27 APRIL — O F PRAZNIK DELA 9.MA J —= DAN ZMAGE DANES Iz zapisnika! v L, Obrati Število zaposlen. Treba članov DS Ostanejo stari 'Se voli novih Smučarija .236 10 1 ' Vi 2- 8 Splošni obrati , 116 5 1 3 2, i Pomožni obrat- 63 i 1 '2 ■ ■ \ i j Sliupne službe, uprava, skladišče 191 8 >>7 IE Elan , - 1 1 — Skupaj 606 25 8 17 Mandatna doba je pretekla sledečim: .1. Benedičič Jože 2. Cvenkelj Jože 3 i Gašperin Florijan 4. Grmovšek Franc. 5. Iskra Karol 6, Janc Janez 7. Jelenc Peter 8. Legat Janez 9. Legat Marjan 10. Mali Florijan 11. Potočnik Pavel 12. Ribnikar Franc 13. Sitar Rok 14. Štibelj Karol 15. Tavčar Janez 16. Vrečko Maks 17. Zima Janez Ostanejo še eno leto: 1. Jesenko Marjan 2. Lazar Tadej 3. Lebar Roman 4. Šlibar Avtust 5. Šmid Jane z 6. Robič ing. Andrej 7. Tonej c Jože 8. Mrak Janke? NA ZBORIH DELOVNE SKUPNOSTI SO BILI ZA KANDIDATE PREDLAGANI: I. ENOTA (Smučarija) - voli se jih 8 1. Ferkolj Ivfcm 2• Orne j c Vinko 3. Štibelj Franc 4« Janc Valentin 5. Gašperin Tončka 6. Kralj Anton 7. Zadravec Anica 8. Mežnarc Marija 9. Zupan Ivanka 10. Antolič Francka, II. Šiško Rajmund u II. ENOTA (Splošni obrati) - voli se Frepričani smo, da bomo izbrali naj- jih 9 boljše upravijalce, ki bodo znali in hoteli izvrševati vedno zahtevnejše ll Knafelj Slavko naloge. 2. Jerala Vinko 3. Urh Jože Dalavskenu samoupravljanju se pripi- 4. Grm Janez suje vedno večji in obsežnejši po- 5. Jamšek Majda men. Od njega se pričakuje vedno ve- 6. Sinobad Ivanka čjih rezultatov, zato morajo biti v 7. Kozamernik Stane njem tudi najsposobnejši kadri. 8« Kolman Alfonz 9. Božič Miloš Temu primemo bomo donos na volitvah 10, Knavs Alojz tudi izbirali. u. Babič Prane 12. Potočnik Janez, kontr. O 13. Velikonj«, Franc 14. Markelj Janez a a O IZPLAČANO ZA MESEG MAREC 1969 Po starem Po novem SivIUCARIJA TELOVADNO ORODJE KOVINSKI OBRAT SEDLARSKI OBRAT OBRAT PLASTIKE PODJETJE SKUPNO SKUPNO LESNI 134 1o ' 126 f 143 % 123 149 1« 135 fc 133 /. 111 io 105 1« 119 1* 102 1° 125 $ 113 1* 111 % O ELAN V.\ NAJPREJ VSEM LEP POZDRAV, ,KI JIM ŠE NISEM UTEGNIL SEČI V ROKE‘Z DOBRO ŽELJO PO TOVARNIŠKEM SODELOVANJU ZA DOBROBIT NAŠE TOVARNE!' VAŠ NOVI SODELAVEC - MARJAN LIPAR Kadarkoli slovenski človek govori o Planici, je v nekem smislu ponosen, samozavesten, skorajda vzvišeno zadovoljen, Saj Planica je samo ena in ta je pod poncami, pri nas doma, zato je vsa naša in samo naša ..............! Ko so mo letos povabili k sodelovanju pri organizaciji planiške prireditve, sem bil še posebej počaščen. Nova velikanka in vsi, ki so Jcakorfcoli'pomagali pri njenem rojstvu, so tako ali drugače zarisali nove strani' v knjigo zgodovinskega razvoja naše velikanke in tako postali soustvarjalci rekordnih daljav na smuče hj l Zaupali so mi nalogo na vrhu zaleta, da bi fantom vlival pogum, jih psihično razbremenil in jim kot prvo zaželel srečno vožnjo v globino. Zares lepa in odgovorna naloga, mar ne ?! In tu se začenja vsebina reportaže ELAN IN-PLANICA 1969. Kramljanje s tekmovalci je vselej pestro, zanimivo in aktualno* Ogledal sem si vsakega posebej in verjemite mi, da sem v teh dheh spoznal vsakega do obisti. •i _ , . > . j v' .‘ V Oglejmo si torej te junake višav in daljav* i' i .-A1- Svet pod veliko Pohrid je ovil nekakšen skrivnosten mir,. ki se je polastil nas vseh, ki smo se zbrali na vrhu velikanke; Tekmovalci niso zgovorni. Vse preveč jih obremenjuje odr govornost s samim seboj, pred gledalci, pred svojimi dragimi in milijoni, ki pred televizijskimi zasloni spremljajo te velike dogodke v dolini Tamarja. Naš Štefančič si pripenja čelado in ogleduje smuči. Televizijski in drugi filmski reporterji hočejo posneti na filmski trak vse, kar bo končno dalo splošno oceno planiškim poletom. Kamera znanega filmskega snemalca Tu šarja Žara je obstala na koni,cah smu či Američana Watta. Tam lepo piše s ELAN Človeku je kar 'zaigralo srce, ko je opazoval Avstrijce, ki so si kar z robcem očistili svoje dilce, kjer prav tako lepo pišetielo na modrem ELAN. 4 i' i Raška je bolj malo zgovoren, še manj pa Norvežani, da o Wirkoli sploh ne govorimo. Fant molči kot grob ......... "Dolhar Branko, srečno pot!" še utegnem zaklicati za našim reprezentantom. ■ • ' • Iv.rr- ■ ; / Vsi stiskapo pesti, da bi pogumni ®ladenič dobro izvozil. Tudi on je £a Elanovih smučeh. Pa jo je izvo-sil! Čestitamo^ Ko\ona tekmovalcev se v gosjem redu pomika proti startu. Nekje od zadaj se zasliši sproščen smeh. Fantje si krajšajo čas s hudomušnostjo in z odobravanjem vredno disciplino. .• t ’1 • • ‘ To so junaki! Pridite mednje, poglejte'njihovo moralo in njihov neustrašen duh, k® si z vrha ogledujejo to grozno globino. Navadnemu smrtniku se zavrti v glavi, Še Ponča, ki se sem in tja zasveti v žarkih zgo<*njega pomladnega sonca, Prisluhne utripu razlijajočih se src, ki so vsa uprta onemu samemu cilju -t uspešno poleteti na smučeh. Spet smo na vrhu velikanke. Fantje Čestitajo drug drugemu, ogledujejo svoje smuči, se zanimajo aa d&lce svojih tovarišev in vsi imajo pohval_ no besedo za našo tovarno ELAN. Ko jih ogledujem in z vspodbudno besedo kažem hvalo s stvarnostjo, se ne morem iznebiti občutka velikega notranjega zadovoljstva! O o V naši domovini imamo tovarno in v I njej našega človeka - mojstra, ki s svojim umom in pridnimi rokami dela I in ustvarja tudi takšne vrhunske sto ritve kot so občudovanja vredne ska»~ kalne smuči, ki varno pripeljejo ju-I nake višav h končnemu cilju. O 6.MARCA OB K“H (nadaljuje Miha Finžgar) Ideja in načrti ing, Stanka Blcndka so se uresničili. Dosti nas je, ko smo gledali v Planici leta 1966 polete še na naši 120—m skakalnici. Tal«j po tej -prireditvi se je že govorilo, da bomo naslodnje polete gle_ dali na novi velikanki - do 160 m ali še daljše. Resnično se je začelo z zemeljskimi deli že leta 1967, Idejo in končne načrte sta izpeljala brata ing. Lado in ing, Janez Gorišek, Janez jo bil nekdaj tudi t^ikra tni mladinski in državni prvak v sko kih. Poleg tega, da sta realizirala svoje načrte do končne izgraditve sta tudi sodelovala pri samih poskusnih p_o letih za pripravo skakalnice in za varne polete pred prireditvijo. I i 5 Že na avstrijsko-nemški novoletni sliakalni .turneji so se skakalci zanimali za Planico«, V januarski številki naše smučine sem omenil, da so šli Francozi in Norvežani namenoma na slovensko—koroško sliakaino turnejo, da so si ogledali velikaako v Planici, Takrat so že da, li izjavo, da v pogo-jih, ki morajo ■ biti za tako prireditev, upajo leteti 160 ’m daleč. • ■■ • vl.-> ■ ,• • *' w • r ' V** ■**' ' Spomnimo se 6.marca, ko je bila. velikanka pripravljena. Ob 14 uri. in 26 minut je prvi skočil Jugoslovan Miro Oman in v lepem slogu pristal pri" 135 m« n ■" V Planici je bilo takrat z vodstvom 200 - 300 gledalcev. Gledali sjpp Mira Omana od štarta po zaletišču preko mize in v lepem slogu po zraku v največ ji tišini. Ko je Miro doskočil in izpeljal v iztek je završalo in nastalo je huronsko ploskanje. Vsi smo Mirotu čestitali k takemu ve_ litemu uspehu. Tisti dan je bil nepozaben, vreme pa je bilo kot biser. Naslednji dan 7. marca je bilo že d_o ločenih sedem domačih skakalcev in trije Čehi, ki so bilivabljeni, da bodo izvedli po dva poleta. •Vreme je bilo kot prejšnji dan, tako^ -da ga ni mogoče opisati. Tudi ta dan je bil za skakalce nepozaben, ker so vsi postavljali svoje osebne rekorde. Največje presenečenje je aapravi'1 Trelovšek Marjan iz Ljubljane, ki je ' skočil 148 m v zelo lepem slogu. Če— . hi'so ponesli domov svojim kolegom , .j nepozabne občutke z velikim zadovolj-'I stvom. '' ~ Po teh poiskusnih poletih je bil vsak lf dan bližji uradnemu začetku in otvo— j ritvi noye planiške "Velikanke" pod ■ poncami. I 'Ko je prišel 20. marec so bili na .Bledus Avstrijri (7), Čehi (3), Ita-lijani (2), Madžari (2), Vzhodni Nemci (5), Norvežani (3), Poljaki (4), Rusi (3), Švicarji (3), Ameri-kaneo (l), Zahodni Nemci (3) in Jugo- j slovani (11), pripravljeni na stfcsvt. V zadnjem tednu ni bilo naklonjeno vreme. Dež in sneg sta ogrožala pri- I reditev. 21. marca pa je bilo vreme pod Poncami za polete kar zadovolji- j vo. Ob 10 uri 30 minut je predsednik I Planiškega komiteja Niko Belopavlovič J otvoril "Velikanko" in po doskočišču j so se spustili alpski vozači z zastat- j vami držav udeleženk, In nato skakal— | ci. Najprej boječe, potem pa vedno bolj koBgžno. Poleti so bili vsak dan j enako vredni. Vsak dan je bil postav'- i ljen nov svetovni rekord. Drugi dan 22. marca vreme dobro, poleti pa so pridobivali na dolžinah« Jiri Raška je dosegel 164 m, najdaljši skok na svetu. 6 ^rotji dnn poletov je bil v znamenju obiska, tovariša TITA in novega svetovnega rekorda Manfreda Volfa 165 m. Zvočer 23. marca je bila uradna raz-Glasitev rezultavov in slavnostna podelitev nagrad. Moram reči, da so bili vsi skakalci, trenerji, vodje in organizacijski kopito zelo zadovoljni. Vreme je bilo naklonjono, saj takih poletov še ni bilo4 Spomnimo se vromena v nedeljo zvečer in naslednji ponedeljek, ko je padal sneg in dež« Imeli smo srečo. Elan jo sodeloval pri poletih pod Pon oami s svojim servisom. Zadolženi smo bili, da smo bili z oro djom za popravila na štartu in spodaj ob izteku, kjer je stal naš kombi. 3bla ni bilo dosti. Pomoč je bila dana Poljaku, Italijanu in IVilliju S*3hustorju. Z našimi skakalnimi smučmi so skakali: Avstrija 4, Italija 2, Amerika 1, in Jugoslavija 11. Najdmljši polet z našimi smučmi je bil L50 m (Štefančič Peter). Naslednji dan 24. marca nas je obis-*iala kompletna reprezentanca Avstrijo s trenerjem Bradl-om, vodjem ing. Hugo Kassolom, Najmlajši skakalec poletov pod Poncami Otisk je nabavil skakalne Simiči, DOPISNIKI IZ M.p. PROIZVODNJE Mislim, da bi za pestrost Naše smučine morala mladinska organizacija apelirati na svoje člane, da bi pisali članke direktno iz proizvodnje. Ti bi lahko zajemali razne teme, n.pr.t Kako si je kdo predstavljal podjetje pred zaposlitvijo, kako se je vživel v kolektiv, ali je na disciplini pridobil ali popustil? Kako držati red in čistočo ali prepuščati vse čistilkam. Ali to vplive nr porast ali padec proievodnje, itd. Končno predlagam, da bi taki članki, ki so direktno od proizvajalcev, bili nagrajeni še po sindikalni liniji ali pa dvakratno od izdajatelja Naše smučine . (Op,ur.s Hvale vredna ideja) O oglas Za pomožna sedlarska dela sprejmemo takoj mlajšega moškega za priučitev in pomoč. V poštev pridejo predvsem sinovi naših zaposlenih delavcev z dokončano osemletko. K.S. O 7 ZAKLJUCK UPRAVNI ODBOR (12. redna seja); POSOJILA ZA GRADNJO STANOVANJ Delavski svet je potrdil na predlog komisije za skupno potrošnjo, da se višina posojila za zadružne in individualne graditelje poviša iz 25.CCO Ndin na 30,000 Ndin za zadružno iz 20o000vNdin na 25.000 Ndin za'individualne graditelje, Nadalje je bil sprejet bistveni sklep način dodeljevanja posojil, in sicer, da bomo pcrsojila cdobrili graditeljem iz vročenih ured itev pri lireditni banici, pri kateri so sredstva namensko 2e vročena in na podlagi teh i- ‘ mamo pravico d/) soudeležbe . S tem bo mo stanovanjski fond 02* sredstva za gradnjo podvojili* Trenutno dramo • pri btoki vročenih iz preteklih (let 110.000 Ndin, katera 30 .razpoložljiva pa.letošnje koriščenja iJO % soudeležbo • brnite, talko.-davjf ii^k^jn^i; sredstev 232,000 Ndin.!■Fštyarjena,,; ' sredstva za stanovanjsko gradnjo v letu 1968 v znesku 240*0«.''»)Jklin f) V Nemčiji JAS, - Mednarodna delovna skupina za varnqst pri smučanju s sedežem v Miinchenu je pripravila sestanek s predstavniki proi^aj^lcev smučie O Tega sestanka so se udeležili vsi večji proizvajalci smuča£ slce opreme^ iz Evrope. Z naše strani je' sodeloval tudi Hočevar ing. Jurij. b) Na sejmu plastičnih čolnov v Hamburgu . o) In z Robič ing. Andrejem na raznih tekmovanjih, ki so se vršila tekom zimske sezone kot: Obisk smučarskih tekem FIS b v Trbižu Italija. Obisk Val Garden Italija, kjer je bila generalka za sve_ 'i&EHP prvensivo v alpskem smu canju. Obisk tekmovanja v smuku v Tftmgenu od 10. do 14. 1. 1969. Namen potovanja je bil obiska ti Švedsko, tfoško in jugoslovansko reprezentanco. Obisk švedskih tekmovalcev v St. Moritzu, v času od 24. do 30. 11. 1968. Tem tekmovalcem smo dostavili veleslalom in smuk smuči in dokončno zvedeli, kateri tekmovalci bodo vo zili naše smuči. Na treningu so bili tudi Čehi, katerih pet tekmovalcev je kompletno opremijenih z našimi smučmi. 4» Tov. direktor Osterman ing. Jože se jo s tov. Lazarjem in švedskim kupcem SUNTE1«A Sundsvall in njihovim konstruktorjem za čolne, ogledalo, svetovno razstavo čolnov v Parizu. 5» Na obisk razstave za prodajo šp£ oialnih strojev za proizvodnjo in opromo smuči pri firmi Mahler v i/iiinchonu sta bila Hočevar irg.Ju-rij in Pintar Lojze, ki sta spotoma potovala še v Wiesbaden. 6. V Stockholmu na največjem sejmu za čelne v Evropi sta bila Hočevar ing. Jurij in Lazar Tad&j, DELAVSKI SVET (9. redna seja) (Iz programa investicijskega sklada in sklada skupne porabe) PLAN SREDSTEV SKUPNE PORABE ZA LETO I 1969: 1. Plan dohodkov: Sredstva iz preteklih let 75,246,- Vloga po ZR 1968 326,342,- Vrnjena posojila 20,000«= Skupaj dohodki: 421,508,- 2. Plan izdatkov: Za novoletno jelko 20,Q00,— Za regres za letovanje 150,000,— Za strokovno izobraževanje 40,000,- Za druge namene 211,588,- Skupaj izdatki* 421,508,- I •’>’ ' Povprečne letne dotacije za športno, | kulturno in družbeno dejavnost znašajo 45.000 din. Razen dotacije (potres Titograd, Onkološki inštitut, I upokojenci, osmrtnice, itd,), so v I letu 1968 znašale skupaj s prispev- 9 j kom 14.000 din. Za stanovanjsko gra-I dnjo je bilo porabljeno 4.500 din. I Predlaga se, da namenimo 70.000 din i skupaj za dotacije in druge izdatke, ' ostalo pa bi .izločili za stanovanj— | sko gradnj o. I l Posojila za stanovanjsko gradnjo I naj bi se odobravala samo preko ban-j ke, to je preko Gorenjske kreditne I banke Kranj - podružnica Radovljica. I ■ O I POROČILO SLUŽBE VARSTVA PRI DELU IN ZDRAVSTVENE SLUŽBE V letu 1968 je bilo v podjetju 31 p£ škodb pri delu. Glede na povprečno število^ zaposlenih v letu 1968 (622) je bil % poškodb pri delu visok, saj je bilo izgubljenih 324 delovnih dni ali 10 delovnih dni na eno poškodbo, j Na osnovi teh podatkov se je ponesel rečil vsak 20. zaposleni. Vse poškodbe so bile lažjega značaja in niso zahtevale invalidnosti poškodovancev. Sorazmerno je bila najtežja poškodba kolektivna nezgoda treh delavcev vzdrževanja, ki je na stala v oddelku metalnih smuči pri popravilu enoetašne stiskalnice. Ta nezgoda tudi ni' terjala invalidnosti poškodovancev. Ostale poškodbe so bile poškodbe s sorazmerno nizkim številom izgubljenih delovnih dni. Štiri poškodbe so bilo pa službeni poti,vendar tudi te niso zahtevale invalidnosti poškodovancev s pripombo, da je bil bolniški stalež poškodovancev v sorazmerju s poškodbami pri delu nekoliko daljši. Ko že govorimo o poškodbah izven dela, se ugotavlja, da je iz leta v leto več poškodb izven podjetja in da postajji jo te poškodbe vedno večji problem. Sorazmerno manj poškodb je proti kon du dela in v tretji uri dela, Ti p_o datki se ujemajo s poškodbami po u-rah s prejšnjim letom, le da so pre_ jšnje leto poškodbe izstopale bolj proti koncu delovnega dno^ v letošnjem letu pa jih je bilo sorazmerno veliko v prvi uri dela. Za vsa zadnja leta je bilo značilno* da se je v podjetju poškodovalo največ kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev. V letu.1967, ko smo pričeli s poučevanjem nekvalificiranih delavcev, ki so delali na lesno-obdelovalnih strojih, se je občutno znižalo število poškodb pri nekvalificiranih delavcih tako^ da so tudi izstopale poškodbe pri kvalificiranih delavcih. Število nesreč nam tako predvsem pri kazuje, da bomo morali nujno posvetiti več pozornosti kvalificirani /0 1 delovni sili, ker je število poškodo- I I Vancev sorazmerno največje. I Za osebna zaščitna sredstva so se v 1 letu 1968 izdala visoka finančna sre-I dstva, saj' gp.bile še pred leti poš-I kodbe in poklicna obolenja zaradi ne-I Uporabe ali pomanjkanja zaščitnih ! sredstev eden glavnih vzrokov za po-I skodbe pri delu* I Poškodb zaradi neuporabe zaščitnih | sredstev ni bilo. Pri delu z nekate-I rimi lepili ter jiri delu- z bikromati J so nastopila poklicna obalenja, ven-I dar so se z ureditvijo delovnih mest j ter premeščanjem zaposlenih, ki so i bili alergični, ta obolenja odprav-| ljala, V preteklih letih, ko so bili stroji I m naprave še bolj ali manj nezava-J kovani, je bila ena glavnih nalog slu I žbe varstva pri delu ter ostalih I služb, da se ti stroji zavarujejo do I take mere, da ne bi povzročali stalno l nevarnost za poškodbe. Sedanji razvoj - podjetja, nadalje novi predpisi, ki I so izšli ha temelju zakona o varstvu ■ pri delu pa predstavljajo povsem j drugačno nalogo, to je vskladiti ce-i lotno tehnologijo ter sredstva dela •• I V skladu z vsemi obstoječimi predpisi, Predvsem je pomemben predpia o I ureditvi delovnih priprav ter elek-I troinstalacij, Republiška inšpekcija dela je pri pregledu stanja varstva po posameznih obratih in oddelkih po, stavila kratkoročni in dolgoročni program za sanacijo tega stanja* Ta program obsega predvsem ureditev strojnega parka ter elektroinstala^-cij. z novimi predpisi o varstvu pri I delu ter reševanje zahtevnejših oblik I zavarovanja na nekaterih specialnih | strojih in napravah, V lanskem letu smo na področju izob- | raževanja uredili, oziroma rešili no katere važne probleme. Izvedli smo dva tečaja za pri-učitev delavcev brez ustrezne stroko vne izobrazbe, ki so delali na losno obdelovalnih strojih in napravah. Strokovno je bilo usposobljenih preko 70 članov kolektiva. ‘ Poleg izobraževanja nekvalificiranih 'delavcev smo izvršili izobraževanje vodstvenega kadra v skladu s predpisi Republiškega zakona o varstvu pri delu, ki določa, da morajo osebe, ki nadzirajo ali odgovarjajo za ljudi, v proizvodnji imeti ustrezno strokovno znanje s področja varstva pri delu. Izvršili smo tudi posvetovanje o nalogah vodstvenega kadra po vprašanju novih predpisov o varstvu pri delu. Na osnovi stanja poškodb pri delu v letu 1968, nadalje stanja, pogojev dela na nekaterih zdravju škodljivih delovnih mestih ter stanja pogojev de la v nekaterih oddelkih in obratih, bodo naloge iz področja varstva pri delu v letu 1969 sledeče: // a) Najpomembnejša in glavna naloga bo, da se s predvideno rekonstrukcijo oziroma razširitvijo podjetja zagotovijo taki pogoji dela, ki bodo zagotovili maksimalno tehnično in zdravstveno varstvo čl^ nov našega kolektiva. b) Izdelati je elaborat o stanju vaj stva in zaščite pri obstoječem strojnem parku in tehnologiji ter to stanje vskladiti z obstoječimi varnostnimi predpisi. o) Pristopiti k sistematičnemu izobraževanju celotnega članstva kolektiva po programu, ki naj se iz^ dela za celotno podjetje. d) Poleg vseh teh'nalog bo glavna na. loga službe varstva pri delu, vodi • styenega kadra, samoupravnih organov ter ostalih članov kolektiva dosledno upoštevanje in izva^-janje vseh varnostnih predpisov, . .-ki jih pred nas postavlja zakonodaja ih oblastveni organi.' O Dr. ROMIH JANEZ je podal poročilo o delu Obratne ambulante ELAN in sicer: V preteklem letu se je prisotnost zdravnika v Obratni ambulanti bistveno skrčila. Vsak dan se je po končani ordinaciji v Verigi vozil v podjetje, kjer je bil prisoten povprečno dve uri in pol. Razumljivo je, da je to komaj zadostovalo za kura-tivo in da ža preventivo ni bilo čar-sa. Da je temu tako, nam potrdi naslednji podatek; v prvem polletju je bilo kurativnih pregledov 2.139, v drugem pa 2212. Preventivnih pregledov v prvi polovici leta (Elan in • Sukno) je bilo 139, v drugi pa le 31. VUf..... MV\" vv.l •• i L; ^ Število izgubljenih delovnih dni: 1968 7979 1967 6322 1966 6971 1965 9161 Število kurativnih pregledov: ' 1968 1967 1966 - ,1965 3642 3697 3428 2289 Vidimo, da je stalež v primerjavi z letom 1967 znatno poraste 1. y tolažbo in pojasnilo nam je lahko dejstvo* da to ni osamljeni primer v naši del°S ni organizaciji, ampak velja enaka ugotovitev za celo Gorenjsko, oziroma Slovenijo. Obenem pa ta pojav le potrjuje utemeljenost opozoril, da je izredno nizek procent dela nezmožnih V letu 1967 tudi in predvsem posledica administrativnih ukrepov okoli nadomestil osebnega dohodka,za čas bolovan-pa. . _.r Ce sledimo gibanju stale ža po mesecih vidimo, da je bil v februarju nenormal, no visok. Iskali smo vzroke in ugotovili predvsem veliko število virusnih obolenj. Tako je bilo januarja zaradi virusov izgubljenih 14, v februarju pa 139 delovnih dni. Več je bilo tudi dri 12 \ gih obolenj dihal (vemo, da vsako leto virusno obolenje zrr.cn j 5a odpornost organizma) in pr.ecej izgubljenih delovnih dni zaradi nege družinskega Člana. V ambulanti smo izvršili tudi cepljene proti gripi in je bilo opaziti, da so cepljeni manj pogosto obolevali ali pa lažje prebolevali, Izvršili smo obdobne preglede živil-Cev in sistematske preglede mladoletnikov do 18 leta. Pregledi delavcev na zdravju škodljivih delovnih mestih So bili izvršeni v dispanzerju za.medicino dela v Radovljici. Delovna organizacija je bila seznanjena z rezultati teh pregledov. Nadaljevali smo s sistematičnimi pregledi ostalih clanov kolektiva. Zaradi že uvodoma °menjenih razlogov je preventivna dejavnost v drugem polletju zamrla, °ziroma se omejila samo na preglede Pred sprejemom na delo. Tako je bilo Pregledanih pred sprejemom na delo skupaj 28 oseb ter nobene odklonili. Sodelovanje-s kadrovsko službo je.bilo obojestransko primerno. ^ aprilu in maju smo organizirali 20-urni tečaj prve pomoči z namenom 1zboljšati prvo pomoč; po obratih, beležilo se ga je 15 oseb, Povdarek bil predvsem na praktičnem pouku. tehnološki procesi in z njimi delovni pogoji so se v letu 1968 dinamično spreminjali. Na splošno lahko tr- dimo, da se pri tem na delavca ni po- zabljalo, čeprav je tila skrb za kvaliteto in višjo produktivnostjo vendarle v ospredju. Tako nekih novih Ve2jih problemov ni biio in je tisto, kar nam dela skrbi staro že nekaj let. V mislih imam obrat Fortune, delo s trikloretilenom in lakirnico. Res je, da so se pregledi oseb zaposlenih v obratu plastike zadovoljivo iztekli in pri nobenem ni bila ugotovljena okvara dihal in drugega organa. Vedeti moramo, da je izpostavljenost časovno prekratka, da bi lahko bila trditev o neškodljivosti dokončna. Kljub odsotnosti objektivnih sprememb so pa subjektivne težave v sedanjih pogojih dela zelo velike in verjetno so delavci le zaradi dobrega zaslužka tako potrpežljivi. Ponovno je treba poiskusiti v sedanjem obratu izboljšati kar se izboljšati da, predvsem pa resno in z vseh aspektov skrbijo obdelano pristopiti k projektu in izgradnji novega obrata« Naj se ne ponovi primer lakirnice. Vidimo torej, da še nerešeni problemi. Bili pa bi krivični in enostranski, tte ne bi ugotovili, da pa mnogih problemov ni več in da je to posledica spoznanja kolektiva in varstva, da je visoko produktiven lahko le telesno, duževno in socialno zdrav delavec, Predvsom zaradi objektivnih okoliščin je zdrav stvena,služba v letu 1968 nekoliko opešala in manj podpirala ta skupni zaželjeni cilj, V prihodnjš naj bi ne bilo tako. 13 marcci o Franc Valjavec STANJE DELOVNE SILE DNE 31. 3. 1969 V podjetju z obratom družbene prehra ne je bilo skupno zaposlenih 591 delavcev, od tega: moških žensk 320 •271 V inštitutu pa je bilo zaposlenih 27 delavcev, od tegaj moških žensk GIBANJE DELOVNE SILE 23 4 O V podjetje smo sprejeli sledeče nove delavce s GRM Janez - višji ekonomist, se je zaposlil na delovnem me stu, komercialist v prodaji izvoz - vrnitev iz JLA, TOilAN Slavko - strojni ključavničar, se je zaposlil na delovnem mestu remontnega ključavničarja v pomožnem obratu, KLSLENC Janez - ključavničar, se je zaposlil na delovnem mestu kovinska dela v kovinskem od-de lku, DOBIDA dipl.ing. Franc - se je zaposlil na delovnem mestu pripravnika v tehničnem sektorju -naš štipendist, MERTELJ Marjan - strojni tehnik, se je zaposlil na delovnem me programerja vzdrževanja st**Uj ne opreme - iz JLA, O j V inštitut pa smo sprejeli: JESENKO dipl.ing, Jože - se je zapo^j lil na delovnem mestu vodja | IBM centra. Vsem novosprejetim delavcem želimo veliko uspehov pri delu in izvševa njihovih nalog. Iz podjetja pa so odšli: O KLINAR' Alojz - delavec PK, zaposli na ročnih mizarskih delih V smučarskem obratu, začasno razporejen v skladišču goto-' vih izdelkov - v JLA, MUHOVEC Janez - delavec PK, zaposl®11 na ročnih mizarskih delih ^ smučarskem obratu - po sp°r& I zumu, v 1 0$ ^ ERŽEN Alojz - kovinostrugar, zapos-1 ■, na montažnih delih telovadnic v JLA. (nadaljevanje na str. 20) M v LARCU SO PRAZNOVALI .JUBILEJ, SKUPNE DELOVNE DOBE V PODJETJU: 1« Potočnik Vincenc 2. Janc Janez 3. Kolman Alfonz 4. Mohorč Silvester 5. Vrhovnik Robert 6* Iviencinger Marija 7. Ažman Jakob S. Arh Julij 9. Pinc Amalija ' * ' • ' . j 10, Golčman Anton 11« Jeglič Marija ‘ ' -J •- • -j ,. • . 12. Jensterle Marija Oblak'Cilka 14. Arh Antob 15. Dolžan Marjan' 16. Jakše Marija 17. Kaurin Štefan ■ oh • ; . i-, ■ .A ; 12, Ko sraač.. Stanko 19. Uršič Zdravko 20., Legat Prane 22 let 18 let 18 let 17 lot 16 let 15 let 14 let 13 let 13 let 13 let 13 let 13 let * ' "? 13 let 12 let 12 let 12 let "** *. * • 12 let 12 let 12 let 11 let i.\2u Robič ing. Andrej 11 let | c * 22. Dragan Nežka 10 let 23. Novak Magda 10 let | 24* Jelenc Peter 9 let 1 i 25. Vidic Angelca 9 let j .26, Zajc Bojan 9 let 1 27. Metelko Marija C let J 28. Rozmarič Marija G let j 29. Stojnšek Luca G let 1 1 30. Gabor Stanislav 7 let | 31. Vavpotič Prane 7 lot 32. Ambrožič Alojz 6 let 33. Avsenek Janez 6 let 1 34. Gašperin Antonija 6 let | 1 ! 35. 1 Grčar Helena 6 let 1. 36. I Justin Prane 6 let 1 37. Petermdn Pavel 6 let • CO m Resman Olga 6 let j 39. Robič Terezija 6 let | 40. Trle j Jože 6 let 1 41. Baloij Sonja 6 let 42. Kos Marjan 5 let 43. Muri Marija 5 let | i 44. Resman Katarina 5 let J . i Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov pri njihovem na-daljnem delu! I , 'x.,u. • 1 ‘ • ■ •»J- : . /5 razpis: posojil a ŽELEZNIC pmlil1!**11 tlUL., G-otovo vam je še znano, da je železnica razpisala posojilo za dokončanje minimalnega programa modernizacije in delno za nabavo sodobnih potniških in tovornih voz. Železničarji namreč kljub velikim naporom in žrtvam sami ne morejo zbrati dovolj sredstev, da bi posodobili železniški promet in s tem omogočili poleg moderniziranega gospodarstva sodoben, kakovosten in cenen železniški transport ter vključitev gospodarstva v msdnarodno delitev dela0 v , Železnica je torej sestavni del gospo darstva, sestavni del razvojnih programov posameznih občin in regij, zato je tembolj pomembno sedaj ob razpisu posojila za modernizacijo železnice, da se tudi vsi lokalni činitelji in gospodarske organizacije vključijo v prizadevanja za modernizacijo železniškega prometa v Sloveniji in Istri. Obračamo se na vas, da tudi v vašem listu z objavljanjem člankov o posojilu železnici, o modernizaciji in o železnici nasploh in z oglasi prispevate k čim uspešnejši akciji za vpis posojila tako občanov ko delovnih organizacij v Slovniji in Istri. CENTRALNI ODBOR ZA RAZPIŠ POSOJILA Železničarji Slovenije in Istre se obračajo na občane, delavce, sindikalne organizacije in samoupravne or gane delovnih organizacij: posodite nam denar, da bomo premostili zaostalost in posodobili železniški promet. POSODITE DENAR ZA MODERNIZACIJO SLOVENSKIH IN ISTRSKIH ŽELEZNIC Ves denar, ki bo s posojilom zbran V Sloveniji in Istri, bodo porabili iz ključno za modernizacijo železnic na tdm področju. Železničarjem v Jugoslaviji manjjka za dokončanje minimalnega programa modernizacije, ki je vezan na posoj^ lo mednarodne banke, več kot 20 milijard starih dinarjev. Tako manjkajo Združenemu železniškemu transportnemu podjetju Ljubljana, za dokončanje del na modernizaciji proge Jesenice - Dobova, za elektrifikacijo proge proti l^ariboru in za nabavo so_ dobnih potniških in tovornih voz — milijardna sredstva. Kljub mnogim skusom in velikemu samoodpovedovanju železničarji sami teh sredstev ne mo rejo zbrati. Zato so se odločili za razpis posojila med občani, delavoi, sindikalnimi in delovnimi organizacijami. Posojilni pogoji so zelo ugodni. Razen 6—odstotnih obresti bo železnica dajala posameznikom, ki bodo vpisali 500 din posojila in ga vplačali takoj ali v dveh letih, eno brezplačno Povratno vodzvozovnico I. razreda. Tisti, ki bodo vpisali 1000 din poso_ Oila, dobijo 3 brezplačhe karte I* razreda» Oboji za katerokoli relači-^ Jo v Jugoslaviji za vse vrste vlakov (razen vlaka Akropolis). loterijsko žrebanje obvezni?t Skupnost J^ do raiitrrf tega. za vse, ki bodo vpisali posojilo, pripravila lo Serijsko žrebanje obveznic. Predvidenih je 500 dobitkov, to so petdnevni in desetdnevni izleti v tujino, ki jih bodo organizirale železniške potovalne agencije, dalje 10-dnevna letovanja v železniških počitniških domovih, brezplačne karte za potovale po železnici, itd. jnnenje o noše m servisu Miha Finžgar Povedati hočem mnenje o Elanovem ser-visu na smučiščih. Verjetno, ko je bila grupa ljudi določena in oblečena v servisne drese, je to dobro vplivalo na publiko in tudi na nas člane kolektiva. kislim pa, da so gorenjska smučišča že opremljena s svojimi servisnimi delavnicami. Tudi naših reklamnih tabel je vse povsod polno. Naš servis z reklamnimi napisi na vetrovkah bi I pa zato morali angažirati na smučiščih, ki se odpirajo ali so že odpr-tov drugih republikahi Neviden teh- j nični in komercialni servis bi bil pa nujen na vseh republiških, državnih in FIS—a tekmovanjih, vklju čno na ostalih večjih tekmovanj ih do veteranov, kjer nastopa okoli 300 udele žencev. Vsak naš član* ki zastopa servis, vi den ali nevidenj bi moral biti poučen kaj lahko opravlja in kaj ne i Hočem tudi reči, da v vidnem servisu morajo že nekaj vedeti o smuč oh , da lahko dajo tudi kako odgovorne izjave . Servis bi bil bolj komercialen, če bi imel iz vseh tekmovanj evidenco po štartnih listah, katerih firm -producentov — smuči so na samem tekmovanju zastopane. Ti podatki bi se sproti morali objavljati v smučini. Rezultat«! ali startne liste bi morar- li primerjati, če so naše smuči, ki se dajejo v testiranje, tudi na, raznih tekmovanjih zastopane. (Polemiko si dopuščam samo preko Naše smučine. Pisec članka) S v 17 informiranje v statute (nadaljevanje) Za vsa vprašanja oziroma ukrepe, o katerih odločajo člani kolektiva neposredno z referendumom ali a zborih kolektiva, morajo biti ti pismeno obveščeni vsaj osem dni pred referendumom oziroma zborom- Obvesti lo mora vsebovati poleg navedbe problema oziroma ukrepa tudi obrazložitev ter nakazati posledice, ki utegnejo slediti glede na izid referenduma« - S posebnim pravilnikom (in sklepom delavskega sveta) o glasilu delovne organizacije (varianta; tem statutom) je določeno, kaj mora biti obve_ zno objavljeno v glasilu delovne organizacije. Na osnovi pravice, da so člani kolektiva pravočasno, vsestransko, objektivno in razumljivo informirani o vseh vprašanjih,; ki se nanašajo na poslovanje in upravljanje podjetja, pa imajo člani kolektiva tudi.dolžnost: — predlagati in dajati pripombe, ki {jiih morajo pristojni oifeni ali strokovne službe obravnavati, če so umestne upoštevati in nanje od- . govarjati, — podrejati se, sklepom^ ki so jih ....... sami sprejeli ali pa