Se B#kai o draarju* Sliiijo se glfscvi, &a) bi se zamenjala avsirij ?ka krona za novi srbski dintr, krosa za dinar. Sliši 8» lepo, toda potem bi bilo med ljndstrom ravno toiiko dinarjcv, kakor sedaj kron in imsli bi isto velfavo, kakor sedaj krose. Densr bi imel ravnotako ms!o ?«ljaves kakor sed»l, dragm|a bi bila ysled tega iats. Kdo? bi imel obilo disarjev, bi iivel dobro, kdor prodaja, bo z zadoroljstvom Stei p^pirje, kdcr inaa stalno pI»C> v denarja, bo yzd!bo?al, kdor*kapis|e, bo delal preetrašen obrsz. Vse kot seoaj. Tska zamenjava bi bila samo neko slepilo bogatašev, s kateiim bi l)ad t?a natvezli, da se je neka dencrna u?editev izrrSila, y resnici bi pa m bilo nobene. Akd se zam«nja en dinir z& trf ferone, fodi ne bo yeliko ptmagano. Deaaija bo Imcl vsikdo dve trctjim isaoj, za to pa trikrai Vfcč ˇrednega. Seyeda je Bevsrnost, da bi hoteu prod?j?!ci prodsj&ti vse er* po starih cecab, a to bi bilo mogoče prepreSiti. K*1or prodaja, bi bil n& Mitm. na boIjSem bi bil, kdor ima p!s«© y && ?-arjn (deiavd, landniki itd) ks? bi potsm dobil deusr, ki bi ve^ plažal. Miimcgrede g« je trsbs Se dotakmti yprašanja8 k&j a stafi-ai dlsaitj'? Ali ne| se safieaja en star dimr za enega aovegs, ka? bt rancgt pri nay že l«ii. Poaledcjs bi bilo pas nelzTfsllivo, ker sta?i srbski dimt Ima na deii»fnem trju yeliko ?eCjo tredn.ost, k^t krona. Ako bi fcot«M post&yiti dinat aa iito stopiDJo s k?oso, ne bo aikdo zamecial dinsrj^, ara?*.'« {<« bo raja at;hotapil Sez nšsjo. Bilo bi fait kridčao. Sbri srbski dfnar im« Siato drogafiao podlsgo kreditffi, kot n%Ss kross, Bamre« drlaT«. Tam je driava io sicer eataMi prijatdjsk* drlara, mi smo del soyr»lne A^stnje, ki vt^amo le, v kelik« sm© zdaSeni a Srbifo. Bres ct«b« s Srbljo bi stsU mi y rarno takem ali se bajSem •enRrncm polomn, kakor Nemlka Avsfrija. Kot sovrainiki bi sasrali provzeti <iei a^strijskih dolgov in fojne odšksdsiae n® samo dragim državam, aego tadi Srbiji. So?ratcik bi zssedd s&St leIe^Dice, n&ie radnik«, gozd« M. Dmar j« v«e yr«" daa nega krona, k« ga podpira srbska državna orga»issdja m srbski vo]ui mefi. Ali ataj srbekt kmet, ki s« stdaj na KoroSkem vofs^mje sa Sovence, fzgabi tretjiao sTOJega densrja zato, da ne »o, izgubil jienSkotar^ki gogpod, ki je svojep sica poslai y Nsa3?ko Avstrijo, da sa yo)slra}e prsii n»mt Sicer je pa to vpraSsnfe brea pcs«bn9 *-&žaestl, k«r ;tarib srbskih dinar)«y y razmer|a s kroaami m y«like. S«j |ih |e Se a^strijska via^a, ke je «*¦ s«dla Srbijo, zaccenjnla s kronami. Ako zamesDJaaao ktoao za dinar, l»o oslalo ?S6 p?i stareM, to se pra?i decsrnsži b»do itali dobro, rereii pa sfabo. Ako zamenjamo tri krone za en dtasr; bedo trpeli ysi enako. Kdor si je pridobil dem? mtd vojsiko ali kdo? ga ima zelo mnogo bo trfel Itbko, kdor si je pndobil pted y»jsko %li ima prihraskov siaio, bo trpel teik«. Deoarae vprsSa&je pa s tem Se ce bo reSene. Denarao vgeraisnje je mog^fio reSiti 8?mo %& s?ededi podlagi: lfanj psplrcatega d«nar|a med Ijndmi, ?e5 zlat6ga! P?pimati deasr je tr?b» pot«gn!ti t zastnem ^ela iz pr®met& \n gledati }e tf#ba, ds pride zlato y ielelo. Prro bi se dalo dosefii s dtlao sli celctn«? oddajo pressofenja, TojerotMim rdeposestnikom. pedjets^kom, kapitalLstom naf bi ss zasaglo nf)ho?o p?»molenj« ^rez vmka odikodnine. Odikodn|« m| jih irSfava, esAen pt;pad@ior če hofe in more. Nf praner tov? roa na| 88 spremeni t zadrnlno podjitje Deleže bi imeli delarci. M delafo x t@yaini is deleže bi izplagevali cd z&složks 7 iadecskib obroMb. D/žava bi dotiem pipir^ denar k*te?sga bi dobik za ddele, sproli «miC«yala in sa t% način bi bilo d@r«»rja ve#-o cnanj, a vedno Y{»8 vreden. A tsdi dsms&im ctržatljiaom b- iusk rali vzeti premcžRnfe, ki presega neto foiovo vi= šlao. Samo na ta nifiin bi zsmogli »sžJpreti naSejpt ci»laTC», majbnega m sred&Jegn kmei& la tkebm BskžbrmiSkc slo]§, ter odpeti pot trgoviai in o* brtaiji. Se^e^a bo treba, pieden pfide d» tatzo r*dika!ne poteze -miiogo .tržkik p0rttčir-h boJOT % naSimi kipitalisti. ki bodo ska8a*i odvsliti breroena gla?no na pleiSa cižjih la ar«dnj h stano?. N» Hrv&ikem imajo jodovski kapItaMi in madžarosskl grol yeliko meC, y Bospi s« raSana z vplivom iarSklh veleposestsikoT, begoy, gla^n« assprotnikc bomo pa imeli v bogalih predst<tyitel|:fe Ba&ata in BsCke Seveds tadi pd nas Ea Slovsnskem ne pf»]da ferez' soci|«lmh bo^y< ZšR&r jš3s,ti St«vilo paplrjs ia pritegaiti v drfev* zlsto i Posojtio ci S« nobsaa rešite?, ker o I poao ji!a je treba pls^svati obresti. Z!*to fc« pMSio v državo, sko bcmo >'eč lsv^,Sali nego n?Ł.ža!L Z& Izvszanja bcmo isnel! s?primer: leg, premog5 raza® poljske prileike (tobak, nnot opij, jsžna sadje in z@br|avo itd). Razvit? m?r&jno ludi obrt, n3tanay;jgti tovar^e, da m bo beba uxogo iiyal&ti Iz tujins, obratno,\ da bamo rasrsikaj izmim. FrancozS so vrgli sad ljnd«tTo ge?Io: »delavnoat, varč^ost, treznost!« Narod, kt bo naji>o!j del»v«Q in sieei dobižkcnrsno d@l^,yens vaifSen in trenea., si bo tudl Esjrireje cpomoge! iz sploSaega daej.rneg?-* poloma. Sied^Jič boi::.o s motremffi delcm. vs?Čnostjo io tr«szcoaijo pnvedli do deaarnega ra7n«tezj«, ven«3?.r n6 bres teliih sonkov v irp» kapšts^i^S^^. 39e Be torej dati preale^ U od fres, ki a^dsj (y^e po zrak« m imajo samo n?ro?n pceslepili tya;'i da ne bi zaft^vaH tcmeljlia reSt^e denaniega vprsSanja s lam, da posel«mo glokko y iepe ocfb, ki so dosiej izSemsli droge. /