SC“ „Glasbena Matica“»Ljubljani 5ezon‘l*”110-
(9	_L\Oy_r
"g)
V sredo, dne 9. marca 1910 ob osmi uri zvečer
v veliki dvorani hotela ,,Union“
KONCERT
pod vodstvom koncertnega vodje gosp. M. Hubada.
o □ o
Sodelujejo: g. Julij Betteto, c. kr. dvorni operni pevec (bas); g. Ivan Levar, gojenec c. kr. akademije za glasbo in predstavljajočo umetnost (bariton); gdč. Vida Prelesnikova, pianistinja in učiteljica »Glasbene Matice« (klavir); pevski zbor »Glasbene Matice«; orkester »Slovenske Filharmonije«, pomnožen po nekterih učiteljih in gojencih »Glasbene Matice«.
VZPORED:
1. P. flugolin Satlncr: Naš narodni dom. Mešan zbor z baritonskim
samospevom.
2. a) R Wagner: Wolframova pssem iz opere »Tannhäuser« (II. akt).
b) G. Verdi: Arija Renatova iz opere »Ples mask«.
c) R. Lconcavallo: Prolog iz opere »Glumači«. Poje g. Ivan Levar.
3. a) Emil Adamič: Zapuščena.	)	,,	.	.
,	...	,1	Mešana	zbora.
b) Fran Kimovec: Izgubljeni cvet. >
4. J. Brahms: Štirje resni spevi.
a) „Kajti človek živali je enak . . .“ (Pridigar, pogl. 3.)
b) „Obrnem se in vgledam jih skupaj.“ (Isto, pogl. 4.)
c) „O smrt, kak grenka si ti!“ (Jezus Sirah, pogl 41.)
č) „Če bi govoril vam z jezikom angelskim . . .“ (Sv. Pavel Korin-čanom, pogl. 13.) Poje g. Julij Betetto.
5. P. Hugolin Sattner: Jeftejeva prisega. Za mešan zbor, soli in orkester.
6. a) Davorin Jenko: Vabilo. |	,,	..	,
r- ; a j -x o u j i Moška zbora. b) Emil Adamič: Scherzando. J
7. Dr. Anton Schwab: Dobro jutro. Mešan zbor. Plesni koncertni valček
s spremljevanjem klavirja.
NB. Pevski zbor izvaja izključno najnovejše slovenske izvirne, še nikjer izvajane koncertne točke.
□ □ □
Začetek točno ob osmih zvečer.
CENE PROSTOROM: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 kroni, stojišča po K 1 60, za dijake po 60 h, se dobivajo pri gospej Češarkovi v Šelenburgovi ulici. Besedilo brezplačno istotam.
Besedilo.
1.	Naš narodni dom.
Naš sveti dom bil strt je v prali, vsi kamni razmetani; oh, raslo trnje, rasel mah po groblji je teptani.
Plah lazil preko razvalin je tujcem rob domači sin in lil solze je vroče, solze v nebo vpijoče.
Zdaj solze stran!
Orodje v dlan!
Dom znova vstati mora, da bo za vse prostora, jo dom krasan, tako prostran, za brate naše rodne vse, zapadne in pa vzhodne vse, od severa in juga, to krasna bo zadruga!
Oj dom krasan, t?ko prostran! Dovolj nam kamnov je pobral sovrag za svoje hrame, odslej pa z naših svetih tal ne enega ne vzame.
Naš kamen slednji nam je svet in čuval bo Slovan ga vnet.
Naš dom naj z njim se viša, ne vragov naših hiša!
Pač bo zagnal sovražnik hrum; a kaj nam srd sovraga!
Razum naš, bratje, in pogum
sovrage vse premaga.
Orodje v desni, v levi incč, svoj dom gradimo se boreč, napadnik mora pasti naš sveti dom pa vzrasli!
Ne bo nas več tujčin teptal, ne tlačil več krvavo; naš rod bo tu gospodoval, naš jezik, naše pravo!
Pod streho našo tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod, mi tu smo gospodarji in Bog in naši carji!
Dom skupno bo ognjišče nam in skupno delališče, on skupen bo nam božji hram in skupno bo branišče!
Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, na delo vsi zidarji zdaj, ime si poslavite, dom skupni nam zgradite!
Učakal rad bi srečni dan, dan našega združenja, bi zrl, kako en krov prostran čez dom se ves razpenja.
Naš prapor bi na krov pripel, dom blagoslovil bi vesel:
Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!
Simon Gregorač.
□	□ □
2.	o) Wolframova pesem iz opere „Tannhäuser“
(II. akt).
Če zrem okrog po družbi plemeniti, v pogledu tem mi srce vzradosti: junaki sami, rodni, zmagoviti, ponosnih hrastov gozd njih moč se zdi.
In ljubke gledam tu krepostne žene, najlepših cvetov prevonjavi kras.
V	pogledu tem oči so opojene, v milobi toliki mi molkne glas.
Oko se vzpne do ene zvezd plamtečih v neba višavah, ki jemljo mi vid.
In zbira duh se iz daljav temnečih v molitev tiho svetstvo počastit.
In glej, prikaže se mi vir studeni in duh moj zre s strmečim čudom vanj; iz njega pije slad neizrečeni, ki okrepčava je nebeška zanj.
In nikdar ne bi htel ta vir kaliti, dotakniti se ga s pogumom zlim; v češčenju bi raje se htel učiti, rad daroval bi srca zadnjo kri!
Gospoda, s to besedo razodevam, kako ljubezen čisto jaz umevam.
O O O
b) Arija Renatova iz opere „Ples mask“.
Bil si ti, ki oskrunil si dušo to, slast in ponos mi duše udane!
Žil sem zate, toda kleti zločin je tvoj zdaj ostrupil vesoljni mi svet!
Izdajalec!
Prav takisto te plača tvoj prijatelj najboljši, izdajalec pa bodi proklet!
O sladkosti minute,
Spomini na objeme, na blaženo dobo, ko Amelija je čista, krasna tako mi v naročju sanjala ljubeč!
Vse končano:
sovraštvu le, smrti še žijem, ljubezni, ljubezni ni več.
O sladkosti minute, oj, ljubezni slast in čar!
3.	a) Zapuščena.
Ali, vi lesi, temni vi lesi,
Miletinski lesi!
Ah, čemu vi zelenite v zimi kakor v letu ?
Rada jaz bi ne jokala, ne žalila srca.
Ah, povejte, ljudje božji, kdo bi se ne jokal?
Kje moj oček, oček mili?
Iz
Zagreben je v jami.
Kje je mati, dobra mati?
Travca po njej raste.
Nimam brata, nimam sestre, ljubega so vzeli.
Ah, vi lesi, temni vi lesi,
Miletinski lesi 1
kraljedvorskega rokopisa ; Fr. Levstik.
□	□ □
b) Izgubljeni cvet.
Sinoči je pela ko slavček ljubo, zakaj pa je danes rosno nje oko?
Sinoči cvetoča, rudeča ko kri, zakaj pa jej danes obrazek bledi ?
Imela je vrtec, oj vrtec krasati, ko davi je vstala, bil cvet je obran.
Oh, cvetje je rahlo, čez noč se ospe; a žal je še meni po njem, o dekle!
Tja doli po polji pa stopa nekdo, on cvet je potrgal, zdaj — uka glasno I
□	□ □
Simon Gregorčič.
v
4.	Štirje resni spevi.
a)
Kajti človek živali je enak;
Kot ona umre še on I Zivljenska moč obema je ista nič več nima človek kot žival; zakaj prav vse je puhlo!
Vodi pot vse na isti kraj, vse na svetu je iz prahu in se vrača spet v prah.
Kdo ve, ako duh človekov kvišku splava, in nasprotno živalski dih navzdol v zemlje globino?
Torej pravim vam, da najbolje je,
Če človek radosten svojega dela; to delež je njegov!
Kdo ga hoče razsvetliti,
da bo videl,
kaj za njim se dogodi?
b)
Obrnem se in ogledam jih skupaj, ki vsi trpe krivico pod solncem In glej, videl sem solze tistih, ki so trpeli krivico brez tolažbe, in — ki so krivico prizadeli so presilni in so bili brez vse tolažbe. Tedaj sem hvalil mrtve, ki so umrli davno bolj kakor nje, ki žive in je njih last življenje.
In ko£ar ni še, je bolji kot obadva in ne vidi onega zla, kako se pod solncem godi.
c)
O smrt, o smrt, kak grenka si ti,
ko se človek spomni na te,
ki dobri dnevi ga rede
in živi brezskrbne čase
in ki mu prav je v razmerah lepih
in bi še jedel rad!
O smrt,	o smrt, kak grenka	si	ti I
O smrt,	kako ustrežeš	ti	revežu,
ki je slab in v letih,
ki more	ga zle skrbi
in ne čaka dobrote dni prihajajočih več.
O smrt, kako ustrežeš ti!
č)
Če bi govoril vam z jezikom angelskim, ljubezni pa bi ne imel, bi ruda doneča bil ali pa zveneči zvonec.
In prorok mogočen da sem, da znam neba skrivnosti vse in vsa razodenja in da imam vso vero takšno, da prestavljal bi gore, a v srcu ljubezni ni, ne bil bi takrat jaz nič.
Če dam imetje svoje vse ubogim bratom, in dam telo si z ognjem žgati, a v srcu ljubezni ni, mi vse nič ne koristi.
Gledamo sedaj vsi skoz zrcalo
v besedi temno-zvočni,
ali enkrat pa od obličja do obličja.
Zdaj spoznavam vse trgoma, tedaj pa vse bom spoznaval kakor sem sedaj jaz spoznan!
Zdaj pa ostani vera, up, ljubezen, te vse tri!
Ali ljubezen je največja nad vsemi tremi. O O O
5.	Jeftejeva prisega.
Na boj na divje Amonite, sovražnike rodu-srdite, je Jefte hrabro četo zbral; na meji, glej, sovražnih tal kleči glavar na travi rosni, da zmago bi mu Večni dal v usodni vojski, smrtonosni:
„O čuj me, bojnih trum gospod, usliši mojo ti molitev, otmi, otmi svoj sveti rodi Ti vodi ga v zmagalno bitev, dodeli srečno mu vrnitev, -in to prisezam! — prvo stvar, ki po dobljeni slavni zmagi me sreča na domačem pragi, zakoljem tebi v žgalni dar, usode vojskne gospodar!“
Tako priseza vodja trum, glavarja čuje hrabra četa, in srca, vže popreje vneta, navdihne nevkročen pogum.
Kadar se v gori vtrga plaz, ked<5-li mu zastavi gaz?
Ko tenke bilke trdni hrasti se morajo vkloniti, pasti!
A stokrat huje od plazöv se Jefte s četo zadrvi na vrste Amonskih sinov.
Kako so tam koväla jekla, kako je kri v potocih tekla, na črna tla junaška kri!
Kot za žanjico žita snopi leže po tleh vojakov tropi, požela jih je srepa smrt, sovražnik je pobit in strt, in zmagovit na tla domača se Jefte s hrabro četo vrača.
Oj, to ti je ponosen god za te, o Jefte, in tvoj rod!
Slavi te Izrael vesel, ker sveti dom si mu otel: do meje ti naproti vreje, in vrsta venčanih devic na cesto trosi ti cvetic, nastilja palmove ti veje!
In poti, polja in vasi povsodi mrgole ljudi: visoki, nizki, stari, mladi zmagalca videli bi radi, ki trume je sovražne zmel.
Izmej ljudi na mlado rame tu mati malo dete vzame:
„Glej, on je Izrael otel!"
In starček od veselja plaka Gledaje slavnega junaka, in sto in sto glasov grmi: „Rešitelj Jefte naj živi!“
Vže sveti se domači krov, zidovje se beli naproti, in zdaj v mogočni prelepoti pred njim stoji ves dom njegov. In, glej, mladenek cveten zbor slavilno pesem prepevaje, srebrne strune prebiraje, privre čez prag na beli dvor; pred njimi pa v obleki snežni v naročaj Jefteju hiti, kot na perotih, angel nežni, otrok njegov, edina hči!
A Jefte, glej, je mrtvobled, iz lic je proč življenja slčd ne kroži se očetu roka v objem prisrčnega otroka. Junak, ki groze ne poznž
kaj zdaj, ko listje trepeta? „Oh, nepremišljena prisega!“ Obupno oča zaječi, da grozno se razlega, da mraz pretresa vsem kosti „Joj, ti nesrečni otrok moj, še bolj nesrečen oča tvoj, ki kriv brezmejnega je zlega! Umreti moraš, hči, umreti v življenja polnem cveti: prisegel sem, da prva stvar, ki po dobljeni slavni zmagi
me sreča na domačem pragi,
Bogu bo dana na oltar; in tebe, oj otrok predragi, nebo izbralo si je v dar!
Veliko terjaš, o nebo, veliko terjaš od očeta!
Odpusti dete mi ljubo, zgoditi mora se tako: prisega grozna je — pa sveta!“
In izvrši prisego oče. in pade dekelce mladö, a oče in ves narod joče!
Simon Gregorčič.
6.	a) Vabilo.
Ljubica pojd' z menoj! lepa je noč nocoj, bova svatvala, ljubica, pojd’ z menoj! Luna naj bode mi priča molčeča,
k plesu naj gode mi voda šumeča, zvezde pa zlate pridejo v svate.
Ljubica, pojd’ z menoj, nič se nikar ne boj!
O O O
Simon Jenko.
b) Scherzando.
Jaz sem devete dežele kralj!
V	moji državi ni vrha ne tal.
Ti pa si moja kraljičica, zlata mi rajska ptičica.
Meni, kralju, boš zvest harlekin, lahka pozabnost, jeklen spomin.
Z zvezdami zlatimi plesala boš, solnce in luno česala boš.
Spančkala, sančkala boš z menoj in obraz poljubljala moj.
Če pa poljubov dovolj mi ne bo, dam ti z mezincem po petah jih sto!
Rudolf Maister.
O O O
7.	Dobro jutro!
Zarja spava za gorami, drobne ptičke jo bude : daj, predrami se, predrami in osveti nam polje !
Cvetke nas poslale pote daleč s temnih so poljan, čakajo tako željno te, da privedeš beli dan.
V	nočni temi že si liste nežne razklenile so,
z biseri jih rose čiste lepo okrasile so.
Odpre zarja lahna vrata svetli žarki venkaj vrö, lije se svetloba zlata čez nebo in čez zemljo.
„Dobro jutro, cvetke moje!“ zarja jim v pozdrav hiti „dobro jutro, dobro jutro !“ njej zveni od vseh strani.
Oton Zupančič.
Nekaj opomb k zborovim točkam.
Matični koncert letošnje sezone prinaša najnovejše in najboljše izvirne slovenske skladbe. Ako je dosedaj Matica segala večkrat po klasičnih inozemskih, svetovnih skladbah, šteje si sedaj v sveto dolžnost, da pokaže slovenskemu svetu, na kteri stopnji je danes slovenska glasbena produkcija in reprodukcija in kteri višek smo Slovenci dosegli v glasbeni stroki. Izvirna glasbena literatura so je v novejšem času zelo namnožila in se vspela do višje glasbene naobraženosti v idejah in tehniki. Skladbe so prebolele malenkostni provincijalizem ter se dvignile do svetovne koncertne vrednosti. Pri Gregorčičevi slavnosti se je odločno pokazalo višje stremljenje in v tem duhu se deluje sedaj. V zadnjih letih se je zateklo v Glasbeni Matici toliko izvirnih, prav dobrih, novih skladeb domačih umetnikov, da je to jako vesel pojav na glasbenem polju. Prijetna naloga Glasbene Matice bode ta, da obelodani vse te skladbe in jih polagoma izvaja. Dne 9. marca se bodo izvajale sledeče skladbe:
1. P. H. Slatner, „Naš narodni doni“ ali „Zedinjena Slovenija Skladatelj, župni upravitelj v Ljubljani in dirigent frančiškanskega cerkvenega zbora, je znan po svojih cerkvenih in svetnih skladbah. Pri Gregorčičevi slavnosti se je izvajala njegova skladba „O nevihti“ z največjim vspehom. „Zedinjena Slovenija“ sloji na isti koncertni višini, je samostojen, široko razpleten, vznesen zbor a capella, poln energije, navdušenja in miline in zahteva veliko izobraženost zbora. Gregorčičeve navdušene besede o našem narodnem domu so kongenijalno izražene v glasbenem oziru. Duhovita in veličastna skladba se pridružuje onim najboljšim slovenskim koncertnim skladbam, ki imajo vrednost tudi v svetovni glasbeni literaturi.
3.	a) Emil Adamič. „Zapuščena“. Skladatelj učitelj, sedaj v Trstu na Ciril-Metodovi šoli, je eden najplodovitejših in razboritih skladateljev. Mnogo njegovih skladeb so prinesli „Novi akordi“, mnogo jih ima Glasbena Matica, ktere deloma izda o Velikinoči v zbirki ‘20 moških in mešanih zborov, deloma pridejo pozneje na vrsto. „Zapuščena" je jako lep, izviren, čutapolen zbor, v kterem' se izraža na pretresujoč način tožba zapuščene, ki je izgubila očeta, mater, brata, sestro in ljubega. Besede je sestavil iz Kraljedvorskega rokopisa Fr. Levstek.
b) Fran Kimovec. „Izgubljeni cvet“. Skladatelj je bil prefekt v Alojznici, sedaj je v Rimu kapelan v Animi in študira na univerzi. Mnogo skladeb imamo na to Gregorčičevo besedilo, a nobena ga ne izraža tako poetično, kot Kimovčeva. Je pa skladba jako težka radi kromatike in le najboljši zbori, ki imajo potrebno pridnost, razumnost in zmnožnost, ji bodo kos. Skladba, dobro deklamirana, more narediti izboren vtis. Posebna vrlina skladbe je ta, da pojedini glasovi postopajo samostojno v izrazu in melodiki.
5.	P. H. Sattner, „Jeftejeva prisega“, je skladateljevo največje delo, zloženo za mešan zbor, soli, zlasti bas-solo, in velik orkester, in traja nekako 25 minut. Ta skladba je najveselejši pojav v naši sedajni glasbeni dobi. Slovenci dosedaj nismo imeli na razpolago mnogo velikih, globoko zamišljenih, koncertnih skladeb, lahko jih štejemo na prste. Prvi poskus je bil K. Mašekov „Kdo je mar“, potem Ipavčev „Kilo je mar“, na to skladbe: Foersterjev „Vodnikov venec“, Foersterjeva „Domovini“, Lajovic-eva „Gozdna samota“, Foer-sterjevi „Turki na Slevici“ ; kot sedma se jim pridružuje „Jeftejeva prisega“, ki na čudovito občuten in globoko zamišljen način izraža vso lepoto in tragično vsebino krasne Gregorčičeve balade. — Skladba ima 7 delov. V prvem delu izraža orkester bojevito razpoloženje Izraelcev za vojsko zoper divje Amonite,
vmes vstopi zbor. — V drugi točki nastopi godalski kvartet in vpelje Jeftejevo molitev, bas-solo, ki je jako srčna in postaja silno izrazita v prisegi, ki jo stori Jefte, da'hoče prvo stvar, ki mu vrnivšemu se iz srečnega boja, pride naproti na domačem pragu, žrtvovati Bogu v dar. — Tretji del, alt-recitativ, vpeljuje bojeviti nastop Izraelcev, ki z Jeftejem na čelu planejo nad sovražnike, kakor se v gori vtrga plaz in vse polomi, kar mu pride na pot. — Četrta točka slika boj v energični fugi, v kteri se skoraj čujejo udarci težkih mečev, ki padajo na sovražnikove glave, kakor kovač s težkim kladivom kuje jeklo. Proti koncu fuge se silno razvije moč zbora in orkestra in doseže višek pri besedah : Oj, to ti je ponosen god za te, o Jefte, in tvoj rod! — Peti del je veličasten slavospev zmagovalcu Jefteju; pričenja ga moški zbor, čigar pojedine stavke organično veže orkester. Jako lepo in navdušeno je slikana scena : „ln vrsta venčanih devic, na cesto trosi ti cvetic. ..." Ves Izrael hiti zmagovalcu naproti in ga opeva. Ko je moški zbor dospel do najsilnejšega izraza, prevzame vlogo orkester, snuje naprej glavno misel, jo razprede na čudovito srčen način in vodi k vmesni sceni, v kteri ljubki alt-solo kaže detetu v naročji zmagovalca, češ, „ta je Izrael otel“. Bas-solo slika novo sceno: „ln starček od veselja plaka, gledaje slavnega junaka.“ Ves zbor se pridruži in v alternativni navzgorni sekvenci kliče: „Rešitelj Jefte naj živi!“ — Šesti del: alt-recitativ, na to zbor mladenk, čveteroglasni damski zbor v živem ritmu, ki ga umetno obigrava orkester in ki ga ljubko slika scena: „Mladenek cveten zbor, slavilno pesem prepevaje, srebrne strune prebiraje, privre čez prag na beli dvor“. Naenkrat iz množine mladenk „v naročaj Jefteju hiti, kot na perotih angel nežni, otrok njegov, edina hči“, ki ne pozna grozovite očetove prisege, in to v otroški ljubezni izvršeno dejstvo tvori tragiko cele balade, vrhunec slavja se umakne višku žalosti. Glasba spremeni značaj, Jefte postane smrtnobled. Turobno se oglasi moški zbor, kakor da poje nagrobnico Jeftejevi sreči in junak, „ki groze ne pozna, kaj zdaj, ko listje trepeta?“ „Oh, nepremišljena prisega!“ ... — zaječi junak v groznem srčnem bolu, razodene storjeno prisego, „da prvo stvar, ki po dobljeni slavni zmagi, ga sreča na domačem pragi, Bogu bo dana na. oltar. In tebe, oj otrok predragi, nebo izbralo si je v dar!“ Milo prosi otroka odpuščanja, a zgoditi mora se tako, prisega grozna je pa sveta. Ta krasen in pretresljiv solospev globoko gane vsako sprejemljivo srce. — Komaj je Jefte izgovoril zadnje besede, se čujejo v godalih orkestra, rekel bi, vtripi njegovega srca, stoječ pred groznim položajem, da mora darovati lastnega otroka, in to žrtev izraža orkester v stiliziranem smislu na klasičen način. Zbor završi zadnji stavek v pretrganih harmonijah: „ln izvrši prisego oče“; ženski glasovi pa v eteričnem piauissimo naznanjajo, da je padlo dekelce mladö in splavalo v rajske višine. Orkester ponavlja iz prvega stavka motiv, a pomirljivo, vdano. Estetično, poveličevalno sklene zbor lepo delo z besedami: „A oče in ves narod joče !“ Skladba je najboljše in največje izvirno slovensko glasbeno delo zloženo za mešan zbor, soliste in orkester, najvišji od Slovencev v koncertni literaturi doseženi glasbeni umotvor splošne svetovne glasbene vrednosti, čast in ponos Slovencem!
6.	a) Dav. Jenko. „Vubilo“. Nestor slovenskih skladateljev, bivši kapelnik v Belgrajskem gledišču, sedaj v pokoju živeč v Ljubljani, častni član Glasbene Matice, je lani izdal 18 slovenskih pesmi, med njimi „Vabilo“, ki se je sicer že pela v Belgradu in nekterih hrovašklh mestih, pri nas pa je še nepoznana. Moški zbor „Vabilo“ ima nekaj karakterističnega, nenavadnega, subtilno finega v sebi; fina, idealizirana pesem, polna blage poezije bo vsikdar dopadala, samo da se lepo predava.
b)	E. Adamič, Scherzando, je eden izmed najbolj originalnih slovenskih zborov moderne dobe, poln humorja; predavanje je resno, vsebina smešna in originalno izražena, modro se drži, a smešnico pove; vsa komika je v kontrastu. Je pa kratka skladba ena najtežjih, kar jih imamo, ker je skladatelj v svojih postopih in zahtevah do moškega zbora naravnost predrzen. Bila sreča v izvajanju mila!
7.	Dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju, je bil več let pevovodja Celjskega pevskega društva; nastopi s svojo najnovejšo skladbo „Dobro jutro“, ki je zamišljena kot ljubeznjiv ples ali koncerten valček, jako ljubek, fin, brez velikih pretenzij in globin, a tem prijazniših lic. Tacih skladeb smo Slovenci dosedaj zelo pogrešali.
Za sedaj pridejo na vrsto te točke, pozneje Foerster, Dev, Aljaž. Hudovernik, Premrl, Michl in drugi.
Založila „Glasbena Matica“ v Ljubljani. — Tisk ]. Blasnika naslednikov.