C Priloga k „Soči“).
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski I.ist “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli j udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo.	*
Št. 8.	Y Gorici 31. avgusta 1894.	Leto XIII.
Zakon z dne 20. junija 1894. 1.
o pogodovanju vinskih nasadov glede /.eni)j.aiine.
S pritrdiloin oboli zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§. 1. Ako so v okolišu kako krajno občino, za katerega se jo izdala prepoved na podstavi §. 1 in 4 v zakonu z dud 3. aprila 1875. I. (Drž. zak. št. 61), zemljišča ali deli zemljišč s površino najmanj ene četrti hektarja, kateri niso bili prej zasajeni s trtami, odmenijo vinarstvu in zasadd z domačimi trtami, uživajo šestletno zeinljarinsko prostost, tekočo od leta, katero pride prvo po končanem nasadu, desetletno prostost pa k, ako se vsaj na polovico zasadd z amerikauskimi trtami. Ako se pak trto v tem času odstranijo, nastopi s pričetkom lota, katerega so bile odstranjene, zemljariuska dolžnost vnovič
§. 2. Da se pridobi davčna prostost, naj so v tistem lotu, ko so je zasadba končala, najdalj« do konca meseca decembra pri davčnem uradu ali pa pri mdrskem uradniku podit naznanilo, da se jo zemljišče odmenilo vinarstvu.
Prekoračba tega roku provzroči, da začno davčna prostost za ostalo trajno dobo še le z letom, katero pride prvo potem, ko so je naznanilo dalo.
§. 3. Opustitev vinarstva glcd<1 onih zemljišč, za katera se je zahtevala šestletna, oziroma desetletna davčna prostost, naj se prav tako pri davčnem uradu ali mčrskem uradniku naznani do konca tistega leta, katerega se je vinarstvo na tem zemljišču opustilo.
Ako so naznanilo ne da v tem času, predpiše naj so zemlja-rina za vsa leta, v katerih jo bilo zemljišče davka prosto.
V tem zakonu zahtevana naznanila se morejo dajati po vsakem zemljiškem posestniku osebno ali pa za enega ali več posestnikov po zastopniku, katerega je preskrbeti s kolka prostim pooblastilom, ali pa po občinskem predstojniku, kateri se šteje za pooblaščenca posestnikov.
§. 4. Po preteku davčne prostosti naj se vinarstvu odmenjena zemljišča obdačijo po onem dobrotnem razredu vinarstva v cenilnem okrožju, ki vstreza resničnemu razmerju. V določilo dobrotnega razreda naj se uporablja v točki II. ukaza finančnega ininisterstva z dnč 20. decembra 1885. 1. (Drž. zak. št. 4 iz 1. 1886.) glede premembe obdelovanja določeno postopanje s tem razločkom, da o uvrstitvi zemljišča v dotični dobrotni razred odločuje deželno finančno oblastvo in da je proti njegovemu odločilu dovoljen rekurz na finančno ministerstvo.
§. 5. Ako se v peščenih pokrajinah, katere spozmt c. k. poljedelsko ministerstvo za sposobne za vinarstvo, nasadč vinski nasadi, uporabljajo se o njih določila tega zakona tudi tedaj, kadar manjka pogoj, povedan v §. 1., odstavku 1. za dovolilo davčne prostosti, vendar z omejiloin, da naj se zemljariuska prostost razteza samo na šest let.
§. 6. Izvršitev tega zakona se naroča Mojima ministroma za poljedelstvo in finance.
Ukaz niinistcrstcv za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 19. junija 1894. 1.
o uvažanju gnojilnih soli (otrebinskili in odpalinskih soli iz fahrik in solo-varnic in pa umetalnih gnojil iz solnih zmesi) za kmetijske gnojilne namene.
Porazumno z vdeleženimi kraljevimi ogrskimi ministerstvi se določila v I. poglavju izvršilnega predpisa k ukazu z duč 13. avgusta 1892. 1., govorečem o uvažaujn gnojilnih soli (otrobmskih in od-
palinskih soli iz fabrik in solovarnic in umetalnih gnojil iz solnih zmesi) in pa. dvojnate soli' iz inozemstva (Drž. zak. št. 138., Ukazu. št. 41. iz leta 1892.) razširjajo tako-le:
V	prvem odstavku zgoraj imenovanega izvršilnega predpisa navedene gnojilne soli more iz iste inozemske solovarnice ali labriš-kega zavoda, ako obveljajo ostali pogoji, tudi več kmetovalcev naročati vkope (ob enem) po načelniku kmetijske združbe, v čegar okolišu se nahajajo zemljišča, ki jih je gnojiti, ne glede na to, ali so posamezni kmetovalci udje te združbo ali niso.
Dotični načelnik društva naj v ta namen množino gnojilnih soli, katero zahtevajo vsi kmetovalci, ki se združijo za skupno prejemanje gnojilnih soli, naroči pri tisli inozemski solovarnici ali tistem fabriškem zavodu, iz katerega naj se sol prejema, in sicer po posebni „naroči 1 niči“, narejeni natančno po vzorcu v prilogi A. To naročilnico pak mora poprej tako, kakor je iz vzorca razvidno, potrditi tista v prilogi 1> oznameujena kmetijska združba, v katere okolišu naj se uporablja ta gnojilna sol.
V	stolpcu 10. spredaj imenovanega vzorca (priloga A) zahtevani svojeročni podpis vsakega posameznega kmetovalca — na njega mesto je, ako bi dotičnik ne znal pisati, postaviti po dveh pričah potrjeno ročno znamenje — more so oventuvalno zahtevati, oziroma pristaviti še le kesneje, kadar se gnojilna sol izroča posameznim kmetovalcem, in to, tak6, kakor je spodaj povedano.
Glede izvršila takega skupnega naročila po dotični inozemski solovarnici ali dotičuem fabriškem zavodu, iu pa glede postopanja s takimi uvoznimi pošiljatvami po c. k. carinskih uradih veljajo v točki 2. do 7. poglavja I. zgoraj imenovanega izvršilnega predpisa podana določila, a s temi-le razlikami;
Kadar dotični vhodni carinski urad ob preskušnji listin, ki spremljajo vsako pošiljate v gnojilnih soli, najde, da je bil eden ali pa tudi več kmetovalcev, navedenih v skupni naročilnici, zastran zle rabe gnojilne soli že kriv spoznan težkega dohodarstvenega prestopka, tedaj naj imenovani urad v tisti skupni naročilnici prečrta dotično tekočo številko ter naj pri nji v stolpcu 11. z datumom, podpisom in pečatom pristavi opomnjo: ,,'Ni vpravičen za prejemanje gnojilne soli“.
Po carinskem uradu društvenemu načelniku, ki je naročil dotično partijo gnojilne soli, izročeni drugopis „potrdilnice“ (točka 2., I.
spredaj navedenega izvršilnega predpisa), naj ta načelnik shrani d
dotlš, dokler popolnoma ne porazdeli množine gnojilne soli, katero je prevzel.
Tudi pri skupnih naročilih naj carinski urad, kakor je to predpisano v spredaj stoječih določilih pri posameznih naročilih, obdrži drugi istopis potrdllnice, naročilnico pak naj kot „priznanilo“ odpošlje ob enem z odpravo dotičue uvozne partije c. k. vodstvu pri glednega okraja finančne straže ali oddelku finančne straže, ki jo v naročilnici oznamenjon ter je namenišču najbliži.
Pri skupnih prejemih gnojilne soli stopi namreč namesto kraja uporabe tisti kraj kot „unmenišče“, v katerem društveni načelnik, ki je sol naročil, ali pa njegov namestnik prevzame sol za porazdelitev med posamezne kmetovalce.
Da so take pošiljatve gnojilnih soli res došle na nameniščo, to more poistinili in dohodarstvenega urada zaporo s pošiljatve sneti ter gnojilno sol preizročiti tamkaj spredaj imenovanemu društvenemu načelniku ali njegovemu namestniku namesto pristojnega vodstva priglednega okraja finančne stražo tudi najbliži oddelek finančne straže.
Ta in ono mora, ako bi bil v „skupni naročilnici41, doposlani mu po vhodnem carinskem uradu kot priznanih), eden ali več tistih kmetovalcev, za katere je društveni načelnik naročil gnojilno sol, oznamenjen za takega, „ki ni vpravičen za, prejemanje gnojilne soh'“, naznaniti ob predaji gnojilne soh' to temu načelniku ter ga opozoriti, da dotičnim kmetovalcem ne sme izročati nobeue gnojilne soli.
Dotični društveni načelnik ali njegov namestnik naj množino gnojilne soli, ki se mu izroči za porazdelitev in katero naj dobro shrani, v najkrajši dobi med posamezne, v skupni naročilnici imenovane kmetovalce — izvzemši tiste, katere mu je zgoraj navedeni organ finančne straže naznanil, da „niso vpravičeni za projemanje tako gnojilne soli — razdeli po meri njih naročil natančno v delnih množinah, vpisanih v naročilnici. V ta namen naj si torej vsak društveni načelnik, ki izdit kako naročilnico za skupni prejem gnojilnih soli', napravi za svojo rabo prepis naročilnice, preden to odpošlje inozemski solovarnici ali inozemskemu fabriškemu zavodu.
Kadar se gnojilna sol izroča posameznim, za prejemanje vpra-vičenim kmetovalcem, opozoriti mora izrečno društveni načelnik ali njegov namestnik vsakega ne sainč na dolžnost, da mora to sol rabiti samo in edino v svojem gospodarstvu, ampak tudi na posledke
dohodarstvenega kazenskega prava, ki nastanejo po V3ala zli rabi te soli'.
Tisti kmetovalci, ki niso na naročilnico samo postavili svojega podpisa ali svojega ročnega znamenja, imajo dolžnost, da pri prejemu množine gnojilne soli, ki se izroči njim, dadč dotičnemu društvenemu načelniku ali njegovemu namestniku „izjavo“ po vzorcu, podanem v prilogi C; te izjave naj poslednji precej po dokončani razdelitvi gnojilne soh'pošlje zgoraj navedenemu organu finančne straže.
Ako dotični društveni načelnik iz katerega koli razloga ne 'nore izročene množine gnojilne soh' popolnoma porazdeliti, naznani naj to pismeno dotičnemu organu finančne straže in ostanek gnojilne soli, katerega naj dobro shrani, more kakemu drugemu kmetovalcu razen tistemu, kateri je po naročilnici dotično delno množino naročil, oddati samo na podstavi posebnega pooblastila.
V ta namen naj tisti kmetovalec, ki hoče prevzeti ta prebitek gnojilne soli, zaprosi za dovolilo, da ga sinč prevzeti, pismeno pri pristojnem finančnem deželnem oblastvu. Dotično prošnjo mora gledč na to, da prosilec potrebuje zahtevano množino gnojilne soli, potrditi tisi a v prilogi B navedena kmetijska združba, v katere okolišu naj se gnojilna sol uporablja, in razen tega naj v ti prošnji izjavi prosilec, da na stojališču svojega kmetovanja nima nikake trgovine s soljo, ter da se zavezuje, gnojilno sol, ki se mu izroči, rabiti sam6 in edino za gnojilno namene v svojem lastnem gospodarstvu ter ne je oddati nobeni drugi osebi (niti za denar niti brezplačno).
Po teh pogojih in ako bi prosilec ne bil že morda zastran zle rabe gnojilne soli' spoznan kriv težkega dohodarstvenega prestopka, dodeljuje pristojno finančno deželno oblastvo dovolilo, katerega se prosi, ter daje to na znanje ne sam6 dotičnemu društvenemu načelniku, kateri gnojilno sol hrani, ampak tudi pristojnem oddelku finančne straže, in sicer prvemu s pooblastilom, da naj dotično množino gnojilne soli izroči prosilcu.
Ta določila za dob e moč in veljavo z dnčin, katerega se ta ukaz razglasi.
Društvene zadeve.
Iz soje glavnega odbora dne 16. julija 1894.
Na duevnem redu je prošnja c. kr. okrajnega šolskega sveta sežanskega, da bi se odstopila klet, katero si je z državno podporo zgradilo štanjelsko vinarsko društvo v namen, da se na njej sezida šolsko poslopje.
Predseduje nj. provzv. grof France Goronini-Cronbcrg, vlado zastopa c. kr. namestn. svetovalec gosp. vitez Alojzij Bosizia-Jungcncgg, dež. odbor pa g. dr. France Verzcgnassi. Odbornikov je postavno število.
Predsednik naznani, da je c. kr. okr. šolski svet sežanski naprosil kmet. društvo, naj mu odstopi klet štanjelskega vinarskega društva, oziroma na njej vknjiženo glavnico 4500 gld., ker namerava šolski svet klet prezidati v šolsko poslopje.
V pojasnilo te prošnje pove predsednik, daje štanjelsko vinarsko društvo leta 1888 z državno podporo zgradilo uzorno društveno klet in da se je v dotičnem dokumentu zavezalo izplačati, ako bi društvo nehalo, prejeto podporo v znesku 4500 gld. kmetijskemu društvu, s katerim bi pa vis. kmetijsko ministerstvo razpolagalo po svoji volji.
Ker pa vinarsko društvo v Štanjelu še obstoji in ker nima kmetijsko društvo nobene pravice razpolagati ne s kletjo, ne z vknjiženo glavnico, sklene glavni odbor, naj se odgovori c. kr. okrajnemu šolskemu svetu sežanskemu, da kmetijsko društvo ne moro o tem ničesa določiti in da stoji edino le v oblasti vis. c. kr. kmetijskega ministerstva, da šolskemu svetu ugodi ali ne; kajti glavnica je vknjižena v korist c. kr. erarju in kmetijsko društvo nima druge naloge, nego da so morda pri njem depozituje glavnica.
Fredsednik sporoči, da jo kmetijsko ministerstvo podelilo 300 gld. v namen, da se podpirajo vinarska društva.
Po predsedništvenem predlogu sklene glav. odbor, da se ta znesek podeli vinarskemu društvu v Dornbergu v namen, da bo moglo zamenjati sedanji svoj vinograd z drugim z boljšo zemljo in v boljši legi, potem za obdelovanje istega in pa za obrambo proti filokseri, da se društvo po tem načinu pripravi za svojo petindvajsetletnico.
Slednjič se sprejmeta kot nova uda gg. Karol Feliks Favctti, trgovec in vitez Dr. Kamilo Egger odvetnik v Gorici.
Sadjereja na G[oriškem.
(Dalje).
Preskočimo črešnje, ker so z sadjem te vrste večinoma dobro preskrbljeni sadjerejski kraji nase dežele. Nekoliko več bi se morda lahko storilo za razširjenje dobrih višenj, katere imajo v kupčiji posebno vrednost. Zato opozarjamo ru na nekatere znamenite vrste:
1.	Montmorcncyslca višnja. (G r o s s e r Gobet ali Kurzstie-lige von M o n t m o r e n c y) je debela, živo rudeča, sladko-kisljata; dozori junija meseca.
Drevo je srednje krepko, rodovitno, vstrajno proti zmrzali.
2.	Debela, dol f/a Lothova črešnja. (D o p p e 11 e S c h a 11 e lini o rol le) zrela koncem junija; izborna v žganju.
Drevo je zdravo, čvrsto rašče in rodi skoro vsako leto.
13. Ostheimska višnja. (Ostheimer Weichsel) vzgaja se kot drevo, a še bolje kot grm.
Sad srednje debelosti, temno rudeč; dozori junija.
4.	Lepa Chafnagska višnja. (Seli on e von Chatenay) je zrela sredi julija.
Sad je debel, temno rudeč.
Drevo srednje močno, zelo rodovitno.
• Poluvišnje:
5.	TVerderjera zgodnja srčnim. (W. Friihsclnvarze Ilerz-kirsche); sadje debel, svite), dozoreva uže koncem aprila ali začetkom maja.
C. Rudeča majnica. (Rothe M a i k i r s c h e ali F r ii h e e n g 1 i-sclie, Royal h a ti v e). Namizen sad prve vrste; dobra za sušenje.
Sad temno rudeč; sladko kisljat. Dozoreva polagoma od maja do prvih dnij junija.
Drevo je precej veliko, zdravo, trpežno in v debelici prav rodovitno.
7.	Črna španjska rana črešnia, srednje debela črno-rujava. Zori od maja do prvih dnij junija.
Drevo je krepko, zdravo in prav rodovitno.
8.	Kraljica Hortenzija. (Monstreuse de Bavay); posebno dobra za sušenje.
Sad jo debel, podolgljat; prav redeč; zori junija.
Drevo srednje velikosti, rodovitno, ljubi zavetje.
9.	Lemercier je debela, okrogla, temuo-škarlatasta črešnja; izvrstna; zori junija.
Drevo srednjo močno, rodovitno.
Slive in češplje
so na Goriškem za domačo rabo in za kupčijo veliko važnosti; redko kateri sad se tako zanesljivo in dobro izkoristi, kakor sliva in češplja. Nekatero vrste so priljubljene v svežem stanji kot namizen sad, druge se sušč, kakoršne so in se hranijo za domačo rabo, posebno za zimsko prikuho, kakoršua ugaja in se priporoča posebno bolnikom. Javne in zasebne bolnice se navadno preskrbljajo s takim sušjem. Najboljše vrste češpelj pa se lupijo, zakajajo z žveplom in sušč na solncu ali v posebnih sušilnicah brez dima tor so drago prodajajo lepo pospravljene v skrinjicah in škatlah — kot južno sadje. Res je, da je v zadnjih lotili dotična kupčija precej opešala, — a na nas je, da jo zopet oživimo in da domačemu olupljenemu su.šju pridobimo zasluženo slutstvo. Lupimo zdrele češplje, ne mešajmo domačega pridelka s tujim, skrbimo, da se sadje dobro posuši, da sušje ne splesni in bodimo v kupčiji pošteni, pa se zopet povrne stari kredit!
Izmed namiznih sliv so vredne, da jih omenimo:
1.	Rivers'ova rana sliva. (R. Friihpf lau me).
Sadje srednje debelosti, okroglat, črnomoder, sočen; tudi posušen je dober. Zori sredi julija.
Drevo krepko, trdno, zelo rodovitno.
2.	Zgodnja sliva. (Friihe v o n Bergthold) ima srednje debel, brzd droban, okrogel sad bledo rumene barve; zori sredi julija. Drevo je jako rodovitno.
R. Debela, zelena Reineclande ima debel, zelen, sladak sad, vstraja tudi na dolgem potu; zrel je avgusta.
Drevo srednje velikosti rodi rado in obilo.
4. Grof Althanova Reineclaude. (R e i n e Claude d’ A 11 h a n). Sad je debel, svitlo vijolčnat, sočen, sladak, priljubljen na trgu; zrel avgusta in začetkom septembra.
Drevo je krepko in rodovitno.
5. Coesovc zlato kaplje.. (Coes Goldtropfen)
Sad jo debel, zlato-rumen z rudečkastimi pikami, dišeč, sladak, vstrajen na potu, zori septembra.
Drevo je veliko, krepko, rodovitno.
Za konserve in s la driča rjo se priporočajo:
0.	Katalonska sliva (Oatal on ischer Spilling) drobna do srednje debelosti, prijetna, se rabi za razno pecivo (torte). Zori julija.
Drevo rodi v vsaki zemlji redno in obilo.
7.	Rumena Mirabela. (Gel bo Mirabelle von Metz); sad je droban; rumen, vstrajen, v žganji ohranjen je izvrsten.
8.	Velika Nanajska Mirabela. (D o p p e 11 e Mirabelle von Na n cy).
Sad je prav dober po zimi, ohranjen v žganju: ne prenaša transporta tako, kakor drobna Mirabela. Zori koncem avgusta.
Za sušenje so posebno dobre vrste:
D. Vijolična Diapree; na Francoskem je jako priljubljen sad iu ga tako lupijo in sušč, kakor pri nas češplje. Sveži sad je obel, črno moder, sočen iu se loči od kosti.
Drevo je precej veliko, krepko in skoro prerodovituo.
10.	Kana Damascenka iz Toursa ima srednje debel, črno-moder, kisi jat, dišeč sad; izvrstno je olupljeno sušje. Na Francoskem ga suše na solnci. Zori julija-avgusta.
Drevo je krepko, rodovitno.
11.	Rumena češplja. (Von Hartvviss gelbe Zvvetsche)
Sad ima obliko navadne češplje, je voščene barve, sočen, sladak, izboren, posebno dober olupljen in posušen. Zori začetkom septembra.
Drevo je veliko, rodovitno.
12.	Bela Diapree. (VVeisser Perdrigon).
Sad jo precej debel, izvrsten za sušenje, posebno olupljen. Zori septembra.
Drevo je precej krepko, rodovitno.
IH. A (jenska sliva. (A g e n e r Pflaume).
Sad je podoben hruški, svitlo vijolčnat, okusen, sladak; v južni Franciji ga lupijo in sušč ter skupujejo vsako leto milijone
za doticno sušje. Zori koncem avgusta in začetkom septembra. Drevo je krepko, ni občutljivo, vspeva v vsakih tleh, če niso prevlažna, najbolje pa v lahki, apneni ilovici.
14.	Italijanska češplja ima precej debel, črnikasto-vijolčen, malo sočen, sladak, aromatičen in za sušenje prav sposoben sad. Zori septembra.
Drevo je krepko, zdravo, rodovitno, a zahteva dobra, vlažna tla.
15.	Debela sladkorna češplja. (Grosse Z u c k o r z w e t s c h e). Sad je debeleji od domače češplje, obel, črno-moder, gost, sladak, dober za sušenje. Zori začetkom septembra.
Drevo je veliko in rodi zmerno.
16.	Domača češplja je srednje debela in tudi debela, kakor so tla boljša ali slabša in je lega več ali manj ugodna.
Drevo je v obče krepko in rodovitno.
17.	Sv. Katarine sliva. (Gelbe K a t ha r i ne n - Pf 1 au m e). Sad je debel, obel, rumen, nekoliko rtuleče nadihnjen; za sušenje je na Francoskem najbolj priljubljen. Zori septembra-oktobra.
Drevo je prav krepko in rodovitno.	(konec prihod.).
---------
O RAZUMNI MOLŽI.
(Dalje).
Da se molzec prepriča, je li res vse mleko čisto izmolženo, vzame slednjič vsak posamezen sesec med kazalec in palec in ga iztisne od vimena navzdoli proti koncu. To dela samo za poskušnjo čiste molže. Nikdar pa ne sme tega delati, kadar je vime polno, ker bi je s tem pokvaril; kajti, če vlačimo polno vime navzdoli, stiska se mleko v njem in to stiskanje se nadaljuje do najmanjših celic in, če se večkrat ponavlja, razruši male žlezne celice. Taka krava je potem za molžo pokvarjena. Dober molzec ne vlači sescev nikdar s posameznimi prsti, ampak molze s celo roko, tako da prst za prstom stisne in tako prouzroči, da se mleko izlije iz sescev.
Oe je pa vime skoro prazno, takrat nič ne dč, če se mleko s prsti iztisne, ker v praznem vimenu ni nič več, kar bi se moglo
stiskati in torej se ni bati, da se pokvarijo celice. Zadnjo kapljico pa moramo iztisniti, da bo molža popolna. Naj povemo, zakaj ?
Če ne molzemo čisto, ostane del mleka v vimenu in nam je za zdaj zgubljeno; pa no samo to; vsled tega se vime tudi tem brzd napolni in kadar je polno, ne morejo celice več delati, ampak morajo po sili mirovati. V polnem vimenu neha torej nadaljno tvorjenje mleka. Najbolje delajo celice hitro po tem, ko se je mleko izmolzlo iz vimena; potem ponehavajo, dokler se vime napolni. To nam kaže prav jasno, kako važno je, da vselej točno o pravem času molzemo. Če pomislimo tudi, koliko breme nosi krava, kadar ima polno vime, moramo uže iz usmiljenja za to skrbeti, da jo rešimo te nadležnosti. Saj se celč godi, da je vime tako napeto, da jamejo slednjič popuščati kitice, s kojimi je omreženo, in da se mleko samo izceja iz sescev, krava pa, da se reši te nadlege, navadi se izsesavati lastno mleko.
Kdor ne molze čisto in to večkrat ponavlja, škoduje si zelč, ker mu bo krava dajala če dalje manj mleka; če pa kravo vsakrat čisto izmolze in jo, se ve da, pravilno oskrbuje in krmi. spodbuja s čisto molžo celico, da se namnožč; vime se razširi in čim več celic je v njem, tem več je mleka.
Še celč takrat, kadar sesa telo, treba za njim kravo pomolzti in to iz ravno navedenih uzrokov.
• Kdor z ljubeznijo in razumom dela, bo vsak dan mleko vsake kravo meril in si zapisaval množino pomolženega mleka. Tako se zanesljivo prepriča o izdatnosti krme, ki jo poklada svoji živini in pa o uspešnosti pravilne molže. Uspehi pa ga izpodbudč k nadaljnemu napredovanju. Vsako delo, katero znamo dobro opravljati, nam dela veselje, ker nam gre lahko izpod rok.
Kako naj si molžo še olajšamo?
Ko smo govorili o sestavi mleka, povedali smo mod drugim, da ima maslena tolšča namero, vzdigavati se in plavati na mlečni vodi. Tako se maslena tolšča vsaj deloma vzdiguje uže v vimenu, kolikor pripušča to pretakanje mleka v vimenu iz tesnih v širše mlečne cevi in po njih v mlečno jamo. Vsled tega je prvo pomol-ženo mleko vselej bolj vodeno od zadnjega, torej je zadnje mleko najboljše, ker je najbolj tolsto.
Tele uže ve, kaj dela, kadar sesaje buta ob grčo. S tem doseže, da se mleko bolj pomeša v vimenu. Molzec naj je posnema, kajti narava kaže vedno pravo pot.
Pomisli naj se tudi, da je cisto vodo lažej iztiskati skozi majhno odprtino, kakor gosto tekočino.
Oe izmolzemo poprej redko mleko, ostane nam nazadnje, ko jo molža težavnejša, gosteje mleko v vimenu in treba, daje iztisnemo. Lažej nam bo pa delo, če bo mleko ves čas enako redko ali gosto. Molzec naj torej, kadar je namolzi! kravo in enkrat sesce spremenil, grčo omane ali potrese; potem pojde delo lažej in urneje od rok. Zdaj tudi lahko vsakdo ve, da, če no molze čisto in ne potresa vimena, kakor dela sesajoče tele, ostane ravno najbolje in najstolsteje mleko v vimenu. V Švici, kjer je živinoreja v najlepšem razvoju, imajo povsod navado, da omanejo ali potresajo vime, kadar molzejo.
To je sicer znana stvar, da omancanje vimena pospešuje tudi njegovo raščo in čim večje je vime, na tim več mleka smemo računati. Torej, no vlačite sescev šiloma navzdoli, ampak stiskajte pri molži s celo, sesoc obsegajočo roko gori in doli proti vimenu. Molža se s tem olajša in gre nagleje od rok, kar je zelo važno. (Je molzemo namreč počasi, jamo se užo med molžo nekako vzdigati smetana v golidi in to ni dobro za bodoče narejanje masla, sicer pa učinja tudi toplota v hlevu, če dalje časa upiiva na mleko, da se to bržč skisa, vsled tega trpi smetana, pa tudi okus mleka posebno v takih hlevih, ki se zadostno ne prezračujejo. Mleko je jako občutljivo ter se k oj navzame vsacega neprijetnega duha. Ročno naj se tedaj molžo, da se bo mleko visoko penilo v golidi.
Kako velikausk upliv ima molzečeva roka na množino mleka, sodimo lahko po tem, če opazujemo, koliko mleka dajejo tiste živali, katerih ne redimo zaradi mleka, n. pr. konji. Kobila daje samo takrat mleko, kadar doji žrebe in ga daje samo toliko, kolikor ga žrebe potrebuje. Kakor hitro začenja to samo jesti, neha tudi kobila dajati mleko.
Kdo ne sprevidi iz tega prav jasno, da samo molzečevo delo pomaga v to, da dajejo krave dalje časa in večje množine mleka 1 To pa nam tudi pojasnuje, zakaj zgubč krave rade ob istem času mleko, kakor so ga prvikrat zgubile. Zato moramo kravo, katera je prvič teletila, tako dolgo molzti, dokler daje še kaj mleka, in naj ga bo še tako malo.
Nikdo ne mara za kravo, katera ostaja dolgo časa suha. Kadar bo krava prihodnjič teletila, nam dobro poplača trud, ki smo ga imeli z molžo po prvem teletu.
Nii inolzečevi roki je torej, da naredi iz krave, če jo sploh sposobna za to, dobro ali slabo mlekarico. Ce dobro, razumno molze, bo dobra, če pa slabo molze, pokvari celo dobro mlekarico.
(Lonce prihod.).
Polu visoko deblo,je drevesna oblika prihodnosti.
Med prosto rastočimi sadnimi drevesi vslreza polu visoko deblo najbolje zahtevam razumne sadjereje.
Ono naj jo od tal do venca 120 centimetrov visoko in če je tako, združuje v sebi vse prednosti visokega debla, pa nima njegovih nedostatkov; na drugi strani pa se glede zgodnje rodovitnosti približuje pritlikovcn, pa ne zahteva toliko dela in toliko spretnosti v obdelovanju, kakor ta.
Posebno nam je povdarjati naslednjo točke:
1.	Polu visoko deblo ne potrebuje posebne skrbnosti in se torej prilega kmetovalcu.
2.	Kupimo je prav po ceni.
3.	Ne potrebuje skoro nikdar podpornega kola, ker je kratko deblo kmalu samo zadosti močno.
4.	Vsa dela opravljamo stojč na tleh lažej, boljo in ceneje.
5.	Ker so korenike in krona bliže skupaj, odebeli se deblo bržč in nižja krona so lažej upira vetrovom. Tudi so taka drevesa za zidovi, živimi ploti itd. bolj v zavetji.
(J. Sadje je lažej, nagleje in tedaj ceneje potrgati in ohrani se bolje, ker se pri trgatvi ne poškoduje. Tudi drevo ne trpi pri obiranji sadja.
7.	Na polu visokih deblih vzgojujemo lahko najfiiiejo in uaj-dobeloje sadne vrste, katerim ne ugajajo visoka' debla. Sadje je bliže tal, dobiva več gorkote in se tako lahko ne otresa. Posebno koščičasto sadje vspeva in se lepo razvija na takih deblih.
8.	Ker so polu visoka debla lahko gosteje nasajena od visokih, imajo enako veliki nasadi enako množino sadnega losu. Samo da polu visoka debla veliko poprej rodč ter dajejo uže v desetem letu mnogo pridelka, ko moremo od visokih debel še le v dvajsetem letu pričakovati bogato trgatev.
9.	Polu visoka debla, ki se pravilno in čvrsto razvijajo, čistimo in obrezujemo lahko do šestega leta brez drevesnih lestvic.
10.	Za obširna sadišča je zlasti tam, kjer pogostemu razsajajo vetrovi, oblika polu visokih debel edino rabljiva.
Samo ob straneh javnih poti in na takih krajih, kder ni nadzorstva in je sadje tatvini razpostavljeno, ali kjer se živina pase, tam niso polu visoka debla sadnih dreves na svojem mestu.
Na takih krajih gre vsakakor prednost visoko debelnatim drevesom.
„1). Pr akt. Lihvrth."
Razne vesti.
Imenovanja. — Njegova prevzvišenost gosp. kmetijski minister jo imenoval gospoda Tomaža Friihaufa, pristava na tukajšnjem kem. kmet. poskuša 1 išči, ravnateljem enacega zavoda v Splitu. Kot pristav mu jo dodan gosp. Fr. (juozclenooič, koji je bil v zadnjem času tajnik kmet. družbe v Trentu Novo poskušal išče v Splitu dobi' v imenovanih gospodih zanesljivo spretni moči, marljiva, v svoji stroki dobro podkovana delavca, od kojih prizadevanja se je nadejati dobrega uspeha.
* *
*
Grof Teodor de la Tour en Voiver, posestnik grajščine Rusič pri Korininu, je dud 18. julija t. 1. po kratki bolezni umeri na svoji grajščini Treffen pri Beljaku. Ivanjki je bil med prvimi vinorejci in sploh med prvimi kmetijskimi naprednjaki naše dežele. Njegovi vinogradi v iiusiču so v vsakem oziru uzorni, pa tudi njegova vina slujejo daleč čez deželne meje. Tudi obširno kmetijsko posestvo barouov Ritterjev v Monasteru pri Ogleju je cvelo pod njegovim spretnim vodstvom. Znal je razumno uvajati vso tiste kmetijske novosti v raznih strokah kmetijstva, katere je spoznal za koristne in potrebne v prospeh gospodarstva. Njegov izgled je izpodbiljal tudi druge kmetovalce in zato si je ohranil ranjki častno ime v deželi.
Podpore mlekarskim in sirarskim društvom. —
Vsled priporočila našega c. kr. kmetijskega društva je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo dovolilo mlekarskim društvom naše dežele za tekoče loto zopet prav obilne podpore. Tako prejme mlekarsko društvo
v Bovcu .		gld.	350	
za nakup centrifugalnega stroja; II. društvo v Iderskeni .	. gld.		300	
društvo	„ Libušnjem .	.	„	300	—
	„ Svinem ...	„	200	—
	„ Gabrijah .	.	„	200	—
))	„ Goljah ...	200	—
	„ Kozarišči .	.	„	200	—
	„ Zalas-Oadrgi .	„	150	—
	Skupaj gld. 1900		—
Mlekarska društva v naših gorah se prav čvrsto razvijajo in napredujejo očituo od leta do leta, in skoro bi smoli trditi, da izmed vseh podpor, kolikor jih vsako leto podeluje vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo, ne rodč nobene toliko sadu, kakor one dovoljene v prospeh mlekarstvu.
* *
*
Biki plemenjaki belanske pasme, ki se letos nakupijo iz državne podpore, so nekda prav dragi. Zato priporočamo dotičnim bikorejcem v naših gorah, naj prav skrbno ravnajo ž njimi in naj zlasti pazijo na to, da jih držč v snažnih, zračnih hlevih, kateri ne bodo cele mesce in morda celo vso zimo zakidaui z gnojem, kakor se to žalibog skoro povsod godi v naših gorskih okrajih. V tem oziru so kmetovalci zares prav zaslepljeni, kor ne spoznajo in se tudi ne dajo podučiti, da žival potrebuje kakor človek čistega, zdravega zraka za življenje in da imajo tisti, kateri ne skrbe za snago v hlevih tor puščajo, da leži živina cele tedne in mesce na gnoju in v zakidanih hlevih, neprecenljivo škodo na živini sami in na gnoju. Živina se slabo redi, pogostoma boleha in se celo lahko okuži — gnoj pa se pod živino in pod nogami tistih, ki imajo z živino opraviti, nikdar tako dobro ne udela in za svoj namen vspo-sobi, kakor na razumno napravljenem gnojišči. O tem prilično kaj
več. Prihodnjič povemo, kako so sc biki razdelili in kje so na Bovškem, Tolminskem in Cerkljanskem novo postaje za plemenitev govedo.
*
Stara grozdna bolezen „Oidium Tu(dieri“ se povnča. Letos je po njej napadenih mnogo Irt posebno v nižjih legah na Vipavskem, v gonški okolici, v Furlaniji in na Kanalskem. Ker ta bolezen skoro nikdar ne poneha, če je ne preženemo sč zdravilom, trebalo bo v prihodnjem letu zopet prav marljivo žveplati vse tiste nasade, kateri so bdi letos okuženi, sicer se jo bati, da se bolezen ne samo ugnjezdi, ampak še dalje razširi. Kadar pride čas za to, hočemo trtorejco opozoriti na potrebne pripomočke, kojih naj ne zainudč vporabljati, da se obranijo preteče nevarnosti novega splošnega okuženja po stari sovražnici naših vinogradov.
* #
■M
Kan se naredi na vinu, če redno ne dolivamo in ne skrbimo, da je sod vedno poln, kadar je posoda dolgo časa načeta ali kadar dohaja zrak skozi čep, špranje itd. do vina Prikazuje so na površju vina bolikasla kožica, katera, če ostane dalje časa na vinu, lahko zelo škoduje : Vina se loti oik, ali pa se začno vlačiti in postano zoperno. Najraje se prikazuje kan na šibkih vinih, katera obsegajo mnogo sleza. Če se koža ni še preveč razvila in so da sod trdno zamašiti, odpravimo kan s tem, da skrbno dolivamo vina, dokler ne prekipi in se na površju no iztrebi kan iz posode. V to je porabljati lij z dolgo cevjo. Kadar se kan vzdigne iz odprtine pri vehi, odpihnemo ga in potrkamo še okoli vehe, da se ločijo kožični deli, katero popihamo preč, ko se prikažejo na površju, če jo pa kan uže zelč razvit, treba, da pretočimo vino v dober, z žveplom močno zakajen sod in ga, če treba, tudi filtrujemo.
# *
*
Napenjanj e prihaja pri živalih pogostoma od požrešnosti. Kravo, katero rado napenja, ravno ker je požrešna, obvaruješ tc nadležuosti s tein, da ji zapneš uzdo tako, da no moro gobca preveč odpirati, pa da ga vendar še toliko odpira, da se lahko zadostno nasiti.