Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
1
Wk
J
Leto XXXVIII. - Štev. 1 (1881)
Gorica - četrtek 2. januarja 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
V ogledalu	časa Ob koncu letu v Ljubljani
(NOVOLETNE MISLI)
Človek je mogočno bitje, gospodar Zemlje in vseh stvari na njej. V Evropi in Ameriki je povrhu tega še precej bogat. Velikokrat je lastnik lepe hiše, avta, posestva. Ima ženo in otroke. Ima marsikaj. Manjka mu le eno, da bi bil tako svoboden kot ptiči pod milim nebom. Manjka mu čas. In kaj je ptičem ta človeški čas, ki človeku omogoči, da razvozla preteklost in utemelji prihodnost!
Čas je upanje in potrdilo tistega,kar je veliki Prešeren zaobjel v besedah: Življenje je ječa, čas v nji rabelj hudi... Čas je spona in čas je možnost, videti sebe in svet v popolnoma novi danosti!
ZA NAS ZELO POMEMBNI DNEVI
Zadnji dnevi leta in še posebej novoletni praznični dan opozorijo bolj kot drugi dnevi na usodni pomen preteklega in novega časa.
Te dni občutimo bolj kot kdajkoli drugič simbolični pomen uteži na uri in nihala. Te dni zremo z drugimi očmi na številčnico in na kazalce v veliki igri življenja in smrti. Gredo te dni ure drugače? Počasneje? Skrivnostneje? Samo te dni še zares občutimo, kako drse drobna zrna sekund skozi veliko vesoljstveno rešeto.
Te dni slutimo, da lahko v naročju časa preuredimo lastno življenje. Prekrojimo ga lahko tako, da pridobimo drugače izgubljeni čas za bivanjsko najpomembnejše in najnujnejše. Kaj ne razdamo preveč naših enkratnih in edinih sil nesmiselno v čas?
Pravzaprav bi morali nadrobneje premisliti naš celotni življenjski utrip, da bi tudi sredi poklicnega življenja morda ukradli drobec izgubljenega časa nazaj za nas, za naše družine in otroke, za posebnosti našega življenja.
V	ogledalu časa se vedno znova soočamo z velikimi življenjskimi problemi. Vedno znova, kot pomembni francoski pisatelj Marcel Proust, iščemo lesk izgubljenega in v naši zavesti ponovno najdenega časa. Vsaka generacija, ki živi danes med nami, ima svojo predstavo o času in svojo filozofijo o izgubljenem in ponovno najdenem sporočilu časa.
POTREBA PO OBNOVI IN PRENOVI
Dvajsetletni mladenič, ki se danes v Evropi bori za zmago svetovnega miru in za razorožitev, občuti predvsem brezimensko moč orjaških vojnih naprav v rokah
vseodločujočih velesil. Ko se bori za mir, proti zlu atomskih bomb in grozljivi oboroževalni tekmi, verjetno ne vidi odločilnega in konkretnega pomena miru, kot sta ga leta 1945 še doživela švicarski pisatelj Max Frisch in nemški nobelov nagrajenec Heinrich Boli.
Ta dva sta v prvih povojnih letih še dobesedno stopala čez razvaline v drugi svetovni vojni razdejane Nemčije. V The-resienstadtu so še stale vislice in iz krematorijev, v katerih je izgubilo življenje na desettisoče nedolžnih ljudi, se je še dvigal dim barbarstva in zločina. Problem vojne in miru sta oba pisatelja občutila na lastni koži. Njuna zahteva po miru je bila istočasno telesna zahteva in potreba po obnovi in prenovi življenja in odpravi vsakršne vojne nevarnosti.
Njuna je še tudi naslednja mlajša generacija, ki je doživela in sooblikovala veliko materialno prenovo danes močne Nemčije in Evrope. Zal pa ta materialna prenova ni našla nadaljevanja v bistveni duhovni prenovi povojnega življenja. Zmaga materialnega in zlom moralno-duhovnega je zato velika tema nemške povojne literature kot tudi mnogih drugih evropskih literatur.
Kljub temu v naročju velikega časa vsi upamo na zmago dobrega in pametnega. Morda se v skrivnostni številčnici časa nahaja odločilna vzmet, ki bo kot neka višja previdnost rešila svet pred padcem v zadnjo vojno in poslednji zemeljski čas.
LEV DETELA
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Deus infans! Bog otrok! Vrhunec božjega razodetja! Na kolena padimo pred Njim, z Marijo in Jožefom v ponižni ljubezni, ki pozabi nase in misli le Nanj. Sprejmimo ljubezen, s katero nas hoče s seboj in med seboj povezati! In naj ta sveta vez traja in drži vse leto, ki prihaja, da nam bo zveličavno.
(Voščilo pok. škofa dr. Gregorija Rožmana ob koncu leta 1958)
Božič sv. očeta
Kot je že običaj za božični praznik, je tudi sv. oče opravil tri maše: prvo opolnoči v baziliki sv. Petra, katere so se udeležili tudi člani rimske kurije in diplomatskega zbora, ki je zastopan v Vatikanu, drugo zjutraj v svoji zasebni kapeli, tretjo pa znova v baziliki ob veliki udeležbi vernikov.
Po tej maši je prebral božično poslanico iz osrednje lože cerkve sv. Petra in voščil v 51 jezikih, to pot tudi prvič v afgan-skem. V slovenščini je dejal: »Blagoslovljen praznik Kristusovega rojstva!« V poslanici je med drugim rekel:
»Rimski škof, Petrov naslednik in eden listih, ki se usmerjajo proti koncu drugega tisočletja znova z vso Cerkvijo naznanja čudoviti dogodek svete noči. Ga naznanja v nezlomljivi veri, ki je preživela stoletja, ga naznanja nemočen sredi oboroženega sveta, v katerem se še vedno umira od lakote in v katerem se očitno teptajo
človekove pravice, kup trpljenja pa teži človeštvo. Temu človeštvu Cerkev danes pravi: "Kristus se je rodil, da se mi znova rodimo, novi ljudje v novem človeku”.«
V	govoru se je tudi spomnil naravnih nesreč, ki so zadnje leto zadele številne osebe (potres v Mehiki, ognjeniški izbruh v Kolumbiji, letalske nesreče, na železniških progah, v rudnikih, na cestah), omenil je begunce, ki so ostala brez strehe, izseljence, brezposelne, bolne, žrtve vojn in nasilja, sirote in po zaporih. Z vsemi temi se sv. oče čuti solidaren. Za vse te se je Kristus rodil, da jim vlije pogum in upanje.
★
■	V Vatikanu je slovesnost Razglašenja Gospodovega še vedno 6. januarja. Ta dan bo papež ob petih popoldne v baziliki sv, Petra mod mašo posvetil skupino novih nadškofov in škofov, ki jih je imenoval v zadnjih tednih.
(IZVIRNO POROČILO)
Ljubljana je že sredi decembra zažarela v božični razsvetljavi - izložbe trgovin okrašene s smrečicami - zamenjajmo državljane, režim je v redu.
Vse je tako kot v mnogokaterem evropskem mestu. Samo 25. decembra je vsakdo praznoval božič le zasebno, popoldne; dopoldne je namreč moral v službo ali v šolo. Saj si kakšnih posebnih počitnic, kakšnega posebnega proslavljanja novega leta skoraj nihče ne more privoščiti.
Čeprav uradno dopovedujejo, da je in-flaoija letos v Jugoslaviji dosegla le nekaj nad 80 odstotkov, pa je življenjska raven v jugoslovanski Sloveniji tako padla, da si samo najbogatejši še lahko privoščijo spodobem dopust ali praznovanje.
Bogatašev in še zlasti revežev bi sicer v samoupravni socialistični družbi ne sme-
lo	biti, a pustimo teorijo. Resničnost je v dneh okoli božičnih in novoletnih praznikov vse drugačna.
Življenje pa,teče svojo pot in vtis je, da si mestni oblastniki v Ljubljani močno prizadevajo, da bi mesto dobilo bolj praznično podobo kot katero koli leto do-zdaj. In tako se središče Ljubljane spremeni za več kot dva tedna v čudovito »Potemkinovo vas« samoupravnega socializma.
AGONIJA NEKEGA SISTEMA
Vsaka agonija pravzaprav potrebuje svoje »Potemkinove vasi«. Če pa gre za agonijo sistema, ki že 40 let živi od parol in kapitalističnih posojil, mora biti »Potemkinova vas« posebno svetlo razžarjena, da bi s svojo svetlobo preslepila celo državljane, ki agonijo sistema povsem dobro občutijo na svojih plečih.
Ko se je pred petimi, šestimi leti agonija začela, je najprej v trgovinah začelo primanjkovati najosnovnejših dobrin. Sistem je kasneje sprevidel, da tako hitro ne more stvari prepustiti razsulu. Letos je v trgovinah vsega dovolj, za jugoslovanske razmere, seveda. Težava je samo v tem, da ljudstvu bleščeče izložbe ne pomenijo posebne utehe, ker se je njegova plačilna sposobnost približala tisti iz leta 1960.
1. decembra je v smučarskem svetovnem pokalu zmagal v slalomu 19-Ietni Rok Petrovič iz Ljubljane, drugi je bil Bojan Križaj iz Tržiča na Gorenjskem: dva Slovenca pred vso svetovno smučarsko elito! (Pustimo podrobnost, da sta nastopala kot »Jugoslovana«), Ljudstvo je v ekstazi! Navdušeno nad smučanjem. V nekaterih smučarskih središčih je že tudi dovolj snega. Ko se ob sobotah popoldne in ob nedeljah Ljubljana spremeni v opustelo betonsko strašljivost, tu in tam trume smučarjev hitijo proti postaji, da se odpeljejo v hribe in na snegu pozabijo resničnost, ki jih že v ponedeljek spet čaka v Ljubljani. Nič ne pomaga, če je Ljubljana vsa v smrečicah in lučeh. Bolj žalostno svetijo lučke ,iin skrb je na obrazih ljudi, ki se zavijajo v ovratnike svojih plaščev in hitijo naprej, kakor bi ne videli ne luči ne polnih izložb. Kaže, da jim nekaj ni razumljivo. Ljudje so se zaprli vase in ne verjamejo več ne časopisom ne televiziji. Nekaj je narobe z državljani. Treba jih bo torej zamenjati, če je režim, ki jim vlada, dober.
»NEVARNI« BOŽIC
Na božič pa spečejo potico itn postavijo jaslice malone po vseh stanovanjih. Zenska pripoveduje sosedi: »Saj naš je v partiji, ampak za božič hoče imeti potico«; torej je treba zamenjati komuniste, partija je v redu.
V	mnogih državah »realnega socializma«, na Madžarskem, v Vzhodni Nemčiji, na Poljskem imajo na božič praznik. V Jugoslaviji je to navaden delavnik. Pa včasih prav ganljivo zvonijo parole kakšnih republiških oblastnikov o urejenosti odnosov med socialistično družbo in Cerkvijo. Naj visoki cerkveni dostojanstveniki temu tudi pritrjujejo, pa ljudstvo bolj kislo gleda, kako na božični dan vsepovsod pra-
znično zvoni, v šolo in v službo pa je treba kot bi o božiču nikoli nihče nič ne slišal.
Zanimiva »ljudska šega« je, zlasti med mladimi Ljubljančani, postala polnočnica. Tudi taki mladi, ki sploh še niso bili v cerkvi, na sveti večer bedijo. Mnogi sicer po gostilnah in opolnoči gredo že zelo alkoholizirani pred cerkev, kjer pa so se zadnje čase navadili nd to in imajo na vratih močne mlade fante, ki razgrajačev ne spuščajo v cerkev. Nekateri drugi pa gredo v cerkev čisto spodobno in samo čudno gledajo, saj vse to doživljajo prvič. Ampak nekako morajo iti: v šoli so jim sošolci pravili o polnočnici, stara mama jim je o tem pripovedovala. Nekateri hodijo vsako leto. In čeprav je treba naslednje jutro že navsezgodaj v službo, niso ljubljanske cerkve nikoli tako polne kot pri polnočni maši na božič.
Ce je torej božič nekakšna »ljudska šega«, ni razumljivo, zakaj je oblast ne jemlje niti kot tako, ko pa posveča veliko pozornost celo pustu, silvestrovanju in svetemu Martinu (zaradi vina, seveda). Božič je le »prenevarna« reč, da bi ga kazalo upoštevati.
Pred prazniki se iz zahodnih držav vračajo naši delavci na božične praznike. Ko pa pridejo na to stran meje, precej čudno gledajo, ko po radiu zvedo, da so prišli pravzaprav na novoletne praznike.
ZAPOSTAVLJANJE VERNIH
Ljudje, ki so v bolnišnicah, ne morejo v cerkev, ljubljanski radio pa jim ne nameni ene same božične pesmi. In to so ljudje, ki so povečini verni.
Pred leti so udeleženci teološkega tečaja, ki ga Medškofijski odbor za študente prireja vsako leto novembra, pošiljali na RTV Ljubljana peticije s po petsto in več
podpisi, v katerih so zahtevali tudi verske oddaje. RTV pa jim je odgovarjala, da bi s tem žalili čustva neverujočih. Na žalitev čustev verujočih se pač ne morejo ozirati.
Ko smo že pri teološkem tečaju: kakšen večer se natre tudi tisoč poslušalcev, čeprav so predavanja v dvorani s tristo sedeži; v predvežju, po hodnikih in celo na odru se stiskajo mladi poslušalci teoloških predavanj, ki po predavanjih vneto sodelujejo v diskusiji. Vse to v Ljubljani, kjer je že 40 let »Cerkev ločena od države«.
Pa imamo v Ljubljani tudi »Cankarjev dom«, vendar Socialistična zveza, katere člani so tudi verniki, noče s teološkim tečajem »obremenjevati« osrednje slovenske kulturne hiše.
UGAŠANJE »REVOLUCIJE«
Bo šlo še eno leto v nepovrat, ne da bi se kaj »usodnega« zgodilo? Te dni pravi mlada dama, ko v kavarni sreblje kavo: »Nekje se bo tudi to moralo ustaviti!« Nasplošno je ljudstvo malodušno in pripravljeno še kaj prenesti, čedalje pogosteje pa je slišati, da se bo to pač moralo nekje ustaviti. Čutiti je, da so ljudje pripravljeni le še malo čakati.
Ob letošnjem novem letu bodo morda nazdravljali tudi pomembnim dogodkom, ki so, prav tako morda, pred nami. Ne bodo nazdravljali le novim 365 dnem. Ljudstvo pač pričakuje, da bo ob letu osorej plačevalo le sto odstotkov dražji kruh kot letos. Še kaj drugega ga moti, ne le delovni božič in 100 % inflacija. To grdo ljudstvo je slepo celo za božična drevesa po ulicah in za vso »Potemkinovo razsvetljavo«.
Kaj pa če morda ne ugaša »Revolucija« in je niti božične lučke ne morejo več osvetliti!?	Hotimir
I
Ulica v Trnovem, nekdanjem predmestju Ljubljane pred 50 leti. Ljudje, ki tod sedaj živijo, so drugi, drugačne tudi razmere in bridkosti, s katerimi se soočajo
Afganistan] po šestih] letih
Povsem na podoben način kot sta Hitler in Stalin leta 1939 okupirala Poljsko, je Sovjetska zveza 27. dec. 1979 zasedla Afganistan. Pri tem je bil ubit predsednik Hafizullah Amin in na njegovo mesto postavljen človek SZ Babrak Karmah
Od 15 milijonov prebivalcev jih je 750 tisoč izginilo zaradi vojne, bolezni ali likvidacij, kot ugotavlja R. Klass od Free-dom House v Nevv Yorku. Nič manj kot skoraj 6 milijonov jih je pobegnilo v Pakistan in Iran pred sovjetsko armado, ki nastopa proti muslimanskim borcem z rušenjem in ognjem. Sovjeti zažigajo polja, vasi, uporabljajo strupene pline in mečejo otrokom iz helikopterjev majhne mine v obliki metuljčkov.
Afganistanska vojska, kolikor je še obstaja, je povsem pod kontrolo SZ. Komunistična partija Afganistana je razcepljena. Muslimanski borci, ki tolčejo po sovjetski vojaški sili, so edini aktivni element
v precejšnjem delu Afganistana. Karmal predstavlja neko vlado, ki ima samo še nekaj diplomatskih zastopstev v Združenih narodih in po svetu. Afganistanski voditelji opozicije so nedavno postavili v New Yorku zahtevo, naj bi se nje priznalo za vlado Afganistana. V spomenici so med drugim navajali, da »pomeni sovjetsko zadržanje v Afganistanu izigravanje in norčevanje iz ustave Združenih narodov, izjave o človekovih pravicah, mednarodnega prava in vseh pravil civilizacije«. Uspeh te akcije je seveda dvomljiv, saj ima SZ preveč vpliva v Združenih narodih, toda važen argument je bil s tem nakazan.
Danes smo priča množičnim demonstracijam za mir. Strašno naivno si nekateri prizadevajo v veliko veselje komunizma doseči mir z enostransko razorožitvijo. Primer Afganistana pa jasno kaže, da ni mogoče upati na mir, dokler bodo manjšine in celi narodi tako strašno zatirani.
P. U.
Predstavitev letošnjih mohorjevk Prelat Andrei Simčič - zlatomašnik
V tednu pred božičnimi prazniki je 18. decembra Goriška Mohorjeva družba predstavila javnosti srvojo knjižno zbirko za leto 1986. Predstavitev je bila prvič v obnovljeni Katoliški knjigami, kar je tudi omenil predsednik GMD prof. Mirko Rijavec, ki se je tudi zahvalil upraviteljem za literarni večer ter poudaril pomen in namen izida knjig GMD. Se posebej se je zahvalil univ. prof. Martinu Jeivnikarju za urejanje Leksikona, ki predstavlja ponos in ugled ustanove v vsem slovenskem kulturnem prostoru.
Koledar 1986 je predstavil tajnik GMD in urednik dr. Jože Markuža, ki je povedal, da je Koledar zbornik o delovanju zamejskih Slovencev na Tržaškem in Goriškem, predvsem v okviru Zveze slov. ka-tol. prosvete v Gorici in Slovenske prosvete v Trstu ter drugih sorodnih organizacij. Koledar sega s svojimi članki tudi v širši slovenski kulturni prostor s posluhom za delo Slovencev po svetu, zdomstvu in izseljenstvu.
Koledar 1986 je opremil naš likovni umetnik Edi Žerjal. Koledarski del krasijo vinjete iz Gregorčičevih poezij iz leta 1908 in ob 80-letniei pesnikove smrti (1906). V Koledarju je še sto slik iz našega življenja in delovanja. Vsakoletni pregledi delovanja naših društev in organizacij dokazujejo življenjsko moč naše skupnosti. Poleg številnih člankov, razprav in spominskih obletnic prinaša Koledar tudi pesmi in pripovedne spise.
Knjigo Zadnji dnevi v Ogleju je predstavila prof. Marija češčut, ki je dejala, da se je GMD spomnila tolminskega rojaka duhovnika in pisatelja Alojzija Car-
li	j a. Literarni kritiki so njegovo delo pozitivno sprejeli. Po njihovem mnenju je to pomenilo poskus katoliškega romana po zgledu zahodnoevropskega literarnega področja. Za našo krajevno zgodovino velja pripomniti, da podobnega dela o Ogleju nimajo niti naši sodržavljani. Vsakdo bo knjigo bral z zanimanjem. Še posebej ga bodo pritegnili nekateri izraziti dogodki. Knjigo je opremil mladi umetnik Franko Bogateč.
V redni zbirki so izšli tudi Spomini iz taborišča, dalo pokojnega tržaškega pisatelja Franca Jeze. Knjigo je predstavil Marko Tavčar. Najprej je omenil literarni lik Franca Jeze, nato pa knjigo, ki jo je pisatelj spisal, ko se je vrnil iz taborišča Dachau. Sestavljata jo diva spisa v Dachauskih blokih in Tekma s smrtjo, ki sta izhajala od januarja 1958 do marca 1961 v »Novem listu«. Že takrat sta zbudila zanimanje .pri bralcih, ker pisatelj na pretresljiv način opisuje tragične dogodke, a obenem ohranja človeški ponos, pogum in optimizem. V pisanju Franca Jeze ni grenkobe, ni srda, ni zamere. V kraju smrti, v taborišču Dachauu in tlber-lingenu ob Bodenskem jezeru je doživljal poleg strahu in groze tudi izraze človeške dobrote in prebliske svobode.
Marko Tavčar je prebral tudi odlomek pretresljivega dogodka iz knjige. Opremil jo je likovnik Edi Žerjal, ki je dodali še tri notranje simbolične celostranske slike.
Z izdajo te knjige se GMD spominja 40-letnice konca vojne, ki je prizadela to-
liko hudega slovenskemu narodu in vsemu človeštvu, obenem se klanja vsem žrtvam, ki so doprinesle svoj delež k zmagi nad temnimi silami in odprle pot v svobodo.
Enajsti snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona (PSBL) je predstavil prof. Martin Jevnikar. Dejal je, da 11. snopič PSBL zaključuje drugo knjigo leksikona. Pri njem je sodelovalo s svojimi spisi 66 avtorjev ter obsega 18 gesel črke O in 205 gesel črke P. Priimki s črko P so najštevilnejši na Primorskem, zato bo tudi naslednji snopič skoro v celoti posvečen tej črki.
Po načrtih urednika PSBL bi moral leksikon obsegati 16 snopičev; tj. štiri knjige. Do sedaj sta na voljo dve knjigi, ki sta izšli v 11 snopičih. Pomen PSBL presega ožji prostor in se vključuje v širšega slovenskega, ker nudi pomembno dokumentacijo za slovensko narodno, književno, politično, ideološko, versko in krajevno zgodovino.
Poleg rednih štirih knjig je GMD izdala tudi dodatno knjigo Od Tomaja do Trsta. Opisuje življenje in delo slovenskih šolskih sester na Primorskem ob njihovem 60-letnem jubileju. Knjgo so pripravile šolske sestre s sodelovanjem GMD. Opremila jo je s. Tarcizija Valenčič. Knjigo je predstavila s. provincialka Amalija Zupanc. Pismo na pot je knjigi napisal tržaški škof Bellomi, ki tudi blagoslavlja delo šolskih sester v blagor Cerkve na Tržaškem.
Knjigo spremljajo številne slike, mnoge tudi v barvah, ki so zgodovinskega in kulturnega pomena. Razdeljena je v dva de la. Prvi obravnava ves zgodovinski razvoj Tomajsko-tržaške province, drugi pa številne dejavnosti šolskih sester.
S. Amalija Zupanc je na koncu dejala, da želijo šolske sestre s to knjigo podati pregled svojega 60-letnega delovanja na Primorskem in vzbuditi nove redovne poklice med slovensko žensko mladino.
Nagrada literarnega natečaja GMD ni bila podeljena kot je v imenu odbora za podelitev nagrade povedal tajnik GMD. Na uredništvo sta prispela dva popolna spisa in dva nepopolna. Od prvih dveh, ki sta prišla v poštev, eden ne presega literarnega spisa, drugi pa je vsebinsko nedovršen s polresnifinimi zgodovinskimi dogajanji, ki so daleč od našega ljudstva in nerazumljiva.
Goriška Mohorjeva družba je natisnila tudi Cenile - seznani knjig na zalogi. Cenik vsebuje tudi 22 reproduciranih slik o knjigah in popoln seznam knjig, ki so še na voljo. Knjige naročajte na upravi GMD, Riva Piazzutta 18, 34170 Gorica.
JM
Božično razpoloženje je navdihnilo veliko starejših in novejših slovenskih skladateljev, da so ustvarili prave bisere zborovske literature. To nam vedno znova potrjujejo koncerti božičnih pesmi, ki se vsako leto zvrste v božičnem času.
Prvi tak koncert sta tudi letos pripravila župnija sv. Jerneja in mešani pevski zbor »Sv. Jernej« v župnijski cerkvi na Opčinah. Koncert, ki je že tradicionalno na sam božični dan, privabi vsako leto zaradi svoje skrbne priprave in dovršene izvedbe veliko poslušalcev ne samo z Opčin, ampak tudi iz mesta in okolice.
Letos je kot prva nastopila dekliška skupina MPZ Vesela pomlad. Sestavljajo jo dekleta, ki večinoma pojejo v zboru že od ustanovitve. Temeljito sedemletno delo se pozna v zlitosti glasov in dobri vokalni tehniki. Treba bi bilo le malce okrepiti skupino altov, ki so v sorazmerju z ostalima dvema glasovoma nekoliko prešibki. Dekleta so zapela tri pesmi. Raz. veseljivo je, da ima zbor poleg »veterank«, ki nastopajo že same, tudi pripravljeno skupino, ki bo prestopila iz otroškega v mladinski pevski zbor. Skupno so zapeli tri božične pesmi. Celoten Zbor Vesela pomlad je zaključil svoj nastop s spiri-tualom Amen ob spremljavi ansambla Zvezde.
Mešani pevski zbor »Sv. Jernej« se je predstavil z zelo posrečenim izborom pesmi. Nekatere od njih sodijo v železen
Dne 15. decembra lani je kojščanska župnija v Goriških Brdih doživela enkratno slavje. Rojak msgr. Andrej Simčič je obhajal zlati jubilej duhovništva. Brici so se pri tem res izkazali. Zbrali so se iz celih Brd. Združeni cerkveni zbor je vključil pevce iz te in one strani meje. Mladi pevovodja iz Golega Brda je čudovito vodil ta zbor, ki ga je na orglah spremljal organist iz Steverjana Herman Sre-bernič.
Zlatomašnik je bil rojen na Humu, tj. zaselku, ki spada pot župnijo Kojsko. Do župnijske cerkve je skoro pol ure hoda, zato so do razmejitve zahajali k maši v Števerjan.
V	duhovnika je bil jubilant posvečen v goriški stolnici 8. dec. 1935. Z njim sta mašniško posvečenje prejela še zlatomašnik Stanko Vrtovec, ki je v pokoju v Dornberku, in pokojni don Giacomo Gre-gori.
Kot duhovnik je bil najprej nastavljen v Vipavski Križ. Leta 1945 je prejel imenovanje za duhovnega vodjo v goriškem Malem semenišču. Iz Gorice je v soboto odhajal v Križ in se vračal v ponedeljek. Med tednom so za župnijo skrbeli kapucini, ki imajo tam svoj samostan. Leta 1953 ga je tedanji apostolski administrator za jugoslovanski del goriške nadškofije dr. Mihael Toroš imenoval za župnika v Solkanu. Vmes je postal upravitelj Trnovega in 1966 še Ravnice. Od 1958 je bil delegat apostolskega administratorja, po smrti dr. Mihaela Toroša leta 1963 pa do prihoda dr. Janeza Jenka leta 1964 je kot kapitularni vikar vodil apostolsko administraturo. Kot delegat in pozneje kapitularni vikar je veliko birmoval in vodil najrazličnejše cerkvene slovesnosti. Najbolj mu je ostala v spominu birma v Idriji leta 1960. Bila je v cerkvici sv. Antona nad mestom. Birmancev je bilo 500. Tako velikega števila niso več nikjer pozneje zabeležili.
Dr. Torošu je pripravil dostojen pogreb in se od njega poslovil v solkanski cerkvi z občutenim govorom. Ker je tedaj cela Slovenija imela samo enega škofa, je dr. Toroša pokopal mariborski škof Držečnik.
Prisoten je bil tudi dr. Jože Pogačnik, ki še ni bil škof. Isti dan so po tem pogrebu pokopali še grgarskega župnika Filipiča na svetogorskem pokopališču.
Gotovo je prelat Andrej Simčič eden najbolj vidnih in tudi zaslužnih duhovnikov po drugi svetovni vojni na ozemlju goriške škofije v Sloveniji.
Domači župnik v Kojskem Adolf Savelj se mu je v imenu rojstne župnije zahvalil: »Pogum in navdušenje ustvarjata velikane. V božjem kraljestvu so ti nujno potrebni. En sam človek, ki je ves predan ideji, stori več kot sto drugih, ki životarijo in mislijo zgolj na sebe. Pravi heroizem je, če kdo s trudom in molitvijo doseže, kar je izraženo v gornjih besedah. Razumeti, četudi te ne razumejo! Ljubiti, čeprav te nimajo radi! Tolažiti, čeprav si sam najbolj potreben tolažbe! Tak človek zmore ogromno, čeprav ne povzroča hrupa in kričanja!«
* * *
Prelat Andrej Simčič je praznoval zlato mašo najprej v svoji Ravnici lani 8. decembra, na praznik sv. Štefana ob 19. uri pa je ponovil zlatomašno slavje v župnijski cerkvi v Solkanu, kjer je toliko let bil za župnika in kjer je cerkev posvečena prvemu mučencu sv. Štefanu.
Gospodu prelatu iskrene čestitke tudi od vseh rojakov tostran državne meje v Italiji.
■	Francoski kardinal Etchegaray, ki je tudi predsednik papeške komisije »Justi-tia et Pax«, se je za letošnji božič mudil v Teheranu, kamor so ga povabile iranske oblasti. V iranski prestolnici je maševal za ujetnike iz Iraka. Podoben obisk bo v kratkem opravil tudi v Bagdadu, prestolnici Iraka. Tako Iran kot Irak se vojskujeta že pet let ne da bi obstajali stvarni izgledi za bližnji konec vojne.
repertoar božičnih koncertov, kot Cve-kova Radu j, človek moj ali Vrabčeva priredba ljudske Poslušajte vsi ljudje. Poleg teh pa je zbor izvedel tudi nekaj manj znanih božičnih pesmi, predvsem Bratu-ževo »Noč najjasnejša« v harmonizaciji Staneta Maliča, ki je doživela svojo prvo izvedbo. Vse pesmi je zbor pel brez orgelske spremljave, tako da je prišla bolj do izraza čistost in ubranost glasov. Oba zbora in dekliško skupino je vodil Franc Pohajač. Njegovo neutrudno prizadevanje za lepo petje je bilo itudi tokrat nagrajeno z velikim uspehom, ki ga je koncert doživel.
Božično misel je podala Jelka Daneu Cvelbar. V svojem kratkem, a z globokimi mislimi nabitem nagovoru je med drugim opozorila na nasprotje med današnjimi hrupnimi in bleščečimi vzori ter med revnim in golim božjim Detetom v jaslih. Umestno je bilo tudi vprašanje nam vsem, ali bi bili zmožni izenačiti se z najrevnejšimi, zamenjati svoj boljši položaj za slabšega, kot je to storil Jezus. On je bil r.amreč zaradi ljubezni do človeka pripravljen zamenjati svoj božji sijaj za človeško bedo.
Posamezne točke koncerta je povezovala Barbara škerlavaj. Poslušalci smo odhajali na svoje domove božično razpoloženi, obogateni od lepega petja in od bogatega božičnega razmišljanja.
Mpin
Goriški inštitut za proučevanje verske in socialne preteklosti katoličanov v nekdanji Primorski je 19. in 20. decembra 1985 pripravil tretje srečanje o preteklosti katoličanov v nekdanji Primorski (Litorale), ki so jo sedaj preimenovali v »obsoške katoličane« (Cattolici Isontini). Gre pa za katoličane v nekdanji goriški nadškofiji do leta 1947.
Inštitut posveča glavno pozornost preteklosti italijanskih in furlanskih katoličanov, vendar ne zanemarja tudi slovenskih katoličanov nekdanje skupne goriške nadškofije. O tem pričajo ne samo tri študijska srečanja, pri katerih so bili v določeni meri vpoštevani tudi Slovenci, temveč tudi pozornost, ki jo je omenjeni inštitut posvetil učenjaku Štefanu Kocian-čiču iz Vipave. Pri svojem delu inštitut prijateljsko sodeluje z muzejem v Kromberku in tudi z Ljubljano.
Zadnje III. študijsko srečanje je bilo namenjeno najbolj kočljivi temi in sicer goriški deželi med 1940 in 1947. Gre za vojno dobo in povojna leta pod zavezniško vojaško upravo. Slo pa je za to, kakšno vlogo so odigrali katoličani glede na odporništvo zoper fašizem in nacizem v naših krajih. Zanimanje so pa raztegnili tudi na splošne razmere v Italiji (Chiesa, cattolioi e societa in Italia) v omenjenih letih. Naše domače tematike se je prvi lotil prof. Luigi Tavano, ki je govoril o nadškofu Karlu Margottiju in njegovem zadržanju do odporništva, tako slovenskega (OF) kot italijanskega. Svoja izvajanja je naslonil na njegova pastirska in druga pisma v tistih letih.
O Karlu Margottiju med zadnjo vojno je že pisal prof. Ivo Juvančič in še kdo drug. Vsekakor bo treba še novih raziskav na podlagi pristopnih dokumentov, predno bo dovolj nepristransko osvetljena dejavnost Karla Margotija v naši nadškofiji.
Nekako dopolnilo k Tavanovemu predavanju je bilo poročilo, ki ga je podal dr. Kazimir Humar o zadržanju slovenskih katoličanov na Primorskem med zadnjo vojno do partizanstva na eni strani, do fašizma in nacizma na drugi. V svojem strnjenem poročilu je skušal prikazati položaj, v katerem so se znašli slovenski katoličani na Primorskem med nakovalom v okviru OF pod vodstvom komunistične partije ter kladivom fašizma in nemške okupacije. Omenil je tudi začetke
katoliške obnove takoj po vojni (časopisi, Alojzijevišče, Zavod sv. Družine, Malo semenišče itd.).
Tudi naslednja predavanja so bila zanimiva. Silvio Pupo je npr. zelo pregledno podal mednarodno zamotanost usode Julijske krajine med vojno in po njej. Vi-demčan Aldo Moretti, kaplan divizije Osoppo, je orisal dejavnost te divizije italijanskih demokratov, ki se je borila proti okupatorju v Karniji; omenil je pa tudi divizijo Garibaldi, ki se je priključila slovenskemu IX. korpusu.
Naslednji predavatelji P. Ziller, P. Cre-sta in C. Macor so se ustavili posebej ob dogajanjih v Gorici in bližnji Furlaniji med vojno in po njej. Zadnja predavanja so se vrtela v povojnem času (Začetki in vloga Krščanske demokracije na Goriškem) ali pa so bili spomini na čase med zadnjo vojno in po njej. Med temi spomini je spregovorila tudi Zora Piščanc, kako je nosila pakete internirancem v Gonarsu.
Vsekakor je šlo za zelo široko zajeto obzorje dogodkov in oseb v usodnih letih 1940-47, ki so odločala o pripadnosti Primorske in vzhodnih mej Italije. Predavanja bodo izšla v posebni knjigi, kot so izšla vsa prejšnja: prvi zvezek. »I cattolioi isontini nel XX sccolo. Dalla fine del-1’800 al 1918«, drugi zvezek »Dal 1918 al 1934«.
Božična in jubilejna slovesnost na Opčinah
Gosta megla je letošnji sveti večer do tal ovila openske hiše in drevesa. A župna cerkev sv. Jerneja je praznično sijala v pričakovanju trojnega slavja. Najprej zaradi razodetja božje Ljubezni, ki je to noč človek postala. Nato v znamenju zlatega jubileja, ko je pred 50. leti v Fra-scatiju blizu Rima, v osrčju te posvečene noči, sedanji zlatomašnik Franc Malalan, prvikrat slovesno zapel »Glorio« pri svoji novi maši. Zbor bogoslovcev mu je pel Perosijevo mašo »Hoc est Corpus meum«. čez 25 let je božično srebrno mašo praznoval v še bolj daljni Kataniji na Siciliji. Po tolikih letih tujine, je končno pristal doma in v »cerkvi svoje prve ljubezni, otroških sanj in najlepših spominov«, kot je sam dejal, zapel tudi v domačem jeziku angelsko himno te skrivnostne noči. Razumljivo, da mu je ob podoživljanju teh spominov pri nagovoru privrelo iz dna srca: »To je res dan, ki ga je naredil Gospod, radujmo in veselimo se ga!«
Zavzeti Openci pa so v to božično bogoslužje vključili še drugo jubilantko-domačinko: šolsko sestro Benjamino Sosič. življenjsko odpoved s trojno obljubo pokorščine, uboštva in devištva je pred 50. leti položila v materni hiši v Tomaju. Njeno življenjsko bogoslužje pa je potekalo, kjer in kaimor so jo predstojniki poslali: Marijin dom v Trstu, Bela peč, Rab, goriško semenišče, Kairo, Aleksandrija.
Pred oltarjem je slavljence obkrožil venec narodnih noš in skavtov v kroju. Predsednik župnijskega pastoralnega sveta Milko Vremec je v svojem in v imenu vaščanov oba jubilanta pozdravil ter jima čestital. Iz daljnega Melbourna v Avstraliji pa je g. Rinaldo Vremec prebral pozdrave in voščila, ki jih je zlato-mašniku poslala rojakinja Marcela Bole ter dodala še priložnostno poezijo. Z njo pa je od tam čestitala še cela vrsta naših izseljencev'.
Na koru je pel domači zbor sv. Jerneja mašo Staneta Maliča, seveda so se vmes prepletale tudi čudovite božične melodije.
Mladostno živahen se je zlatomašnik najprej hvaležno spomnil ljubezni dobrih staršev, sorodnikov in openskih duhovnikov, ob katerih se je oblikovala njegova življenjska odločitev. Med drugim je krepko naglasil skrb: »Gorje, če se bodo ponavljale samo srebrne in zlate maše! Kaj bo z našim Krasom, ker ni nikogar, ki bi za nami nadaljeval Kristusovo poslanstvo! Če bi božje Dete bilo tisočkrat rojeno, če se v tebi ne rodi, je vse izgubljeno.« Ob zaključku je spomnil na tri temeljne točke, ki nas kot kristjane brezpogojno obvezujejo:	jaslice,
križ in evharistijo.
Pred zadnjim blagoslovom celebranta je g. Pohajač prebral pozdrave in voščila g. župnika Viljema Žerjala, ki je bil zaradi bolezni obsoten, žene v narodnih nošah pa so slavljencema poklonile darila in cvetje. Tudi osebje iz svetišča na Vejni je zlatomašnika prijetno presenetilo v obliki raznih darov. Slavnostni slavolok v pisanih zastavicah in pozdravni lepaki z napisi so krasili ves drevored do svetišča.
Gospod zlatomašnik se na tem mestu zahvaljuje g. Pohajaču za sodelovanje, pevskemu zboru za lepo petje, strežnikom, skavtom in ženam v kroju ter vsem župljanom, ki so s svojo številno udeležbo ustvarili tako prisrčno božično vzdušje. Bog, od katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo, naj vse obilno poplača!
F. V.
Pohod proti lakoti
Več tisoč ljudi se je na božični dan udeležilo že tradicionalnega pohoda proti lakoti v svetu po rimskih ulicah. Med udeleženci sta bila tudi bivši predsednik republike Pertini in rimski župan Signorel-
lo.	Spotoma so se manifestanti ustavili pred kvirinalsko palačo, kjer je delegacijo sprejel predsednik republike Cossiga. Pohod se je zaključil na trgu sv. Petra v Vatikanu v trenutku, ko je papež Janez Pavel II. začel s svojim opoldanskim nagovorom. Tudi ta je bil osredotočen na vprašanje, kako se boriti za mir in zoper lakoto v svetu.
★
■	Šest članov albanske družine Popa, štiri sestre in dva brata, stari od 44 do 60 let, so se 12. decembra zatekli v itali-
jansko veleposlaništvo v Tirani in zaprosili veleposlanika Gentileja, naj jim Italija omogoči odhod v Kanado, kjer živi njihov brat. če pa bi jih vrnili albanskim oblastem, so zagrozili, da se bodo zastrupili. Italijanska diplomacija mora sedaj izbirati med človekoljubnostjo in političnimi interesi. Komunistični režim je seveda ubežnike takoj razglasil za fašiste, 'hkrati pa je policija s 50 možmi obkolila poslopje veleposlaništva.
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«!
DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
Maksu Debenjaku v spomin
Ko je zastopnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije na Cecilijanki '85 podelil odlikovanje Maksu Debenjaku za njegovo življenjsko delo, si nihče in on sam najmanj, ni mislil, da bo že čez mesec dr.i odšel po odlikovanje k nebeškemu Plačniku. Na božično vigilijo je namreč ta dobri mož umrl v goriški bolnišnici. V Katoliškem glasu smo objavili fotografijo o podelitvi odličja, danes pa moramo poročati o njegovi smrti.
Dragi Maks! Veliko let sva se poznala, od leta 1947, ko si pred priključitvijo rodnih Brd k Jugoslaviji kot begunec prišel v Gorico. Ti dobri človek in zaljubljen v glasbo si slutil, da v novi državi ne boš našel pravega mesta. Zato si se odločil za Gorico. In tu si zares našel svoje mesto. Najprej pri Dobrodelnem društvu in pri ameriški dobrodelni organizaciji UNRRA. Begunec si pomagal beguncem. Toda čakalo te je drugo širše polje dela in sicer služba Bogu in božjemu ljudstvu v naših cerkvah. Ze leta 195,1 si obiskoval Pod-goro in tam vodiil zbor ter orglal med mašo. Potem so te zagrabili Štandrežci. Ob tvojem grobu je župnik g. J. Žorž čutil dolžnost, da se ti javno zahvali za 30-letno orglanje in vodenje cerkvenega zbora v Štandrežu. S svojim motorinč-kom si se vozil na tedenske vaje in ob nedeljah k maši. Še bolj ti mora biti hvaležna cerkev sv. Ivana v Gorici, kjer si igral ne samo pri mašah, temveč tudi vsak mesec maj pri šmarnicah in pri vseh drugih obredih v cerkvi.
Pri kolikih pogrebih si z orglami lajšal slovo od dragih rajnih! V petek 27. decembra so se pevci poslovili od tebe v cerkvi sv. Ignacija, ker bi tvoja cerkev sv. Ivana bila odločno premajhna že za same pevce, kaj šele za številne prijatelje, ki so se prišli od tebe poslovit. Ko si iz večnosti poslušal pevski zbor pri maši zadušnici, si bil svojih pevcev in njih zborovodij gotovo vesel, saj so tako mogočno in ubrano peli, pa tudi tako zbrano in pobožno kot človek le malokdaj doživi. Videl si, da naše ljudstvo zna biti hvaležno do tistih, ki mu dobro hočejo. Ni bilo številnih oblasti na tvojem pogrebu, zato pa je bilo tem več vernih ljudi in duhovnikov, ki so zate molili.
Že doma v rodni Kozani si znal družiti cerkveno petje z narodnim v časih, ko je bilo to slednje prepovedano. Toda ti se
nisi pomišljal niti v Aquili sredi Abrucov, ko si bil v posebnih bataljonih, učiti slovensko cerkveno in narodno pesem ter s slovenskimi fanti in možmi nastopati v cerkvah in zunaj njih. Tako si tudi v Gorici znal družiti službo Bogu in narodu. Zato si se prav tako udejstvoval v učenju narodnega petja in glasbenega pouka mlajših rodov skupaj s pok. prof. Mirkom Filejem. Saj sta si bila ne samo rojaka, temveč tudi podobno navdušena za lepo petje in glasbo. In še nekaj: Še dolga leta se bodo goriški pevci posluževali not, katere je prepisala in razmnožila tvoja roka, kajti imel si lepo pisavo in znal zelo lepo prepisovati glasbene partiture.
Za svoje delo na področju svetne glasbe in kulture se ti je ob grobu zahvalil predsednik Zveze slov. katol. prosvete dr. Damjan Paulin. In prav je bilo, da se je spomnil tudi tega tvojega udejstvovanja.
V	življenju si nisi nabral zemskega bogastva, ker ga nisi nikoli iskal, zadovoljen, da lahko živiš za glasbo in petje. Sedaj te je sprejel k sebi večni Umetnik, mi pa te bomo zelo pogrešali v cerkvi in zunaj nje.
K. Humar
Obdarovanje otrok pri Slov. dobrodelnem društvu
Kakor prejšnja leta se je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu tudi letos spomnilo sooialno potrebnih učencev slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. S prispevki, ki jih je društvo prejelo, je obdarovalo z oblačili, obutvijo in šolskimi potrebščinami vse otroke, ki so jih učitelji osnovnih šol prijavili kot potrebne pomoči.
Slovensko dobrodelno društvo se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so s svojo pomočjo omogočili to pobudo in tudi učiteljem, ki so pripravili sezname otrok in s svojo akcijo z društvom sodelovali.
V	okviru svojih možnosti pomaga SDD otrokom slovenskih šol in njihovim staršem. Za pojasnila se lahko javite na sedežu društva ul. Machiavelli 22/11 vsako sredo med 16. in 18.30, tel. 65612.
Kdor se Boga ne boji, tudi v svoji službi ne bo vesten. (A. M. Slomšek)
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
Sestanek krajevne sekcije SSk. Po daljšem premoru je prišlo pod vodstvom sek-cijskega tajnika Benjamina Černiča 17. decembra do sestanka, na katerem so se prisotni dotaknili najbolj perečih vprašanj, ki zadevajo delovanje občnske upra ve v zadnjih mesecih, razpravljali o razlastitvi zemljišč pri širjenju raznih cest na območju občine in se ugodno izrekli o razdeliitv prispevkov raznim kulturnim društvom v občini. Svetovalcu Branku Černiču pa so dali mandat načelnika svetovalske skupine SSk v občinskem svetu.
Glavna točka sestanka je bil razgovor o bližnjem kongresu pokrajinske SSk, ki naj bi bil 19. januarja v konferenčni dvorani Palače Hotela v Gorici. Odbor sekcije se je po dolgi razpravi odločil za stališče, da se mora prenoviti pokrajinsko vodstvo SSk za Goriško. V kratkem naj bi zato prišlo do širšega sestanka, na katerem naj bi se članom to stališče razložilo. Najbolj aktualna je izvolitev treh članov v novo pokrajnsko vodstvo. Ni namreč pravilno, da o tem odloča le skupina ljudi, čeprav zaslužijo vse spoštovanje. Gre za obstoj in nadaljevanje poslanstva edine slovenske stranke v Italiji. Vsi smo dolžni, da pri tem sodelujemo.
Skavtska božičnica. Sovodenjski skavti, ki tvorijo II. steg (prvi je v Gorici, tretji v Doberdobu) so v domači cerkvi že drugič pripravili v nedeljo 22. decembra svo-
ZAHVALA
Dne 24. decembra je nenadno preminul naš dragi mož, oče in nono
Remigij Corsi
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, zlasti gg. duhovnikom, cerkvenemu zboru, vsem tistim, ki so darovali cvetje in v dobre namene, g. Marjanu Terpinu za poslovilne besede ter članom izvršnega sveta industrijskih izvedencev dz Gorice.
Svojci
Gorica - Števerjan, 31. decembra 1985
Člani PD Mačkolje so se v soboto 14. decembra zbrali na svojem rednem občnem zboru, da so podali obračun o opravljenem delu v zadnjih letih, in tega ni bilo malo. V novi odgor društva je stopilo 15 članov, izmed katerih tudi več mladih. Novemu odboru želimo veliko uspeha pri vodenju društvenih dejavnosti v ne ravno lahkih krajevnih razmerah.
jo božičnico. Naj povemo, da jih je v II. stegu nad 50 in da so razdeljeni v razne vode. V samih Sovodnjah je vod Sokolov in Mravelj ter vdlčičev in veveric, v Rupi in na Peči pa vod Leopardov in Lastovk ter tudi volčiči in veverice. Iz Gabrij in z Vrha so trenutno skavti v teh skupinah. Skavti premorejo tudi godalni in instrumentalni ansambel ter mešani zbor, ki ju vodi Alenka Černič iz Števerjana. V Sovodnjah nosijo odgovornost za delo stega Danijela Tomšič, Vesna Tomšič, Alenka Florenin, Tiziana Černič in Andrej Fajt, v Rupi in na Peči pa Loredana Petejan, Andrej Čavdek in Albert Kovic.
Na božičnici je vsak vod zase pripravil točko programa. Napovedovalka je povedala, da hočejo v prizorih skavti izraziti, kar čutijo. Božičnica da je namenjena osamljenim po svetu, lačnim in tistim, ki so postali žrtve mamil.
Po pesmi »Božji nam je rojen Sin« je bila na vrsti igrica »Božični večer«, ki so jo podali volčiči in veverice iz Rupe-Peči. Sledila je recitacija pod naslovom »Prihaja«. Najmlajši skavti iz Sovodenj so predvajali šaljiv prizor »Božiča še preveč!« Nato so bile razne pesmi, božično razmišljanje in Pesem o miru, v kateri je bilo med drugim rečeno, da ni mir le tisto, ko je vojne konec, ampak je treba misliti na mir že iv družini, v šoli, med prijatelji, na dolu. Novinke so prebrale duhovno misel, ki jo je pripravil g. župnik Marjan Komjanc. Božičnico je zaključila »Sveta noč«. Ves program so z godali spremljali Aleš, Loredana, Francesco in Rita, petje in godalni orkester pa je vodila Alenka Černič. - R. D.
Razstava »Beseda in knjiga«
Na tržaški Pomorski postaji so v ponedeljek 23. decembra odprli razstavo »Beseda in knjiga«, ki so jo priredile ljubljanska univerza, tržaška univerza, NŠKT ter tržaška pokrajina. Posvečena je bila slovenskim protestantskim piscem, še posebno Trubarju ob 40-letnici njegove smrti (umrl je leta 1586 v Derendingenu pri Tii-bingenu na Nemškem). Na ogled je bilo 65 del, med njimi 30 izvirnih knjig z Dalmatinovo biblijo na častnem mestu, nadalje razne reprodukcije portretov, zemljevidov in slik, ki so povezani s slovenskimi protestantskimi reformatorji. Podnapisi z razlago so bili v italijanščini in slovenščini, kakor tudi dvojezični katalog.
Odprtja so se udeležili rektor tržaške univerze in tržaški škof ter razni predstavniki kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje. Med govorniki je nastopil tudi tržaški pokrajinski odbornik za kulturo dr. Zorko Harej. Poudaril je, da se je po zaslugi protestantskih piscev slovenščina uvrstila med najuglednejše evropske jezike. Razstava je bila na ogled do sobote 28. decembra.
Pri odprtju razstave je nastopil Tržaški oktet pod vodstvom Janka Bana s programom, ki je bil uglašen na njeno vsebino: Primož Trubar: »Poslušaj človik ■ rezumej«, gregorijanski koral: »Aleluia -Deus iudex«, Primož Trubar: »Oča naš« v izvirniku in v priredbi Matije Tomca in Jacobus Gallus: »O magnum mysterium« (motet).
Dr. Štoka pri avstrijskem konzulu v Trstu
Avstrijski konzul v Trstu dr. P. Klein je 17. decembra sprejel deželnega svetovalca SSk dr. D. Štoko in imel z njim iskren razgovor, v katerem je prišla na vrsto tudi problematika narodnostnih in jezikovnih manjšin tako v Italiji kot v Avstriji. Konzul je pri tem pokazal vse svoje razumevanje za vprašanje omenjenih manjšin.
Božična prireditev v Marijinem domu, ul. Risorta 3
Kakor že več let zaporedoma je tudi letos v okviru Šentjakobskega kulturnega društva oskrbela prireditev prof. Dina Sla-ma-Pahor. Spisala je igrico po motivu Prečudna je nocojšnja noč... z mislijo, da se — ne samo človek — ampak vse stvarstvo veseli Gospodovega rojstva. Odprti oder je bil tako poln zvezd, da se je zasneženo golo drevo ob strani bleščalo. Videli smo škrata Nagajivčka, male zajčke, celo zajčjo babico, ki je bila v skrbeh za bolnega vnučka. Seveda, vsega je bil kriv škrateljček, ki mu je v nosek in grlo pihnil prehlad... Videli smo pastirce, ki so se čudili tej svetli noči, angelce, ki so oznanili Rešenikovo rojstvo, da so ga pastirci šli iskat.
Vse te različne prizore je povezoval pevski zbor sv. Jakoba, ki nas je v začetku prijetno presenetil: V dvorano je prišlo pet deklet in pet fantov pojoč, ko da gredo na sprehod. Peli so latinsko: Dona nobis pacem... Ta prošnja se je v različnih melodičnih zvokih ponavljala tako, kot bi pevci želeli vsakemu posebej voščiti: Podeli nam mir...
Po tej pesmi so se pomaknili bolj vstran, da ne bi zakrivali prizorov na odru, ki je bil vedno odprt. Peli so brez spremljave in brez dirigenta, po načinu stare glasbe lepe, manj znane božične pesmi. Zavesa se je zaprla samo enkrat za nekaj minut, da smo videli Marijo, Jožefa in Dete. Poleg njih dva angela, pastirce, ki so našli pravo pot do hleva, da so počastili božje Dete.
Po tej prireditvi je nastopil še pevski zbor Novega sv. Antona in zapel številne božične pesmi	pod	vodstvom	prof.	T.
Simčiča. Zaključek božične prireditve pa dobra zakuska za vse prisotne.
Gospe Dini Slama in vsem, ki so ji pomagali, .iskrena hvala! Hvala tudi staršem, ki radi privedejo k vajam svoje malčke, saj so ob njih nastopu po pravici veseli, da jih vidijo na odru. Veseli pa so lahko tudi zato, ker so posredovali božično veselje	nam	drugim, saj nas	je
bilo kar dosti v naši	dvorani. -	T. C.
Mačkolje
Sv. Miklavža	smo	dostojno	proslavili.
Za to je poskrbela naša skavtska družina, ki je za to priložnost naštudirala primeren program petja in dva prizora (Pismo sv. Miklavžu in Prijatelj iz pravljic na obisku pri nas). Polna dvorana odra-
slih in otrok je z zanimanjem sledila celotnemu dogajanju ter nestrpno čakala na svetnika, ki se je kdove kje predolgo zamujal. Končno pa je le prišel s polnimi vrečami darov, obdaril mlade in stare, vse, ki so si darove »zaslužili«. Izmed obdarovanih gre posebej pohvaliti najmlajše iz vrtca, ki so znali zapeti ali deklamirati vsak svojo pesmico. Hvala vnetim vzgojiteljicam, ki so jih znale tako dobro pripraviti.
Sožalje
Cerkveni pevski zbor sv. Marije Magdalene v Bazovici izraža sožalje svoji pevki Meri Ozbič, ki je na božično vigilijo izgubila drago mamo Marijo. Prav tako tudi njenemu očetu Ivanu Brcetu, stricu Pavletu bazovskemu organistu, tetama Pepki in Cvetki, sinovoma Markotu in Majdi ter ostalim sorodnikom.
Za mnoge žalosten božič
Prva žalostna novica je v predprazničnih dneh prišla iz Neaplja. V soboto 21. decembra je vrsta eksplozij zajela 29 velikih zbiralnikov za nafto, bencin in druga tekoča goriva v industrijskem delu mesta.
V	njih je bilo 72.000 ton goriva. Ob življenje so bile štiri osebe, 170 ranjenih, 1.994 ljudi pa je ostalo brez strehe. Namestili so jih začasno po raznih hotelih in dveh potniških ladjah družbe Tirrenia.
Na Poljskem je v kraju Walbrzych v Šleziji prišlo v nedeljo 22. decembra popoldne v premogovniku do eksplozije v globini 200 metrov. Od 26 rudarjev se jih je rešilo le osem.
Prav tako v nedeljo je prišlo do nesreče na železniški progi blizu Ferrare v smeri proti Bologni. Malo pred polnočjo se je zaradi slabe vidljivosti zaletel potniški vlak v na progi stoječega, ki mu rdeči signal ni dovoljeval vhoda na postajo Co-ronella. Pri tem je bilo deset mrtvih.
Kmalu po polnoči (ob 3,39) na božično jutro je nenadoma začel bruhati ognjenik Etna. Pri tem je prišlo do močnejših potresnih sunkov. Tretji po vrsti je porušil hotel, v katerem se je 34 gostov namenilo preživeti božič. V nesreči je bilo ranjenih 14 oseb, a ne hudo, eden od gostov pa je umrl, ko je reševal druge.
Za božič so izbruhnili krvavi spopadi tudi v Južni Afriki, a to pot za izjemo ne med belimi in črnimi, ampak med pripadniki dveh črnskih plemen Zulujev in Pondov. Pri tem je bilo 53 smrtnih žrtev.
Na božični dan so se spopadle tudi čete dveh najbolj revnih afriških držav Burki-ne Fasa (bivše ‘Zgornje Volte) in Malija. Obe državi si lastita območje Agacher, ki naj bi bilo bogato na rudah. Že leta 1975 je prišlo do oboroženih spopadov zaradi tega spornega ozemlja, nato pa je hila zadeva izročena v razsodbo mednarodnemu sodišču v Haagu, a to je odločilo, naj prizadeti državi ozemeljski spor rešita s pogajanji.
Najbolj grozotno pa se je šele pripravljalo. V petek 27. decembra malo po deveti uri zjutraj je prišlo skoro istočasno do teroristične akcije na dveh letališčih: na Fiumicinu v Rimu in na Schvvechatu na Dunaju. Obakrat je bil cilj arabskih teroristov sprejemni prostor za potnike izraelske letalske družbe EI-A1. V Rimu je nastopilo pet skrajnežev. Z ročnimi bombami in brzostrelkami so sejali smrt naokoli. Ubili so dvanajst potnikov, ranili pa 75. Pri tem so varnostni organi tri od morilcev usmrtili, enega pa ranili in uje-
li.	Na Dunaju je bilo število mrtvih k sreči manjše: trije ubiti, eden od njih iz vrst teroristov, ranjenih pa 40 oseb. Kasneje je policiji uspelo ujeti še ostala dva atentatorja. Odmev na ta novi zločin je bili seveda v vsej svetovni javnosti silno velik. Vsem postaja jasno, da se nobena država ne bo mogla več izogniti lastni odgovornosti, ko gre za pobijanje mednarodnega nasilja.
V cerkvi v Nabrežini bo v nedeljo 5. januarja ob 16. uri
vsakoletni
KONCERT BOŽIČNIH PESMI
Nastopil bo mešani zbor iz Mirna, govoril bo dr. J. Markuža. Po petih litanijah Matere božje in blagoslovu nagraditev najlepših jaslic.
V Nabrežini pred cerkvijo so našli pri uravnavanju tlaka veliko človeških kosti. Posekali so drevo in ob njem postavili spomenik vsem umrlim. Na plošči je vklesan napis v latinščini »Ego sum resurrectio et vita« (Jaz sem vstajenje in življenje)
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
želi svojim obiskovalcem srečno novo 'leto 1986
TRST - ul. sv. Frančiška 20/1, p. p. 593	Tel.	774333
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT
želi vsem članom, sodelavcem in prijateljem srečno in uspelo novo leto 1986
TRST - ul. Gallina 5
Božični koncert v goriški stolnici
Tudi letos je Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica, zvesto že dolgoletni tradiciji, priredilo v goriški stolnici božični koncert, ki je bil na praznik »v. Družine 29. decembra v popoldanskih urah.
Letos je nastopilo pet cerkvenih zborov, dva mladinska in trije mešani. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Dirigenti so nastopajoče dobro pripravili, tako da je bilo poslušati pevce res nekaj prijetnega in božično osrečujočega.
Posamezne točke je napovedoval Franko Žerjal, ki je najprej napovedal združena mladinska zbora iz Štandreža in Podgore pod vodstvom Elvire Chiabaj. Mladi pevci so .podali skladbe »So bele kot sneg« (F. Gačnik), »Po belem snegu« (S. Jericijo) in Brahmsovo božično v Gačnikovi priredbi.
Takoj za njimi je nastopil mladinski zbor iz Števerjana, ki ga je pripravila Anka Čemic. Na sporedu je imel Trošto-vo »Mati ovčice«, Tomčevo »Marijino pesem« (Spavaj, spavaj sinek moj) in srednjeveški koral »Hitite kristjani«.
Tretji je bil mešani zbor iz štandreža (dirigent Mirko Špacapan). Ta je izvajal »Laetcntur coeli« (V. Vodopivec), ljudsko v Vrabčevi priredbi »Eno novo pošto« in Filejevo »Oj hlevček betlehemski«. Ta zbor je pel v prezbiteriju in brez orgelske spremljave.
Sledil je mešani zbor iz Števerjana pod vodstvom Tomaža Tozona. Ta je nastopil na koru kot tudi zadnji Rupa-Peč. Na orglah je števerjanske pevce spremljal H. Srebernič, iz Rupe-Peči pa prof. Lojzka Bratuž, števerjanci so zapeli Cvekovi »Pastirci iz spanja« in »Raduj, človek moj« ter Renerjevo »Božična noc«. Zbor Rupa-Peč pa je pod vodstvom Dimitrija Rejca izvedel »Presveta noč« (M. Tomc), »Blažena noč« (V. Vodopivec) in »Božična noč« (L. Mav).
Koncertu so sledile pete litanije Matere božje z božičnihi odpevi, zahvalna pesem in evharistični blagoslov, ki ga je podelil škofov vikar za slovenske vernike dr. O. Simčič.
   ....................
Dramski odsek PD »Štandrež« uprizori Feydeaujevo komedijo
BARRILLONOVA POROKA
Režija Emil Aberšek. Premiera v nedeljo 12. januarja ob 17. uri v župnijskem domu »A. Gregorčič« v Štandrežu.
Seja pokrajinskega sveta SSk Gorica
Zadnja seja pokrajinske SSk v preteklem letu je bila tudi zadnja pred pokrajinskim kongresom, ki bo zelo verjetno 19. januarja popoldne. Predsednik sveta Gradimir Gradnik je ob tej priložnosti izrekel zahvalo celotnemu tajništvu za opravljeno delo in zaželel uspeha bodočemu svetu.
.Nato je tajnik Marjan Terpin poročal o imenovanju zastopnikov SSk v razne javne ustanove in podjetja. Predlagani so bili in nato od sveta tudi odobreni naslednji člani SSk: za občinska podjetja K. Bresciani, izvedenec C. Terpin; za avto-port član upravnega sveta A. Sirk, revizor R. Frandolič; za industrijsko cono M. Černič; za morebitno upravljanje lekarn H. Dornik-Klanjšček; za Dom onemoglih »Cu-lot« v Ločniku F. Kenda.
Ponovno je bilo govora o vprašanju poslopja za slovenske šole v Gorici. C e ne bo skorajšnjih jamstev s strani vladnih strank, zlasti večinske DC, bo tajništvo pokrajinskega sveta SSk razmislilo o možnosti, da iz protesta izstopi iz goriškega občinskega sveta in odbora. - R. F.
Števerjan
Dan po sv. Štefanu smo v naši vasi pokopali Remigija Koršiča. Pokojni je sicer živel z družino v Gorici, vendar se je rodil v Števerjanu in se čutil Števerjan-ca. Učakal je 81 let.
Remigij Koršič je izhajal iz znane šte-verjanske družine na Sovenei. Že njegov oče je bil zidarski mojster in je po prvi svetovni vojni pomagal obnavljati porušene hiše in cerkve. Tako je obnovil tudi cerkev v Ravnici nad Grgarjem.
Sin Remigij je kot najstarejši sin šel po očetovi poti; tudi on se je izšolal za gradbenega tehnika. Kot tak je po drugi svetovni vojni obnavljal hiše po Krasu za časa zavezniške uprave. Med zadnjo vojno je bil interniran v notranjost Ita-
lije, ker je bil zaveden Slovenec.
Po vrnitvi iz internacije ni samo nadaljeval s svojim poklicem, temveč se je priključil tedanjim slovenskim demokratom in bil med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze v Gorici skupaj s prijateljem dr. A. Sfiligojem in drugimi. Za to njegovo delo se mu je ob grobu zahvalil Marjan Terpin kot pokrajinski tajnik SSk. V cerkvi je vodil somaševanje g. Marij Gerdol iz Trsta, saj je njegov brat poročil Korsičevo hčerko Tatjano; s _ toplo besedo pa se je v cerkvi poslovil od pokojnika g. Mirko Rijavec, družinski prijatelj.
Naj omenimo, da je Remigijega smrt bila v enem letu že tretja smrt v družini: najprej je umrl sin Miro, poročen z Majdo Sfiligojevo, nato dr. A. Sfiligoj, sedaj pa še Remigij. Res težko prizadeti ženi, hčerki in sorodnikom iskreno sožalje. Pokojnemu pa naj Bog nakloni večni mir.
CERKVENI PEVSKI ZBOR V PEVMI V nedeljo 5. januarja ob 16. uri bodo v domači cerkvi zadonele
NOVE ORGLE
'Na programu:
— orgelski koncert organista prof. Borisa Stacula;
— solistinja Nadja Fabris-Špacapan;
— koncert božičnih pesmi domačega zbora pod vodstvom Franca Valentinčiča.
Toplo vabljeni vaščani in prijatelji!
Kmetijski vodovod za Kras in Dežela
Splošna zahteva kmetovalcev in drugih dejavnikov po preskrbi zadostne količine vode za kmetijske potrebe tako na tržaškem kot na goriškem Krasu je pri najvišjih deželnih oblasteh končno naletela na ugoden odziv. Ob proračunski razpravi za leto 1986 sredi decembra lani je to vprašanje postavil na dnevni red deželni svetovalec SSk dr. Štoka ter predložil zadevno resolucijo.
Sprejeta resolucija SSk ugotavlja, da je nadaljnji razvoj tukajšnjih tipičnih kmetijskih dejavnosti, kot so cvetličarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo tesno povezan z razpoložljivostjo zadostnih količin vode v kmetijske namene po ceni, ki naj upošteva zgolj žive stroške. Uresničitev tega objekta bi ne samo bistveno povzdignila raven kmetijstva pri nas, temveč bi omogočila še druge stranske dejavnosti in s tem povečala možnosti zaposlitve domačega prebivalstva.
Deželni odbor Furlanije-Julljske krajine je zahtevo po uresničitvi kmetijskega vodovoda osvojil kot nujno in neodložljivo potrebo, za kar gre Slovenski skupnosti dolžno priznanje. Nadaljnji napori bodo morali biti sedaj usmerjeni v to, da se čimprej zagotovijo tudi ustrezna finančna kritja.
V soboto 4. januarja ob 20.30 nastopita v cerkvi v Podgori domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom Z. Klanjščka dn cerkveni pevci iz Begliana pri Ronkah. Na sporedu so
BOŽIČNI MOTIVI
Vabljeni prijatelji božične glasbe in pesmi.
Dva nova državna praznika
Na vladni seji 28. decembra 1985 so uvedli dva nova praznika, ki naj bi bila dela prosta dneva. Gre za 6. januar (pri nas praznik sv. Treh kraljev, na jugu pa Befana imenovan), ki je bil pred nekaj leti ukinjen, pa letos spet vzpostavljen, in za nov civilni praznik italijanske zastave, ki bo 12. januarja. Oba praznika stopita v veljavo s 1. januarjem 1986.
OBVESTILU
Zaradi obilice gradiva in ker smo šli zaradi praznika Novega leta dan prej v tisk, številnih dopisov nismo mogli objaviti v tej številki. Na vrsto pridejo prihodnjič.
Maša za edinost bo v Gorici v Zavodu sv. Družine v ponedeljek 6. januarja ob 16. uri. Vabi ACM Gorica.
V Kult. domu v Gorici nastopi SSG iz . Trsta z igro Noela Cowarda »Hudomušna
prikazen« in sicer v nedeljo 5. januarja ob 16. uri red A, v ponedeljek 6. jan. ob 20.30 red B in v torek 7. jan. red C ob 20.30.
Na koncert božičnih pesmi vabijo dekliški zbor Devun, Fantje izpod Grmade in otroški zbor iz Štivana. Koncert bo v cerkvi v Štivanu v soboto 4. januarja ob 20.30.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu,
ul. Brandesia 27 bo v nedeljo 5. januarja ob 17. uri božična prireditev z živimi jaslicami in petjem.
SSG iz Trsta uprizori v Kulit. domu v Trstu igro Auranda Harrisa »Pavliha in Mica« v nedeljo 5. jan. ob 16. uri za red C in G.
Kako Sovjeti kradejo revežem
Vladimir Dedijer v knjigi »Izgubljeni boj Stalina« pravi, da je prišlo do spora med Stalinom in povojno Jugoslavijo tudi zato, ker so Sovjeti izvažali v Sovjetsko zvezo živež in drug material, ki ga je Jugoslavija prav tako potrebovala.
Vse kaže, da je takšno početje nekaj stalnega v moskovski praksi. Poleti so namreč nekateri časopisi poročali, da so razni očividci v pristaniščih Eritreje videli, kako so živež, namenjen beguncem v Etiopiji, nalagali na ruske ladje, da ga odpeljejo v Sovjetsko zvezo.
Volk menja dlako, ne pa nravi.
DAROVI
Za Katoliški glas: dr. Lojze Vogrič, Kalifornija 50.000; N. N., Škedenj 100.000; N.
N. 10.000; N. N. 12.000; Mira Srebrnič 20.000; Venceslav Klanjšček 12.000; N. N. 12.000; Mirko in Olga Bavdaž 7.000; Slavica Košuta v spomin svojih rajnih 30,000; N. N., Sv. Križ 7.000; M. B., Trst 20.000; N. N., Rojan 70.000; N. N., Opčine 5.000 lir.
V spomin Maksa Debenjaka za Katoliški glas: Marijan Breščak 50.000; cerkveni pevski zbor in župnija Štandrež 130.000; župnik Jože Žorž 50.000 lir.
Za katoliški tisk: Olga Caharija, Nabrežina 10.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: od srečo-lova na »Mali Cecilijankii« 1,221.000 lir.
Za Našo pot: Olga Bavdaž 20.000; N. N., Ronke 15.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah:	Venceslav
Klanjšček v spomin žene Olge 20.000 lir.
N. N., Gorica za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Alojzijevišče in za slovenske misijonarje po 50.000 lir.
Za nakup novih orgel v Pevmi: Zalka Cibič 50.000; G. P. 20.000; A. V. 50.000; M. P. 20.000; Z. G. 100.000; N. N. R. 50.000;
I. S. 30.000; Anton Klanjšček 15.000; M. L. 30.000; Marica Drufovka 50.000; člani zbora 220.000; N. N. 20.000 lir.
Za nove zvonove v Jamljah: trgovina Frandolič 250.000; N. N., Jamlje 100.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: N. N., Trst 100.000; M. Š., Mavhinje 25.000 lir.
Za cerkev v Nabrežini: cerkvene pevke v spomin pok. Pavle Jazbec 50.000; ob pogrebu drage mame 70.000; ob pogrebu Ivana Pavlina 60.000; bolniki 100.000; B. Šemec 50.000; N. N. 100.000; družina Bandelj 20.000; Pertot 10.000; Budin 5.000 lir.
Za Marijanišče na Opčinah: N. N. ob zlatomašnem jubileju g. Malalana 500.000; N. N. 36.000; Ana Jurca - Sosič 12.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: družina Čok v spomin na Ivana Čoka 5.000; družina Man-tovan 5.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: družina Pescatori -139.500; družina Bianca in Adel-fio Zini v spomin pok. Itala Contento 50.000; družina Možina namesto cvetja na grob Marije Vrše 10.000; Avelina in Luigi, Švica 10.000 lir. Vsem prijateljem in darovalcem ter vsem čitateljem in sodelavcem »Katol. glasa« želi Skupnost uspešno, srečno in zdravja polno novo leto 1986.
Za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu: M. Čefarin 100.000 lir.
S. M., Trst: za kapelo sv. Leopolda Mandiča pri Domju 50.000 in za lačne po svetu 50.000 lir.
Za OPZ in MPZ »Vesela pomlad« - Opčine: N. N., božični dar 365.000, Francka Peršič 20.000 lir.
Za cerkveni pevski zbor »Sv. Jernej« -Opčine: N. N., božični dar 365.000; Zora Ban 45.000; Zora Brundula 25.000; družina Ferfila 20.000 lir.
N. N., Trst: za semenišče v Vipavi 100.000, za Katoliški glas 20.000; za Pastirčka 20.000; za Sv. goro 10.000 lir.
Za popravilo ceste na Sv. goro: pevke od Sv. Ane v Trstu 100.000; pevke od Novega sv. Antona v Trstu 100.000 lir.
Za Sv. goro: Ana Jurca - Sosič, Opčine 10.000 lir.
Za misijon p. Kosa: Lojzka Škerlavaj, Opčine 20.000; N. N., Sv. Ivan - Trst 20.000; Slavko in Livija Sosič 10.000; N. N., Opčine 10.000 lir.
Za slovenske misijonarje: Meri Zadnik v spomin Alberta Cusina 10.000 lir.
Za lačne po svetu: Zora Brundula 10.000; Kristina Husu 10.000; N. N., Rupa 10.000; N. 'N., Trst 100.000; N. N. 20.000 lir.
Vsem plemenitim podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Brili Trsi A
Spored od 5. do 11. januarja 1986 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 »Tonček in njegov balonček«. Radijska igra. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 Sklop velikih pesnitev. 15.25 Šport in glasba. 17.30 Neposredni prenos košarkarske tekme Ferrara - Jadran.
Ponedeljek: 8.10 štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Moški zbor »Val Rosandra«. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?« 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. !17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 A. Rebula: »Četrti kralj«. Izvirna radijska igra.
Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Morje, zibelka človeštva. 13.20 Cecilijanka 1985: mešani zbor J. P. Gallus iz Celovca in mešani zbor Bojan iz Dornberka. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. (17.10 Mi in glasba. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovanska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Belgijski mešani zbor »Laetare Musiča« iz Herd De Stada. 18.00 štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Mešam zbor iz Šoštanja. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 O Keltih.
15.00 Otroški kotiček: »Iz kota v kot«.
16.00 Popotovanje D. Jelinčiča po Južni Ameriki. 17.00 'Kulturna kronika. 17.10 Oboistka Katja Grgič. 18.00 Sklop velikffi pesnitev.
★ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRST želi vsem sodelavcem, nekdanjim članom, abonentom in občasnim obiskovalcem uspešno in zadovoljno leto 1986.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Na predvečer Jezusovega rojstva nas je zapustila naša ljuba žena, mama in nona
Marija Fonda por. Brce
Pokopali smo jo 28. decembra 1985. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali Ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Franku Križmančiču, msgr. Marijanu Zivicu, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja, prijateljem dn sosedom -ter vsem, ki so se udeležili pogreba in na kateri koli način počastili njen spomin.
Družina in vse ostalo sorodstvo
Ustanovljena leta 1S10
' v- v - • /' ■/ \ :
tjO
Igrače iz vsesa sveta
GORICA - Travnik, 25 - Tel. 84407
DRAGI ROJAKI, POTUJETE V GORICO - ITALIJO?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice, v lepem drevoredu Corso Italia, vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba Lit. 42.000, dvoposteljna Lit. 63.000. Cenjenim gostom so na voljo hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor dn hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za vaše čim prijetnejče počutje, dobrodošnico pa vam bo osebno izrekel rojak VINKO LEVSTIK. Zato iskreno dobrodošli!
VAŠ HOTEL:
V i-
Vaš Hotel
ITALMA, 6 3
34170 GORIZIA - GORICA (ITALY) -
TELEX -461154
AL GO I
TELEF. (0481) 82166 / 7 /8