List 49. Gospodarske stvari. Vrednost človeškega gnoja. Priobčil Fr. Schollmayr. Da je zemlji, ki so jo rastline izmolzle in izpile, novih redilnih moči dodajati treba, to v6 iz lastne skušnje in iz lastnega prepričanja vsak, tudi tak kmetovalec, ki nima o zemlji prav nobenega teoretičnega znanja. Ako se namreč izmolzlej zemlji ne pomaga z dostojnimi sredstvi, postane zemlja na posled popolnoma slaba in nerodovitna. Zemlji je tedaj treba njene odvzete sestavke zopet povrniti. To se pa zgodi po najbolj naravnem potu s tem, ako to, kar nam zemlja dd in kar povžijemo, zemlja zopet nazaj dobi, in sicer v podobi trdih ali tekočih človeških očedkov, to je, v podobi človeškega blata. Rodivnost zemlje po tem takem lahko vzdržujemo, ako le človeške odpadke marljivo in pridno nabiramo ter ž njimi svoja zemljišča gnojimo. Ce pa tega ne storimo, lahko se nam primeri to, kar nam Liebig od starega slavnega mesta Rima pripoveduje, ko pravi: „Podzem8ki prekopi (kloake) vsemu svetu znanega mesta Rima so požrli v malo stoletjih vso srečo in blagovitost rimskega kmeta, in ko zemljišča niso več mogla z živežem zakladati rimskih prebivalcev, utonilo je v ravno teh prekopih tudi obilo premoženje nekdanje Sicilije, Sardinije, kakor tudi plodovitega afrikanskega primorja". Mogoče je, da tudi deželo Angleško enaka nezgoda zadene, ki že zdaj za blizo 30 milijonov prebivalcev potrebnega živeža ne zmore. In Če se kaj ta-tega primeri, krivi bodo tega Angleži sami, to pa zatega del, ker skrbijo mnogo bolj za pridobitev oskrunkov morskih tičev, živečih ob morskih bregovih, premečejo in prerijejo rajše vsa bojišča in si tudi rajše gnoj kupujejo iz vseh strani sveta, nego da bi skrbeli za nabiranje človeškega gnoja, ki se po podzemeljskih vodotokih odtaka v ondotne reke, ter se tako najbolji gnoj, s kterim bi se dalo za milijone ljudi živeža pridelati, brez vse koristi pogubi. V Kini, največem cesarstvu sveta, je pa temu vse drugače. Rodivnost zemlje ostaja tu zmerom v pravem razmerji in naj se ljudj6 še tako silno množijo, bati se jim vendar ni treba, da bi jim zemlja ne dala toliko živeža, kolikor ga ljudstvo vsako leto po-vžije, in nikjer v t«j ogromni državi ne ved6, da bi se rodivnost zemlje manjšala in da bi se zemeljski pridelki ne pomnoževali. In kaj neki delajo slavni Kitajci, da jim plodnost njihovih zemljišč ne zastaja? V vseh kitajskih sporočilih najdemo edino to, da jim za vzdrževanje zemljiške plodnosti služi človeški gnoj, s kterim svoja polja gnojijo. Ves gnoj namreč, ki ga Kitajci za obdelovanje svojih zemljišč potrebujejo, si dela človek sam, in le marljivemu nabiranju in vporab-Ijevanju človeških očedkov ima Kina zahvaliti, da jej že skozi več stoletij toliko gotovih in obilnih pridelkov dohaja. Pa ne samo v Kini, marveč tudi v Japanu je tako. Mak on, ud vzhodno-azijske pruske odprave (expedicije), nam pripoveduje, da je Japan dežela, ki ima velikost včlike Britanije, in se zarad obilnega gorovja ne more na vseh krajih primerno obdelati. Al čeravno komaj polovica japaneške zemlje služi poljedelskim namenom, vendar ondotnim prebivalcem, da si tudi jih je več nego v Britaniji, nikoli ne primanjka potrebnega živeža, kajti pridelki so jako obilni. Poleg vsega tega pa vendar Japanci ne potrebujejo živinskega gnoja, in si tudi ne kupujejo ne gvane (tičjega gnoja), ne koščene moke, ne Chilskega solitarja, ne Stras-burške soli. Toda to še ni vse. Med tem, ko Britanci za nakupovanje živeža vsako leto mnogo milijonov potrebujejo, se iz Japana, odkar mu so odprta morska pristanišča, prav obilo živeža tudi izvozi v druge dežele. (Konec prihodnjič.) List 50. Gospodarske stvari. Vrednost človeškega gnoja. Priobčil Fr. SchoUmajr. (Konec.) Poljedelska kemija po mnozih in zanesljivih preiskavah nas uči, da trdo človeško blato obstoji iz ne-prebavljih vžitnih tvarin, žolčnih snovi in različnih drugih sestavkov, ki je izločuje človeška kri, kakor so, na priliko, žlez, gnjilec, fosfornokisle soli itd. — Na dalje nam je iz kemijskega razkroje vanj a in večletnega zaznamovanja o gnoji, ki nam ga daje scavnica in človeško blato, še to-le znano: Vsak posamesen človek naredi čez leto in dan okoli 850 funtov človeškega gnoja, v kterem je 791 funtov vodenea, 59 funtov trdih in 48 funtov organiških snovi; v teh pa je zopet 8 funtov gnjilca in 11 funtov različnih rudninskih stvari, ki imajo v sebi 1% funtov luž-nika (alkalija), 7io apnenca in lojevca, in 274 funtov fosforne kisline. Pa je tudi po skušnjah potrjeno, da 1 vedro zme-šanega človeškega gnoja tehta 95 funtov; po tem takem se nabere od enega samega človeka čez leto in dan 9 veder trdih in tekočih očedkov. Obilnost in obstojni deli človeškega blata pa zavisi, kar se samo o sebi umeje, od človeške starosti, njegovega zdravja, življenja in njegove hrane. Tudi mi ni treba omenjati, da so očedki, ki pridejo od bogatinov, za poljedelca bolji in zdatneji, nego očedki ubozih ljudi, kar se že iz tega lahko sodi, da je hrana v to vrsto spadajočih ljudi zel6 različna od prvih. Kolike vrednosti je človeško blato v poljedelskem oziru, to nam kažejo sledeče številke: Ljubljansko mesto šteje 21.500, ostala ' Kranjska dežela (brez Ljubljane) pa 452.000 prebivalcev, ki dad6 čez leto in dan funtov gnjilca; funtov fosfor- funtov luž- nokisline nika (alkalija) v Ljubljani 172.000 46.583 39.416 na ^Kranjskem 3,616.000 1,017.000 828.665 Ce vzamemo, da velja 1 funt gnjilca 50 kraje, 1 funt fosforkisline 20 kr. in 1 funt lužnika 10 kr., znese to samo v Ljubljani 99.257 goid. in na ostalem Kranjskem (brez ljubljanskega mesta) 2,094.266 gold. To je gotovo velika vrednost človeškega gnoja, ki se nam pokaže še tem bolj po naslednjem prevdarku: Po mnogih skušnjah nam je namreč znano, da se pri nas na Kranjskem potrebuje 40 veder zmešanega človeškega gnoja, da se pridela na 1 oralu zemlje 18 vaganov rži, in da se iz 1*5 funta rži naredita 2 funta kruha; nadalje nam je tudi znano, da 1 vagan rži, ki tehta 75 funtov, veljd 2 gold., iz česar sledi, da bi se z zgorej omenjenim človeškim gnojem prav lahko dalo pridelati rži, ki bi bila vredna in bi se dalo narediti kruha vaganov gold. funtov v Ljubljani 96.760 193.520 967.6000 na ostalem Kranjskem 1,984.000 3,968.000 1,984.000 Trdi in tekoči očedki skupnega prebivalstva kranjske dežele bi po tem takem vrgli toliko dobrega in tečnega gnoja, da bi se ž njim dalo 2,080.760 vaganov rži pridelati, tedaj trikrat toliko, kolikor se je pridela dandanes v naši deželi, kar bi zneslo 4,161.520 gold. Res žalostno je, ako pomislimo, kako se pri nas s tem neprecenljivim gnojem ravnd; prav mnogo se ga raztresa po vseh kotih, ali se pa odceja v reke in vod6^ da tako brez vse koristi za našo deželo popolnoma v zgubo pride. Ljudje, ki se čedalje bolj pomnožujejo, kakor tudi čedalje veče potrebščine, zahtevajo tudi večih in obil-nejih pridelkov; zarad tega je sveta dolžnost vseh taistih, ki jim je dana skrb za občno ljudsko blagostanje, da tudi na to panogo umnega gospodarstva obračajo vso svojo pozornost.