemni izpiti se pridno v torek, 12. septembra ob 8. uri. V četrtek, 14. septembra bo ob 9. uri otvoritvena služba božja v cerkvi Marijinega Vnebovzetja. Nato se z bero učenci in učenke v svojih razredih, kjer se jim prečita in razloži disciplinarni in šolski red ter naznani urnik. V petek, dne 15, septembra se začne reden pouk ob 8. uri.
Državna dvorazredna trgovska šola v Maribora, —-Ponavljalni in naknadni izpiti se prično v pondeljek,
11.	septembra ob 8. uri. V sredo 13. septembra se vrši vpisovanje v drugi letnik od 8. do 10. ure. V prvi letnik ni možno več sprejeli nobenega učenca ali učenke. V četrtek, 14. septembra je ob 8. uri otvoritvena služba božja. Nato se zbero učenci in učenke v svojih razredih, da se jim prečita disciplinarni red in naznani urnik. Dne 15. septembra se prične ob 8. uri redni pouk, Imena učencev in učenk, sprejetih v prvi letnik, bodo objavljena v pondeljek, dne 11. septembra na razglasni deski v šolskem poslopju (Cafova ulica 9).
Glasbena Matica v Mariboru naznanja, da se vrši vpisovanje od 11. do 15. septembra 1922 od 10. do 12. in od 14., do 16, ure v društvenih prostorih pri Götze, — Pouk se prične dne 16. septembra. Ukovina znaša za vse instrumente za pol ure 164 K, za 20 minut 112 K. Za solopetje za pol ure 200 K, za glasbeno teorijo in mladinsko petje 16 K. Vpisnina znaša 52 K. Članarina 48 K za celo leta
Iz Maribora.
SHOD OBRTNdvOV SLS V MARIBORU.
se vrši v nedeljo, dne 17. septembra v Gambrinovi dvorani. Začetek točno ob pol 9. uri dopoldne. Shod je namenjen za obrtnike in trgovce našega mišljenja iz cele Štajerske, Prekmurja in Mežiške doline. Na shodu govorijo trije poslanci, predsednik trgovske in obrtne zbornice g. Ogrin, g. prof. Vesenjak in drugi. Govorilo se bo o zadevah in razmerah obrtniškega stanu, o vzajemnosti med obrtniškim in drugimi stanovi, o davč-in finančni politiki ter o organizaciji Obrtne zvfav po vseh okrajih Slov. Štajerja.
Pozivamo s tem vse naše trgovce in obrtnike, n. pr.: kovače, kolarje, mizarje, zidarje, stavbenike, ključavničarje, čevljarje, krojače, tesarje, slikarje, tapetni-ke, krznarje, fotografe, mesarje, gostilničarje, kavar-narje, brivce, urarje, usnjarje, mlinarje* žagarje, fija-kerje, kiparje, kamnoseke, kleparje, peke in obrtnike vseh drugih vrst, da pridejo v nedeljo, dne !7. septembra sigurno v Maribor ter se udeležijo tega važnega shoda. Položiti hočemo trden temelj organizaciji krščanskomislečega obrtništva v Obrtni zvezi.
Možje, obrtniki, žene obrtnice, ki ste naši, potrudite se ta dan v Maribor in agitirajte pri tovariših -za obilno udeležbo. Oddaljenim svetujemo, da se pripeljejo že v soboto, dne 16, septembra v Maribor, da se. še ta dan ogledajo obrtno razstavo. Stanovanja preskrbi poseben stanovanjski odbor obrtne razstave. Treba mu je samo pisati dopisnico. Po shodu v nedeljo, 17. septembra bo skupen obed, h kateremu se naj vsak udeleženec priglasi po dopisnici predsedniku mariborske Obrtne zveze, Ivanu Lorber, slikarskemu mojstru, Vetrinjska ulica 5, ali pa v nedeljo, 17. septembra pred zborovanjem predsedniku shoda. Po kosilu si udeleženci shoda skupno ogledamo obrtno razstavo.
Gambrinova dvorana, kjer bomo zborovali se nahaja v Trubarjevi ulici blizu stolne cerkve.
Vse obrtnike, trgovce, ki so našega mišljenja, prijateljski vabijo za odbor mariborske Obrtne zveze: Iv. Lorber, predsednik, Vid Murko, podpredsednik, Ivan Soje, tajnik.
Obrtniki in trgovci, somišljeniki naše ljudske stranke
v Mariboru in okolici se pozivajo, da se sigurno udeležijo prihodnjo nedeljo, dne 17. septembra shoda Obrtne zveze v Gambrinovi dvorani. Začetek ob pol 9. uri dopoldne. Na-
lančpejc v članku (Shod obrtnikov»»Popoldne istega dne skupni ogled obrtne razstave.
Jubilejno slavje, prirejeno v soboto zvečer od mariborskih tipografov na čast peterim veteianoni de:a je imelo najprisrčnejši izraz skupnosti in zavednosti, ki vlada v vrstah grafičnega delavstva, podalo je pa tudi dokaz in vzgleden primer, kako je spoštovati m ceniti delo. K prisrčnemu slavju sla mnogo pripomogla gg. operni pevec Šimenc in trgovec Ošlag. Prvi z umetno in resno, drugi s šaljivo popevko. Jubilantom bo la dan gotovo v najlepšem spominu, mi jim pa še enkrat kličemo: živeli delavci in borci!
Na stotine votilcev je izpuščenih iz volilnega imenika. Manjka posebno mnogo obrtnikov in železničarjev. Ker je pričakovati, da se bodo kmalu vršile nove volitve, opozarjamo še enkrat vse volilne upravičence, ki ne vedo, ali so vpisani ali ne, da si takoj na magistratu v sobi št. 14 ogledajo volilni imenik. Prepis volilnega imenika za mesto Maribor je na razpolago tudi ■v tajništvu Slov. ljudske stranke v Cirilovi tiskarni, i. nadstropje, desno. Kdor ni vpisan, naj takoj vloži na magistratu reklamacijo. Kdor se sedaj ne bo pobrigat, ne bo imel pravice volili.
Progovnim delavcem južne železnice
se
godijo
mnoge krivice. Tistim, ki imajo večje število otrok sli so si s štednjo oskrbeli mal lasten dom, odtegujejo dravinjske doklade, lako, da sedaj ne morejo izhajali. — Progovni delavci na črti Pesnica—Št, lij so se zbra ' i dne 8. septembra zjutraj in so izročili poslancu Žebo-tii, ki je bil na potu v Apačko kotlino, spomenico z raznimi upravičenimi pritožbami. Poslanec je zbranim v kratkih besedah pojasnil sedanje razmere. Krivica, ki se godi družinskim očetom in železničarjem, ki plačujejo 5 dinarjev direktnega davka se morajo odpravili. V drugih deželah vlada daje premije družinskim očetom, ki imajo večje število otrok, a pri nas bi morali stradati. Z naredbo, da se odtegnejo tistim, ki so si s trudom prištedili 'bajtico, hoče vlada oziroma uprav i železnice reči: Če si zapravljivec, le bom podpirala, a če štediš, pa stradaj. To so res žalostne razmere pod sedanjo demokratsko vlado.
Soli še vedno primanjkuje. Sedanja demokratska vlada je sol djala pod državni monopol, kakor tobak. Prvi uspeh tega pretiljudskoga koraka je bil, neznosen podraženje soli. Drugi uspeh pa je, da kulynjske sob sploh sedaj ni dobiti. Dr. Kukovec je barantal, da je dobil glavno zalogo soli znani «veletržec« Tone j c v Mlinski ulici. In Tonejc seuaj nima v zalogi toliko soli, da bi ena srednje velika vas bila preskrbljena s kuhinjsko soljo. Kaj 1)0 še le sedaj na jesen in na zim« ko se za zelje in klanje domačih svinj potrebuje mnogo sou. Na tej demokratski uredbi o monopolu soli lij i ljudstvo in tudi mali ter srednji trgovci. Slava temu uspehu demokratov.
Volilni imenik v Krčevini smo si ogledali in videli smo. da je narasel cd 253 na 502 volilca. Naša nekdanja vest je izhajala iz tega, da reklamacije in izpopolnjevanje imenika tedaj še ni bilo prav v teku, sedaj ob toliki spolnitvi je pa popolnoma ovržena.
Mestno kopališče ostane za časa obrtne razstave izven nedelje vsaki dan od 9. do 18. ure odprto. Parna kopelj je ob petkih za ženske, vse ostale dni pa za moške. Kadim kopelj je vse omenjene dni vsem strankam na razpolago.
Pasji kontumac v Mariboru ukinjen. .Mestili magistrat mariborski razglaša: Z oziron na to, da se ni pojavil noben
slučaj več pasje stekline, se ukine /. današnjim dnem strogi pasji zapor za območje mesta Maribor in obstoja do današnjega navadni pasji zapor, to je: pse je voditi od sedaj samo z nagobčnikom ali pa na vrvici.
»i»ii«i«ii mm—i—Min'i nuKTiuTtniiimi ■" ————hmebm—mm—mv.-.
Obrtna razstava v Mariboru.
Na Marijin praznik 8. t. m. je bila svečana otvoritev pokrajinske obrtne razstave v Mariboru. Pokrajinski namestnik gospod Hribar kot pokrovitelj razstave se otvoritve ni udeležil radi bolehnosti, ampak ga je zastopal gospod okrajni glavar Lajnšič. Gospod župan Grčar je izrazil in po-vdaril veselje nad nepričakovano lepo zanimivo razstavo, ki je velike važnosti za obmejni Maribor in se zahvalil za prireditev razstave Obrtnemu društvu. Dvorni svetnik dr. Marn iz Ljubljane je pozdravil otvoritev kot zastopnik trgovinskega ministra, g. Novak iz Maribora kot predsednik pripravljalnega odbora vse prisotne reprezentante državnih in cerkvenih oblasti, člane razmejitvene komisije generala Plivelič ter Pitamica, delegate Zagreba in druge. Nato je dr. Lajnšič v kratkem, jedrnatem, pozdravnem govoru priglasil razstavo kot Qtvorje.no, na kar so se povabljeni gosti ogledali razstavo, ki je po svoji obsežnosti, originalnosti in lepi ureditvi vse iznenadila. Povabljenim gostem sta zelo ugajala oba objekta razstave, osobito še umetniška razstava kluba «Grohar». Doslej je bila razstava dobro ; obiskana vkljub slabemu vremenu in je zadovoljila vse-! stransko še vsakega obiskovalca. Nikdo od posetnikov ni I pričakoval, da bo naš obmejni Maribor, kar se tiče obrtne i razstave od lani na letos tako zelo napredoval. Letošnja raz-I stava kaže vsacemu, da bo postal Maribor važna razvojna točka za obrt, industrijo in umetnost. Letošnja mariborska obrtna razstava je ponos celemu Spodnjemu Štajerju in marsikaterega obiskovalca je iznenadila glede industrijskih, obrtnih in umetnih izdelkov v večji meri kot ljubljanski velc-sejm. Prirediteljem razstave in razstavljalcem se mora priznati, da so storili vse^kar je bilo mogoče, da pokažejo širni javnosti, kako visoko se je povspel Maribor pod Jugoslavijo, glede inidustrije obrti in umetnosti. Prepričani smo, da bo la razstava tudi dobro obiskana ne samo od dornačinov-in— teligentov, ampak tudi od našega kmetskega naroda, ki bo videl na razstavi marsikaj za agraren čisto novega, koristnega in nabave vrednega.	"■
Posamezne oddelke razstave bosta «Straža» in «Gospodar» opisovala med razstavo in ocenila, da bodo dobile natančno sliko o res hvalevredno priporočljivi mariborski obrtni razstavi tudi poljedelske mase.
GLADIATORJI.
templju, in bisere in drage kamene shranjene v njegovem zakladu. Prepričani so bili, da si bo vsak, ki bo imel srečo, da bo stopil z mečem v roki v tempelj, dobil bogastva j dovolj za celo življenje. In gladiatorji niso bili ljudje, ki j bi se bili bali nevarnosti in prelivanja krvi za tako piacile):—~
(Dalje prihodnjič.)
Pozor!	Pozor f
Pozor dame in gospodje I
Ravnokar prispeli najnovejši
modeli klobukov
2—2 410 za jesensko in zimsko sezijo.
Ivan Kvas, klobučar, Maribor, Meljska c 74.
Velika zaloga klobukov za gospode in dame. Preoblikovanje starih po naročilu.
Postrežba točna!	Cene solidne
Zlatorog milo, kristalno sodo, bučno olje, riž, kavo, žafran, papriko, koliasko kavino primes, Ciril in Metodove vžigalice, koloma® la, Ilirija! in Cipolla kremo, papirnate vrečice
prodaja samo na debelo
MAOUN «Sr ICABIAJNl
trgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga na debelo
MUflbOr» Telefon interurban št. 180. Šolski ul. 4-
2-4	358?
(14.6. nadaljevanje.
VI.
Sladko vino — pa grenki pelin.
Slabe volje se je vrnil poveljnik'«Izgubljene legije» v svoj šator, ko sta se ločila s Placidom
Nezadovoljen je bil, izmučen od dolgotrajnega oble-j ganja, nemiren zaradi izgube tolikih svojih ljudi, ki so ; umirali na bolezni, in skrbel ga je njegov delež pri ple-; n jen ju.
Hipija je razsipno živel, česar ni treba posebej po-! udarjati v svojih življenskih navadah. Kakor za njegove na-j jemnike, je bilo tudi zanj izdatno plenjenje Jeruzalema i edino sredstvo, da plača svoje upnike in se preskrbi z de-I narjem za bodoče življenje. Ni ga bilo moža v «Izgubljeni j legiji», ki bi še ne bil preračunal vrednost zlate tempeljske i strehe, na katero so vsi tako hrepeneče zrli, ki bi si še ne bil izračunal, koliko pride nanj od tega plena. In govorica je za desetkrat pomnožila bogastvo, nakopičeno v
Koruzo^joves. fižol in krompir
kupuj® usako množimo tvrdko
FRANJO RESNIK
MMIBOB, KRČEVINA 20«.
FR. PERGLER • MARIBOR
Mlinska ulica 44.
TOVARNA VOZOV.
Mlinska ulica 44.
Izdeluje najfinejše ekvipaže, luksuzne, tovorne, gospodarske in športne vozove ter športne predmete, smuče, sanjke itd. Na željo se tudi izgotovijo avtokaroserije. — V zalogi vedno novi in že rabljeni vozovi po brezkonkurenčnih cenah. — Vsa popravila se izvrše kar najvestnejše.
Tel. adr.: tovarna vozov Maribor.
Tel. adr.: tovarna vozov Maribor.
FRANJO CVILAK, svečar
v SLOVENSKI BISTRICI
se priporoča čast. duhovščini in vsem naročnikom za priložnost, da si ogledajo mojo stojnico na
P® krajinski obrtni razstavi v Mariboru, objekt A, odd. IL
štev. stojnice 14
in v njej razstavljene v mojo stroko spadajoče predmete, kot vo 2—2 405 ščene sveče, zvitke, umetno izdelovanje.

SamolOdni Brez konkurence! SamolOdni
rt
Nabavil sem velike množine finih, dobro izdelanih modnih hlad za gospode, katere se bodo
prodajale samo 10 dni, pričenši v soboto, dne 9. t, m.
Nikdo naj ne zamudi psiložnesti, da si za današnje razmere po neverjetno nizki ceni nabavi ali
vsaj ogleda blago, katero je danes brez konkurence. Priporoča se
J. PREAC, manufakturna trgovina, Maribor, Glavni trg 13.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Konz. «Sdraie«