Opravila marljivega učenca o velikih šolskih počitnicah
Ni ga menda bolj veselega dn<5 za pridnega učenca, nego je zadnji dan šolskega Ieta. Vse prestano je zdaj naenkrat pozabljeno, iu z veseljein gleda učenec sad, ki mu ga je obrodila pridaost. Na tujein stanujoč je željDO pričakoval šolskih počitnic, kajti vže dolgo ni videl svojih predragih staršev, bratov iu sester, a zdaj se tem bolj veseli, ker dobro vd, da bodo domaoi ž Djim zadovoljni, ter se bodo ž njira ned veselili dobrega uapredka. Sercč mu Tadosti poskakuje, da bode zopet mogel v domačej njetou tolikanj pri-ljubljenej hišici stanovati, ter po starej navadi krafnljati s svojirai starimi tovarši. Take in enake misli ga navdajajo, ko zapusfci 3ok> za dv& mesfica, v katerih se bode odpočil, da bode pozneje zopet iz novega lehko nadaljeval svoje pričeto učenje. Nikakor ni njegov namen, dragega časa s poatopaajem tratiti, marveč zlati čas, kolikor največ mogoče, dobro porabiti. Njegovo največe veselje je, starišem pri delu pomagati, in kedar mu čas dopušča, kako zabavno in podučno knjigo prebirafci. To se ve, da šolske kujige mar-Ijivi učenec tudi o počitnicah večkrat v roke vzarae. Vsaki dan se vsaj nekolikožnjimipeča; to, karseje naučil, ponavlja, ali se pa za prihoduje leto pripravlja. Hvaležnosti je polno njegovo serce, da iraa pviložnost šolo obiskovati, kjer se toliko lepega in koristnega uči. Maiijivega ueeiica zauimiva vsaka stvar, za katero neizobraženi človek še ne porajfca, ter se marsikaj uci od nje. Na polji mu je znana sleherna cvetlica, v gozdu vsako drevo in vsak tičok, ki na njem prebiva. Kako srečuega se šteje, da ima priložnost v šoli se učiti, katere rastJjne, in katere živali so Človeku v prid, in zopet nasproti, katere mu skodujejo. Zdaj se mu priložnost ponuja, da naravo in nje prebivalce natanko sam opazuje, in se o mavsičem, kar se mu je v knjigah čudno zdelo, sam lehko preprida. To veljd vzJasti o poljedelstvu. Lehko zdaj opazuje, kako se v njegovem rojstnem kraji polje obdeluje, drevesa cepijo i. t. d., pri tem se marsikaj lehko uči, kar niu bode v prihodaje gotovo dobro prišlo. S časoma se uči spoznavati, kaj je prav, in kaj ne, kaj se ima odstraniti, in kaj ohraniti, ali pa pridobiti. Neizobražen človek se navadno le starih načel najrajše derži, vse uovosti so mu neuinnosti. Pridni učeuec pa iina priložnost s koristnimi knjigami se podučevati, ter tako enkrat sebi in svojemu bliž-njemu koristiti. Sedanji čas tirja zmiraj večje napredke, in kdor ne napreduje, zaostaja, kar pa bode njemu gamemu gotovo v veliko škodo.  Koucem svojega
— 129 —
sestavka naj še ob kratkem omenim obnašanje pridnega ueenca o veselih počitnicah. On je proti vsakemu pvijazen, priljuden in postrežljiv. Praznih burk in sal7 katere so pri mladini prepogosto v navadi, pridni učeuec ne pozna. V vsein, karkoli dela, prizadeva si pokazati, da obiskuje šolo, ter želi postati izobražen in omikafl človek.
-------„,                                         (5    o
Š. S.