K 70 letnici Iffiteljskega tovariša. Zgodovinske reminiscence iz ustanovitve Učiteliskega tovariša. Letošnjc leto obhaja naš stanovski list redek jubilej — svojo 701etnico. Nam, ki ima= mo sedaj za svojo izobrazbo in samoizobraz* bo vsega v izobilju in nešteto prilik, bo koa maj možno umeti važnost ustanovitve tega lista v času, ko slovensko učiteljstvo ni imelo kar zadeva njegovo izobrazbo in samoizobrazs bo ter organizacijo, še skoro ničesar. Da vsaj nekoliko poudarim važnost ustanovitve »Uči« teljskega Tovariša« — pišem naslednje vr* stice: Preden pa začnem govoriti o tem za slo= vensko učiteljstvo zanimivem dogodku, naj posežem nazaj v 1848. leto. Govoriti mi je tu o važnosti spoznanja, ki se je na njem po« stavila vsa današnja šolska stavba Slovencev — pa tudi stavba naše učiteljske organizcije. In kakšno je to spoznanje? Spoznanje, da je treba slovenski mladini pouka v slovenskem jeziku, ki ga naj naši mladini podaja sloven* sko čuteče in v slovenščini poučujoče učitelj* stvo, ki se bo samo zavedalo te svoje dolž* nosti do vzgoje našega ljudstva. To pa je bilo mogoče le učiteljstvu, ki je spoznalo tudi po= trebo izobrazbe in samoizobrazbe svojega stanu tudi v slovenskem jeziku. Ker o tej notranji potrebnosti začuteni po slovenskem učiteljstvu samem in njegovi lastni iniciativi, da bi na tcm polju storilo kaj tudi samo iz sebe — p'red 1848. 1. ni zaslediti važnejših momentov — sem pričel to črtico z omenjenim letom.* Od 1848. leta dalje opazujemo med slo« venskim učiteljstvom in njega nadzorujočo duhovščino dvojno stremljenje: 1. dati vsaj ljudskemu šolstvu trdno slovensko podlago z dobrimi učnimi knjigami za uporabo otrokom v šoli in tudi učiteljem za pripravo doma. 2. Dati učiteljstvu kolikor možno zadostno izobrazbo in samoizobrazbo s stvarnimi član« ki po našem tedanjem časopisju — in pozneje s stremljenjem ustanovitve posebnih učitelj* skih časopisov — pri čemer je najvažnejše to, da pri obeh vprašanjih izhaja iniciativa tudi od učiteljstva samega. Tozadevno so mnogo pisali vsi takratni slovenski časopisi, v katerih so zlasti zname= niti programatični članki Andreja Einspie* lerja, Andreja Praprotnika, Simona Rudmaša in drugih. * Kaj je storilo učiteljstvo tozadcvno tudi pred 1848. letom glej v dr. Ilešičevi študiji: O pouku slovenskega jezika, ki je izšla v Slov. Solski Matici leta 1902. Kot nekako pomoč na zahteve prve zgo= raj omenjene točke je že 6. malega srpana 1848. ustanovil Ivan Navratil mladinski časo* pis »Vedež«. — Vzrbk ustanovitve je bil — ker ni bilo še slovenskih knjig za šolsko mla* dino — namreč takih, ki bi vsebovale vzgojno, poučno in zabavno čtivo in pa čtivo, ki bi vnemalo mladino za ideale, ki so se vzbudili v posameznih Slovencih Ieta 1848. in tudi še pred njim. S tem je bil narejen v samostoj* nem delovanju slovenskcga učitcljstva za slovensko ljudsko šolstvo začetek — ker je res nudil »Vedež« mladini in učiteljstvu tako potrebno snov za razne šolske predmete, a o b e n e m ustvarjal krog pisateljev — med katerimi se pojavljajo tudi učitelji — na vidnem mestu zlasti Andrej Praprotnik. — Te* mu krogu pisateljev »Vedeževih« je bila slo* venščina v šoli zlasti pri srcu in je že tedaj ko je »Vedež« izhajal in tudi še potem, ko je prenehal, dopisoval tudi v druge slovenske časopise, ki so prinašali snov slovensko mi«. slečemu učiteljstvu. »Vedež« je bil ustanov* ljen res proti tedanji nemškutariji — zlasti v šoli, kot to Navratil sam poudarja v nekem pismu. Ali že eno leto po ustanovitvi »Vedeža« se je oglasil Andrej Praprotnik na 3. strani I. lista »Novic« iz 1. 1849. s člankom, ki tudi obravnava 1. zgoraj omenjeno točko glede dobrih učnih knjig. Glasi se: Prošnja zastran šolskih reči, kjer pravi: »Nič našim šolam tako ne manjka kot poboljšanih novih bukev. Nekoliko učenja je sedaj potrebno, pa kje so bukve. •— Če se učitelj sam s prestavljanjcm iz drugih bukev pečati mora, mu malo časa za potrebno šolo ostaja; in ali je tudi tega vsak kos? — Naj bodo dobri prijatli naše ljube slovenske mladine lepo prošeni. berž, ko bo mogoče. to potrebno reč začeti. Prav bi bilo, ko bi se več takih milih podpornikov najdilo, de bi se bližnja pot nastopila. Eden ne zmore vsiga, tudi sostavki pri berilih, izgledih itd. od mno= gih glav pisani, bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko društvo, ki je za vse domorodne reči tako živo vneto, tudi za to reč domoljubno skerbelo.« Pod črto mu odgovarja »Vredništvo« tole: »Slovensko društvo ne bo jjikdar svoje dolžnosti zanemarilo — ali v s i g a ne more samo storiti. Govorili smo že z gospodam nadvodjam, de bi se ta reč z gorečnostjo po= prijela, nadjamo se, de bo skrbel tako ime« nitno reč s pomočjo mnogih glav opraviti. Vredništvo.« Praprotnik si je dobro zapomnil stavek, da »Slovensko društvo« vsiga ne more sto* riti. Ker tu ni časa in prostora, da bi toza* devni razvoj slovenske šole literarne produk* cije po 1848. 1. zasledovali, o tem dalje ne bom govoril, kako je leto za letom ravno on po magal zadelati vse tozadevne vrzeli. Koncem leta 1851. je »Vedež« prenehal izhajati. Ali njegovega pomena. ki je silno ve? lik v tem, da je kot mladinski list oral pri nas ledino (celo s slikanimi prilogami) in je učiteljstvu in mladini nadomeščal šolske knjige — danes skoro ni mogoče dovolj pre* ceniti. Še važnejši je »Vedežev« pomen v tem, da je v krogu svojih dopisnikov tudi med slovenskim učiteljstvom vzgojil krog pi= sateljev, ki so na nadaljnem razvoju našega šolstva, delovali istočasno tudi po drugih — a pozneje po novo ustanovljenih slovenskih tudi učiteljskih časopisih. — V kontinuiteti tega delovanja znači »Vedež« začetek. Ali kaj kmalu so se čuli tudi glasovi gle« de potrebe slovenskega učiteljskega časopisa. hoteč pospeševati z njim drugo gori omenjes no točko. Kmalu potem. ko so »Novice« obs javilc Praprotnikov članek glede »zboljšanja šolskih bukev«, se je oglasil 14. sušca 1849. 1. na 44. strani 11. lista neki dopisnik iz Štajer= skega z dopisom: Prijazen pogovor v šolskih rečeh (Iz Štajarskiga), kjer pravi: »Lejte, Lejte ljubi gospodje tovariši! na= ši slovenski učenci so nas prekosili. Berejo namreč lastne novice »Vedež«, ktere jim ve« liko koristnih in kratkočasnih rcči pripove* dujejo. Se ve, da jih dobijo po naši oskrbi, pa vendar so le nalašč za šolsko mladost na= menjene. Pa povejte dragi! ali imamo mi slo= venski učitelji že kaj 1 a s t n i h novic. ktere bi detovodne (padagogische) reči, omiko slo* venščine v šoli itd. omenile. Sej — bo znabiti kteri overnil — imamo nemških detovodnih letnikov, časopisov in drugih podučnih do* volj,^ čmu pa še slovenskih? — Tiste šolske nemškune pa vprašam: Ali bomo učitelji, ki nam je povzdiga in omika Ijudstva v narod= nosti v roke dana, zaostajali za prostim kmetam in rokodelam (Novice so se v za* četku imenovale »Kmetske in rokodelske«) ali cloza našo šolsko mladino, ki vsaki svoje lastne slovenske novice žc v rokah imajo? Tudi to je res, da prijazne »Ljubljanske Novice« rade naše šolske reči omenijo, koli= kor jim prostor prepusti, ravno tako tudi »Slovenija« in tudi »Celjske Novine« se za to pomenkujejo; — ali za potrebno našo izobra* ženje v šedanjim času ni to zadosti. Jaz mi* slim, vsaki iskreni domorodni učitelj bo spo* znal, da nam manjka posebniga lastniga ča=> sopisa, kteri bi nalogo imel našc vzajemne misli v detovodnih rečeh sploh, kakor tudi v šolstvu posebej pretresavati. Kar bi se na zborih (učiteljskih zborovanjih) važniga in koristniga presodilo, to bi sc potem na pre* sodbo drugim sosedam po tem časopisu po= nudilo. Zbori bi se potem bolj potrebne in koristne skazali. kakor jih zdaj mi učitelji na Slovenskim sploh obrajtamo Ozrimo se okoli in videli bomo. de so učitelji po Nemškem kakor tudi v Terstu učiteljska dru = štva vtemelili; mi pa v sred med njimi smo še toliko v teh rečeh storili, kot ničla pred drugimi številkatni. Ne zamerite, jaz rad res^ nico povem, tudi če je žerka. Sami presodite: ali nam ni potrebno več zloge med seboj, če hočemo sami sebe za prihodnji čas bolj iz« obraziti? Drugači bi znali še Ijudem na poti biti. namest njih obrajtani učitelji. Kdor ne stori s časam ene stopinje, je storil dva ko= raka nazaj. De pa rakove poti ne pojdemo, pogovorimo se zavolj zborov in potrebniga časopisa. in spoštovani gospodje tovarši! povejte svoje misli zastran tega očitno; ali — in kako bi se to dalo izpeljati. Tone P tačasni učitelj. Dne 14. malega travna istega leta se je na 58. strani 14. lista »Novic« odzval na ta dopis A. Praprotnik z dopisom: Prijazni pogovor o šolskih rečeh. (Iz Gorenjskiga), ki se glasi: V zadnjih Novicah nam je sostavek pod napisam »Prijazni pogovor v šolskih rečch« kaj dobriga nasvetoval. — Resnično bi u č i * t e 1 j s k i časopis k ppvzdigi šol in slovenšči« nc veliko pripomogel. Zraven drugih potreb, ki jih šole in uče« niki kervavo pogrešajo, je gotovo tudi ta, da bi se učeniki in vsi šolski prijatli (ime prvega učiteljskega časopisa) v lastnim časopisu bratovsko in prijazno pomcnili: kaj in kako bi za našo slovensko mladost bolje bilo. kako bi se zavere in protivniki odvernili itd. Davno smo imeli to potrebo tudi pri nas že na je* ziku, radi bi jo bili izustili. ko bi se ne bili bali nemškunov preveč splašiti. Zdaj pa, ko so t\ že s snegam vred že precej skopneli in so se že tu in tam slovenskc cvetlice veselo prikazale — smemo svoje potrebe naravnost očitno odkriti. Drugega zdaj nimamo več za preskerbeti, kot to, de bi temu našimu časo« pisu učeniga, pa pošteniga moža za vrednika dobili. Če se bo cena po žepih prejemnikov ravnala, bo prejemnikov aotovo tudi dovolj. Naj bodo naši mili prijatli in vsi rodoljubi lepo prošeni nam pri ti reči z besedo in dja= njem domoljubno v pomoč biti. — A. Pra» protnik. V teh dveh dopisih najdemo precej ja= sen opis takratnih učiteljskih razmer in uči* teljskih zmožnosti na Slovenskem. Praprotnik še ne apelira na urednika učitelja — ampak »da bi učeniga pa poštcnige moža za vrednika dobili.« Toliko učeniga — pa takrat med slo= venskim učiteljstvom namreč prosvetnim ni bilo — ako izvzamemo Praprotnika, ki je bil še premlad — premalo izkušen, nastavljen pa izven Ljubljane. Čitajoč mnenje obeh dopisnikov glede ustanovitve slovenskega učiteljskega glasila izraženo v »Novicah« 1849. 1., ga razumemo — zlasti — ako si predočujemo, da je takrat= no slovensko, tudi zavedno učiteljstvo dobi* valo vso izobrazbo iz nemških učiteljskih ča= sopisov in če pomislimo, s kakim veseljem bi bil tak zaveden slovenski učitelj vzel v roke časopis, ki bi mu bil vso to stanovsko izobrazbo prinašal v našem jeziku. Glede ustanovitve slovcnskega učite!j = skega časopisa so v teh časih razpravljali še večkrat. Med onim, ki šo tozadevno tudi iz« rekli svoje mnenje, je zlasti važen Andrej* Einspieler. Po dr. Slebingerjevi študiji v Slov. Biogr. Leksikonu * posnemam. da je Einspie* ler v svojih dopisih v takratni »Sloveniji« razpravljal o šolski, sodnijskih in cerkve* nih potrebah Slovencev ter se v članku, kjer obravnava šolstvo — zavzema zlasti za iz? obrazbo učiteljstva in med drugim za dobro urejeno novinarstvo, dodelivši šolstvo »Celj« skim Novinam« in »Vedežu«. (Glej njegov spis: »Nižja in ljudska učilnica« na 149 strani »Slovenije« iz 1849. 1.). Ko so po reakciji na 1848. letno marčno rcvolucijo prenehali tudi naši časopisi drug za drugim, razen »Novic« in »Danice« v Ljubs ljani, med njimi tudi »Vedež«, ki z 1. 1851. ni več izšel, je bila 1. 1850. v Celovcu ustanov* ljena »Slov. Bčela«. Sicer sta oba ljubljanska časopisa tudi prinašala članke o šolstvu, ali v kontinuiteti delovanja zanj, se mi zdi ta list druga stopnja. 1. Ker je prinašal razne meto« dične in šolskovzgojne članke takratnih pe* dagogov. 2. Ker se je s temi — ki so bili na* menjeni le učiteljstvu, odtujila nekaterim svojim naročnikom, da so jo začeli opuščati. Zato je bil urednik Anton Janežič primoran z 1. 1852. te članke izločiti, da se je mogel list izpremeniti v popolnoma leposloven časopis. 3. Ker je upoštevajoč važnost šolstva in po« trebo takih člankov za takratno slovensko učiteljstvo, začela 1. 1852. izhajati »Slov. Bče= la« s prilogo »Šolski Prijatel«, kjer so ti iz »Slov. Bčele« izločeni članki bili natisnjeni. »Šolski Prijatel« je uresničena, že 1. 1849. iz* ražena želja slovenskega učiteljstva — to je prvi slovenski časopis, ki ga pa kot »Vedeža« Navratil tudi ni urejeval učitelj, ampak ce* lovški profesor in katehet Andrej Einspieler. Kcr je izhajal skupno s »Slov. Bčelo« in je le ta imela čimdalje manj naročnikov. se je Einspieler z njim že s 5. številko odločil in je »Šolski Prijatel« postal prvi samostojni slo= venski učiteljski časopis. O njem dalje ne bom razpravljal. Omenjam le, da je v krog njegovih dopisnikov učiteljev stopila tudi ve« čina dopisnikov učiteljev »Vedeževega« kro= ga in da znači v kontinuiteti samostojnega delovanja slovenskega učiteljstva za sloven* sko šolstvo — naravnost razvoj in napredek, zlasti, kcr mu je bil urednik energični in uvidevni Andrej Einspieler, ki je vedel odkod in kam. Zato je upošteval pri snovi, ki jo je v svojem časopisu podajal. mnenje dopisnikov učiteljev, ki so bili v svojem stanu strokov* njaki. »Šolski Prijatel« bi bil najbrž delil usodo drugih slovenskih časopisov, ki so prenehali drug za drugim — da ni postal že 1. 1853. ča* sopis društva sv. Mohorja v Celovcu, ki mu je dajalo letno denarno subvencijo pod pogo jem, da so ga dobivali kot društveni časopis vsi udje tega društva. Obenem je prinašal v posebnem oddelku vsa važna oznanila tega društva. S tem se je podaljšalo življenje »Šolske* mu Prijatelju« do 1. 1854., ko se je na zahtevo goriškega odbora z 1. 1855. moral izpremeniti iz šolskega časopisa v leposlovni časopis »Pri* jatelj«, ki je dajal prostora tudi mladinskim in šolskopoučnim člankom. . Toda tudi ta izprememba ni ostala traj* na. Z 1. 1856. se je Einspieler s svojim časopi= som odločil od družbe sv. Mohorja in usta= novil iz »Prijatelja« homiletični šolski in za= bavni časopis: »Slovenski Prijatel«, ki je imel dva dela z enakim naslovom. Prvi je prinašal cerkvene pridige in razno snov za katehete; drugi z istim naslovom je prinašal razne di= daktične. metodične in vzgojne članke ter nes kaj zabavne vsebine za šolsko mladino in od« rasle. Prvi del za duhovščino je bil gotovo trikrat obsežnejši kot drugi — znamenje, da je urednik Einspieler dobival več snovi za prvi, kot za drugi del, ali jo je pa imel že od preje več pripravljene. Na tak list sta se lahko naročila duhovnik in učitelj skupno in uporab* ljala zase vsak svoj del. Večinoma se ie pa nanj naročevala duhovščina in njegov šolski del odstopala učiteljstvu v čitanje. koncem leta pa oba dela da.jala vezati v eno knjigo, kot jih ima državna študijska knjiga in pa en letnik knjižnica gospoda župnika Ivana Vr* hovnika v Koleziji. Tako obliko je imel »Slov. Prijatel« 1. 1856. in 1857. •Z letom 1858. je pa postal »Slov. Prijatel« izključno homiletičen časopis, opustivši sko* ro popolnoma šolski in zabavni del pod skup« nim naslovom kot pravi v »Povabilu« na na* ročbo 1. 1857.: »Šolskih sostavkov. tako ime« novanih didaktičnih ne bo donašal. ker sc je že v prejšnjih šestcrih tečajih vsc kratko ka« zalo. kar se pervo in drugo leto po ljudskih šolah uči. Zatorej tudi »Slov. JPrijatel« ne bo vcč na dvoje razdcljen, temuč vse štiri pole se bojo zaporedoma tiskale in bojo ene bukve, ki bojo čast. gg. duhovnikom lepo stregle za cerkev, šolo in dom.« * Le žal, da sta bila zadnja dela z 1. 1858. kljub obljubi za šolo in dom skoro popolnoma izginila, tako da jih ni vredno več omenjati. Slovensko učitcljstvo je tedaj z 1. 1858. bilo brez svojega stanovskega lista. S tem bi bila nastala v kontinuiteti delovanja sloven« skega učiteljstva za svojo izobrazbo in orga« nizacijo vrzel, ki bi bila trajala do 1. 1861. Preden pa govorim o tem, kako se je iz« popolnila ta vrzel, mi je omeniti moža, ki je značil od 1848. do 1858. leta v tej kontinuiteti eno prvih moči v izobrazbi in samoizobrazbi zase in za slovensko učiteljstvo — Andreja Praprotnika, čegar stoletnico rojstva smo ob= hajali 1. 1927. Sodeloval je kot dopisnik pri vseh tu omenjenih časopisih, ki so se ukvar* jali s slovenskim šolstvom in se s tem ter po= leg tega v prvi vrsti sam izobraževal kot šol« nik, kot dopisnik v razne časopise in kot pisatelj raznih šolskih knjig, ki so v oni dobi nastajale zlasti na Kranjskem.** Z 1. 1858., ko je nastala omenjena vrzel v kontinuiteti izobrazbe slovenskega učiteljstva, je prišel Andrej Praprotnik za učitelja iz Dobrove v Ljubljano. Tu je bil z 1. 1857. ustanovil Kamilo Ma< šek nemško tiskan glasbeni list: »Cacilie«, ki je prinašal pri objavljenih skladbah poleg nemškega in latinskega teksta tudi slovenski tekst harmoniziranih cerkvenih in otroških šolskih pesmi. Vsa druga vsebina je bila nems ška in je obravnavala pouk cerkvenega in metodiko šolskega pouka ter glasbeno zgodo* vino in življenjepise njenih predstavnikov. Torej predmcte. ki so bili tedaj za izobrazbo učiteljev, ki so opravljali poleg učiteljske in cerkovniške, tudi organistovsko službo in po»-učevali petje v šoli — neobhodno potrebni. Več o tem časopisu bom govoril v preje ome= njeni študiji o Andrej Praprotniku. Za nas je največje važnosti to, da je uredništvo tega časopisa po smrti Kamila Maška (29. junija 1859. 1.) prevzel Andrej iPraprotnik, dosedaj samo dopisnik v razne časopise in s tem po« stal sam urednik, dasi ne popolnoma sloven* skega — pač pa glasbeni izobrazbi učitcljstva na Slovenskem namenjenega časopisa. Tu je torej Andrej Praprotnik pridobival svojo prvo uredniško prakso. Začel je uvajati v »Cacilie« pesmi s samo slovenskim tekstom.  Pesmi so mu pošiljali Vauken, L. Belar. J. Raktelj in drugi. Ali v časopisu je tudi nekaj Andrej Praprotnikovih skladb samih. Ali so bila vojna leta kriva, ali vsebina »Cacilie« iz 1. 1859. po Maškovi smrti njenim naročnikom ni več ugajala, ali je Praprotniku samemu nalagala preveč dela, mi ni znano. Morda je imel tudi premalo sotrudnikov — in plačnikov. Z 1. 1860. je »Cacilie« prenehala. Gotovo pa je, da se je po njenem prenehanju še bolj čutila vrzel in praznina, ki jc nastala s tem v kontinuiteti izobrazbe slovenskega učiteljstva. Da ni s tem letom (1860.) nastala za slo* vensko učiteljstvo zelo važna gospodarska organizacija »Društvo -v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam«. katerega početek je pač zapisati v dobro delovanju takratne učitelj* stvo nadzorujoče duhovščine v Ljubljani — bi bila ta praznina in vrzel še vidnejša. Ali kljub temu je tudi ta samo navidezna. Kajti ravno v I. 1860. so se že pletle niti za novo osnovo izobrazbe slovenskega učiteljstva — za ustanovitev »Učiteljskega Tovariša«. Z 1. 1859. je namreč začela veti z Dunaja na vse strani milcjša sapa, tako tudi na slo* vensko stran. In tu se je kmalu začutila po* treba ne samo dobrega slovenskega politič* nega časopisa, ampak so se poleg te zahteve začuli že tudi posamezni glasovi po potrebi slovenskega učiteljskega časopisa, kar ni čudno. saj se je ta potreba zanj oglašala že od 1849. 1. in je bila s prenehanjem učitelj* skega dela »Slov. Prijatelja« iz 1. 1858. in s prenehanjem »Cacilie« v 1860. 1. tem občut* nejša. V debato za nov učiteljski časnik sta po* segla dva tedaj najvažnejša slovenska časopisa: Bleiweisove »Novice« in Janežičev »Glasnik«. Prvi se je oglasil z Dunaja dopisnik Jan* kovič v »Novicah« 1860. 1. z dopisom: O nižjih šolah na strani 318. od 3. oktobia, ki se na= daljuje na strani 336. od 17. oktobra, kjer se zavzema za ustanovitev slovenskega učiteljs skega časopisa in tudi priobčuje, o čem naj bi ta časopis pisal in.katcre točke učiteljske izobrazbe naj bi obravnaval. Navaja 1. peda* gogiko o pomenu vzgoje in pa metodiko. 2. Sadjerejo. 3. Petje — besede in napeve pesmi. 4. Naznanilo novih knjig in obravna* vanje avstrijskega šolstva. 5. Učiteljska zbo* rovanja. 6. Zabavni del. (Življenjepisi, zgodo* vina, prirodopisje in povesti). 7. Uradni del — naznanjevanje služb in prestavljanje oseb itd. V debato za šolski Iist je posegel tudi »Glasnik« od 1. novembra istega leta, ki je mnenja. da bi sedanje slabo plačano učitelj« stvo težkp zmoglo stroške samostojnega uči= teljskega časopisa, ker ni pričakovati od tako plačanega učiteljstva dovoljne materialne podpore. Morda se najde kak mecen, ki bi list v svoje okrilje vzel. — Dokler se pa list ne more osnovati na trdni materialni podlagi, naj bi odločil šoli vsaj eden izmed izhajajočih slovenskih listov nekaj prostora, da bi se v njem moglo pisatL Nasvetuje, naj bi v ta na< men »Novice« dale nekaj prostora za šolske zadeve. Če bi pa »Novice« tega ne hotele ali ne mogle dati prostora, naj bi se slovenski učitelji v ta namen oprijeli hrv. učit. časopisa »Napredak« v Zagrebu. * Slov. biogr. leksikon I. zvezek, str. 151 do 155. * Glcj »Slov. Prijatelja« za 1. 1857., stran 187. (II. del). ** Več o tem bom poročal v svoji štu* diji: Andrej Praprotnik, početnik naše uči* teljske organizacije in našcga tiska, ki jo mi= slim v kratkem dodelati. Obema jc v »Novicah« od 14. novembra na strani 367. z dopisom: »O učiteljskem čas* niku« odgovoril Rodoljub Podratitovski — Praprotnikov pobratim in prijatelj Josip Le» vičnik, učitelj v Železnikih, kjer soglaša z no= viškim in glasnikovim dopisnikom, glede tolike samoizobrazbe učiteljstva, da »terjatvam sedanjega časa takorekoč s pomagljivo roko že nasprot pridejo. Da bi dobrega učiteljske* ga časnika ne potrebovali, tega ne bo nihče trdil, kdor ima zdrave možgane v glavi.« Ima pa pomisleke, kaj bo storilo učiteljstvo, ki mu je nov list potreben kot ribi voda. Pravi: »Le počasi! Imeli smo časnik, po kterem marljiv učnik, ki si je bil svojega poklica zvest in si je liste enako skerbni čbelici v knjigo zvezati dal, še sedaj skerbno sega. Več let nam je donašal razne poduke o šolstvu, lepe povesti, mične pesmice itd. Ktera nezgoda je zadala listu smertni udarec? Jaz nočem tega praviti, zarudele lica večina slovenskih učnikov * naj dajo odgovor na to. Pa mi bo kdo ugovarjal — zdaj bi bilo drugač; takrat je bilo manj šol in učnikov itd. itd. Dobro! pa prestopimo se v novejši čas, v nedavne dni. Marljivi go* spod Praprotnik je iskal za izdavanje nape* vov k svojim pesmam naročnikov. Kaj mi* slite, čemu ležijo od našega slavnega gosp. Riharja pregledani in potrjeni napevi kakor zakopan zaklad lenega hlapca v tamnem pre= dalu. Ako bi bili marljivemu skladatelju segli učniki z obilnimi naročili pod pazduho, davno bi se žc glasile mične pesmi v čast najvišjega po slovenskih cerkvah. Da bi nas za ohranjenje lastnega časnika premalo bilo, kakor se tu in tam glas vzdigne, tega ne moremo verjeti.« Uredništvo »Novic« mu odgovarja na to: »Zakaj ne? Saj so s k u š n j e , kakor ste rav* no sami rekli, žalibog! to že učile. Pa tudi drugod samostojni šolski časniki težko \z'hajajo; število bravcev je premajhno. Posled* nji list »Glasnika« priporoča »Novicam«, naj bi tudi nadomestovale š o 1 s k i časnik. Rade. ako bi jim prostora ne manjkalo, bi obšir* niše pisale o šolskih zadevah. Ali v e č , kakor dozdaj, ne morcjo. Kaj, ko bi pridni »Glas= nik« vzel to reč pod svoje krilo? Po naših mislih bi to najbolje bilo. S tem pa se ne zoperštavljamo samostojnemu listu nikakor. Poskusite! Vred.« Levičnik apeluje nadalje na Ljubljano, češ: pokaži se nam zopet vnovič bela! Imaš može. kterim ni težava osnovati potrebnega. od vsih pravih učnikov željenega časnika. Vi pa učniki! ne odrecite pripomoči, kajti naj« večji dobiček bo Vaš! Jako stvarno je zavrnil Levičnika*Podra* titovskega na strani 382. in 383. z dopisom: »Tudi nekaj o učiteljskem časniku«, neki Ble« ški, ki pravi na Levičnikove očitke glede pre= nehanja »Šolskega Prijatelja«: Odgovorim na to, kar je tudi gola resnica. Ne samo. da manj učnikov je bilo, tudi drugih vzrokov lahko na* štejem. V taistih časih, ko je »Šolski Prijatel« na beli dan zahajal, so še učniki takorekoč spali ali saj dremali. Ni Bilo skoraj od nobene strani kterega zbudovavca. Slišali smo, še do* bro se spomnimo, nekaj od »Drobtinic« go* voriti. Kar enkrat neki osmošolec (zdaj mest> ni kaplan v Belaku —S—) mojemu očetu neke drobtinice (»Blaže in Nežica«) brati ponudi in pozneje, ko je vidil. da so očetu te bukve dopadle. jih jim tudi za rabo v šoli pusti. Pozneje, ko je »Šolski Prijatel« beli dan zagledal, smo že radi segali po njem. Ali pre* dragi, koliko pa je bilo takih mož, temu slav^ nemu duhovnu enakih? t(Einspielerju). Po celi kerški škofii le 4, kteri so pri svojih učni; kih sprožili veselje do slovenščine. Tudi je veči del učnikov. bilo sram se slovenščine prijeti. ali pa so bili že, kakor taki po navadi radi bleknejo, prestari. Ravno tako se je v drugih slovenskih krajih godilo; Učiteljskih shodov pa tudi še ni bilo toliko za spodbudo, kakor zdaj.« Bleški pripoveduje, da mu je urednik »Šol. Prijatela«, ko je le temuie zadnja ura klenkala, pravil, da ima ta list na Kranjskem le dva naročnika. Mož se moti — saj sta dva bila samo v Ljubljani — pozneje jih je šolska oblast naročala za cirkuliranje med učitelj^ stvom — Praprotnik sam je pa za svoje dopise prejemal več iztisov »šol. Prijatela« brez= plačno — a poleg tega je bilo po Kranjskcm še več drugih naročnikov in dopisnikov. Pravilno pa opiše Bleški vzrok, zakaj je »Šolski Prijatel« nehal dobivati več naročnikov — oziroma zakaj je sploh prenehal. Pravi namreč: »Vzrok, da je »Šolski Prijatel« prenehal je, ker je prezgodaj ime spremenil in zaspal. To me lastna skušnja uči. Ravno ob času pre* membe imena v »Slovenski Prijatelj« sem bil ne deleč od Tersta. v kterem kraji je večidel učnikov šele zvedilo, da ta časrtik izhaja in višja gosposka je ravno tudi silila ga vsakcmu ali žalibože! o časniku ni bilo več ne duha ne sluha.« Poziva učitelje s Koroškega, Štajerskega in Primorskega, naj novi časopis podpirajo. Kaj pa oni s Kranjskega? Kot vzrok, da se kranjsko učiteljstvo ne bi moglo naročiti v večjem številu, navaja do=> pisnik plačevanje za »društvo v pomoč uči^ teljskim vdovam in sirotam«, za katero mo* rajo učitelji s 300 gld. letne plače plačevati na leto celih 25 gld., kar za učitelja ni majhna reč. Tudi opraviči učiteljstvo na Kranjskem pred očitkom da je s svojim nezanimanjem preprečilo izdanje Praprotnikovih napevov, češ, da je tega on sam kriv, ker te napeve po* sojuje svojim tovarišem na več stfani, tako, da se jih tem, ki jih že itak imajo prepisane, ne izplača potem še kupovati, kar je pri Pra* protnikovi dobrosrčnosti res mogoče. * V istem času se jc vršila po naših ča^ sopisih debata, ali naj se učitelj imenuje učis telj — ali učenik ali učnik. Zato nas pri Le« vičniku ime učnik ne sme presenetiti. Za Bleškim se je na str. 387. oglasil v prar istih »Novicah« kot dopisnik iz Vrhnike Jan* ko Vijanski, ki registrira predloge dopisnikov, naj bi »Novice« ali »Glasnik« odprli večji prostor za šolstvo. Pravi namreč, naj »Novi* ce« in »Glasnik« ostaneta, kar sta. »Če si*pa nikdo ne upa šolskega časnika izdajati. naj »Slov. Prijatelj«, ki je bil od začctka šolski list, prevzame to nalogo ter se je zlasri v letih 1856. in 1857. — verlo obnašal. Naj velik pro* stor za pridige okrajša in ga šolskim predme=' tom da, saj nosi na čelu geslo: za cerkev, šolo in dom. Naj se torej »Slov. Prijatel« svojega prvotnega namena zopet ppprime in naj v no» vem letu postane — šolsk časnik in na mesec vsaj dvakrat izhaja. Na str. 391. od 1. dec. 1860. se je zopet oglasil s svojimi predlogi dopisnik Jankovid z Dunaja, ki je zopet obdelaval na vse načine »Novice«, naj začno z novim letom izdajati poleg lista še doklado »Zora«, ki naj izhaja vsaki prvi in srednji dan meseca! Naročevala naj bi se »Zora« posebej. Med drugim prosi, naj glede te priloge »Novice« šc pred novim letom kaj ukrenejo. Uredništvo »Novic« mu je na to odgovorilo pod črto s sledečo pri« pombo: Je že, in menda prav dobro določeno, kakor kaže današnji oklic novega šolskega časnika v dopisu iz Ljubljane. — Vredništvo. V tcm -oklicu se jc prav v isti številki oglasil na str. 395. dopisnik Andrej Praprot* nik iz Ljubljane z dopisom: Učiteljski časnik! kjer pravi: Mnogo in lepo so že »Novice« govorilc o učiteljskem ^časniku in gotovo vsak ljudski učenik in šolsk prijatclj mora poterditi tako lepo misel. Tudi mi nekteri Ijubljanski učeniki, že davno serč« no želimo, da bi imeU svoj časnik Zategavo= ljo smo že založnika nagovorili in dobili, ter tudi že dalje oskerbeli, kar je o tem treba. Ako se nam vse po sreči izide, bomo začeli z novim letom, ih sicer vsak mesec izdajati nov šolski list, kteri bo govoril: 1. o pametnem in uspešnem obdelovanju šole in izreje, o praktičnem ravnanji s šol« skimi knjigami, o učiteljskih zborih in sploh o naprcdovanju šole in učenikov. 2. o cerkve« nem in šolskem petji, 3. o učiteljski književ« nosti in bo tudi prinašal 4. cerkvene in šolske pesmi. kratke povesti za mladost, primerne životopise, zgodovinske in prirodne drobtini* ce. 5. šolske novice, popise itd. dobre dela domoljubov, izreke, spodbudnicc za učenike in za mladost. 6. vse zadeve v pomoč učiteljskim udovam in sirotam. 7. — vse spremem« be v učiteljskem stanu, izpraznjene službe, prestave itd., 8. v nemški prilogi vse nove postave, ki učenike in šole zadevajo. S sedmo in osmo številko omenjcni uradni del nam je že prečastito ljubljansko škofijstvo milostljivo dovolilo. Tako bomo morda poskusili. ker upamo, in se terdno zanašamo. da nas bodo naši bratje in vsi drugi domorodci podpirali in nam pomagali; saj naša misel je: Vse na sla= vo Bogu in na srečo našemu narodu. A. Praprotnik. S tem geslom torej je bil ustanovljen naš prvi učiteljski časopis, urejevan po učitelju samem. Zanimalo bi nas še, kakšno ime mu je bilo namenjeno. O tem nam daje pojasnilo »Glasnik« od 1. dec. 1860. 1. na str. 187. v svojem dopisu: Iz Celovca — kjer pravi na koncu dopisa pripomnja: »V Ljubljani so se združili nekteri učniki, ter so izročili ondaš= njemu knezoškofijstvu prošnjo, da bi se jim dovolilo izdajati šolski list pod naslovom »Učenik«, list za šolo in dom, ktere bo zapo= padel tudi uradni del ljubljanske škofije. Iz celiga srca vošimo najboljši uspeh novemu šolskemu listu, da se bo mogel z vso močjo poganjati za povzdigo domačega šolstva. Listu je bilo torej prvotno namenjeno ime »Učenik«. »Zgodnja Danica« pa objavlja v zadnji številki t. 1. na str. 204. sledečo no^ tico: Iz Ljubljane. G. A. Praprotnik nazna* nuje v »Novicah«, da bodo ob novem Ietu nekteri ljubljanski učeniki začeli »Učiteljski list« na svitlo dajati.« Kako je nastalo ime »Učiteljski Tovariš«, mi ni znano. Najbrže v krogu Praprotnikovih ljubljanskih tovarišev, ki so z njim vred po« magali snovati naš prvi učiteljski časopis. Ime tega lista je torej izšlo iz »Učenika« ter preko »Učiteljskega lista« dospelo slednjič do »Učiteljskega Tovariša«. Kot poslednji se je na 408. str. »Novic« oglasil še neki A. K. Preddvorski, ki pozdrav« lja ustanovitev šolskega časopisa in nasvetuje naj bi list prinašal še napeve cerkvenih in šolskih pesmi in preludije. S tem je bila debata o ustanovitvi in vsebini novega šolskega časopisa zaključena. Kot je razvidno, so Praprotniku stali ob stra« ni tudi nekateri ljubljanski tovariši. V čem je obstojala ta pomoč, mi ni znano. Slutim, da v garanciji pri založniku in tiskarju Milicu, če bi Iist imel koj od začetka izgubo in bi jo bilo treba plačati. Vtis pa imam, da mu je pristopila v pomoč tudi šolska oblast in dus hovščina, ker se je vsebinska smer njegova gibala popolnoma v mejah slovenske verske narodne šole. Važna je zlasti pogodba s tiskarjem Mi= licem, ki je prevzel tiskanje »Učit. Tovariša«, za katero pa do danes nisem našel nikakega sledu. Posrečilo se mi je pri A. Praprotniko* vih sorodnikih dobiti knjigo, v kteri je on zapisoval vse važne prejemke in izdatke zla= sti glede tega lista in nam jasno osvetljuje razmerje med njim in tiskarjem, založnikom Milicem. Ali žalibog šelc od 1864. 1. dalje. Na žalost so pa iz nje iztrgani vsi začctni listi, ki bi nam najbrže mogli dati pojasnila o poga« janju glede tiska »Učit. Tovariša« med Mili« cem in Praprotnikom in njegovimi tovariši. In tako je izšel 1. list 1. tečaja »Učit. To=> varša« z datumom: V Ljubljani 1. prosinca 1861. Bil je prvo leto mesečnik in je veljal za celo leto 1 gld. 50 kr. novega denarja. Iz* šel jc z znamenitim Praprotnikovim uvodni= kom, ki se glasi: Častiti prijatli, mili bratje! Tukaj je naš šolski časnik »učiteljski Tos varš«, kterega smo že davno potrebovali in željno pričakovali. — Obsijalo ga je zlato solnce novega lcta in serčno želimo, da bi ga oblivali ljubeznivi žarki naših bratov prijat* lov in vseh domoljubnih Slovencov! — Ro= dilc so ga okoliščine novega časa in Bog daj, da bi mu tudi ugodne bile in ga živile. Nobena vednost nc sega tako globoko v človeško življenjc, kakor nauk od zrejanja. Šol. oblast odreja stvari po učiteljih, naš pri= hodnji narod in učit. služba postaja tedaj vcd= no bolj imenitna in težavna. Učenik velikrat potrebuje, da bi mu kdo svetoval, razjasnje* val in pomagal, pa tudi, da bi ga tolažil in spodbujal pri njegovem trudnem delu. Kje bi iskal priden učenik pomoči? Kje drugo.d, ka= kor v tem, da se pogovarja s svojimi skušenimi brati in tovarši in da bere dobre spise, kteri mu govore o obdclovanji njegovcga ob= širnega polja, in mu kažejo, kako bi lahko svoje učence naravnost in nemudoma vodil do pravega namena, in kako bi se sploh obnašal, da bi s časom vedno naprcdoval in bogatel v svojem dušnem in telesnem stanu. »U č i = teljskiTovarš« je prevzel to težavno službo, da bo zajemal iz mnogih studencov šolskih izkušenj in potem rosil kaplje na našc šolsko polje.« Nato našteva o čem bo list pu sal. Čitali smo to že iz njegovega oznanila v »Novicah«. Nazadnje pravi: »Vse to bomo natanko spolnovali. ako nam bodo le tudi naši mili bratje, spoštovani šolski prijatli in domoljubi na Slovenskem pomagali. kar jih zdaj prav lepo in iz globo* čine svojega serca prosimo. — Za vsako lepo drobtinico bomo zelo, zelo hvaležni; naj vsi vemo, da — »združena moč je zlat obroč,« ki nam stvari in hrani dela naše. Naša perva in zadnja misel pa naj bo: »Vse na slavo Bogu in na srečo našemu narodu!« S takimi kratkimi pa preserčnimi vošili pojdi mladi »učiteljski Tovarš« po vseh slo= venskih selih, pozdravljaj vse naše brate uči= telje, vse šolske prijatle in vsc mile domoliu* be, in ljubcznjivo se tovarši z njimi! Z Bo= gom! V Ljubljani, na novega leta dan 1861. Vredništvo. K sklepu mi je omeniti še sledeče. Usta« novitev »Učit. Tov. je pospešilo: 1. Milejša politična sapa, ki je začela od 1. 1859. po porazih vltaliji veti z Dunaja tudi nenemškim avstrijskim narodom, med temi tudi slovenskemu. 2. Razmere, ki so pri nas ustvarjale veči* noma strokovne časopise, med njimi »Novi* ce« kmetske in rokodelskc. pozneje gospodar* ske, obrtniške, narodne; »Zg. Danica«, katoli* ški cerkveni list. »Slov. Prijatelj«, časopis za cerkev, šolo in dom, katerim se je kot učitelj' ski list pridružil tudi »Šolski Prijatel«. 3. Vrzel. ki je nastala v kontinuiteti ]/.-¦ obrazbe in samoizobrazbe učiteljstva s pri'= nehanjem šolskega dela »Slov. Prijateija« v 1. 1858. • 4. Stremljenje slovenskega učiteljstva, da dobi tudi svoj strokovni časopis, ki so ga iz= jeme slov. učitelji inteligenti zahtevali žc od I. 1849. dalje. 5. Cas od 1848. 1. do 1860. 1. je z »Vcdo žem«. »Novicami« »Slovenijo«, »Slov. Bčeio«. »Šol. Prijateljem« vzgojil celc kroge dopism= kov v učiteljskem stanu samem, ki je bil znnožen pisati samostojne spise o šolstvu in so sc nanje obračali za mrrenje celo priznani cer« kveni šolniki tistega časa. 6. Gradnja osebnosti Andreja Prapromi* ka, ki se je izvršila z njegovo osebno samoiz* obrazbo in z dopisovanjem v skoto vse od 1848. 1. izhajajoče slovenske časopise in jc s tem postal priznan šolnik in pisatelj šolskih knjig. da celo nckaj pesnika. On cdini je bil zmožen kot urednik takega časopisa — saj jc imel že od 1859. 1. tudi svojo malo uredniško prakso. S svojo izobrazbo je prcsegal vsakega tedanjega sldvenskega učitelja. Bil je mož, ki je s svojim organizatoričnim delom segal nazaj v 1848. 1. in svojim bistrim vidom v pri^ hodnost pripravljal slovenskemu učiteljstvu bodočnost, v kateri je smelo korakalo skoro v istih vrstah z učiteljstvom drugih avstrij* skih narodov. 7. Andrej Praprotnik je tudi spozna! ugodni trenutek za ustanovitev slovenskega učiteljskega časopisa. Ko se mu je posrečilo oridobiti tiskarja Milica za njegov natisek. je bil slovenski učiteljski časopis ustanovljen. Važnost tega dejstva je v zavesti, da se je slovensko učiteljstvo s Praprotnikom na čehi smatralo zmožno zalagati slovenski učiteljski časopis s svojimi dopisi in ga tudi vzdrževati s svojimi prispevki. • 8. Tudi slovenska duhovščina je spoznala resnost te Praprotnikove zasnove in mu pri= hitela na pomoč z dopisi — zlasti njegov pri= jatelj Josip Marn z »Jezičnikom« in drugi. Ob= encm se je naročiln na »Tovarša« že prvo leto preko 200 duhovnikov. 9. »Učiteljski Tovarš« je pisal popolnoma v smislu načel verskokrščanske šole, ker bi bil v tisti dobi in v takratnih razmcrah vsak časopis ki bi sc bil postavil na nasprotno sta» lišče. nemogoč ker bi se mu ne bila protivila samo vsa tedanja naša duhovščina, ampak cclokuona slovenska javnost. S tem jc pa imel žc tudi v sebi kal opozicije. ki jo je nehote vzgajal v slovenskcm učiteljstvu, ki se je proti »Tovaršu« organizovala eno desetletje pozneje okoli učitelja Janka Lapaincta. seda« njcga šc živečcga ravnatclia meščanskih šol v pokoju, ki jc ustanovil drugi slovenski sa* mostojni učiteljski časopis »Slovenski učitelj«, ki je od 1872.—1877. 1. zastopal načcla novega šolskega zakona in novc uredbe šolstva pod nadzorstvom učiteljev=strokovnjakov. Tako jc prcšel razvoj slovenskcga šolstva v oni dve struji, po katerih hodi še danes. Samo da se jc stvar izpremenila v toliko, da sedanji »To= variš« zastopa načela državnega — »Slovenski Učitelj« — pozneje zopet ustanovljen, pa načela versko=krščanske šole. S »Tovaršem« je torej stopilo slovcnsko učiteljstvo indirektno v kolotečine razvoja drugega tedanjega evropskega šolstva — po* zneje pa, ker je vzbudil opozicijo in sam po* stal njen organ. v smernice moderne, državne šole. V tem leži ves njegov velik pomen za razvoj našega šolstva. Ciril Petroivec. Spioine vestl. — 701etnica »Učiteljskega Tovariša«. S prvo številko letošnjcga lcta je stopil »Uči* teljski Tovariš« v sedemdeseti letnik. Z le* tom 1930. se prične faktično ta letnik, dasi šteje sedaj 70. letnik lista že 21. številko. To vsled tega, ker smo 56. letnik zaključili že s koncem šolskcga leta in začeli izdajati 57. letnik »Učiteljskega Tovariša« s šolskim letom 1926./27. Ker je »Učitcljski Tovariš« naj = starejši slovenski list, ki je služil do sedaj že polnih 69 let slovenskemu učiteljstvu kot najboljše orodje v borbi za njcgove moralnc in materialnc pravice, bi se spodobilo, da sc ta jubilej proslavi ina nekoliko dostojnejši na^ čin — vendar ne kaže v danih razmerah s kako jubilejno številko obhajati jubilej. Clan* stvo naj se torej zadovolji z razpravo tov. Petrovca »K 701etnici«, ostala zgodovina »Učiteljskega Tovariša« je pa razvidna iz ju= bilejne številke ob 601etnici, ki je izšla 7. januarja 1920. — Poverjeništvo se je zglasilo v torek 7. t. m. pri g. podbanu dr. Pirkmajerju in na to pri novonastopivšem načelniku za osnovno šolstvo pri prosvetnem oddclku g. inspek* torju dr. Kotniku. Obema predstavnikoma je poverjeništvo tolmačilo stališče organizacije do poedinih vprašanj, predvsem v pogledu kmetskonadaljevalnega šolstva, objave iz= praznjenih službenih mest, naturalnih stano* vanj in stanarine itd. Oba predstavnika sta imela polno razumevanje za učiteljske težnje in pokazala veliko naklonjenost učiteljskemu stanu. — Seja poverjenikov v Beogradu. Od izvršnega odbora UJU v Beogradu smo prejeli nastopni dopis: Zelo potrebno je, da se vrši seja poverjenikov zaradi dogovora o stanju učiteljstva, o zakonu in drugih vprašanjih. Zaradi tega jc sklenil izvi-šni odbor na svoji seji dne 28. decembra 1929., da se vrši seja poverjenikov dne 19. in 20. januarja 1930. v Beogradu v pisarni Djačkega doma '(Kralja Milutina 66). Dnevni red: 1. Poročilo po= verjenikov o delu poverjeništva. 2. Razgovor o novem zakonu in nadaljnjem delu Udru* ženja Jugoslcvenskega Učiteljstva na tem vprašanju. 3. Vprašanja, predlogi in pojas* nila. 4. Resolucija in komunike za tisk. — Poverjeniki morajo privesti s seboj tudi eks= perte za posamezna vprašanja. Ker bo 19. ja= nuarja svečana posvetitev Djačkega doma začne seja šele popoldne ob 3. uri. Delegati morejo dobiti v Dačkem domu tudi udobno prenočišče. — Državna razstava UJU v Beogradu. ker je bilo sklenjeno, da se proslavi z lctošnjo glavno skupščino tudi lOletnica obstoja Udruženja jugoslovenskega učiteljstva in da sc ob tej priliki priredi državna razstava, ki bi v celoti pokazala šolsko življenje in delo učiteljstva ter napredck prosvetnega dela v zadnjih desetih lctih. zato je sklcnil izvršni odbor, da se naprosijo vse sekcije za čim in« tenzivnejšo pomoč v tej zadevi. Zaradi tega se vam priporoča: 1. Da čim prej pričnete z agilnim nabiranjem predmetov za razstavo \z vašcga teritorija. 2. Da izvolite posebcn od= bor najagilnejših učiteljev, ki bo deloval na tem. Ta odbor bo imel nalogo, da odpotuje v Sotovem času, na poziv izvršnega odbora, v Beognad in pomaga centralnemu odboru pri urcditvi razstave. 3. Dostavi se vam načrt razstave, da ga eventualno spopolnite in predelate in nas o tcm obvestite. 4. Ministrstvo prosvetc jc naprošeno, da odredi šolam in upraviteljem, da sc potrudijo, da bo razstava vcrno ogledalo desetletnega dela. 5. Za direk* torja razstave je odrejen tov. Pavle Flere. član ižvršnega odbora in pod njegovim vod* stvom bo deloval ccntralni odbor in odbori, ki jih bodo delegirale posamezne sekcije. — Začeti je treba čim prej. — Ljubljana in prvi draginjski razred. Nedavno je objavil ncki ljubljanski dncvnik, da je podpisana uredba, po kateri se pomak« ne mesto Ljubljana v prvi draginjski razred. Ker državna Zveza nameščencev o tej vcsti nima avtentičnega potrdila, sc je obrnila na Glavni savez s prošnjo za pojasnilo. i»Naš Glas«. — Kaj je z razlikami na stanarini za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924.? Glede načelne rešitve tega vprašanja se je Zveza državnih nameščencev obrnila na Glavni sa* vez s prošnjo, da ji avtoritativno pojasni, ako imajo pravico do te razlike polcg zvaničnikov in služiteljev tudi uradniki. Uredba o izplačilu razlike temeljne in položajne plače namreč stanarin nikjer izrecno nc omenja. — »N. G.«. — Tovarišica gospa Tilčka Vodenikova umrla. V soboto zjutraj jc v Mariboru umrla učiteljica ženskih ročnih del v pok. in soproga bivšega upravitelja v Limbušu tovariša Šime Vodenika po vcčlctni težki bolczni. Pokopali so jo v ponedeljek v Limbušu, kjer že počiva nekaj let tudi njcna hčcrka učiteljica, katero je v najlepših lctih istotako pobrala neizpros^ na jetika. Pokojna Tilčka ni bila samo dobra in skrbna soproga našemu tovarišu, ampak tudi stanovsko zavedna naša tovarišica, ki se je živo zanimala za naprcdek šole in ugled učiteljskega stanu. Zato jo bodo ohranili v prijetnem spominu vsi, kateri so jo osebno poznali in visoko čislali radi njene ljubezni* vosti in stanovske zavednosti. Prizadetcmu vrlemu tovarišu Šimi Vodeniku pa izrekamo ob tej težki izgubi iskreno tovariško sožalje. — V spomin pok. Tilčke Vodenikove je daroval g. prof. Hinko Druzovič znesek 100 Din Učiteljskemu domu v Mariboru. Naj bi našel mnogo posnemovalcev! — Opozorilo! V Jugoslovenskem Dačkem domu je pripravljenih trideset postelj za pre^ nočišče učiteljev(ic), članov Jugoslovenskega Učiteljskega Udruženja. Cena prenočišča jc 10 Din za osebo na dan. Kdor želi prenoče* vati v Dačkem domu, naj pravočasno sporoči to pismeno Izvršnemu odboru UJU, Beograd, Kralja Milutina 66. — Kamniško učiteljsko društvo. Vse to= variše člane(ice), ki dolgujejo na članarini za prvih 5 mesecev, prosim, da poravnajo do; tični znesek v začetku januarja 1930. Mc= sečni prispcvek znaša a 17-40 Din. — Bla= gajnik. — Društvo Zoo v Ljubljani sc je v prc teklem letu zelo razmahnilo in napredovalo ter doseglo prav lepe uspehe, kar je dokazalo z razsfavo svojega inventarja in živali na je= senskem ljubljanskem velescjmu. Zasluge za tako lepe uspehe nima samo društveni odbor, temveč tudi vse članstvo, posebno pa dru= štveni poverjeniki, ki so med ljudstvom pre:1 cej agilno delovali. Tem potom prosim vse članstvo, da ostane tudi v tem letu zvesto društvu; a poverjenike pa, da obdrže tudi za* naprej svoje funkcije in, da pridno delajo v prid društva, ki ima važno nalogo posebno za učečo se mladino in ki je danes pri vsem Ijudstvu dobro znano. Zelja društva je, imeti v vsakem večjem kraju svojega poverjenika, zato prosim, da se prijatelji živali javijo dru= štvu, da so pripravljeni sprejeti poverjeni* štva, na kar jih društvo poveri. — F. A., taj = nik. — Ročni zemljevid Jugoslavije z mejami banovin. Založba Učiteljski dom v Mariboru je izdala minulo poletje BašsDimnikov ročni zemljevid, kateri je bil radi točnosti po= datkov in ličnc ter pregledne izdelave zelo dobro sprejet v naših šolah in v javnosti. Zemljevid je v prvi vrsti oro in hidrografičen.' Ker pa je bila naša država z aktom od 3. okto* bra razdeljena na banovine, so seveda sedaj tudi meje banovin velike važnosti. Podjetju je uspelo, da je v ta zemljevid vneslo tudi meje posameznih banovin, in sicer v novi — lila barvi, ki so zelo vidne. S tem b^dc ustreženo našim šolam in drugi javnosti, ki se zanima za novo razmejitev države. — Učiteljskemu domu v Mariboru je da= rovala znana solidna manufakturna tvrdka Franjo Maver v Mariboru znesek 100 Din. Tvrdko priporočamo svojemu članstvu v uva> ževanje pri nakupih. —gp. Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru se prav povoljno razvija. Sredi mescca decembra jc poslala vsem osnovnim in mcščanskim šolam v naši banovini tiskano okrožnico, v kateri pojasnjuje svoj ustroj ter navaja vse tuzemskc tvrdke, s katerimi je v poslovnih stikih. Zato prosimo vse učiteljstvo, da to okrožnico prcčita. upravitcljstva pa, da jo shranijo, ker jim pride vcdno prav pri naročcvanju. — Razen v okrožnici navedcnih tvrdk je UGP tudi v poslovnih stikih s »Pich= lcrs Witwe« in »Deutscher Verlag fiir Jugend und Volk« na Dunaju ter s tvrdko »Kosmos« v Stuttgartu. — Radio in visoke šole. Na lipski uni^ verzi se je vpisalo letos v zimskem semestru nad 6000 akademikov. Radi velikega števila vpisanih dijakov je pa v sicer zelo velikih prcdavalnicah zmanjkalo prostora. Nekateri profesorji so sicer poskusili predavati v ogromni avli, ki pa tudi ni zadoščala. Posebej najcta druga velika dvorana je bila tudi pre* majhna. Tedaj je prišel na pomoč radio. V določeni predavalnici na univerzi, v kateri je predaval profesor, so postavili mikrofon, ki je sprejemal profcsorjevo predavanje. V so« sednjih prcdavalnicah, v katerih so poslušali dijaki, ki niso mogli več v dvorano, kjer je predaval profesor, so postavili zvočnike. Di= jaki so bili s tem prenosom izredno zadovolj? ni in odslej ne bo več manjkalo prostora. Ta= ko je pomagal radio vodstvu in dijakom iz prav sitne zagate. — T. R. L. — Pedagoška fakuteta v Pragi. Reformna komisija na šoli visokega pedagoškega štu« dija je na pobudo docenta dr. V. Pfihode začela kot nadaljevanje akcije univerzitetnih profesorjev dr. O. Kadnerja in dr. O. Chlu« pa akcijo za ustanovitev pedagoške fakultetc v Pragi. Finansijsko vprašanje je začasno prevzela »obec učiteljska«. Fakulteta je sa* mostojni oddelck šole visokcga pedagoškega študija v Pragi. Ustanovi se po dogovoru s šolskim rcfcratom glavnega mesta Prage. Pe* dagoška fakulteta hoče z dvoletnim študijcm dati absolventom srcdnjih šol z maturitctnim izpričevalom strokovno, tcoretično in praktično učiteljsko tizobrazbo visokošolskegn značaja. Ta študij je organiziran sledeče: na visokih šolah, kjer je vsak dijak pedagoškc fakultete obvezan posečati 4 semestre naj>manj po 10 tedenskih ur in to filozofijo in še kak znanstven predmet, ki si ga sam izvoli, 2. na pedagoški fakulteti, kjer je dijak obvezan absolvirati 4 semestrc po najmanj 14 tedenskih ur teoretičnega in praktičnega pedagoškega študija. Predmeti so: Pedagoška psihologija, pedagoška sociologija, zgodovina pcdagogike, pedagoške teorije in sistemi, pcdopatologija, eksperimentalna didaktika, šolska organizacija, didaktika dementarnega razreda srednje in višje stopnje, telesna in glasbena vzgoja. Praktičnc hospitacijc in na< stopi se bodo vršili na odgovarjajočih šolah. Predavajo univerzitetni profcsorji m lek« torji. — Praga 1929. — >E. Lippert — A. Lajovic. — Angleške šole in esperanto. {Iz »Mcrol« do de Esperanto«). Izmed vseh scdanjih na* cionalnih jezikov bi imel gotovo angk-ški še največ izgledov, da postane mednarodni po* možni jezik in zato se sliši čudno, da, celo ne» verjetno, da angleške oblasti podpirajo espe« rantsko gibanje. In vendar je res! V Londonu se vršijo v trgovskih šolah večerni esperant* ski tečaji, ki jih plačuje mesto, in sicer prav tako kakor druge tcčaje. Izvcn Londona pri* rcja večino esperantskih tečajev »Worker's Educational Association« (Dclavsko pedago« ško društvo), ki plačuje učitelje espcranta šc boljše nego mesto London. in sicer v našem. denarju okoli 45 Din za uro. Dve tretjini pri* speva pri tem država. — Prejemki čehoslovaških upokojencev. Kot se je svojčas zatrdilo v Bcogradu odpo« slancem organizacij upokojenih državnih na« meščencev, se bodo pokojnine naših staro« upokojencev po vsej verjetnosti uredile po čehoslovaškem vzorcu. V čehoslovaški repu? bliki pa prejemajo staroupokojenci, upoko« jeni s polnimi službenimi leti sledeče letne pokojnine, preračunjene v dinarje: uradniki V. činov. razreda 57.334 Din, uradniki VI. či« nov. razreda 45 227 Din uradniki VJI. činov. razreda 36.047 Din uradniki IX. čin. razreda 27.220 Din, zvaničniki 23.463 Din. služitelji 16.840 Din. — Kakor vidimo, so ti prejemki prav primerni in z njimi čehoslovaški staro upokojenci mnogo lažje izhajajo, poscbno še, ker je življenje po Čehoslovaškcm vobče znat= no cenejše, nego jc pri nas. — »N. G.«. — Brezplačno zdravljenje častnikov. No? vi vojaški zakon vsebuje važne določbe glede zdravljenja rezervnih častnikov. Vsi rezervni in upokojeni častniki, ki so se udeležili sve» tovne voine, imaio pravico do brezplačnega zdravljenja v vojaških bolnicah. Ta pravica nristoii samo njim samim. V državnih kopa« liščih imajo pa pravico do brezplačnega sta< novanja oni sami in njihove družine. — »Naš Glas«. —k Lojz Kraigher: »Na fronti sestre Žive«. Drama v treh dejanjih. V Ljubljani 1929. Založila Tiskovna zadruga. (128 strani). Cena broširani knjigi 44 Din, vezani 56 Din, poštnina 2Din. — Tiskovna zadruga je izdala to knjigo v skrbni in okusni oprcmi. Naroča sc v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Naš rod. .. • f —nr. Vezava komplctnega letnika bo stala: polplatno 11 Din, celo platno 18 Din, originalne platnice 20 Din. kdor reflektira na vezane letnike, naj si jih čimprej rezervira pri upravi ter sporoči, kakšno vezavo želi. —nr. Upraviteljstva in poverjenike, ki so prejeli več izvodov nego so jih naročili in vplačali, naproša uprava, da te izvode ncmu= doma vrnejo! —nr. Kdor še ni poslal naročila m vplačila za 1., odnosno 2. številko, naj stori to takoj tc dni. da ne bo zakasnil. Ponovno opozar* jamo. da lista ne bomo vcč ponatiskovali.