m v • le ca j LYII. i f in naro Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 76 kr. in za četrt leta 90 kr., po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Izubijani . aprila Aft A ft ft ftftftftftftJfeft ftft&ft&ftftftft A ftftftftftftd^dfeftftftžftflf Politiški oddelek. gatno uvedla nemščina na vseh štirirazrednicah. Hribar vladno postopanje ostro grajal, in je bil sprejel predlog, da se izreče radi tega postopanja obžalovanje. šoli na Grmu Deželni zbor kranjski poročal posl. Schweiger in bila tudi ta točka vzeta na znanje Dež. glavar 10. seja, dne 14. aprila. prečital dopis ministerskega predsednika, s katerim se dež. zboru izreka zahvala za izraz udanosti in sožalja povodom smrti nadvojvoda Ernesta. Posl. Lenarčič je poročal o dež. odbora letnem poročilu in sicer o poglavju „agrarne razmere", katero je bilo po nekih opomnjah posl. Povšeta odobreno. Zajedno 11. seja, dne 21. aprila. Posl. Loy » poročal Deželni muzej", ki je bil C| o letnega poročila poglavju poročilo posl. Langerja o mestnega loterijskega posojila. vzet glavni na znanje kakor tudi bilanci ljubljanskega Dež. zbor je dalje dokazal predlog glede ustano- je bila sprejeta resolucija, naj se premeni gozdni zakon vitve melijcracijbkega zaklada, kateri je utemeljeval posl. dovolil za knjigo „ustavo- in naj bi gozdni organi ljudstvo poučevali o gozdni kulturi in o gozdno-varstvenih naredbah. Avgustu Jaku se je dovolila izredna miloščina letnih Hribar, finančnemu odseku 30 gld. Poroč. Murnik, vdovi Jos. Janzekoviča, letnih 200 gld. Poroč. grof. Barbo. Po predlogu istega poslanca znanstvo 100 gld. podpore (Poroč. Hribar) in za zgradbo , • » vodovoda na Vrhniki dovolil 20% prispevka do svote 22.000 gld. (Poroč. Hribar.) /i irrmSnXn ■HMAHf v V MEifi* ■ Cvï» * "TUB * ^ f \ ■> . i * J**--1 k, i » *fi * j1 11 * i * ^ Sni ^ (Posl. Božič) je samostojno predlagal, naj se v po- se je dovolilo dr. Divjaku na Studencu 200 gld. 9 dr. stojinskem okraju subvencijonirata dve podružnici » v vit. Bleiweisu pa 200 gld. remuneracije, vdovi zdravnika. Preiniča pa za tri leta vzgojnice po 50 gld. Županstvu v Krškem podpora se dovolilo za novo bol nico vsakoletna 700 gld. in za prvo Vremah in v vipavski dolini, in se je ta predlog odkazal finančnemu odseku. Zbornica je na to rešila več peticij. Prošnja žu- obratno panstva v Planini za podporo za vodovod se je odkazala leto brezobrestnega predujema 1000 gld. (Poroč. Kalan.) dež. odboru. (Poroč. Modic); Mariji Jereb se je zvišala Posl. Pfeifer je priporočal, naj se da tej bolnici pravica pokojnina na 75 gld. (Poroč. Hribar); odboru ribarskega javnosti. Zdravstvenemu okrožnemu zastopu v dovolila podpora 1200 gld. za zgradbo Črnomlj okraja za Kranjsko se je dovolila brezplačna raba ribjega u se vališča v Studencu, in se mu odpustilo plačilo za okrožne bol- Stankov, preklical pa se je letni prispevek 50 gld. (Po nice, ako bodo troški znašali 12000 gld (Poroč Kalan.) roč. dr. Papež.) ; Mestni občini ljubljanski se je za zgradbo Sklenilo se je dalje > naj izdela dež. odbor načrte dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu v Ljubljani za vodovod v Slavini (poroč. Jelovšek) in naj se obč. dovolila podpora 10.000 gld. (Poroč. Višnikar); Društvu cesta od Trebnjega v Račjeselo in od Dol. Nemške vasi za rokotvorno delo na Dunaju se je dovolila podpora .9* % . . i do Trebelnega uvrsti med okrajne ceste Barbo). (poroč. grof. 25 gld. (Poroč. Murnik) ; Filharmoničnemu društvu v letnega poročila poglavju „šolstvo" • - ' \s V poročal posl. Ažman. Pri tej točki se je vnela živahna razprava glede uvedenja nemščine v ljudsko šolo v Zagorju in glede odredbe dež. šolskega sveta, s katero se je obli- Ljubljani se je dovolila za tri leta podpora letnih 300 gld., muzejskemu društvu za Kranjsko pa podpora 4000 gld. za 1899. 1. (Poroč. Murnik.) Računski sklepi bolniškega, blazniškega in najden škega zaklada za 1. 1897 (Poroč. grof Barbo) so se od 15S klonili ; glede učiteljskega pokojninskega zaklada pa se sklenilo po poročilu posl. Višnikarja, naročiti dež. odboru, da predloži v prihodnjem zasedanju načrt zakona glede preskrbnin učiteljskih vdov in sirot. Pnšnja mestne občine Kranj za zgradbo železnic Loka-Divača in Kranj-Tržič-Celovec je odkazala dež. železniškemu svetu |(poroč. Šubic), na predlog Pfeiferjev in po poročilu posl. Povšeta pa se je naročilo dež. odboru, žida î Dreyfus brez dvoma, katerega krivda Princ Danilo črnogorski ženin bo tuii izkazala, Princ Danilo prestolonaslednik črnogorski se je zaročil te dni s princezinjo Juto hčerj prestolonaslednika Meklenburg Screlitz-kega Poroka se bode vršila najbrže bodoče poletje. Princezinj Juta je danes protestantinja, ob poroki s princom Danilom pa pre stopi pravoslavju stara 20 let Ta zaroka je poli tiČno važna. Na prvi hip se mislilo, da se je prestoiona slednik črnogorski zaročil z Nemko, ker leži velika vojvodinj Meklenburg Strelitz v Nemčiji naj predloži ministerstvu spomenico, v kateri dokaže pre- Nemka sedela na slovanskem prestolu. Vendar da bode zopet jedna stvar .i ru- obremenjenje dežele kranjske in prosi, da jemlje na to Dežela Meklenburg na severnem morju, je bila prvotno ozir pri razdelitvi osebnega dohodninskega davka. za časa ljudskega preselj pa 80 jo vzeli v Slovani, katere pa si je podvrgel Henrik Oroslau od Henrika Politični pregled. Položaj Sedaj potrjajo tudi „Narodni Listy", da sekcijski načelnik Stummer res že izdelal jezikovni zakon za gačna. nemška posest (Heinrich der Lowe.) Kralj Pribislav je dobil 1164 Meklenburško in je dedni oče Se danes vladajoče rod bine obeh Meklenburgov. Ker sta bila zavezana, jo je nemški cesar pregnal klenburški, a že leta 1632 jima je bila domovina vrnena po in postal vojvoda Wallenstein vladar v Me Češko ki se ima oktrovirati na podlagi 14 Po tem načrtu na) bi se dežela razdelila na 5 pasov : čisto češkega, čisto nemškega, pretežno češkega, pretežno nemškega in jezikovno cesarju Grustavu sedaj 1701 bila dežela še jedenkrát razde je dobil vojvoda Friderik Viljem Meklenburg mešanega. V obeh jednojezičnih pasih naj bi bilo uradovanj jednojezično, a v češkem češko, v nemškem nemško, ljena, in Šfcreliško nasledniki so današnji vojvode, gospodarji kralj in Adolf Friderik II. Mekleaburg, Šfcreliško, katerega posestva toda na imenovano Stari Grad. Dasi je rodbina, katera nosi še dane3 to vsakem uradu naj bi bil po jeden uradnik, vešč drugemu dež vendar staro slovansko ime. Že davno popolnoma ponemčena jeziku naj bi oskrboval občevanje z drugo narodnostj in korespondenco v drugem dež. jeziku V pretežno jednoj žičnih okrajih, v katerem bi se načelno uradovalo v jednem vendar se pretaka po njihovih žilah kolikor toliko slovanske krvi kralja Pribislava Ko pa pride princezinja Juta na črnogorski prestol, r»-šena bode zopet popolnoma slovanstvu. Biskup jeziku se bo pa od večega znanje obeh dež jezikov, in uradnikov v razmerju z številom manjšine števila uradnikov zahtevalo po-sicer bo moralo biti število tacih Strossmayer čestital knezu Nikoli na tej zaroki Trentinsko vprašanje. Torej utegne biti vendar-le mešanih bo uradovanje dvoj V jezikovno Jezikovno mešani okraji kruha iz te moke. Pogajanja med laškimi in nemškimi zaupniki se prično prihodnji teden Teh konferenc se bode udeležilo pa bili tisti manjšina jedne narodnosti znaša 25°/ 7 nemških konservativcev, 4 nemški liberalci in 4 Italijani. r» Narodni Listy" pa povdarjajo že sedaj, da vlada nima pra Poslednji so poslali mehkeji, ker je baje vlada pripravljena vice za izdanje nima državni načrt v odobrenj takega zakona na podlagi 14 Istotako da odjenjati tudi v tem, da se bodoči italijanski kuriji v dež. zbor kateremu se moral predložiti ta pravice, sklepati splošni jezikovni zakon za vso državo. Vrhu tega pa da bi Stummerjev načrt kršil osnovnih zakonov, kajti isti ne bi določil narodne jed- zboru tirolskem pripozna pravica določanja proračuna za njih svojedobno, da se slovenskega rešitvi trentinskega vprašanja, del dežele. Mi smo rekli v ze stališča ne opokorekamo taki 19 nakopravnosti, ampak prociteto, vzajemnost Dreyfus Zanimivih stvarij prinašajo zdai francoska listi „Figaro" in „L. Eclair" o zadevi Dreyfusa na dan Mej temi rečmi je več govorov interesantnih oseb pred so ker smo tega mnenja, da tega, česar so vredni tirolski Italijani, so vredni tudi n. pr. štajerski Slovenci. Vstvarjen bo torej dobro došel prejudic. V obrambo slovenskega bogosluženja. — Tudi zadarški „Narodni list" potrja, da so bili na konferenci v diščem. Jedna teh oseb je tudi bivši predsednik francoske države Kazimir Perier. Perier je pred kasacijskem sodiščem iz- Zadru malone škofje složni v tem, da se je treba moško zavzeti za obstanek gla ter stoletne rabe hrvatskega povedal, da je bil pri njem ko bil še predsednik Francij zika na p cerkve, pravice in miru naroda. Sporazum nekega dne v avdij nemški poslanik v Parizu ter se je ljenje škofov, da jamci za dober vspeh in za skoraj razgovarjal ž njim o nekem spisu, ki nemškem mirjenj a razdraženih duhov snje po Isti list javlja, da se je dež poslaništvu in kateri spis je pomenil izdajo raznih francoskih odbor dalmatinski obrnil naravnost do kardinala Rampolla v skrivnostij. Iz govora Perier-jevega se je dalo posneti i da je Rimu za obrambo glagolice stoletne rabe hrvatskega jezika Nemčij popolnoma nedolžna na tem, ako zajde v njeno po na nedeljskem čitanju listov in evangelija po katoliških cerkvah slaništvo kako važno pisanje, ter se je ne more vmešavati v v Dalmaciji. Ta odbor da hoče zastaviti ves upliv na vso zadevo. — Nek general Grallifet pa je odločno zagov; Dreyfusa in dolžil nepoštenosti Esterhazy-ja ter se čudil tega ne zapro, ki je zmožen „za 2000 frankov izdati obrambo narodnih svetinj Bog daj zaŽeljenega vspeha za da ves to sveto stvar ! Mirovna konferenca Jeden nemških zastopnikov svet u Naposled pa objavlj listi tudi izjavo bivšega na konferenci v Haagu, monakovski profesor Stengel min. zastopnika v Madagaskru, Laroche-ja pred sodiščem, je ordonančni častnik Duprat iïrekel jednemu od sodnikov da ki neko brošuro v À ateri se z uprav germansko preširnostj izdal ) za- 80 Dreyfusa obsodili, sledeče besede r» ta kanalja Dreyfus ničljivo posmehlj izraža v svetovnem miru brošura nosi ironični ali naslov Večni mir." Stengel piše da večni mir prodal inozemitvu načrte, utrdb okoli Nice, zato smo ga ob- nemogoča stvar in stvar katere svet tudi ne želi Pisec sodili." Iz vsega je vendar razvidno kriv, in da je v , da da se Nemčijo hoče samo oprati vsej zadevi prizadeta tudi kaka žid Dreyfus zares pravi da večni mir nikakor ni idej al pravega kulturnega na- Sicer pa mogoče, predka in da civilizacija, veda, umetnost, obrt in industrij Anglij katerej niso sadovi miru marveč vojne, čez usode narodov ne odlo ne ziné nikdo besedice Iz antipatij, katere gojiti ie od nekdaj čaj o duševne pridobitve, marveč odloča to, česar so narodi Nemčije in Anglije proti Franciji iz politične samopasnosti zmožni v vojnah kajti v vojni se ne gre samo sa fizično teh držav perfidije, za kakoržno bilo pa najnaravnejše sklepati na možnost take t 4 telesno moč, marveč tu pride v poštev mnogo duà Ô Hl 11 mogoče dobiti le kakega umazanega stvari « t označajo pravo vrednost kakega naroda. Tu se ■ ' ř . , . ,. . i j i * 4 .. ' * A treba malo ustaviti prvo je treba znati Nemec tisti krutos življen slavlja govori in piše z jedno da je besedo r T tu barbarski pri katerih stroj. veliki kapital, hitro in ceneno izdelo so Nemci, vanje potom razdelitve onemogočajo rokodelcu konkurenco. to govorijo in ne mislij o drugem kakor o surovosti in nasilstvu, katerim je Ako ta ultragermanski profesor pretep toliko id Rokodelstvo ne more nikdar zmagati pro na pr. v tkalstvu, v strojarstvu itd. veleindustriji Ta rokodelstva so proti boj kakor pojav duševne vrednosti ljudstva, tedaj pač za vselej uničena. misli na svojo Nemčij svojega Bismarcka in sploh na in zatorej ne morejo strpeti besede „mir". Za „duševni nemške razmere na svetu, ki kanijo po surovem ropu tuje po gesti, pojav" vojne pa smatra tevton najbrže kako vojno sleparijo s pomočjo špijonaže in izdajstva, katerih ima Prusija toliko na vesti iz vojn proti Avstriji 1866 in Franciji 1870 71 To pomagajo sleparski po so „duševne vrline" v vojnah, katere litiki do zmage, kakoršna bi ne bila mogoča vkijub kruti sili. Naposled se ta surov German še nekako drgne ob carja, ki Toda veleindustrija se nikakor ne more neprestano I Si JR 1 ..H Í BK]m |T J-, * v SVlh- .j JI Ifl. i jI OM I ^ 1 I t 1 n uJ* H UE* -'h bi ^ 3 IB . razširjati. Tudi njen razvoj ima svoje meje in sicer ga omejujejo produkcijske in trgovinske razmere. Veliki industriji ne bo na dalje mogoče v tej meri, kakor dosedaj, olajševati produkcijo z izpopolnjevanjem starih in izumljenjem novih strojev, z večjo razdelitvijo dela, a kcnkurenco na oddaljenejših trgih stezujejo nedo- je sprožil idejo razoroženj pravi: vse namere za dosego stajanje prometnih sredstev itd. svetovnega miru so naravnost otročarija, ker je tak mir sploh nemogoč. Zato ne bode dosegla nobena mirovna konferenca pa če sproži tudi sam car in najizurjenejši diplomatje, večnega miru, nasprotno, nesoglasja, ki utegnejo nastati baš na konfe Sploh pa veleindustrija ne more uničiti tistih roko-delskih strok, v katerih odločuje solidnost in dovršenost proizvoda, ukus lepota. Nikdar in nikoli ne bo velika renči i lahko dovedejo do še večjih konfliktov med državami industrija uničila ali le utěsnila umetniške obrtnosti, niti m narodi kakoršni so sed Najmanj pa imamo pravi tistih Stengel, uzroka Nemci udajati se fantastičnim prizadevanjem vrst rokodelstva, katerih proizvodi se prodajajo miroljubov kajti Nemčiji se ne gre samo za to. da obdrži samo tam, koder se proizvajajo svojo nadoblast v Evropi marveč nemški Darod si mora pri Rokodelstvu ostanejo tudi še v bodoče razne pa boriti tudi v svetovni politiki kakorôno zasluži. Iz teh noge rokodelskega proizvajanja, namreč tiste, katerih se predrznih besedi) je sklepati, kak bode ta zastopnik Nemčije veleindustrija sploh ne more polotiti. Rokodelstvo bo še nadalje imelo v oblasti razen umetno-obrtniških del tudi pa mu razvoj na mirovni konferenci in pa tudi, da Nemčija, fci vsa govori iz ust tega tevtona, misli še nadalje s skrutim mesarjenjem pri dobiti si posesti niso njene. To je elementi, ki so montaže in jednaka opravila prvih pasje naravi, in katerim „zavre kri" vsak hip in elementi, ki polja njegove de ne gredo za zakitnim® marveč tudi za javnim koristo lovjem taki elementi ne bodo nikdar smatrali za mogočni mir T človeštvu, zato so naravnost nezmožni, in nje se moralo prisiliti, da so mirni, kakor se prisili deroče zverine nek drug glas je, ki posebno kriči proti misli razoroženj so industrijci to še veleindustrije odpira tudi še nova lavnosti : Statistika dokazuje jasno in natančno tako za Nemčijo kakor tudi za najindustrijalnejše pokrajine naše monarhije, da število samostalnih rokodelskih mojstrov v Ti kriče na ves glas. kaj bode z industrijo, nekaterih produkcijskih strokah nikakor ne pojema » na kaj bode s tovarnami, koliko tisoč ljudij vkup bode izgubilo sprotno, da se to število stalno množi. Mi le obžalujemo, da nimamo zanesljive in točke statistike, katera bi nam delo in zaslužek ako bi k ratu ne bilo treba več orožja, ukna za uniforme, tovarn za kon itd Vs to svetovni mir in židovski raj bi bil zaprt. Zdaj se vidi bi uničil kdo kazala i kako se rokodelske razmere v naših slovenskih hoče vse poskusiti da prepreči to, ob žuljih krvavečega ob krajih spreminjajo. To zanesljivo statistiko pogrešamo ne lužku potečega z delavci, a njim je malo ali nič za samo radi tega, ker bi iz nje spoznali vladajoče roko pičlem zas delavca, marveč za lastne kase Tu tiči ovira sprave človeštva, delske razmere, nego tudi in še posebno zategadelj tu, tu je jedro velikanskega vprašanja, ki tiči v ideji člove koljubovega cara židje se boje za svoje vladařstvo na svetu za SVO) bič katerega zdaj tako oblastno vihte nad , ker nam statistika povedala, kakih reform je potreba v korist rokodelstva. «. človeštvom Nujno je potrebno, da bi se tudi deželni zbor to kranjski oglasil z zahtevo, naj vlada ustanovi statistični urad, kateri bo vso pozornost obračal gibanju v rokodelstvu, o katerem prav vladni krogi tako sila mnogo govore in revno malo store. Statistika, ako naj ima kako * » Za našo obrtnost. m. tako vrednost, se seveda ne sme krpati, kakor pri nas rokracija navadno delo, nego more biti nje sestavljanje izročeno strokovno izobraženim organom, obrtnim in tr- Razmere našega rokodelstva so vsled razvoja ka- govskim zbornicam » deželnim statističnim uradom itd pitalistične produkcije postale pač kritične, ali še dolgo niso tako obupne, kakor bi mnogi krivi preroki rokodelcem tudi dopovedali, kateri preroki s tem postopanjem luči te statistike se nam pokažejo razmere na šega rokodelstva vsekako v drugih barvah nego jih vi dimo sedaj m prepričani smo do cela i da poizvedbe razširjajo mej rokodelci brezupnost in s tem pokopavajo statističnih organov dokazale, da naše rokodelstvo je v zaupanje v same sebe in zaupanje, da si zamorejo pomoči. Rokodelsko tistih strokah, v katerih se da s pomočjo strojev produkcijo ubija velika industrija posebno v svojem jedru zdravo in da nima vzroka opirati se brez upno v bodočnost. veliko množino povsem jednakih izdelkov za svetovni trg j ftft ft & ft ft ft ft ftftft ft ftftft tlft ft ft ft ftftft ft ft ft ft ft ft ft ftftftftft to & Hfii je pozvala zopet svojega očeta. Prinesel je Kmetijstvo. » iti » nekaj krme s seboj in pomolil kravi, katera je boljšo krmo snedla, slabejše pa se ni niti dotaknila. Kmet je poslal po soseda. Sosed pride takoj. „Krava Križi in težave soseda Antona z živinskimi Je bolna in ni bolQa"> re6e Anton sosedu. boleznimi. . Kje se je našla zgubljena kvačka. Odrasla hči kmeta Antona krmi skupno z deklo krave in drugo živino. Vedno je to delo rada opravljala m bila vesela, ako je živina dobro rastla. Kravam, katere so se začele molzti, je sama napravljala napoj. Več ko dvanajstkrat je šla po dnevi v hlev. Deklica je bila zelo pridna, in nikdar niso počivale njene roke. Danes je nedelja! Hči kmeta Antona bavi se z nekim ženskim ročnim delom. Nakrat se spomni, da tam zunaj v hlevu ima do- biti napoj krava, katera je pred tednom teletila. Začeto delo dene hitro iz rok in vtake porabljeno iglo v lase. Zunaj v kuhinji pripravila je domača hči Končno se je pripognila in kakor po navadi zme napoj. šala pripravljalno jed za kravo. Pri mešanju je pač čutila, da je v napoju neki trd, dolg predmet, a ga ni mogla več najti in je zatorej mislila, da se je zmotila. Opustila je iskanje in kravi nesla hrano narejeno deloma iz razdrobljenih krompirjev. Krava je z veliko slastjo za-vžila ves napoj do zadnjega ostanka, na kar je šla do- mača hči zopet k delu v svojo sobo. Ko je hotela svojo kvačko vzeti iz las, je ni več našla. Išče jo in išče po celi sobi, v kuhinji, v hlevu in na hodniku. Tudi v na- pojni škaf pogledala. Škaf je prazen » in na dnu ni nobene kvačke. Kvačka je zgubljena in ostane zgubljena. Tedni so minili. Krava je bila zopet breja. Nekega dne šliši dekla, ko stopi v hlev, da je krava parkrat tiho, a bolestno zaječala, tudi je zapazila pri kravi, da ima nekaj dni sem malo teka. Na levi lakotnici bila krava nekoliko zatečena Dakla to povedala domači hčeri. Ta je prišla z osoljenim koščekom kruha, kateri Je pomolila Košček kruha je krava snedla z največjo slastjo. kravi Kmalu zatem je začela krava prežvekvati. To je pomirilo oba dekleta. Minulo je več dni. Ječanje je postajalo čimdalje Posebno močno je bilo po jedi, in če je krava hujše, legla. Če i legla, je kmalu potem vstala ni ni nikoli dolgo časa ležala. Sosed pregleda kravo natančno » potem pa reče kmetu Antonu so nekaj gorki » Gobec še mokroten, a ušesa in rogje Zdaj sliši tudi sosed ječati kravo. To se zdi tudi njemu sumljivo. „Krava je mogoče pogoltnila kak žrebelj ali kako žico", pravi sosed;; „Če je žrebelj, kateri se je zavrtal v smeri proti srcu, potem mora biti ječanje hujše če neljemo kravo nazvdol, ker pri tem poriva teža droba y žrebelj dalje proti k srcu. a Da to poskusijo, peljejo kravo iz hleva. Navzdol ni hotela iti, ko pride ven na dvorišče. Vlekli so jo navzdol z vrvjo m so § dali par udarcev s šibo po hrbtu. Krava je šla sedaj kakih 20 stopinj navzdol. Tu je začela hudo ječati, na kar so opustili nadalnje poskuse. Navzgor je šla krava brez vsake težave. Komaj je stopila nekaj naprej, že se ji je pomirilo ječanje. , hlevu je že bila veselejša in živahnejši kot prej » tudi je snedla krmo, katero je poprej pustila. „Ta krava je gotovo požrla kakoojstro rečB, pravi sosed Antonu. » Potem je krava zgubljena a i seže vmes Anton" ) „Vsekdar je ta reč jako nevarna", reče sosed » ho- čemo še nekaj poskusiti. Ako se moglo kravo visoko spredaj postaviti precej i m se bi moglo dati izdatno čistilo » in če se bi dajalo kravi osem dni manj nego druge dni, tako da močne p n j p, m r nhseg trebušnega droba, potem se lahko žrebelj kunčiiu še umakne nazaj, če ni pregloboko vdrt in ni še v prečni mreni. Sosed dá kravi 1 kg. Glavberjeve soli in litra kamiličnika. Krava se morala dni trdo postiti. Glavberjeva sol je krepko delovala. Vamp je zelo vpadel. Krava je v hlevu stala na koncu cele vrste živine. S plastenjem gnoja se je spredaj povišal stalni prostor za 15 cm. (Konec sledi.) Če Razglas. o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi je vstala » bilo « šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kme je očividno nekaj bolje. Seda tijske družbe kranjske v Ljubljani se prične 1. dne ju se je zdelo hčeri potrebno i da pove svojemu očetu, lija 1899. leta. u • • kmetu Antonu, kako je s kravo. Ko pride Anton v hlev 9 * ' * H _ Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče vidi kravo prežvekvati in slišal je tudi ječanje. Kmet pravi: tudi o ogledovanji živine in mesa. » „Dokler krava jé in prežvekva, tudi bolna ni u 1 1Ù zapusti kravjak, ne da bi se dalje brigal zato. * . I" » 1 P 1 priti v po kovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem in naj ji priloži: Dva dni za tem \ kravo minila vsa slast. Prežve k&vanje ni bilo tako živahno krati. m natančno kot druge izpisek iz krstne knjige (ali krstni list), domovinski list, t ^^^^^ šolsko spričevalo r t 161 . učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru, župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem « 4P Novice. E» i Osebne vedenju Uhožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih tro ških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev morejo dobiti po 50 gld. podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih popoludne po kratki bolezni vesti.. Učitelj g. Fr. Muhič v Št. Jerneju je debil častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službo- 1 vanje. Karol Pleško Dne 23. m. za ob Ví 5 kapjo umrl v Ljubljani uri prilog priložiti še: ubožni list > Potrdilo, da je že dve leti bil za kovaškega po Karol'Pleško, c. kr. sodni nadsvetnik v pokoju, jeden najbolj čislanih in spoštovanih narodnih naših someščanov. Kot meščanski sin rojen v Ljubljani dne 28. januvarija 1834. je rajni Pleško prebil maturo z odliko leta 1852., pravoslovne močnika. nauke 1. 1856. na Dunaju in je potem vstopil za konceptnega praktikanta pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Po dovršeni Prošnje za vsprejem v podkovsko šolo naj se do politični in sodni praktični izkušnji je služil najprej kot vladni 5. junija t. pošljejo vodstvu podkov8ke šole v Ljubljani. koncipi8t, Litiji, v Šola bo trajala do konca decembra prih. i. Kdor dobro prestsne preskušnjo, more po postavi iz 1873. 1. dobiti patent podkovskega mojstra : brez pozneje kot okrajni komisar pri politični upravi v Kranjski gori, v Postojini in Planini. Leta 1870. po- je bil imenovan za c. kr. sodnega adjunkta v Kamniku, zneje za c kr. okrajnega sodnika v Črnomlju, na Vrhniki in v Litiji. Leta 1881. je postal svetnik pri okrožnem sodišču pre- V Novem mestu, odkoder bil v jednakem svojstvu stavljen leta 1886. v Ljubljano. Po več nego 421etnem služ- preskušuje pa sedaj nihče ne more postati podkovski bovanju je stopil meseca novembra 1898. v stalni pokoj mojster. Nauk v podkovski šoli je brezplačen, učenci morejo skrbeti za živež in za stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski sobi. ter je bil ob tej priliki odlikovan z naslovom in značajem c. kr. sodnega nadsvetnika Pokojni nadsvetnik Pleško je imel zaradi taktnega vedenja in zaradi svojega živahnega temperamenta po vseh svojega blagega srca, zaradi svojega umerjenega, krajih, koder je služil, veliko prijateljev in je povsod kot vesten uradnik in ljubezniv družabnik ostal v najboljšem spo- minu." Dasiravno večkrat bolehen, zadnja leta s posebno Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkov8tvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da do- bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in rodna društva, bil mnogo let jako delaven odbornik „Pravuika", živinskega in mesovnega oglednika. spretnostjo in točnostjo vodil porotne razprave. Kot dijak je svoje počitnice navadno preživel pri prijatelju svojega oèeta, slovenskem pisatelju Matevžu Ravnikarju Požencanu in se je tako od mladih let navzel tistega domorodnega prepričanja, zvest do zadnjega diha, in katerega tudi kot mu ostal uradnik nikdar ni zatajil. V aktivno politiko se ni vtikal, zanimal se je pa za vsako javno vprašanje, podpiral vsa na- ivan Murnik predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. ? s. * Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vr do svojih poznih let je kupoval in prebiral slovenske politične in leposlovne knjige in časopise bil je mnogoletni naročnik „Novic", katere je vedno z veseljem podpiral tako da je naše starejše in mlajše pesnike in pisatelje poznal tako kakor malokdo njegovih vrstnikov. V srečnem zakonu živeč z Marijo roj. Lenassi, je zdaj zapustil štiri hčerke, ki žalujejo za svojim predragim in predobrim očetom. Bog ti daj većai mir, zlata duša slovenska ! Shod vinogradnikov. Iz Novega mesta nam dohaja vest, da se snidejo dolenjski vinogradniki v pričetku meseca maja v Novem mestu, kjer se bodo posvetovali in skle- šile dne 27. in 28. junija t. 1., in sicer : 27. junija pali o vprašanju, kako prodajanju petijota v okom priti, ter vinsko kupčijo povzdigniti, čuje se, da pride temu shodu skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali tudi vipavskih gostov v lepem številu podkovske šole, 28. junija pa za učence podkovske Umrl poslovodja tvrdke K. Tavčar, Gregor šole iz podkovstva * l t t i • n in • i ogledovanja klavne živine mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo, 1Q naj Trdina, značajen narodnjak. Bodi mu prijazen spomin ! s ' . *->» a * Umrla je podaljši bolezni gospa Fani Frelih roj. se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne ju- Kobilca, soproga dež rač. oficijala Ivana Freliha, s ka teri m • • mja se je bila šele pred kratkim omožila. Bodi ljubeznivi V t gospe prijazen spomin • * J .'..V V & m Vodstvo podkovske šole v Ljubljani i W à i f J tf, § i W 1 - _ 4 t • dne •• * ' !> • i i - * maja 1899. • ' • *) A vv ? » ■ > i , . • t • Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški. V Ameriko. Mestna policija je min. ted. spet pri- mladeniče, kateri so se hoteli odtegniti vojaški dolž- popihati v Ameriko. Bili so to Ant. Zalar iz Fr. Mostar iz Planine, Fr. Berčan iz Luž in Fr. Stepič iz Zagriča Dva sta imela celo neprava potna lista, a nima to ni ničesar pomagalo, kajti stražnik ju je kmalu ujel, in se je pokazalo, da se ne pišeta tako, kakor stojiv potnem listu. Min. petek je odšlo skoz Ljubljano 34 oseb v Ameriko min. soboto pa menda še več. se je Samomor. V min. sredo dopoludne mej 9. in 10. uro v poslopju orožniške ustrelil v Podgori na Goriškem r> Glas. Poročil se je gosp. Josip Vedral, prof. na šoli Matice", z gospodično Mařenko Bendovo iz Lomnic u. Pop. Čestitamo ! Poroke. Bivša učiteljica na „Sloginih" zavodih v Gorici, gdč Pavlina Lebanova, se je poročila z gosp. Jurijem Nad- postaje mlad komai 25 let star orožnik korporal. Krogla mu je šla skozi vrat ter predrla glavo v zadnjem delu. Ustrelil se je baje radi tega, ker ni mogel avanzirati. Pokopali so ga po navadnem cerkvenem obredu. Tele s 6 nogami Na trgu v Gorici je kupil neki Dmitrovičem, polkovnikom pešpolka št. 102 v Pragi učitelj g. Ivan Makarovič v Jelšanah v Istri se je gdč. Slavico Tolstovršnikovo. poročil pos. iz Idrije pri Raci kravo s teletom, katero ima 6 nog. z Tele je zdravo in čvrsto, kakor druga normalno zraščena te- To tele je pripeljal na trg kmetovalec Fran leta. podmelske fare. Šorli i iz Mladi tat. Martin Zorman, 10 let star, zidarjev sin, iz Ješo-ca v okraju Čakovec, priklatil se je v Ljubljano in je v 24 t. m. popoludne vkraael neki delavki na Karolinški Srednji vasi pri Kočevji, okraj Kočevje, nov poštni urad, ki srebrno uro. Na to je pobegnil proti Hauptmanci, kjer ga je se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob jednem služ- Nova pošta. Dne 1. majnika 1899 odpre se v stražnik dohitel in prijel. ?r V Se jeden ! Iz Gorice se nam piše. Razen predsednika društva «Lega della gioventii Friulana" Codermazza je bil aretiran tudi bančni uradnik Brunatti in to radi veleizdajstva, storjenega pri izletu imenovanega društva v Červinjan. Kranjsko društvo za varstvo živalij se snuje v Ljubljani. To društvo namerava vse živali brez izjeme varovati vsakterega trpinčenja in nekoristnega pobijanja, domače živali nepotrebnega mučenja pri zaklanju, nadaljne bolne živali, porabe za delo ter prevelikega napora in pridrŽevanje neogibnih potrebščin potem pospeševati lepo ravnanje z živalmi. Vsak blagomisleč človek in prijatelj živalij gotovo iskreno pozdravi boval kot nabiralnica poštno-hranilnicnega urada. Zvezo bode imel z vlaki železnične črte Grosuplje —Kočevje. Slatinska občina se bo menda res odcepila, kakor ima že tudi trg Vuzenica za to baje potrjeni privilegij. Našim Nemcem se brezpogojno dovoljuje v šolskih in občinskih upravah se od nas ločiti, drugače z nami, ko kličemo že. toli časa: „Proč od Gradca!" Razdelitev slat. občine nasprotuje dejanski potrebi in praktični upravi. Dočim ima sedaj občina 2156 novousta- Nova preb. ter še vedno ni jedna večjih občin, imela novljena občin* samo 461 duš, a niti ti niso stalni. to prekoristno društvo in je bo podpiral. Ker je pristojna oblast pravila tega društva potrdila, bode v kratkem ustanovni občni zbor. Prememba posestva. Iz Sevnice se nam poroča, da sta grajščaka gg. Fran Hren in Matija Hočevar kupila okoliška občina razpadla bo zop^t v dva dela, katera bo po vsem ločila sredi ležeča nova občina. Tako protežira pri nas dež. vlada par nemčurčkov. razneslo. Dne 9. t. m. je hotel tesarski Puško pomočnik Fr. Jonke v Selih pri Kočevju streljati s staro puško. Že pri prvem strelu pa je razneslo puško ter mu odtrgalo prste ; teško ranjenega Jonkeja so pripeljali v deželno bolnico. lepo veieposestvo dr. Kautschitscha v Sevnici, z vsem kakor Umor. Dne t. m so našli 60 letnega Josipa leži in stoji in sicer za ceno 70.000 gld. Dobravca :z Jesenja blizu Bruka ubitega. Umora sumnega so zaprli 16 letnega A. Prašnikarja iz Jesenega ter ga izročili Pazite na otroke ! Min. četrtek popoludne igrala okrajnemu sodišču v Litiji. Tu je fant povedal, da je ubil Dosta se v Gradaških ulicah ob bregu Gradašice, Ivan Habjan, bravca s kolom njegov oče Jernej, in sicer zato, ker je sumil, na to 5 let star, sin Ivane Lukman, 8 let star, sin Marije Lukman da mu je Dobravec pred leti zažgal kozolec. Zaprli so in je pri tem prvi padel v Gradašco. Služkinja Uršula Pod- ge cseta. Menda sta ubila starca oče in sin. lipec, ki je v bližini prala, potegnila je Ivana Habjana iz vode in ga rešila smrti. Utonila. 12. t. m. so našli v bohinjski Savi truplo 48 letne beračice M. Žen iz Črešnjevic Beračica je rada pila. / Orožništvo na Kranjskem se bode pomnožilo za Padla je z brvi v Savo. 24 mož. Reflektanti, dosluženi podčastniki, ki so zmožni slov. Ubil se je. Dne 10. t. m. se je 70 letni Jožef in nem. jezika, mo:ejo dobiti nadaljne informacije pri povelj- Dremelj iz Selna, občina Gradišče, v vinogradu svojega sina ništvu tukajšnje orcžniške postaje. spodtaknil, se valil po hribu navzdol ter padel preko neke Konsumno društvo v Železnikih. Minolo teden skale, tako da se ubil. je politična oblast zaprla pivnico konsumnega društva v Že leznikih. Ta pivnica je bila navadDa gostilna, kjer se je raz- Iv. Požari. 10. t. m. ponoči je nastal pod streho hiše Bolke v Poženku pri Kranju ogenj, grajalo, popevalo, pretepavalo od nezadružnikov in zadružnikov požrtovalnim gasilcem iz Cerkljan hišo upepelil vzlic in gospodarska po- kakor v kaki javni gostilni. Poslanca dr. Žitnika častna zadeva ČastDO 8lopja. Škode je za 1000 gld., zavarovan je bil pogorelec za 700 gld. 11. t m. je nastal v jVedrengu pri Črnomlju razsodišče, v katero je vsaka v dež zboru zastopana stranka v kleti Pavla -Laknerja ogenj, ki je uničil klet, poleg stoječi poslala po dva zastopnika, da preiščejo znano zadevo dr. Žit- hlev in 1000 korakov oddaljeno klet Iv. Laknerja. Škode je nika, izid svoje preiskave sporočilom in trem klubom z za 1300 gld. 12. t. m. sta v Zg, Lokvici Matija Govednik naslednjim pismom: „Za presojo častne afere gosp. poslanca in njegov sin razstreljala skale v vinogradu, pri tem je odsko dr. Ignacija Žitnika izvoljeni odsek sicer priznava, da je g. čila vžigalna vrvica na| hišo JoŽ Muca, tako da je nastal požar, dr. Žitnik v X. deželnozborski seji dne 15. februvarja 1898. govoril v veliki je upepelil Mucovo hišo in hišo sosedinje Težak, škode je razburjenosti, a vse po vršenih poizvedbah za 2200 gld. Zavarovana sta bila pogorelca samo za 450 gld. vendar ni mogel prepričati, da si dr. Žitnik pri takrat pod častno besedo oddani izjavi pi bil v svesti, da se poslanec dr. Tavčar čutil žaljenega po notici v Slovencu 11. februvarija 1898., katero je, kakor sam priznava gosp. " dne pisal dr. Žitnik. V Ljubljani dne 14. aprila 1899. Konja prodal za 6o kr. V Steyru je prodal neki najemnik posestva nekemu kmetu svojoga 150 gld. vrednega konja sa 60 starih krajcarjev. Stavil je namreč, da mu kmet i» Ljutomeru Požigalec. Kočar A. Križan v Političkem vrhu pri do naslednjega jutra ne donese 60 starih krajcarjev, katere zažgal si je dne t. m svoj hlev ; zgorela mu je država že večji del vzela iz prometa. Kmet pa je razvil tudi koča i in ogenj je segel na viničarsko poslopje vpok, doma štedilnik otrok, kjer je bilo več kot 60 starih krajcarjev. naduč. Semiča. Škode je 1000 gld. Požigalec je pričakoval Konj je bil torej kmetov. Najemnik moral plačati kmetu 680 gld. zavarovalnine, mesto te pa dobi ječo. 40 gld., da mu je pustil konja. 163 4M je gotovo pomagano ali ulajšano po od meni iznajdenem sredstvu „M al to l". in vratni katar, praskanje v vratu po vžitku. KaSel, hripavo8t, naduha, bluvanj plučn itd neha vže nekaj dni Od stotin ljudij z najboljšim vspehom rabljeno, kar mnogo spričeval in pohvalnih pisem priča » Maltol u ni nobeno tajno sredstvo, ampak en iz Ekstr. malt comp po svojem svoj3tvu narejen preparat, katero prodaja je policijsko dovoljeno in od zdravnikov priporočeno. Cena škatljic gld. škatljic gld.. 12 škatljic gld. proti gotovini ali z poštnim pouzetjem. Vilhelm Bieber 5 Fabrikant, des Maltol, Konigsberg in Pr je Barth^lnoyo lila j no apno ; ono prepreči 11- zavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, prepreči hujšanje, naredi živino ješčo, ukrepi prebavljanje, pomnoži mleko ter jajca, naredi živino močnejšo in tvori trdo meso. Za vsako žival neobhodno potrebno. Pošiljatve po 5 kg. kot poskus za I gld. (4 Popisi zastonj. Dalje je v zalogi maža za vozove (Sparwagenfett), va solin, olje za stroje itd. po nizki ceni. Miha Barthel in drug j Dunaj X. Keplergasse št. 20. Razpošiljava sukna samo zasebnikom i gld En odrezek 310 m dolg zadostno za ' moško obleko stane samo i \ 2-80 iz dobre 310 4-80 7-50 fine 8 70 1050 12-40 13-95 l i fine j še angleške grebenčeste pristne ovčje volne En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10- Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje ; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr. in železniške in še- V mičnih barvah 1 odrezek 6 gld peruvien in dosking, blago za dr uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Amhof Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor ! P. n. občinstvo so opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih. Tvrdka Kiesel-Amof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (8) : i : ï u u priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Potrti kom prijateljem najgloblje žalosti, javljamo vsem sorodni znancem prežalostno vest o smrti našega iskrene ljubljenega, nepozabnega in srčnodobrega soproga, očeta, brata, zeta, svaka strica, gospoda Karola Pleško višjega sodnega svetnika v pok., posestnika častne svetinje za 40 letno zvesto službovanje, liišnega posestnika kratki, mučni bolezni, prejemši sv. zakramente umirajoče, neizčrpne dobrote danes zaspal polu letu svojega od neumornega dela svojcev izpolnjenega življenja, uri popoludne mirno v Gospodu Truplo predragega pokojnika se bode v torek dnè aprila ob 5. uri popoludne v hiši žalosti Križevniške ulice h. št. 2, svečano blagoslovilo in potem na pokopališču pri sv Krištofu v rodbinskem grobu položilo k zadnjemu počitku Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek dne 27 aprila 8 ob. uri v sto^i ctrkvi sv. Nikolaja. Blagi pokojnik se priporoča v pobožno molitev in časten spomin Pr V Ljublj i se tihega sožalja. dné 23 aprila 1899 Marija Pleško poroj. Lenassi Cirlia in Micika. hčere soproga Peter Lenass Anči tast lesko, sestra Ema, Marija Leonija Pakič poroj. Zhuber, c. in kr stotnika vdova, svak.nja — Gusti Pakič, nečakinja Leo Pakič. nečak Ako nas je moglo v dnevih najbridkejše žalosti povodom bolezni in smrti našega iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga, oz;roma očeta, brata, zeta, svaka strica, gospoda Karola Pleško višje sodnega svetnika v pok. itd. sploh tolažiti, • * • ginljivega sočutja, katere smo prejemali nebrojni dokazi srčnega, vseh stranij ravno toliko znakov ljubezni in spoštovanja do našega blagega pokojnika. Srce nam torej narekuje najsrčnejšo zahvalo vsem onim. kateri prizadevali naši utolažiti tako obilnem številu spremili predragega rajnika poslednjem počitku Prav posebno zah valujemo . pevcem za ginljivo petje in darovalcem krasnih vencev. Vsem prav srčni povrni ! Ljubljani, dne aprila 1899 Žalujoči ostali. f IC t * • i i-