GrosuPlJe (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 1997 352(497.4 Dobrepo 19970013,6 :'ije' iN/ ^ # INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOLJE X DOBRF.POI.TF ^ Letnik 3, št. 6, junij 1997 Iz vsebine: •> delo občinske uprave in občinskega sveta •* prireditev ŽIVIMO Z LJUDSKIMI OBIČAJI •» koncert vokalne skupine MAVRICA pogovor z JOŽETOMVERGOM -o fotoreportaža upokojenskih srečanj in aktivnosti Sanacija vodovoda Čeprav popravila na sekundarnem delu vodovoda trenutno nekoliko zamujajo, je za letošnje leto planiran precejšen obseg del na vodovodnem sistemu. *► Več na sir.: 2 in 3 Praznik v Ponikvah V nedeljo, 11. maja, na dan, ko praznujejo gasilski praznik, so vaščani Ponikev pripravili slovesnost ob otvoritvi vaškega centra. S tem je bil zaključen eden od večjih projektov v občini. *■ Več na straneh 5,6,7 Živimo z ljudskim izročilom Vzgojiteljice vrtca in učiteljice podružnične šole v Kompoljah so s sodelovanjem ge. Ančke Lazar pripravile večer starih dobrepoljskih pesmi in običajev, ki jih nameravajo izdati tudi v knjižni obliki. Pripravile so tudi razstavo stare obrti, ki je bila na ogled v prostorih občine. Več na str. 9 119970013,6 V proračunu zastavljena dela so že v polnem zamahu Pravočasen sprejem proračuna je za vsako občino izrednega pomena za nadaljna dela. Dokler proračun ni sprejet, se namreč ne da nobeno delo niti začeti, kaj šele izvesti. Moram reči, da se naši občinski svetniki zavedajo pomena tega in so že 12.3. sprejeli proračun za leto 1997, tako da smo lahko že večino del zastavili. Nekaj težav imamo v letošnjem letu zaradi tega, ker še vedno ni sprejet državni proračun in ne vemo ločno, koliko bo možno pridobiti dodatnih finančnih sredstev. Seveda je glavno delo v letošnjem letu pričetek gradnje šole in vrtca. Trenutno smo v lazi razpisov za izvajalec del. Zanimanje je veliko, izbrali bomo najugodnejšega ponudnika. Če bo vse po načrtih, bo šola letos pod streho, do začetka naslednjega šolskega leta pa za vselitev. Seveda bo potrebno določeno preusmerjanje sredstev, ki jih bomo potem s samoprispevkom in državno subvencijo nadomestili. Vse bolj pa nam je jasno, da šole in vrtca brez samoprispevka še lep čas ne bi bilo. Druga večja postavka je seveda izgradnja cest. Zemeljska dela so gotova v vasi Tržič, trenutno se izvajajo na cesti proti Ti-sovcu, nato se bodo izvajalci preselili v Predstruge, kjer bomo asfaltirali še preostale ceste. Potem pridejo na vrsto še stranske ceste v Mali vasi, kjer je potrebno najprej zamenjati še vodovod, nato še zemelj- ska dela v Kolenči vasi. Pri koncu so tudi obnovitvena dela na vodovodu, ki se v letošnjem letu finanan-cirajo iz amortizacije. V letošnjem letu je bilo opravljenih del iz amortizacije za L4.000.000 SIT, in sicer na Vidmu in v Kompoljah. Iz sredstev amortizacije obnavljamo predvsem bolj stranske vode iz občinskih sredstev, pa bomo tudi v letošnjem letu obnovili približno I km salonitnih cevi. Na preskrbi z vodo načrtujemo tudi nekaj novih akcij, in sicer smo plačali raziskave za izvedbo vrtin na Vodicah, v Hočevju in v Tisovcu. Lokacije vrtin so določene, izvajalo pa se bo v naslednjih letih. Pa še ena novost je na tem področju. Hi-drogeolog nam je svetoval, da je zelo velika verjetnost, da bi se pridobila dobra pitna voda pod Grmado v bližini Žolkna. Potrebna bi bila vrtina, ki jo bomo, če bo le mogoče, poskusno izvrtali še v letošnjem letu, saj predstavlja popolna odvisnost celotne občine, od 20 km oddaljenega vodnega vira, vedno neki strah, da nam bo vode nekega dne zmanjkalo. Že nekaj urni izpad vode povzroči nemalo nevšečnosti, kakšni bi bili problemi v občini, če bi slučajno prišlo do enotenskega izpada, si se- veda zelo težko predstavljamo. K vodi se bomo seveda še vračali, saj je to temeljna zadeva, zlasti na takšnem suhem terenu, kot je naš. Ko bomo zgradili šolo, bomo, vsaj upam, lahko tudi malo več sredstev vložili v hitrejšo obnovo vodovoda. Trenutno smo tudi v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja za čistilno napravo v Bruhanji vasi in kanalizacijo proti Vidmu. Še v letošnjem letu nameravamo zgraditi del kanalizacije od že obstoječih cevi v Bruhanji vasi proti Stolarni in potem naprej proti Podgorici in Vidmu. Kn nalizacija je seveda v celi občini velik problem. Predstavlja pa to tolikšen finančni zalogaj, da ga bomo reševali še dolgo. Nekateri si tudi včasih napačno predstavljajo, kako deluje kanalizacija in njeno vzdrževanje. To seveda vedno bremeni uporabnika, saj drugega vira za vzdrževanje ni, če se nekaj virov že najde za izgradnjo. Velik problem, ki je sedaj pred nami, je novo odlagališče komunalnih odpadkov. Lokacijo smo skupaj s strokovnjaki sedaj določili, sedaj pa poteka usklajevanje z lastniki in krajani, ki živijo v okolici deponije. Deponija ne bo poceni, je pa nujna, ker je dosedanji rok pravzaprav potekel. Tudi na tem področju si je zelo težko predstavljati, da ne bi imeli kam z odpadki. Vsa zadeva pa je izredno zahtevna in zahteva ogromno napora vseh nas, ki delamo na tem projektu in seveda tudi ogromno sredstev. Naj vas na kratko spomnim še na to, da se nekaj premika tudi na delitveni bilanci z občino Kočevje, upamo, da bo zadeva stekla in da bomo tudi to delitveno bilanco uspešno naredili. To je nekaj kratkih utrinkov iz obilice del, ki jih tenutno izvajamo na občiini. Pozdravlja vas vaš župan Anton Jakopič POJASNILO Ker je bila na letnem koncertu vokalne skupine MAVRICA širšemu občinstvu dana lažna informacija, obveščamo spoštovane bralce, da je Občina Dobrepolje, kot prispevek k novim oblekam v skladu s sprejetim proračunom za leto 1997 nakazala dne 22.4.1997 na žiro račun KUD Dobrepolje znesek 100.000,00 SIT. Objavljamo tudi dokaz. Uprava občine Dobrepolje A^rNCIJA IS 7 A, PLAČILNI PROMET *'* ''" *** RAZČLENITEV PROMET* OENARNIH SUDSTEV V aREME RAC UNA *0l JO-6 JOrOOO-OM 026« U0CINA 0UI)RE"OLJl V I 01 M- 1HIP.R E POL JE "A 0 AN 2 2. '.. 1'iv 7 J1P. IME PREJEMNIKA .PL A Č II » iT. RAC. PRFJ. PLAČILA I ■<": S C K MEHA Pl URA STO SKL. NA I 1. UM. BAT. PLA. 4T. NAMEN NAKAZILA KRAJ PREJ. PLAC. P00. Z.AREKL. SKL. NA lL 0D0I1R • ^ .__°*':_^: 3 NOVA LJJPiL JAN5KA BANKA O.O. LJ ', 0 I UD-(• 20-000-0000 l 3 3 103. 3 00,00 ^' 0 73029 501 00 25*—2*2 22. * . 9 7 PF97 0002*2 25*/2<>2/97 KULT. fIR.OURRE LJUBLJANA 2 20*971026300090001 05 102211 3-399620 22 . *.9, Na seji OS največ o komunalni dejavnosti Seja občinskega sveta Seja OS, ki je bila 24. 4. 1997, je bila že trideseta po vrsti, in prvič se je zgodilo, da je bila na robu sklepčnosti. Največ časa so člani sveta namenili komunalni problematiki. Seje se je udeležil tudi direktor Komunalnega podjetja Grosuplje. Občinski svet je obravnaval dva osnutka, in sicer osnutek odloka O ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Grosuplje in osnutek odloka 0 ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OS Dobrepo-lje. Člani sveta so dali tudi soglasje k Statutu medobčinskega Sklada za razvoj malega gospodarstva in k Pravilniku o dodeljevanju sredstev za projekte malega gospodarstva. Usklajevanje med občinami se je namreč zavleklo zaradi določil o vlaganju denarja. Sprejeli so tudi Pravilnik o dodeljevanju posojil iz sredstev proračuna za področje kmetijstva v občini. Potrdili so le nekaj sprememb k že sprejetemu Pravilniku. Spremembe so bile med drugim potrebne zaradi usklajenosti z /.ikonom o kmetijskih zemljiščih, ki natančneje opredeljuje status kmeta in med drugim tudi zaradi natančnejše določitve nalog, ki jih ima odbor /a kmetijstvo. Ta je odslej le pomožen organ, ki ne more sprejemati sklepov. OSje imenoval Antona Jakopiča in Tončko Pugelj v svet Zdravstvenega doma Grosuplje in sprejel odlok o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje. KOMUNALNA PROBLEMATIKA Večji del sej je bil namenjen informacijam o pogojih za urejanje nove komunalne deponije in poročilu o delu in poslovanju JKP Grosuplje v letu 1996 ter o njegovem planu za letos. G. Skarlovnik je seznanil občinski svet, da so končno le uspeli najti in se dogovoriti o skupni deponiji komunalnih odpadkov za vse tri občine, saj dovoljenje za se- danjo lokacijo v Stehanu poteče že v kratkem. Nova lokacija je tako imenovana "Spaja dolina" na meji med občinama Grosuplje in Ivančna Gorica. Krajevne skupnosti na teh območjih zahtevajo v zameno vrsto ugodnosti od takojšnjega asfaltiranje posameznih cestnih odsekov do različnih drugih kratkoročnih in dolgoročnih investicij. To pa pomeni velik izdatek za KPL in tudi za vse tri občine. Niso se pa še uspeli dogovoriti s sedanjimi lastniki o ceni zemljišča. Upajo, da bo vse skupaj urejeno do junija oziroma do naslednje seje občinskih svetov, ko se bodo morale vse tri občine - Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica - uskladiti in sprejeti enake pogoje. Člani OS so bili nato seznanjeni še z izčrpnim poročilom o poslovanju in načr- tih KPL Grosuplje, katerega 10% lastnik je tudi naša občina. Podjetje se je v lanskem letu dokončno konstituiralo z vsemi organi, v letošnjem letu pa jih čaka še sprejetje internih aktov, postopoma bodo morali zmanjševati število zaposlenih. V poročilu smo slišali, da je podjetje v prejšnjem letu doseglo željeni pozitivni rezultat, čeprav nekatera področja komunalnih dejavnosti izkazujejo izgubo, ker so se povečali materialni stroški in amortizacija. Kljub temu JKP Grosuplje v primerjavi z letoma 1995 in 1996 izkazuje ugodna gibanja. Probleme pa imajo zaradi nelikvidnosti večjih potrošnikov v gospodarstvu, več stroškov pa pomeni tudi prevzem v upravljanje struškega področja, kar se je začelo s 1. januarjem letos. Izgubo imajo tudi na dobrepoljskem vodovodu. Letos so začeli s sanacijo glavnega vodovoda. Člani OS so bili s poročilom v glavnem zadovoljni, ker so dobili zagotovilo, da se bo letos amortizacija, ki pripada naši občini, v celoti porabila. Za letošnje leto je za popravilo vodovoda planirano 14.000.000 SIT. Sredstva bodo porabili za rekonstrukcijo vodovodnega odcepa v Kompoljah v dolžini 720 metrov, za rekonstrukcijo vodovodnega odcepa Videm - Center v dolžini 420 metrov in za navezavo sistema Rob na na center procesnega vodenj,i. M. Steklasti LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovani občani in občanke! Občinski odbor LDS Dobrepolje je odprl na pošti 1312 Videm-Dobrepolje poštni predal št. 6. Na ta naslov pošiljajte vse NASLOV: vaše ideje, pobude, vprašanja ali pripombe. LDS p.p. 6 1312 Videm-Dobrepolje Komentar Na razpotju Za zadnji mesec je bila značilna intenzivna zunanjepolitična diplomatska ofenziva, ki se je skoncen-trirala v obiskih predsednika vlade v Ameriki in zunanjega ministra v evropskih državah. Oba sta se na vso moč trudila prepričati tujino, da smo zreli za vstop v NATO oziroma EU. Dr. Drnovšek se zaveda, da bi pomenil morebitni neuspeh vključitve Slovenije v evroatlantske povezave notranjepolitični pretres in v veliki meri tudi poraz njegove politike. Slovenija si je namreč s predvolilnim in povolilnim ukvarjanjem sama s seboj in s pragmatizmom v negativnem pomenu besede poslabšala možnosti, ki jih je že imela. Vladni politiki so preveč živeli v utvari, da bo sklep o slovenski vključitvi upošteval le številčne gospodarske kazalce in trdnost vlade, za katero se je njen predsednik tako prizadeval. V Bruslju in Madridu pa po mnenju poznavalcev prav gotovo ne bodo upoštevali le številk pri gospodarski uspešnosti, pa še te kažejo negativne kazalce, ampak bo odločitev v veliki meri politične narave. Poleg tega so ugodna gospodarska gibanja le pogoj za to, da se država uvrsti med kandidate. Poleg jasne vizije in opredeljenosti, je potrebno še marsikaj, s čimer se Slovenija v tem trenutku ne more ponašati. So pa tu še interesi velikih sil, na katere Slovenija ne more vplivati. Tako se bo šele čez čas pokazalo, ali pomenijo nekatere ponovne vzpodbudne izjave ameriških in evropskih politikov, ki so bila izrečena našemu predsedniku vlade in zunanjemu ministru, le običajna diplomatska vljudnost ali pa imamo ob pametni notranji politiki resne možnosti za vstop v NATO in EU. Ob tem pa se pojavlja veliko vprašanje, ali bo sedanje nadvse burno dogajanje okrog našega podpisa ratifikacije evropskega sporazuma, ki vsebuje tudi sporni španski kompromis, kaj vplivalo na odločitev držav, ki bodo odločale o našem sprejemu v evroatlantske povezave. Nekaj pa je gotovo. Ge ne bomo sprejeti v NATO in EU, je možno že sedaj napovedati notranje politične obračune. Tisti, ki bodo imeli največjo medijsko in oblastno moč, bodo pokazali in krivili za neuspeh vse tiste, ki so zaradi spornega španskega kompromisa, ki je sestavni del sporazuma, nasprotovali brezpogojnemu podpisu ratifikacije. Pa če bo to pravi vzrok za nesprejem, ali ne. Taka je pač naša politična kultura. Nihče se ne bo spraševal in obtoževal vlado, da bi stvari okrog podpisa ratifikacije in prilagajanja evropskim normam lahko uredila že davno prej. Tako pa je vse skupaj mirovalo skoraj leto dni, zdaj ob časovni stiski pa si je najprej vlada skoraj panično prizadevala, da bi uspeli v državnem zboru podpisati ratifikacijo evropskega sporazuma, kar naj bi bil pogoj, da postanemo kandidati. Potem, ko se je zgodilo Gibanje 23. december, ki je kar štirikrat neuspešno vložilo predlog za referendum glede podpisa ratifikacije, je vlada spremenila svoje stališče in le predložila predlog sporazuma v presojo Ustavnemu sodišču, ki si je vzelo čas za razmislek. Sicer pa v trenutku, ko to pišem, stvari še niso razrešene. Jasno je le to, da je vstopanje Slovenije v evroatlantske povezave prvovrstno strateško vprašanje nacionalnega pomena. M. S. OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE VIDEM 80 1312 VIDEM DOBBEPOEJE Tel. 787-210, Fax: 787-210 Vso zainteresirane starše, ki želijo, da bi njihovi otroci obiskovali varstvo v naši 0E Vrtec CICIBAN Kompolje, vabimo, dado 15.junija 1997 oddajo pisne prošnje na gornji naslov. Pogoj /a sprejem otrok je dopolnjena starost treh let 1.9.1997. 0 rezultatih razpisa boste obveščeni do 5. julija, ko bo bila seja Razpisne komisije za sprejem otrok v vrtec. Ravnatelj: Ivan Grandovec MISLI Bilo je in bo pač ostalo, od nekdaj svet se že tako vrti. Učenih je na kupe, pametnih je malo in znancev brez števila, a prijatelja ga ni. (Puškin) Kakšna sreča, da ima vsak človek vgrajeno v sebi tudi pozabljenje. (B. Kralj) Naš kraj Iz naših vasi 6/1997 5 V Ponikvah so praznovali Na gasilski praznik in žegnanjsko nedeljo - otvoritev vaškega središča; velik uspeh in pridobitev za vas; glavni investitor - Občina Dobrepolje ob prispevkih vaščanov. Pred novo kapelico od leve proti desni: Jože Zgonc, Tina Shawish in Jože Lenarčič Lepa in sončna Florijanova nedelja, 11. maja 1997, ko je bila slovesna otvoritev vaškega središča, bo prav gotovo zapisana v zgodovini Ponikev in hkrati z njo vsi, ki so kakor koli pripomogli k izgradnji in polepšanju tega dela vasi. To so bili vaščani, ki so opravili kar 1200 ur prostovoljnega dela in seveda ves vaški odbor z glavno organizatorko Tino Sha-vvi s 11, ki je celoten projekt s svojo neverjetno voljo in energijo kljub težavam in birokratskim oviram pripeljala do uspešne realizacije. Kot pravi sama, so ji bili v veliko pomoć vsi v vaškem odboru, saj so imeli od 21. junija leta 1995, odkar so se prvič sestali, petnajst sestankov s sto odstotno udeležbo, /a operativna dela na licu mesta je bil najbolj zaslužen Jože Lenarčič. Vse skupaj pa se je začelo s pobudo nekdanjega sovaščana Jožeta Zgonca za ponovno zgraditev vaške kapelice, ki jo je v celoti in- vestiral sam, kar pomeni trajno znamenje njegove požrtvovalnosti in vere, kot je bilo lepo slišati na slovesnosti. Ideja o zgra- ditvi kapelice je nato prerasla v celovito ureditev tega predela vasi. Ga. Tina Shawish je bila ob koncu prireditve upravičeno zadovoljna: "Vesela sem, da je pozitivno mišljenje prevladalo in da ima ta del vasi po dve-letnih naporih tako lepo podobo, ki se lepo vklaplja v okolje.To pa je povezano še z nečem drugim. Izgradnja središča je spodbudila vaščane, da so začeli še bolj urejati svoje okolje, kar je ob taki pridobitvi še ena pozitivna stvar. Pohvalo zaslužijo vsi, ki so kakor koli pomagali, vsi v vaškem odboru, vaščani, šola, ki je pripravila program ob otvoritvi in nenazadnje pridne gospodinje, ki so pripravile toliko dobrot za to slovesnost." Da, tudi s slovesnostjo je vas dokazala visoko stopnjo organiziranosti. Gasilci, katerih zavetnik je sv. Florijan, kapelica pa je posvečena prav temu svetniku, so pri svečanosti odigrali pomembno in simbolno vlogo. Vse gasilske enote so se zbrale pri gasilskem domu, nato pa je povorka krenila proti vaškemu centru ob spremljavi narodnih noš in dobrepoljske godbe. Ob kapelici se je odvijal kulturni program, katerega nosilka je bila podružnična šola Ponikve, s čimer je ponovno dokazala, da daje utrip in zagon kraju. Z maloštevilnimi, a pridnimi učenci, so učiteljice skupaj z učiteljem glasbe Mirom Rozmanom presenetile z lepim kulturnim programom. Blagoslovitev novega bronastega zvona, posvečenega sv. Florijanu. Denar zanj so prispevali vaščani. 6 Naš kraj Iz naših vasi 6/1997 Slovesnost je potekala tekoče z blagoslovitvijo kapelice in vaškega centra. Nato je sledila sv. maša, med katero je bila posvetitev novega zvona. Med mašo je pel združeni pevski zbor iz Ponikev in Vidma. Za dober zaključek so poskrbele še Ponikov-ske gospodinje z žegnanjsko pogostitvijo ob nastopu folklorne skupine iz Račne. Poleg župana Antona Jakopiča so se slovesnosti udeležili tudi direktor Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine, državni sekretar v Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo Tomaž Kunstelj, ljubljanski podžupan Jože Vidmar, Franc Zagožen in še nekaj drugih uglednih gostov. M. Steklasa, foto: Naš kraj Desno: Slavnostna povorka gasilcev in narodnih noš ob spremljavi dobrepoljske godbe Iz obeležja na novem avtobusnem postajališču povzemamo podatke o postavljenem projektu. avtobusno postajališče "Bč" - vodni izvir Čeprav ta predel vasi ni geografsko središče naselja, pa se je prvotna zasnova vasi začela okrog tega predela. Mlaka v sredini vasi, v katero so se stekale vse meteorne vode sosednjih hiš, je služila za napajanje živine. Tik pred drugo svetovno vojno, leta 1838, je naš bivši sovaščan g. Karel Škulj, duhovnik po poklicu in narodni odposlanec v stari Jugoslaviji, uspel organizirati in zbrati denar za lužo in .Italijani so jo zgradili. Za tiste čase je bilo to zelo sodobno veliko zajetje vode, zgrajeno iz betonskih segmentov, ki so bili medsebojno zatesnjeni s katranom. V začetku druge svetovne vojne so italijanski vojaki, ki so imeli veliko število mul, maksimalno izkoriščali to napajališče in zgodilo se je, da je luža v hudi zimi ostala brez vode. I lud mraz je povzročil razpoka-nje tesnilne mase in luža tako ni bila Več vodotesna. Tesnenje v luži so poskušali pozneje popraviti, vendar neuspešno. Znameniti je nastop drsalcev v zaledeneli luži med vojno. Po vojni je luža še nekaj desetletij kljubovala času, nihče je ni vzdrževal, zato so jo vaščani okrog leta 1970 ■zasuli. V bližini luže, tik ob cesti, je stala kapelica sv. Florijana, katera prva postavitev sega še v prejšnje stoletje. Do prve prenove je prišlo leta 1916. Po nekaj letih je kapelico močno poškodovala strela in vaščani so jo ponovno zgradili v podobi, kot je razvidna iz spodnje fotografije. Leta 1952 je bila kapelica nasilno porušena. V preteklosti pa tudi v sedanjosti se v tem delu vasi odvijajo različne družabne prireditve. Posebno znamenit je pustni običaj. Današnja podoba centra se je rodila ob pripravljenosti g. Jožeta Zgonca, bivšega sovaščana, da investira ponovno zgraditev kapelice. Ideja je prerasla v celovito ureditev tega predela vasi. Ker skozi Ponikve vodi regionalna cesta, so se dela zaradi pridobitve potrebne dokumentacije izvajala skoraj dve leti - od septembra 95 do maja 97. Center je razdeljen na zgornji in spodnji nivo in obsega naslednje glavne objekte ali znamenitosti: ■ vaško lužo ■ kapelico sv. Florijana Glavni akterji pri tem projektu so bili: ■ za pridobitev lokacijske dokumentacije: g. Sašo Galonja, dipl. ing. in ga. Elga Tušar, dipl. ing. ■ projektant: g. Anton Kline M investitor: občina Dobrepolje, g. Jože Zgonc, vaščani ob centru ■ organizacija: odbor vaške skupnosti Ponikve Poleg profesionalnih izvajalcev (zgraditev avtobusne postaje, kapelice in luže) so vaščani za ta dela prispevali cca 1200 prostovoljnih delovnig ur. ODBOR VAŠKE SKUPNOSTI Na prošnjo za sponzoriranje zaključka del vaškega centra v Ponikvah so se odzvali: - Trgovina KASCA - Bistro ADAM - MIX - Gostilna PRI STOPARJU - Ivan Novak, Ponikve 42 - Bojan Bukovec - Jože Blatnik - Pekarna BLATNIK - Tiskarna PETERLIN RIBNICA - KOMA, Videni Naš kra Iz naših vasi 6/1997 7 Dan, ki ga je naredil Gospod Ob zaključku želim povedati nekaj misli, ki sem jih doživljala pri soustvarjanju projekta Center Ponikve in prireditve v nedeljo, 11.5.1997. Le tisti, ki se je kdajkoli ukvarjal s podobnimi zadevami, amatersko seveda, ve, koliko vsega je potrebno, da se pride do končnega cilja. Omenjala ne bi nobenih imen, kajti preveč bi jih bilo in morebiti bi koga pozabila, pa je prav tako predstavljal kamenček v mozaiku projekta. Ko me je v nedeljo zjutraj na prireditvenem prostoru nek sovaščan pozdravil s pripombo, zakaj radio Ognjišče v svojih obvestilih ne objavlja naše prireditve, je bilo to zopet ena misel, ki jo imenujemo zlobna pripomba, kajti v resnici je radio ()gnjišče obveščal svoje poslušalce o tej prireditvi, lakih pripomb je bilo v obdobju dveh let kar nekaj. Kritike izrečene ob pravem času in na pravem mestu so vedno dobrodošle in imajo dodatno moč in energijo, da se Še bolj zavzelo zavzemam za načrtovani cilj. Bolijo pa me sprenevedanja, spolikanja, kritizerstva. Je že tako, da imajo pripombe največkrat tisti ljudje, ki niso pri zadevi nikoli nič prispevali, bodisi s svojim delom ali drugim prispevkom. ()sebno si vedno prizadevam delati odkrito, demokratično, se pred vsakim dejanjem posvetovati s svojimi kolegi v odboru ter maksimalno preverim vse možnosti, ki bi lahko ob zadevah nastopile. Ob tem so mi vedno Stali ob Strani vsi člani vaškega odbora, kajti brez njih ne bi bilo uspeha. Podatek, da smo se v zadnjih dveh letih, odkar je naš odbor ustanovljen, sestali petnajstkrat in da je biki udeležba na sejah 95 odstotna, kjer smo se o vsem pogovorili, določili naloge in jih nato realizirali, pove vse. Če je bilo v začetku naših akcij čutiti nekaj dvomov, so se le ti sčasoma stapljali v enoten ulj, doseči zaključek celotnega projekta. Mnogi vaščani so podpirali in sodelovali ob delovnih akcijah, za kanček pelina je vedno poskrbel neposredni sosed v centru, ki je nasprotoval vsemu, le zadnji dan ob pogostitvi je spremenil svoje mišljenje. Nestrpno smo pričakovali zaključno prireditev, na katero smo se skrbno pripravljali. Čudovito nedeljsko jutro je nas še dodatno blagoslovilo v naši želji, da bi ta dan minil lepo. Zaključni protokol z vsemi predhodnimi pripravami je bil izveden natančno tako, kot smo si ga zamislili. Nekaj eminentnih gostov je še dodatno obogatilo naše slavje. Omenimo naj le državnega poslanca g. dr. Zagožna, direktorja spomeniškega varstva g. Kramarja, namestnika ljubljanskega župana g. Vidmarja, člana SKD g. Kunstlja ter župana naše občine g. Jakopič,!. Mnogi vabljeni in prisotni člani različnih društev in skupin so s svojo uniformiranostjo prispevali dodaten čar. Posebna zahvala gre vse članom gasilskih društev OZ Dobrepolje, posebno njegovemu vodji in akterju, brez katerega ni minilo nobeno organizacijsko in operativno delo, g. Jožetu Lenarčiču, članom mešanega pevskega zbora Videm in Ponikve, članom pihalnega orkestra Dobrepolje in članom folklorne skupine Račna. Da je bil izveden protokol v takšni obliki, pa gre predvsem zahvala naslednjim akterjem: • učencem OŠ Ponikve ter njihovim mentorjem: ge. Martini Prhaj, ge. Mateji Hočevar, ge. Anici Tcrnovšek in g. Miru Koz manu za izveden kulturni program, za soustvarjanje scenarija in vodenja prireditve, izdelave zvončkov ter pletenje vencev; • g. župniku, g. kaplanu ter somaševalcu g. Dragu Gačniku za lepo opravljen litur-gični obred; • Gospodinje in mladina so poskrbeli, da so bili vsi prisotni dobro postreženi. Njihova pripravljenost, saj so prinesli več kot 100 pladnjev peciva ter v nedeljo zjutraj pripravile 1400 komadov obloženih kruhkov, je bila izredna. • Pri celotni zadevi pa so nas finančno podprli sponzorji, to so podjetniki iz Po nikev, Predstrug in Vidma. S svojo dotacijo in aktivnostjo so se zelo izkazali. Trgovina KAŠČA, bistro ADAM, MIX, gostil na pri STOPARJU, Bojan Bukovec, Jože Blatnik, Ivan Novak, pekarna BLATNIK ter KOMA z ozvočenjem prireditvenega prostom. Vesela sem in hkrati prijetno presenečena nad pripravljenostjo vseh vaščanov, da je bila v Ponikvah izvedena za nas tako lepa prireditev. Nobenemu ni bilo potreb no reči dvakrat za njegovo zadolžitev, kajti vse je bilo opravljeno ob pravem trenutku in tako, kot je bilo načrtovano. Tudi prireditveni prostor je bil pospravljen že eno uro po samem dejanju. Hvala vsem še enkrat, ki so na karšen koli način pripomogli, da je bilo tako, nenazadnje hvala tudi moji družini, ki me je podpirala in bodrila ves čas. Upam, da ste se enako počutili tudi vsi povabljeni in tli Ligi prisotni na tej prireditvi. Drznem si reči, da je bil to dan, ki ga je naredil Gospod. Tina Shawish OBVESTILO! Glasbena šola Grosuplje, enota Dobrepolje vabi na sprejemni izpit nove učence v torek, 3. junija 1997, ob 17. uri v OŠ Dobrepolje in v soboto, 7. junija 1997, ob 8. uri v godbenem domu. Viva La Muzika V soboto, 10. maja, je bila v Jakličevem domu na Vidmu še ena prireditev, ki je navdušila občinstvo. Pevke vokalne skupine MAVRICA so v obnovljeni sestavi in pod novim vodstvom pripravile svoj prvi celovečerni koncert po naslovom VIVA L A MUZIKA. Že večkrat je bilo slišati, da je ta pevska skupina izredno delavna in vestna, s tem koncertom pa so dekleta presegla vsa pričakovanja, saj se niso predstavila le z velikim številom pesmi, ampak tudi z izredno kvalitetnimi izvedbami in domiselnim izborom. Vesna Fabjan V prvem delu so predstavile pisan izbor ljudskih in narodnih pesmi, od katerih je bila ena v priredbi Rafka Fabianija. V drugem delu koncerta pa smo ob poslušanju pesmi iz znanih filmov podoživljali čas nepozabnih filmskih zgodb. Pesmi so bile v priredbi odlične zborovodkinje Vesne Fa-bijan, ki v svojem izboru priredb ni obšla niti zlata šestdeseta leta slovenske popevke niti letošnje evrovizijske Zbudi se. Pevke vokalne skupine Mavrica so pri pripravah mislile na vse, tudi na to, da mora biti prireditev privlačna ne le za ušesa, ampak tudi za oči. Tako smo jih v prvem delu videli še v starih oblekah, v drugem delu koncerta pa v stilu novejših melodij že v novih, okusno krojenih. Pa tudi drobne zanimivosti v scenariju so bile nekaj novega. Z izbiro povezovalca programa pa so nas dekleta prepričala, da je treba ohrani- ti tudi kaj dobrega in preizkušenega. In tU di tu so imele prav. Z Igorjevimi napoved-nimi vložki - enkrat pomenljivo lahkotni mi, drugič življenjsko razmišljajočimi -, kol da so potem tudi pesmi zvenele lepše. Naj ponovim še besede nekoga iz občinstva, ki je dejal, da celoten koncert ne bi bil tako tekoče izpeljan in da tudi dekleta ne bi mogla tako neobremenjujoče peti, Če ne bi imele nekoga, ki je skrbel za organizacijo in za številne drobne stvari, ki so potrebne ob lakih prireditvah. Na koncu so svojega menedžerja, kot SO ga imenovale, tu di predstavile in se mu javno zahvalile. To je bil seveda Slave Palčar. Koncert vokalne skupine Mavrica pa je uspel tudi zaradi dveh imenitnih in popu larnih gostov - igralca Iva liana in pevca Alberta Gregoriča, ki sta nastopila v od moru med obema deloma koncerta. Odveč je poudarjati, da na odru Jakličevega doma Že dolgo nismo videli tako imenil nega igralca, kot je Ivo ban. Želimo si, da bi bil njegov krajši humoristični nastop le uvod in dobra reklama in da ga bomo kmalu gostili s celotno predstavo. Nekaj pa si z. gotovostjo upamo trditi. Vse ljubitelje glasbe, pa tudi tiste, ki morda niso, je prevzelo petje odličnega Alberta Gregori ča. Njegovi latinskoamcriški ritmi in na-pevi so razgibali dvorano, kot le malokdaj in marsikoga je bilo slišati, da si lakih gostov še želimo. Na koncu prireditve je sledilo še eno presenečenje. Ob odhodu iz dvorane so obiskovalce pričakala dekleta v narodnih nošah in s pladnji polnimi dobrot. M. Sleklasu, joto: Naš kraj Alberto Gregorič Živimo z ljudskim izročilom Po večeru plesnega izročila s folklorno skupino Račna smo imeli v Jakličevem domu 26. aprila letos priložnost spremljati še eno prireditev, ki nas je popeljala v preteklost in nas povezala z nekdanjim življenjem prepletenim z ljudsko pesmijo in običaji. No, tokrat je bilo res domače, saj smo spremljali prireditev, ki je bila v celoti posvečena ljudskemu izročilu Dobrepoljske doline in predstavljena s tako rekoč "domačimi izvajalci". V svet ljudske umetnosti so nas popeljali najmlajši iz vrtca in iz podružnične šole Kompolje, kar je še posebej spodbudno, saj bodo ti malčki, ki so se že v najnežnejših letih na tako lep način srečali z ljudskim izročilom, gotovo znali spoštovati in ohranjati dragoceno dediščino tudi v kasnejših letih. Nastopi vrtičkarjev in šolarjev so se prepletali S petjem Zagoriških fantov, igranjem Jožeta Zajca na violincitrah in s pripovedovanjem o starih ljudskih običajih popestrenih s slorijami in prigodami iz ljudskega življenja. V pristnem dobrepolj-skem narečju, kakršnega ne bi znal nihče tako dobro predstaviti kot gospa Ančka Lazar, ki je bila tudi idejni vodja prireditve in v veliko pomoč Mariji Žnidaršič, in Darji Erčulj, ki sta skupaj z Meto Lločevar ter učiteljicama Dušico Hočevar in Jelko Samec vložili veliko truda, da je prišlo do tako uspele prireditve. Posebnost projekta je bil nastop najmlajših do najstarejših. Nastop otrok je imel dvojni pomen. Ne samo vzgojni, s katerim naj bi prenašali ljubezen do ljudskega izročila na najmlajše. Samo s sodelovanjem otrok smo namreč lahko najbolje videli, da sega ljudsko izročilo tudi v svet otroške igre in je kot tak odsev tedanjega otroškega življenja in doživljanja. M. Steklasti, foto: Naš kraj Pogled na mlajše in starejše otroke iz vrtca, ki so zapeli nekaj lepih starih pesmic, je bil še posebej prisrčen. Ker pa je bil to zanje prvi večji nastop in zato pravi podvig, so seveda rabili ob sebi spodbudo vzgojiteljic, ki so jim dajale pogum, da so lahko tako lepo zapeli. S pesmijo se je človek srečava/ že v najbolj zgodnji dobi življenja. Že takrat, ko mu je mati pela uspavanko. Predstavili so nam jo mali šolarji, eno pa je zapela tudi ga. Ančka Lazar. Ko se otrok skobaca iz maminega naročja, se pomeša med vrstnike, obda ga svet igre, ki je poln pesmic, zloženk, izštevank. Igriva ustvarjalnost otroške domišljije poraja igre z rimanim besedilom. Kar nekaj takih, že na pol pozabljenih igric s petjem, so predstavili učenci 1. in 2. razreda. 10 Naš krai Naša dediščina 6/1997 Že pravi igralci in dobri pevci pa so učenci iz 3. in 4. razreda. Lepo so predstavili igrico o Brnezovem Juriju. Na sliki pa jih vidimo pri predstavitvi SIROTE. Zgoraj: Pesem je bila preprostemu človeku zvesta spremljevalka vsakdanjih prazničnih dni. Ljudski godci z domačimi instrumenti so bili včasih vsepovsod dobrodošli gostje. Na sliki: Jože Zaje je, kot vedno, navdušil s svojim igranjem na violincitrah. Pri eni od pesmi so se mu pridružile tudi pevke. Ljudska pesem ni bila le spremljevalkaživljenja, ampak tudi zrcalo, ki odseva njegovo podobo. Nekoč je bilo vse družabnoživljenje bolj ali manj povezano s šegami, pri čemer je imelo odločilno vlogo petje. Fantovsko petje, kije nekoč odmevalo po vaseh, je eden najbolj nostalgičnih spominov tistih, ki se tega še spominjajo. Zagonski fantje prenašajo to dragoceno izročilo v današnji čas, zato si prireditve, kot je bila ta, brez njih ne moremo predstavljati. Ga. Ančka Lazarje nastopila kar nekajkrat in vsakokrat požela zaslužen aplavz. Njena domača govorica nam je pričarala svet preteko-sti, njenih šeg in navad, načinživljenja in trdo delo na kmečki posesti, ki ga je zaznamoval zdrav kmečki humor, vaški posebneži in vse, kar je spremljalo prejšnje rodove pri njihovem vsakdanjemživljenju. Majhen delček razstave stare obrti, kije bila na ogled pred odrom. Težko je oceniti, koliko truda so učenci in mentorji vložili v to delo. Pomagali so jim tudi nekateri vaščani Kompolj, za kar so se jim organizatorji še posebej zahvalili.To so bili: Ivan Brodnik, Jože Babic in Jože Adamič. Razstava je bila po prireditvi prestavljena v občinske prostore, kjer si jo je ogledalo precejšnje število obiskovalcev. Vtisi staršev ob projektu ŽIVIMO Z LJUDSKIM IZROČILOM Prejšnjo soboto so učiteljice in vzgojiteljice skupaj z otroci iz vrtca in osnovne šole pripravili zgoraj omenjeni projekt. Moram reči, da je vse pohvale vreden, saj je bilo prikazanih veliko stvari, ki jih nismo vedeli, naši otroci pa sploh ne in mislim, da ste jim posredovali bogato kulturno dediščino, na katero smo vsi lahko ponosni. Na razstavi starih predmetov smo lahko videli veliko koristnih stvari, ki so jih naši pradedje izdelovali in s pridom uporabljali, saj ni bili niti strojev niti elektrike. Storije in dogodke, ki nam jih je povedala ga. Ančka Lazar, bi bilo dobro zbrati v knjigi in objaviti, da bi jih lahko brali v širšem krogu. Zelo mi je všeč, pa ne samo meni, da ste uveljavili način, da so nastopajoči vsi otroci. A. Mustar Predstava, katere sem se udeležila, je bila odlična. Oder je bil zelo lepo urejen, predvsem ti stari predmeti so pričarali neko nostalgijo med nami srednjih let, predvsem pa med starejšimi. Tudi sam spored je bil zelo peste in zanimiv. Prijetno je bilo poslušati go. Ančko, Zagoriške fante, predvsem pa otroke. Slednji so se tako mrzlično pripravljali na njihov veliki nastop. Všeč mi je bilo tudi, ker so nastopali vsi otroci. Vem, da je s takimi projekti veliko dela, zato gre zahvala vsem učiteljicam in vzgojiteljicam. Želimo si, da bi nam še kdaj pripravili kaj podobnega. /. Rigler Predstava ob zaključku projekta nam je bila zelo všeč. Se bolj pa me veseli, da se je nastopa veselil tudi otrok, torej da je ta projekt sprejel. Otrokom je delo na projektu (priprave na nastop, učenje pesmic in podobno) sprememba, neka nova stvar. Hkrati pa podzavestno sprejemajo dobre-poljske običaje in opravila. Otroci v tej starosti tudi ne čutijo treme in se tako pripravljajo na javne nastope, na nastopanje pred ljudmi.Tikšne in podobne projekte absolutno podpiram in pozdravljam. Eventuelno lahko pričakujete tudi večjo pomoč staršev, če bo potrebna. M. Purkat Likovna razstava Branka Pečarja in Sonje Ofak 11. maja smo prisostvovali še enemu zanimivemu dogodku. V sejni sobi občine Dobrepolje je bila otvoritev razstave slik Branka Pečarja, stanovalca Centra Dolfke Boštjančič - enote za odrasle. Med nami živijo ljudje, ki so drugačni. Branko, avtor razstav Ijenih slik, je zagotovo drugačen. Nc govori veliko, zato pa toliko več razmišlja. Svoja razmišljanja ne razkriva z besedami, ampak v slikah, v katerih se mu z bogato intuicijo razkrivajo trenutki resnice. Likovno ustvarjanje je tudi del njegove terapije. Njegove risbice so izšle v drobni knjižici, ki jo je izdala Mohorjeva družba. Branko ima tudi mentorico go. Sonjo Ofak, ki usmerja njegov likovni talent in njegovim risbam dodaja dokončno podobo, potem ko v njih zazna njegovo razmišljanje in doživljanje. Zanimivo je prisluhniti njenim besedam: "Branko večino svojega prostega časa riše podobe iz svojega življenja. Mamo, ki mu je umrla, hišo, v kateri je živci, soseda Srečka, domaČega psa ... Najrajši riše vlak. Ko sem ga vprašala, zakaj riše vlak, mi jc odgovoril: "Zato, ker je potrebno." Zakaj jc potrebno, je njegova skrivnost." Razstava je bila lepo pripravljena, otvoritev pa je spremljal krajši kulturni program, v katerem so sodelovali moški oktet in učenci >ene šole. M. Steklasa, joto: Naš kraj Branko Pečar v razgovoru z županom 12 Naš krai Prireditve 6/1997 Koncert skupine Hisa v Jakličevem domu Za dobro pest ljudi se nas je zbralo v soboto 19. aprila, v dvorani Jakličevega doma - ne zaman! Fantje so bili točni in, kar je skoraj neverjetno, navdušeni nad "čudovitim krajem" ter "odlično dvorano". Hiteli so s pripravami in ko so bili nared, smo v dvorano spustili množico. Ker smo skoraj obupano upali, da bo prišel morebiti še kdo, se je pričetek zavlekel za dobrih petnajst minut. Nič!! Pogasnili smo luči in v soju reflektorjev pozdravili obiskovalec in sponzorje, kot se to spodobi, potem pa pred mikrofone povabili Hišo. Prva reakcija, ki sem jo začutil med ljudmi, je bil nekakšen okamenel naježen mir. Nihče ni niti pisnil, niti zakaš-ljal, na koncu prvega komada pa bomba! Aplavz, kakršnega je v Dobrepolju požel le malokdo; godba naprimer, za božič, ko je bila dvorana nabito polna ... Do samega konca je adrenalin spontano naraščal, zato se ne gre čuditi, ker so morali fantje dvakrat podaljšati svoj nastop. Njihov repertoar je bil sestavljen zelo preudarno. Obsegal je oba njihova avtorska izdelka, poleg teh pa še kopico sijajnih priredb Bvrdsov, Eaglesov, Younga itd. Te dni so izdali svojo tretjo ploščo, ki je posvečena Ncilu Youngu in nosi naslov II-lusion Anyway. Pa zaključimo našo zahvalo skupini iz Trbovelj prav s to mislijo: "Ilu- zija vseeno Pa srečno, Hiša, in nasvidenje. Zgoraj: bas kitarist Vili Guček, desno: kitarist Andrej Guček (loto: Vesna Vadnjal) Garfield VVinterlong (Neil Young) I vvaited for you vvinterlong you seem to be where I belong it's aH illusion anyway If things should ever turn out vvrong and aH the love we have is gone it won't be easy on that day VVaiting to follovv through the dreamlight of your way it's not so easy for me now half time has passed away things we thought of yesterday come back now, come back now I vvaited for you vvinterlong you seem to be vvhere I belong Punca poskočna bi rada bla vsaka, h KOMAŽURETKAMr™ prid', pa boš taka! + / AvWOcV KOMA 750 vabi dekleta vseh starosti, da se pridružijo skupini KOMAŽURETK. Vse zainteresirane vabimo na sestanek v soboto, 7.6.1997, ob 16. uri, v telovadnico OŠ Videm. Pesem je z najnovejše zgoščenke skupine Hiša, ki nosi naslov Illusion Anyway in je v celoti posvečena legendarnemu Neilu Voungu. Na podlagi 14.člena Odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 34/96) je Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje na seji dne 8/4-1997 sprejel PRAVILNIK 0 NAČINU ODVOZA IN ODSTRANJEVANJU KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU OBČINE DOBREPOLJE 1. člen S tem pravilnikom se določijo: - pogoji opravljanja dejavnosti z obrazložitvijo posameznih pojmov in predmeta dejavnosti, uporabljenih v tem pravilniku; - pogoji uporabnikov in upravljalca; - pogoji, ki se morajo upoštevati pri projektiranju inveticijskih objektov; - normativi za izvajanje dejavnosti. 2. člen V tem pravilniku imajo uporabljeni pojmi in predmet dejavnosti naslednji pomen: - uporabnik - lastnik ali uporabnik stanovanjske, poslovne ali druge površine pri katerih nastajajo komunalni odpadki; - posode za odpadke- specialna tipska posoda kapacitete od 80 - 9001 in 4 - 7 nr1 za potrebe enega ali skupino uporabnikov; - kontejner - zaprta ali odprta posoda za odpadke kapacitete na zbirnih mestih; - koši za odpadke - so posebni standardizirani koši za zbiranje manjših odpadkov pri kioskih, siaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih ter na vseh ostalih javnih površinah - prostorih; - zbirno mesto - površina, kjer so locirane specialne posode v katerih se zbirajo odpadki za enega ali skupino uporabnikov; - smetarsko vozilo - specialno vozilo, za zbiranje in odvažanje odpadkov, - vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec - specialno vozilo za odvoz in praznjenje kontejnerjev; - centralna komunalna deponija odpadkov - deponija za zbiranje in deponiranje odpadkov Pogoji zbiranja odpadkov 3. člen Komunalni odpadki, ki jih je dovoljeno zbirati in deponirati na centralni deponiji v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju občine Dobrepolje so: - trdi organski in anorganski odpadki kot so: trdi ostanki hrane, razna embalaža in odpadki iz papirja, plastičnih mas in ostalega materiala, pepel, manjši gradbeni odpadki itd.; - nenevarni odpadki, ki nastanejo pri različnih proizvodnih in tehnoloških procesih kot so: odpadki v prehrambeni proizvodnji, odpadki rastlinskega izvora, odpadki usnja, leseni odpadki in odpadki celuloze, papirja in lepenke in tudi odpadki iz posameznih delov čistilne naprave; - odpadki iz proizvodnje, če ne spadajo med nevarne surovine in ki jih ni mogoče uporabiti v nadalnjih tehnoloških postopkih kot surovino in uporabni material; - ohlajeni, ogorki iz kurilnih naprav na trdo gorivo. 4. člen Vsi uporabniki, ki imajo odpadke, nastale pri tehnoloških procesih so dolžni upravljalcu dostaviti natančen podatek o sestavi odpadkov, iz katerih bo ravzidno, da odpadki ne vsebujejo nevarnih snovi ter, da se ne morejo uporabljati kot surovina pri nadaljnih tehnoloških procesih. Iz analize odpadkov mora biti razvidno, da ti niso eksplozivni, lahko vnetljivi in gorljivi, da ne povzročajo vžiga drugih snovi, reakcij, da niso radio-aktiv-ni, strupeni, kužni in jedki. 5. člen Uporabniki so v primeru, da je možno s posebno predobdelavo, nevtra-lizacijo ali podobnimi postopki odpadke pripraviti za deponiranje na centralni deponiji, dolžni poskrbeti za te postopke ter skleniti z upravljalcem ustrezno pogodbo za odvažanje in deponiranje teh odpadkov. Primernost odlganja teh odpadkov na komunalni deponiji ugotovi pooblaščena strokovna institucija. 6. člen Uporabnik je dolžan odpadke zbirati v tipiziranih posodah, ki ustrezajo opremi upravljalca, predpisani za zbiranje odpadkov. Zato je vsak uporabnik takoj po izdanem uporabnem dovoljenju oz. ob pričetku uporabe objekta dolžan pridobiti od upravljalca na podlagi podatkov o vrsti in količini odpadkov naslednje: - natančno lokacijo posod za odpadke. Pri določitvi lokacije je dolžan upravljalec upoštevati pogoje dovoza s specialnim vozilom ter prometne in lastninske razmere na območju na katerem se zbirajo odpadki; - tip, velikost in število potrebnih posod za odpadke, pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev upravljalca; - pogoje glede vzdrževanja posod za odpadke; - pogoje glede sortiranja in zbiranja odpadkov. 7. člen Upravljalec je dolžan uporabniku posredovati pogoje iz 6. člena tega pravilnika v roku 30 dni po zaprosilu, uporabnik pa je dolžan te pogoje izpolniti v 30 dneh. 8. člen Posebni pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih upravljalec in uporabnik dolžna upoštevati so: - lokacija posode za zbiranje odpadkov ne sme biti oddaljena od ustrezne dovozne ceste več kot 10 m. V primeru večje oddaljenosti je uporabnik dolžan v času odvoza odpadkov s smetarskih vozilom dostaviti posodo za odpadke na določeno bližnjo lokacijo; - uporabnik ima posodo za zbiranje odpdkov na svoji parceli ali jo namesti na drugo javno površino s tem, da ne moti izgleda oz.ne moti prometa; - prostor za postavitev posod za odpadke mora biti urejen tako, da je možno čiščenje. 9. člen Pri določanju števila posod za odpadke je upravljalec dolžan upoštevati naslednji normativ: a.) stanovanjski prostori - 120 l/gospodinjstvo - stanovanje v večstanovanjski hiši oz. najmanj 2401 za eno stanovanjsko hišo b) poslovni in drugi prostori - po izračunu glede na dejansko količino in vrsto odpadkov ter pogostnost odvoza na območju, kjer je uporabnikov objekt. Podjetja in obrtniki, ki se ukvarjajo z zbiranjem in odvozom odpadkov, so dolžni predlagati in skrbeti za sortiranje odpadkov na mestu nastanka. Odpadki se morajo sortirati glede na vrsto odpadkov (železo, tkanine, steklo, papir), za njih se določijo lokacija, vrsta in velikost posode. Obstoječe gospodinjske kapacitete se prilagajajo standardu predpisanem v tem pravilniku postopoma v 5 letih. 10. člen Večje kosovne odpadke je dovoljeno odlagati v posebne kontejnerje, ki so označeni z napisom KOSOVNI ODPADKI. Zbiranje in odvoz se organizirata 2 x letno. Upravljalec je dolžan uporabnika obvestiti o zbiranju kosovnih odpadkov. Obvestilo mora vsebovati: - podatke o lokaciji kontejnerja oziroma kontejnerjev za kosovne odpadke; - podatke o času trajanja akcije zbiranja z navedbo datuma in časa; - pogoje glede odlaganja oziroma o vrsti odpadkov, ki jih je možno odlagati na posebej določena mesta. Upravljalec je dolžan občane obvestiti o zbiranju in odvozu kosovnih odpadkov na krajevno običajen način oziroma z objavo v občinskem glasilu vsaj sedem dni pred pričetkom akcije. 11. člen Upravljalec je pri urniku odvoza za posamezna naselja dolžan upoštevati naslednje: a. ) v naseljih, kjer se zbirajo odpadki pri uporabnikih - individualna posoda za odpadke - upravljalec je dolžan odvoz izvršiti I x tedensko, in sicer tako, da razmak med dnevoma odvoza ni večji od 7 dni, vštevši tudi praznične in ostale dela proste dneve; b. ) v naseljih, kjer se zbirajo odpadki na skupnih lokacijah - zbirnih me- stih - upravljalec je dolžan izvršiti odvoz I x tedensko, in sicer tako, da razmak med dnevoma odvoza ni večji od 7 dni - v naseljih, kjer količina odpadkov ni velika in se odvoz odpadkov opravlja na poziv, je o potrebnem odvozu kontejnerja dolžna javiti oseba, s katero se o'ogovori upravljalec, - posode za odlaganje odpadkov je dolžan vzdrževati upravljalec, razen v primerih, ko je poškodba posode povzročena s strani uporabnika; c.) pogodbeni odvoz odpadkov se izvrši v rokih in pogojih določenih s pogodbo. Če se spremeni tedenski termin odvoza odpadkov, oz. se v kraju na novo prične z odvozom odpadkov, je upravljalec dolžan obvestiti uporabnike z novim urnikom odvoza odpadkov na krajevno običajen način. Obvestilo o novem urniku odvoza odpadkov je potrebno objaviti najmanj 7 dni pred spremembo oziroma pričetkom odvoza odpadkov. Pooblaščeni delavci upravljalca so dolžni posodo za odpadke po izpraznitvi vrniti na isto mesto, od koder je bila odpeljana. 12. člen Uporabnik je dolžan v primeru, da obstoječe posode za odpadke ne zadoščajo dejanski količini odpadkov, na zahtevo upravljalca nabaviti nove posode, ki bodo ustrezale količini odpadkov. Uporabnik je prav tako na zahtevo upravljalca dolžan nabaviti nove tipske posode za odpadke v primeru, če so obstoječe dotrajane ali nevzdr-ževane. Uporabnik je dolžan nabaviti nove posode v roku 15 dni po obvestilu upravljalca. Uporabnik je dolžan na zahtevo upravljalca opraviti na posodi tudi ustrezna vzdrževalna dela.. 13. člen Upravljalec je dolžan pri zbiranju in odvozu odpadkov upoštevati naslednje pogoje: - na centralni komunalni deponiji ni dovoljeno deponirati odpadke, ki so navedeni v 4. členu pravilnika; - organizirati mora odvoz in deponirati tiste tehnološke odpadke, ki jih je s predhodno obdelavo možno deponirati na centralni deponiji; - organizirati ločevanje odpadkov in reciklažo, ko bodo za to urejeni pogoji na centralni deponiji; - pri izdelavi urnika odvoza odpadkov upoštevati potrebe uporabnikov na posameznem območju; - zbiranje in odvoz mora izvajati tako, da pri tem ne bo prišlo do onesnaženja bližnje okolice posod za odpadke, dovoznih cest in okolice centralne deponije odpadkov. V primeru onesnaženosti je upravljalec dolžan vzpostaviti onesnaženo mesto v prvotno stanje. 14. člen Upravljalec je dolžan pri deponiranju in vzdrževanju deponije upoštevati, da: - je zemljišče namenjeno deponiranju odpadkov (kompleks centralne deponije) in mora biti v celoti ograjeno s tako ograjo, da se popolnoma prepreči dostop nepooblaščenim osebam in tudi živalim; - se mora izvajati deponiranje v skladu s pogoji investicijske dokumentacije; - je potrebno redno kontrolirati, analizirati izcedne vode, v skladu z obratnim poslovnikom delovanja deponije; - se s pravilnim deponiranjem prepreči požare; - se 1 x letno , po potrebi tudi večkrat opravi dezinfekcija in deratizacija deponije odpadkov. 15. člen Obratovalni čas odlagališča ne sme biti krajši od 10 ur dnevno. Odlagališče mora obratovati tudi vse sobote v mesecu, najmanj do 13. ure. Urnik - uradni čas odlagališča mora biti izobešen na vidnem mestu pred odlagališčem. Poleg tega pa je upravljalec dolžan občasno obveščati uporabnike o urniku tudi v javnem glasilu. 16. člen Uporabnik sme pripeljati na deponijo odpadke sam, pri tem pa je dolžan upoštevati naslednje: - odpadke sme pripeljati na odlagališče v uradnem času; - uporabnik sme pripeljati le tiste odpadke, ki jih je v skladu z odlokom in pravilnikom možno deponirati na odlagališče; - upravljalec je dolžan poravnati stroške deponiranja na podlagi veljavnega cenika za deponiranje odpadkov z upoštevanjem pripeljane količine odpadkov (v razsutem stanju). 17. člen Če uporabnik pripelje odpadke na centralno deponijo izven uradnega časa in jih odloži izven odlagalnega polja, je upravljalcu dolžan pokriti vse stroške deponiranja po ceniku in dodatne stroške prestavitve oz. čiščenja okolice deponije. Upravljalec bo na prošnjo uporabnika organiziral možnost deponiranja večjih količin odpadkov tudi izven obratovalnega časa odlagališča pod pogojem, da bo uporabnik poravnal vse dodatne stroške deponiranja. O pogojih deponiranja upravljalec in uporabnik skleneta pogodbo. 18. člen Upravljalec obračunava stroške zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov na podlagi različnih elementov in veljavnega cenika. a. ) Za stanovanjske površine - individualni odvoz se obračunava: - uporabna tlorisna stanovanjska površina, uporablja se ista površina kot se uporablja za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini, za površine za katere se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne obračunava, se upošteva za obračun isti kriterij; - strošek mesečno za celotno površino, če je odvoz 2 x tedensko, in v 70 % deležu površine v naseljih, kjer je odvoz I x tedensko, b. ) Za poslovne in druge površine (uradi, ustanove, šole, itd.) se obračunava: - uporabna tlorisna poslovna ali druga površina, ki je prijavljena za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; - če ima uporabnik odprto skladišče, tudi površino tega skladišča. c. ) Za odvoz kosovnih odpadkov se strošek odvoza obračunava pri ceni rednega odvoza in deponiranja za gospodinjstva, pri ostalih uporabnikih pa po dejanskih stroških. d. ) Stroške zbiranja in odvoza odpadkov se ne zaračunava gospodinjstvom, ki so od kontejnerja na zbirnem mestu oddaljeni nad 1000 m; e. ) Za lastnike stanovanjskih objektov, od katerih se opravlja odvoz odpadkov iz zbirnih mest se zaračunava pavšalna osnova 60 m2 na mesec/objekt. f. ) Za lastnike počitniških objektov se odvoz odpdkov zaračunava kvar-talno (vsake 3 mesece) po pavšalni osnovi 30 m2/mesec za posamezni objekt. 19. člen Uporabnik je dolžan plačevati stroške od dneva: - ko poteče rok upravljalca, da uporabnik nabavi ustrezno opremo - posodo za odlaganje - zbiranje odpadkov; - ko upravljalec organizira in prične zbiranje in odvoz odpadkov na območju, kjer ima uporabnik svoj objekt, stanovanjske, poslovne in druge površine; - ko uporabnik lahko uporablja objekt za osnovni namen. 20. člen Uporabniki so na zahtevo upravljalca dolžni upravljalcu posredovati: - točne podatke o stanovanjskih, poslovnih in drugih površinah z upoštevanjem 18. člena pravilnika; - podatke o lastniku, uporabniku, ki je dolžan poravnavati stroške zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov; - podatke o vrsti in količini odpadkov v primeru večje količine izrednega deponiranja odpadkov. 21. člen Na prošnjo uporabnika so lahko oproščeni plačevanja stroškov zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov: - gasilski domovi oz. prostori v gasilskih domovih, ki se uporabljajo za garažiranje gasilskih vozil in shranjevanje gasilske opreme; - objekti, ki so namenjeni za opravljanje neposredne kmetijske dejavnosti (hlevi, silosi,......) razen stanovanjskih in poslovnih površin; - kulturni domovi in prostori, ki jih društva občasno uporabljajo; - objekti, ki jih uporabljajo verske skupnosti, razen stanovanjskih prostorov. 22. člen Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Nadzorni svet Javnega komunalnega podjetja Grosuplje. Pravilnik se objavi v občinskem glasilu. Številka: SS 82/97 Datum: 8/4-1997 Predsednik nadzornega sveta JKP Grosuplje: Rudolf Rome, dipl.ing., I.r. Na podlagi 3.člena zakona o zavodih (Ur. list RS, št. 12/91 in 8/96), prvega odstavka 5.člena in zadnjega odstavka 9. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. list RS, št. 9/92) in 18.člena Statuta Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 26/95) ter 16.člena Statuta Občine Dobrepolje (Ur. list RS, št. 26/95) sta Občinska sveta Občine Grosuplje na 23.seji, dne 29.01.1997 in Občine Dobrepolje na 27.seji, dne 05.02.1997 sprejela ODLOK 0 USTANOVITVI JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM GROSUPLJE I. USTANOVITELJA 1. člen Občina Grosuplje, s sedežem Kolodvorska cesta 2, Grosuplje in Občina Dobrepolje, s sedežem Videm 35, Videm Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelja) ustanovita za območji svojih občin javni zavod za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti Zdravstveni dom Grosuplje (v nadaljnjem besedilu: zavod). II. IME IN SEDEŽ ZAVODA 2. člen Ime zavoda je: Zdravstveni dom Grosuplje. Skrajšano ime zavoda je: ZD Grosuplje. Sedež zavoda je: Grosuplje, Pod gozdom cesta 1/14. III. DEJAVNOST ZAVODA 3. člen Zavod opravlja osnovno zdravstveno dejavnost, ki obsega: • spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev, ■ zdravstveno vzgojo ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja, • preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo, ■ zdravstveno rehabilitacijo otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ■ patronažne obiske, zdravstveno nego, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov na bolnikovem domu ter oskrbovancev v socialnovarstvenih in drugih zavodih, ■ neprekinjeno nujno medicinsko pomoč in reševalno službo, če ta ni organizirana pri bolnišnici, ■ zdravstvene preglede športnikov, • zdravstvene preglede nabornikov, • ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, ■ diagnostične in terapevtske storitve. Zavod ima organizirano tudi specialistično ambulantno dejavnost. Navedene dejavnosti spadajo po standardni klasifikaciji dejavnosti v naslednje podrazrede: N/85.12 - zdravstvene ambulante, N/85.13 - zobozdravstvene ambulante, N/85.14 - druge zdravstvene dejavnosti. 4. člen Dejavnost zavoda se izvaja v naslednjih organizacijskih enotah: • Enota Grosuplje, • Enota Dobrepolje z zdravstveno postajo Struge. IV. ORGANI ZAVODA 5. člen Organi zavoda so: • svet zavoda, ■ direktor zavoda, ■ medicinski svet zavoda. Zavod ima lahko tudi druge organe, ki jih določata zakon ali statut zavoda. a) Svet zavoda 6. člen Organ upravljanja v zavodu je svet zavoda. Svet zavoda šteje 9 članov, od katerih 3 člane izvolijo delavci zavoda s tajnim glasovanjem, 5 članov imenujeta ustanovitelja, od tega dva Občina Dobrepolje in tri Občina Grosuplje, ter 1 člana predstavnika uporabnikov, ki ga imenuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Člani sveta zavoda se izvolijo oziroma se imenujejo za mandatno dobo štirih let in so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani za to funkcijo, vendar ne več kot dvakrat zapored. Predsednik sveta zavoda se imenuje izmed članov sveta zavoda. Svet zavoda ima pristojnosti, kot so določene z zakonom in statutom zavoda. b) Direktor 7. člen Poslovodni organ zavoda je direktor. Direktor zavoda organizira in vodi delo zavoda, predstavlja in zastopa zavod proti tretjim osebam in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in statutom zavoda. Direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanoviteljev. c) Medicinski svet 8. člen Kolegijski strokovni organ zavoda je medicinski svet. Naloge, sestavo in način oblikovanja medicinskega sveta določa statut zavoda. V. SREDSTVA ZA DELO ZAVODA 9.člen Premoženje, s katerim upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljen, je lastnina obeh ustanoviteljev in sicer je premoženje Enote Grosuplje v lasti Občine Grosuplje, premoženje Enote Dobrepolje in zdravstvene postaje Struge pa v lasti Občine Dobrepolje. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljema. Sredstva za delo zavoda, s katerimi upravlja zavod, so razen premoženja ustanoviteljev še: • druga sredstva ustanoviteljev, ■ plačila za storitve, ■ sredstva po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ■ sredstva po pogodbi z ministrstvom, pristojnim za zdravstvo za naloge, ki se na podlagi zakona financirajo iz državnega proračuna, drugi viri. VI. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA 10. člen Zavod razpolaga s presežkom prihodkov nad odhodki, ki ga doseže pri opravljanju svoje dejavnosti kot javne službe, za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. S presežkom prihodkom nad odhodki, ki ga zavod ustvari z opravljanjem dejavnosti, ki ni javna služba in je knjigovodsko dokumentiran, zavod razpolaga v skladu z zakonom in v soglasju z ustanoviteljema. 11. člen V primeru primanjkljaja sredstev za dejavnost iz prvega odstavka prejšnjega člena se način kritja tega primanjkljaja določi v soglasju z ustanoviteljema. VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU 12.člen Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun z omejitvijo, da brez soglasja ustanoviteljev ne sme sklepati pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem. Zavod odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga. Za obveznosti zavoda, ki nastanejo iz opravljanja dejavnosti iz 3.člena tega odloka, je odgovoren ustanoviteljema subsidiarno. VIII. DRUGE MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI MED USTANOVITELJEMA IN ZAVODOM 13. člen Zavod ima do ustanoviteljev naslednje pravice in obveznosti: ■ sprejema program zdravstvenega varstva in enkrat letno poroča o njegovem izvajanju, ■ poroča o poslovanju in predlaga sanacijo izgub, ■ sodeluje pri oblikovanju razvojnih načrtov, ■ sodeluje pri ukrepih ustanovitelja za napredek zdravstvenega varstva prebivalstva, • zagotavlja ustanoviteljema potrebne podatke v skladu z zakonom. Ustanovitelja imata do zavoda naslednje pravice in obveznosti: ■ usklajujeta program zdravstvenega varstva, spremljata njegovo izvajanje ter sprejemata ukrepe za zagotavljanje zdravstvenega varstva prebivalstva, določata in zagotavljata mrežo javne zdravstvene službe, ■ zagotavljata sredstva za investicije, sprejemata ukrepe, s katerimi zagotavljata zavodu opravljanje dejavnosti iz 3.člena tega odloka, dajeta soglasje k statutu in k statutarnim spremembam, ■ dajeta soglasje k imenovanju direktorja zavoda, imenujeta v svet zavoda svoje predstavnike. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med ustanoviteljema se dogovorijo s pogodbo. IX. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 14. člen Zavod ima statut. S statutom zavod uredi organizacijo zavoda, organe zavoda, njihovo pristojnost in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za poslovanje zavoda v skladu z zakonom in tem odlokom. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Sredstva za začetek dela zavoda predstavljajo sredstva Zdravstvenega doma Ljubljana - Enote osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje, ki se določijo na podlagi delitvene bilance Zdravstvenega doma Ljubljana, ki jo pripravijo predstavniki Zdravstvenega doma Ljubljana in Enote zdravstvenega varstva Grosuplje na dan 31.12.1996. Na podlagi delitvene bilance Zdravstvenega doma Ljubljana na dan 31.12.1996 občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, na katere so bile s sklepom o izločitvi Enote osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje iz Zdravstvenega doma Grosuplje in prenosu ustanoviteljskih pravic št. 50-2/95, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Ljubljana, dne 24.10.1995 (Ur. list RS, št. 68/96), prenesene ustanoviteljske pravice do Zdravstvenega doma Ljubljana - Enota osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje, določijo sredstva, ki so za začetek dela zagotovljena Zdravstvenemu domu Grosuplje. Določitev teh sredstev se izvede z delitveno bilanco sredstev, ki jih Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje pridobijo z delitveno bilanco Zdravstvenega doma Ljubljana na dan 31.12.1996. Sredstva za začetek dela zavoda predstavljajo tudi sredstva Zdravstvenega doma Kočevje - zdravstvene postaje Struge, ki se določijo s sporazumom med Zdravstvenim domom Kočevje in Zdravstvenim domom Grosuplje na dan 31.12.1996 in so še vedno predmet delitvene bilance prejšnje Občine Kočevje. 16. člen Delavci, zaposleni na delovnih mestih v Zdravstvenem domu Ljubljana -Enoti osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje, ki so delali do uveljavitve tega odloka na delovnih mestih v Enoti Grosuplje in zdravstveni postaji Videm ter delavci, zaposleni na delovnih mestih v Zdravstvenem domu Kočevje, ki so delali do uveljavitve tega odloka na delovnih mestih v zdravstveni postaji Struge, preidejo v delovno razmerje Zdravstvenega doma Grosuplje po uskladitvi dela zavoda po tem odloku. O razporeditvi delavcev, ki so bili do uveljavitve tega odloka zaposleni v skupnih službah Zdravstvenega doma Ljubljana in so delali za Enoto osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje, se Zdravstveni dom Grosuplje, Zdravstveni dom Ivančna Gorica in Zdravstveni dom Ljubljana dogovorijo s posebnim dogovorom. 17. člen Do imenovanja direktorja zavoda v skladu s tem odlokom opravlja zadeve tega organa kot vršilec dolžnosti direktorja zavoda Fortuna Štefan, vendar najdalj za dobo enega leta. Vršilec dolžnosti direktorja zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu in tem odloku, opraviti vse potrebno za konstituiranje organov zavoda ter uskladitev dela zavoda v skladu s tem odlokom. 18. člen Svet zavoda se oblikuje v skladu s tem odlokom v roku 45 dni od uveljavitve tega odloka. 19. člen Svet zavoda sprejme statut zavoda v roku 90 dni po uveljavitvi tega odloka. V času do sprejetja statuta zavoda uporablja zavod statut in druge splošne akte Zdravstvenega doma Ljubljana, razen določil, ki so v nasprotju z zakonom in tem odlokom. 20. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 501-1/96 Datum: 29.01.1997 OBČINA GROSUPLJE OBČINSKI SVET Predsednica: Angelca Likovič dipl.ing. Številka: 501-1/96 Datum: 05.02.1997 OBČINA DOBREPOLJE OBČINSKI SVET Preddsednik: Brane Brodnik dipl.ing. Literarni kotiček Jože Stih PESEM UMRLEMU PRIJATELJU Ni več tvojega srca ki je hrepenelo in želelo. Ugasli ogenj še vedno tli. Umrle so sanje nekega romarja. Tvoj skalni svet seje podrl. Gradiš novega. Prinesel li bom cvet na grob in potočil solzo. Kapljala bo na tvojo ranjeno dušo. Zdaj ko le ni več ko medliš grob naj ti bo s cvetjem zasut. Naj te ne pozabim. Mnogo bi še lahko storil veliko bi lahko govorila našel bi ljubezen. Zdaj si srečen na drugi strani našla sc bova nekoč. Mir si našel. Moj cvet naj ti bo v tolažbo. MOJE SRCE NI IZ KAMNA Oblaki zakrivajo jutranje sonce včasih se prikrade megla svetloba sije na vse konec dneva gospodovega Moje srce ni iz kamna tudi solza ni kar tako prišla noč mi krade zadnje spomine leta gospodovega Se spominjaš starih pisem polnih rok želja tvoji kodri plešejo v vetru v ritmu našega sveta Moje srce ni iz kamna tudi solza ni kar tako prišla noč mi krade zadnje spomine leta gospodovega Stisk roke poljub v zrcalu zadnji žvižg siren trda koža naših korakov noče nas spustiti ven Tvoja pesem še ni umrla še vedno čutim jo ničesar nisva midva prezrla kar je skrivalo srce rejeni bogovi nimajo duš priklenjenih na oltar še naju bodo pozabili ko se tepejo za umazani denar Mojc srce ni iz kamna ... (Pesmi sla v originalni obliki.) AKCIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE Turistično društvo Dobrepolje je na svoji seji dne 13.5.1997 sprejelo sklep, da tudi letos organizira v okviru akcije "MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA" OCENJEVANJE in sicer: najlepše urejena kmetija najlepše urejena stanovanjska hiša Kriteriji za ocenjevanje so: ■ splošni izgled hiše z okolico (vrt, gospodarsko poslopje, pomožni objekti) ■ urejenost celotne kmetije ali stanovanjske hiše (dvorišče, vrt, tlakovanje, raznolikost rastlinja na vrtu in balkonih) ■ čistost Prosimo vaške skupnosti iz vseh vasi naše občine, da nam do 15. junija 97 posredujejo predloge posameznih kmetij in stanovanjskih hiš. Na osnovi teh predlogov bo komisija opravila ogled in sicer: - prvič konec junija - drugič konec avgusta Vse predlagane objekte bo komisija fotografirala. Fotografije bodo v mesecu novembru razstavljene v sejni sobi občine. Ocenjevanje bo dvojno: 1. ocena strokovne komisije 2. ocena občanov Občani bodo ocenjevali na sami razstavi. Razglasitev najlepše urejene kmetije in najlepše urejene stanovanjske hiše bo 20. decembra 1997 v Jakličevem domu. Za vse informacije pokličite ga. P. Novak (tel.: 787 1 77) TD Dobrepolje POGOVOR Z JOZETOM VERGOM "Včasih je bilo bolj veselo" Do zdaj sem ga poznala le kot harmonikarja, od najinega pogovora dalje pa tudi kot umirjenega, prijetnega sogovornika in kot človeka z veliko življenjskimi izkušnjami in doživetji, dobrega poznavalca človekove narave z vsemi njenimi dobrimi platmi, pa tudi slabostmi. Pa za to ni potrebnih posebnih šol. Dovolj je, da si med ljudmi in da znaš opazovati, da se znaš vživeti in imaš posluh za duhovno ubranost in harmonijo. Jože Vergo je eden tistih, s katerim čas hitro mineva, njegova pripoved je tekoča in ubrana kot zvoki njegove harmonike. UČIL SE JE NAJVEČ SAM Tradicija igranja harmonike je že v družini, čeprav je presenetljivo, da jo od vseh nadaljuje le on. Je popoln samouk, učil pa se je celo brez svojega instrumenta. Leta 1939 si je harmoniko kupil njegov stric, ki je delal v Ljubljani. Samo ob sobotah in nedeljah sta se skupaj učila. Ko je obvladal osnove, se je učil kar sam. Bolje mu je šlo samemu, navadil se je na drugačne prijeme, kakršne ima še danes. Še kot otrok je znal že dobro igrati. Spominja se, kako je bilo, ko je hodil v šolo v Kompolje 40. in 41. leta. Kadar so imeli na urniku petje, je vzel s sabo stričevo harmoniko in igral, sošolci pa peli. Najbolj pa si je zapomnil nekega izleta v Laze nad Kom-poljami leta 1941. Na hribu so se posedli v travo, on pa je zaigral. Glas harmonike je odmeval v dolino. Bilo je lepo, nekaj posebnega, saj takrat harmonike še ni bilo pogosto slišati. TUDI MED VOJNO HARMONIKA NI UTIHNILA Potem so prišla leta vojne in z njmi čas preizkušenj. Čeprav še skoraj otrok, je okusil vse tegobe tistega časa ( časa, ko so otroci čez noč postajali odrasli. Samo temu, da je bil mladoleten, se lahko zahvali, da je ostal med živimi. Pa tudi v tistih razmerah ni povsem nehal igrati. Po Velikih Laščah, Igu in Dobrepolju je kdaj pa kdaj igral na ohcetih in v gostilnah. Takoj po vojni je moral k vojakom na Brione in Mali Lošinj, nato pa je nekaj let služboval v Straži pri Novem mestu, kjer je spoznal svojo, sedaj že pokojno, ženo. Po petih letih se je zaposlil v Stolarni, kjer je ostal vse do upokojitve, polnih 32 let. Bil je skladiščnik, nabavljal je les itd. in bil eden najboljših poznavalcev lesa. NJEGOVA PRVA HARMONIKA Šele po desetih letih igranja je dobil svo- jo prvo harmoniko. Leta 1949 jo je kupil od Gačnikovega Lojza iz Ponikev. Kar težko je verjeti, kako draga je bila v tistem času. Jože je zaslužil 2500 dinarjev, za harmoniko pa jih je moral odšteti kar 39000. Spominja se, da je imel takrat možnost za isti denar kupiti kar celo domačijo z zemljo vred v Straži. Pa se je raje odločil za nakup harmonike. To ga je veselilo, pa tudi zaslužek se je obetal z njo, saj so bili takrat zlati časi za harmonikarje, igralo in pelo se je vsepovsod. Harmonikarjev je bilo malo, zato pa so bili še toliko bolj cenjeni. POVOJNA LETA - ZLATA LETA HARMONIKE IN PETJA Bo že držalo. Čim starejši si, tem bolj se vračaš v spomine. Dogodki iz preteklosti oživijo. Jožetova pripoved postaja vse bolj zanimiva. Natančno se spominja vsega, kot da vmes niso minila desetletja. Igral je na več kot sto ohcetih po dolini pa tudi po Dolenjskem. Igral je tudi po gostilnah, saj je bilo takrat slišati harmoniko iz vsake gostilne. Ko je bil najbolj zaposlen in iskan, je igral popoldne pri Zalarju v Predstrugah, zvečer pa v Kompoljah. To je bil še čas furmanov, ki so prevažali les. Poleg njih so se v gostilni zbirali še delavci s postaje in ljudje, ki so se vračali z vlakom iz služb. Brez harmonike potem nikakor ni šlo. ŽEGNANJA Posla mu ni nikoli zmanjkalo, saj so bile tu še fantovščine in žegnanja. Tudi ta so bila nekdaj drugačna, bolj vesela. To je bil lep običaj, še posebno poznan v Kompoljah. Škoda, da se je opustil. Po kosilu so se cele družine z gosti odpravile v gostilno, kjer je bil ples in veseljačenje včasih tudi do jutranjih ur. Je pa bilo nekaj, kar je včasih tudi sodilo zraven; dostikrat je prišlo do pretepov. Zdaj - na srečo - ni več tega. "Ljudje so prišli k pameti", pravi Jože Vergo- STAVO JE DOBIL Jože Vergo pravi, da se ob igranju sploh ne utrudi. S pravo lahkoto igra. Tudi tri noči zaporedoma je že zdržal. Igranje mu je bilo vedno v veselje in užitek, nudi pa tudi priložnost biti z ljudmi in opazovati ljudi. Harmonikar je tisti, ki kljub igranju obvladuje prostor in mu ne ostanejo skriti pogledi in vezi, ki se tkejo med ljudmi. Potem se spomni neke domače zabave ob Jože Vergo pri Zori v Kompoljah Med pogovorom si ogledava še staro sliko, ki je bila posneta okrog leta 1960 in bo zanimiva za marsikoga iz starejše generacije. Kar osem ljudi, ki ki jih vidimo na spodnji sliki, ni več med živimi. Moški s harmoniko je seveda Jože Vergo. Od leve proti desni pa so: Selčkov Pep iz Male vasi, ob Jožetu Vergu "kelnarca" iz Ponikev in Polde Peterlin. Za mizo so: Jože Nose iz Kom polj, ob njem njegova žena Anica in njena sestra, zraven Babic, po domače Pavš iz Podgore, na koncu Danica Perhaj z Vidma. Zadaj: Stane Vodičar iz Podgore, Volgo-va Milka, Pepljev Franc iz Zdenske vasi in Klinč Janez z Vidma. Spodaj sedi Trznar-jev Zan. Jožetu Vergu želimo še veliko zdravja in srečnih let. Ob igranju harmonike, seveda. praznovanju 50-letnice. Bilo je pred kakimi desetimi leti. Z nekim odličnim plesalcem iz Kompolj sta stavila, kdo bo dalj časa zdržal - ali Jože igral ali plesalec plesal. Stvar se je končala tako, da je plesalec plesal dve uri in pol, potem pa je omagal. Jože pa je potem zaigral še tri pesmi, da so lahko zaplesali še drugi. UPOKOJENSKA LETA [ožetu ne bi prisodila, da je upokojen že več kot deset let, saj je še zelo vitalen in zaposlen od jutra do večera. Poleg tega, da se odlično spozna na les, je tudi zidar. Tudi zidarskega dela se je učil sam od mladih nog, saj je bil njegov oče zidar. Šc vedno zida, doma je naredil kar tri hiše. Dela pa mu nikoli ne manjka, saj imajo poleg tega še kmetijo in nekaj živine v hlevu. Če mu ostane še kaj časa, še vedno rad zaigra. To je največkrat na kakšnih domačih praznovanjih, pa tudi v gostilnah, če ga najamejo. Harmoniko vzame tudi na upokojenske izlete, ki se jih z veseljem udeležuje. Za pusta pa se vsako leto obleče tudi v "mačkare". Na srečo, vsako življenjsko obdobje prinese nekaj lepega. NAVEZAN JE NA DOBREPOL JE Zeli si, da se Dobrepoljc še hitreje razvijalo. Ker na gospodarskem področju ni velikih možnosti, je edino turizem tisti, ki bi lahko prinesel napredek. To pa je težko doseči čez noč. Veliko možnost vidi v ureditvi in odprtju Tckavče jame v Kompoljah. Ob tem se spomni dogodka izpred vojne, ko je padel v jamo pri Sv. Antonu majhen, črn psiček. Čez nekaj dni so ga vsega onemoglega videli priti ven iz Tekavčc jame. Treba bi bilo na nek način začeti, pravi Jože. Pogovarjala se je M. Steklasa POPRAVEK V zadnji številki Našega kraja je v pogovoru z jožetom Čadom prišlo do zamenjave imena. Znanega čebelarja iz Bruhanje vasi seveda poznamo pod imenom LOJZE MIKLIČ in ne Jože Mi-klič. Za napako se iskreno opravičujemo. 16 Naš krai Iz društva upokojencev 6/1997 Fotoreportaža Našega kraja Upokojenska srečanja in aktivnosti Nedelja, 27.4.1997. Upokojenci so na občnem zboru svojega društva v klubu upokojencev napolnili prostor do zadnjega kotička. Občni zbor so vodili od leve proti desni: Jože Čad, Anči Šteh in Konrad Piko. Po končanem občnem zboruže po ustaljeni navadi sledi zabavni del s pogostitvijo in plesom. Kot običajno je tudi to nedeljo igral Frenk Lenarčič iz Predstrug. Spominska posnetka z izleta pri Mariji Bistriški na Hrvaškem, kije bil 26. aprila letos. Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Najprej vas moram obvestiti, da bomo letos poleti spet imeli prireditve v Podkraju na Vidmu pri Zakrajškovih. V petek, 30. maja bomo tja speljali mize stole in pribor. Tam nam bo lepo, ne bomo utesnjeni in laže bomo dihali. V nedeljo, 18. maja smo imeli 4. sejo letos in med drugim smo se dogovorili za piknik, ki ga bomo imeli v soboto 31. maja, s pričetkom ob 7. uri zvečer, ("ena bo 900 tolarjev na osebo s kavico in aperitivom. Piknik bo v Podkraju pri Zakrajškovih. Veseli me, da ste se v tako velikem številu udeležili redne letne konference, ki jc bila v nedeljo, 27. aprila. Lepo je, da se vsaj enkrat na leto dobimo in se kaj pogovorimo ter si zaupamo svoje težave in želje. Na letni konferenci je bilo izraženih nekaj vprašanj in predlogov, ki jih bomo poskušali uresničiti, v kolikor bo to v naših močeh. Zelo lepo jc bilo tudi na izletu na I Irvaš-kem pri Mariji Bistriški in tudi pri maši, ki smo se jo udeležili. To je romarski kraj kot naše Brezje. Imajo tudi križev pot in lep razgled je od cerkve v dolino. Križev pot sc vzpenja na hrib, ki se imenuje Kalvarija. Na vrhu so trije križi in božji grob. Kraji so zelo lepi, malo je valovito s čudovitimi polji in vinogradi. S tem bi zaključil, želim vam dosti zabave na pikniku. Do izida naslednje številke, ko bo spet kaj novega, vas lepo pozdravljam. Predsednik Društva upokojencev: Konrad Piko Družinski kotiček *rti? Nekaj o šolskem uspehu Šolsko leto se nagiba h koncu. Ure v šoli tečejo hitreje kot drugje in tudi šolsko leto se bolj naglo prevesi v novo. Primerjava mogoče ni najboljša, a vendar se ponuja sama po sebi - primerjamo ga lahko z drevesom, z vejami, obloženimi s sadeži. Se bodo ti obdržali ali pa odpadli? Tega se bojimo predvsem otroci in starši. Strah nas je in ta občutek je v nekaterih še posebno močan, tolikšen, da hromi naše možnosti. Otroci se bojijo zlasti pisanja testov, spraševanja, ocenjevanja, vse to pa zmanjšuje moč ustvarjanja. Ob koncu vsakega šolskega leta morajo imeti otroci zbrane ocene, to pa zahteva delo vseh: učiteljev, ki poučujejo, preverjajo in ocenjujejo; učencev, ki znanje na različne načine sprejemajo. Doma otrokom pomagamo starši, po svoje pa jih uči tudi okolje. Pozornost nas vseh, ki se nas šolski uspeh otroka kakor koli tiče (staršev in učiteljev), je pogosto preveč usmerjena k ocenam, k rezultatom, premalo pa k samemu procesu učenja. Šolski uspeh, predvsem pa njihovo spreminjanje in nihanje, nam ne povedo le o otrokovem znanju, ampak tudi o njegovem osebnostnem razvoju, o njegovem počutju in čustvenem doživljanju doma in v šoli, o njegovem vrednotenju šolske (ne)uspešno-sti, o spodbudah, ki jih dobiva iz svojega okolja. Staršev, ki se zanimajo za otrokovo šolsko delo in tako spoznavajo zmožnosti in interese svojih otrok, pravzaprav noben ali pa skoraj noben učni uspeh ne more presenetiti. Lahko ga že predvidijo, ker lahko že prej preverijo otrokovo (ne)znanje pri določenem predmetu. To pa za straše ni lahka naloga, ker zahteva neprestano skrb in pozornost, a se zelo obrestuje. Tako starši tudi nimajo nerealnih pričakovanj ali zahtev do svojih otrok. Zelo pomembno je tudi, da starši ohranijo stik s svojim šolarjem v vseh obdobjih odraščanja. Spodbuda, pomoč in zanimanje bodo pripomogli k razvijanju uspešne osebnosti našega šolarja. Takrat bomo uspešni vsi, srečni in zadovoljni. Le malo več strpnosti potrebujemo. Ne obremenjujmo se s stvarmi, ki niso tako pomembne. Prisluhnimo otrokovi govorici, sprcmljajmo in vrednotimo otrokove dosežke, ponudimo jim toplo besedo, prijaznost in vedrino, saj smo ljudje. Velikokrat pohvalne besede težko izgovorimo, ogibamo se jih, pa sami ne vemo zakaj. Otroku lahko dajemo samo tisto in toliko, kolikor imamo v sebi tišine, sreče, strpnosti. Starševstvo nam nalaga odgovornost za za prihodnost mladih rodov. Tej odgovornosti se ne moremo ogniti, izpolnimo pa jo lahko le tako, da poiščemo harmonijo v sebi. Ko bomo umirjeni sami, bomo znali pomagati do notranje tišine tudi otroku. S tem pa se bodo izboljšali učni uspeh, medsebojni odnosi. Vse težave sicer ne bodo izginile, toda s pozitivno usmerjenostjo jih bomo uspešneje reševali in ostalo nam bo več časa in moči za ustvarjalno delo. Andreja Zgonc 18 Naš kraj Šolski kotiček 6/1997 Celodnevni naravoslovni dan, ki ga naravoslovci na OŠ Videm vsako leto organizirajo za 6. razred, je vedno zanimiv in dobro pripravljen. Letošnji, ki je bil 14. maja, je bil še posebej - učenci so obogatili svoje teoretično znanje o določenih temah na terenu, kar omogoča sistematično in zaokroženo utrjevanje znanja in trajnejšo zapom- nitev. Če pa se koristno združi s prijetnim, je namen v celoti dosežen. Prijetno s koristnim PRED CERKVIJO V HRASTOVLJAH, kjer so si učenci ogledali znamenite freske. Cerkev je najbolj znana po freski "Mrtvaški ples". VOŽNJA Z LADJO S STEKLENIM DNOM. Učenci so si skozi stekleno ladijsko dno ogledovaliživalstvo in rastlinstvo na dnu morja. Ladjo je vozilaTanjaŽnidaršič. Ne verjamete? Poglejte sliko. Zgoraj desno: V ŽIVALSKEM VRTU. Učenci so si ob ogledu izbrali nekajživali in jih podrobneje opisovali, nato pa so v nemo karto sveta vnašali podatke, kježivaliživijo. Na sliki so učenci iz Strug, ki se zadnja leta na naravoslovnih ekskurzijah vedno priključijo učencem centralne šole. Letos je bilo vreme učencem in organizatorjem zelo naklonjeno, zato so v celoti realizirali zastavljeni program, ki je vključeval ogled tržnice (gospodinjstvo), živalski vrt (biologija, zemljepis), vožnjo z ladjo s steklenim dnom (biologija) in ogled naravnih znamenitosti in krajev ob poti (zemljepis). M. Steklasa NA LJUBLJANSKI TRŽNICI. Učenci so si ogledali tržnico in njene dele, anketirali kupce itd. Na sliki ena od skupin. Pomlad na morju Otroci in prostovoljci s Centra za socialno delo Grosuplje smo se zopet udeležili tabora. Kot vedno, smo si izbrali nekdanjo vojaško karavlo, ko so jo odlično priredili člani Zveze društev za cerebralno paralizo Sonček. Premančan, tabor navadno imenujemo Božiči, je manjši kraj nad Hrvatini, z njega pa je čudovit razgled na slovensko morje in Trst. Naš tabor je bil tokrat zelo številčen, sestavljalo nas je 35 ljudi, vsi pa smo bili mlajši od 25 in starejši od 7 let. Ko nas je prijazni voznik šolskega avtobusa Štefan z našo kramo dostavil v Božiče, se je začel zelo pester vikend. Pošteno smo se namučili, preden smo se uspešno razvrstili po sobah. Za prostovoljce je kmalu zmanjkalo prostora, založili smo se /. dekami in si priskrbeli poletne prikolice. Zvečer z. mrazom pravzaprav niti nismo imeli pretiranih težav, ker smo bili preveč utrujeni od igranja nogometa, kartanja, plesa, kramljanja, kuhanja, pomivanja posode, crkljanja Otrok in nenehnega nadzora nad dogajanjem. Predvsem je pa tudi dolgo časa trajalo, preden so otroci, ki so bili polni vtisov, zaspali. Prostovoljci smo se pošteno namučili, preden so glavice nehale zaljubljeno šepetati o fantih, deklicah ali nogometu. Prvi večer ni pomagala niti pravljica, niti karanje, kaj šele krog prijateljstva in večerja. Odlično rešitev se je spomnila Alenka -fantiče je odpeljala na tek. Malce je pomagalo - prostovoljka Alenka je zelo kmalu zaspala! Sobotno jutro nas je pričakalo zeleno, sveže in sončno. Novi prostovoljki sta nas presenetili z zgodnjim vstajanjem in pripravili odličen zajtrk. Bujenje je bilo precej zamudno, čeprav so nekateri fantiči začeli "regljati" že ob 6. uri zjutraj. Ob 9. uri dopoldan smo bili vsi zbrani okrog miz za zajtrk, potem pa smo s pomočjo mladostnikov pomili posodo. Začel se je jutranji direndaj - našli so žogo, loparje za badminton, svinčnike, krede in das-maso. Otroci, ki so bili že prej na taboru, so uvajali novince, vse je steklo usklajeno in živahno. Odnos, ki se spleta med nami, je z vsakim taborom lepši. Mlajši otroci so nas "okupirali" s pozornostjo. S tabora niso prišli nasmejani in razneženi samo otroci, temveč tudi pro- stovoljci. V treh, štirih letih, odkar sta socialni delavki Jožica in Erna, zdaj pa še Mateja, trudijo iztisniti iz vedno bolj skromnih denarnih rezerv in s pomočjo darežljivih sponzorjev dovolj denarja in materiala za izvedbo tabora, se je razvila odlična ekipa prostovoljcev. Delo je teklo gladko, brez zapletov. Večina prostovoljcev je bila na voljo otrokom, nekaj pa nas je pripravljalo zajtrke, kosila in večerje. Prav neverjetno je, kako elegantno in kreativno smo vedno pripravili ravno dovolj obilno večerjo ter zadovoljili vse okuse. Naš jedilnik je vseboval mlečni riž, naslednji dan ocvrte ribe, potem smo organizirali žar ter spekli ćevapčiće, pred odhodom pa smo si spekli še pizze. Sobotno dopoldne smo zaključili s kosilom, potem pa smo se odpeljali na najbližjo obalo v Ankaran. Dušan je organiziral zabaven program kar na obali. Malce s težavo nas je sicer spravil s poležavanja na soncu, vendar smo se potem nasmejali ob gledanju tekmovalcev, ki so z. zaprtimi očmi hranili partnerje. Tudi jesti jabolka privezana na vrvice, ni bilo tako preprosto. Zal nas je z obale kmalu pregnal veter, zato smo se vrnili v tabor. Seveda je spet sledilo igranje nogometa. Zvečer smo planirali ples in piknik, zato smo okrasili jedilnico. Odlični kuharski pomočniki so izoblikovali ćevapčiće, kuharski mojstri pa so se resno lotili dela. Po večerji nas je zopet čakalo pomivanje posode, potem pa ples. Tako zelo ognjevito smo se lotili plesa z metlo, da smo metlo zlomili. Po plesu je bilo spet ogromno dela, preden smo otroke popeljali v posteljo. Organizirali smo še tekmovanje v teku, zmagal je Anže. Tokrat smo dosegli svoj namen - čez kakšno uro so otroci zaspali. Prostovoljce pa je čakal resen sestanek. V nedeljo smo se že zjutraj pripravili za odhod. Pospravili smo sobe, spakirali in po zajtrku sodelovali v krogu prijateljstva. Ponosna na skupino, sem vsem razdelila priznanja, zatem pa smo si izmenjali še cel kup pohval. V kuhinji pa so nas že čakale pizze. Odhod je bil ob pol štirih popoldne. S tabora smo odhajali zelo utrujeni, vendar zadovoljni. K čudovitemu počutju na taboru ni prispevalo le požrtvovalno delo socialnih delavk Mateje, Jožice in Erne, temveč tudi darila sponzorjev, ki so nahranila udeležence tabora. Zahvaljujemo se sponzorjem in se jim istočasno tudi priporočamo za naprej: Ljubljanskim mlekarnam (sirarna Stična), Ribarnici Poreber, Taboru (gospodu Ahlinu), Fotu Kralj, Pekarstvu Ivančna Gorica, Mesarstvu Zupet in Mesarstvu Kirmter, Sadju in zelenjavi Kutič. Melita Garvas LAKOMNOST Kako se živali pri hranjenju borijo za hrano! Kakor mesece sestradane se zapodijo h koritu in lakomno hlastajo po hrani. Vse hočejo dobiti že pri prvi posodi, so mar res tako neumne, da ne vedo, da pride še druga, tretja, za njo četrta,... In nato se spomnim na ljudi! Kaj pa mi? Mar tudi mi ne hlastamo po slavi, norih željah, bogastvu,... Živali so neumne in neučakane, a mi? Mi smo še bolj, saj smo požrešni in lakom ni kakor gosenica, ki žre listje, kot da ji je že poslednja minuta obljubila smrt! Melitka Krizman 20 Naš kraj Od dopisnikov 6/1997 PRED ENIM LETOM JE NAVDUŠIL TUDI NAS, MLADE Bilo je med 17. In 19. majem lani. Množice ljudi so drle na tri velika prizorišča; Maribor, Ljubljano in Postojno. Tam smo se srečali s Svetim Očetom, papežem Janezom Pavlom II. Mladi smo pričakali svetega Očeta v Postojni. Sedanji papež je prvi, ki se posebej rad posveča mladim. Je tudi pobudnik velikih srečanj vernih mladih iz vsega sveta. Letos se pripravlja takšno srečanje v Parizu. Na teh srečanjih mladi začutijo, da niso sami, da je na svetu ogromno sovrstnikov, ki poznajo Jezusa in Boga in skušajo živeti po njegovem nauku. V Postojni je papež na nas mlade naredil izreden vtis. Večkrat se sprašujem, v čem je njegova veličina, njegova karizma in moč, da zna navdušiti in pritegniti tolikšne množice mladih. Odgovor na to vprašanje se skriva v preprostih besedah, ki jih je papež v slovenskem jeziku izrekel tudi nam: »Papež ma vas rad!« Marsikdo bo dejal, da to ni nič takšnega, češ saj lahko te besede izreče prav vsak. Vendar to žal ni res. Mladi današnjega sveta smo v očeh večine starejših pokvarjeni in razvajeni, zato nikoli nihče ne reče, da ima nas mlade rad. Do sedaj nisem še nikdar slišal, da bi kakšna vplivna osebnost izrekla te besede, tako preproste pa vendar tako zgovorne. Veliko je politikov, pedagogov in psihologov, ki razmišljajo, v čem je problem današnje mladine.Preprosto, nihče je nima rad. Ravno zato prevladuje takšno negativno mnenje, ki pa ni nič novega saj je že Sokrat zapisal: »Naša mladina ima rada udobje. Razvajena je, prezira avtoriteto, nobenega spoštovanja nima do starih lju- di. Današnji otroci so tirani.« V zgodovini so bile tri velike osebnosti, ki so poudarjale otroštvo in dobo odraščanja; Jezus Kristus (Pustite otroke k meni...), Janez Bosko ( Brez ljubezni ni mogoče storiti za mlade nič dobrega.) in Sigmund Freud. Mislim, da je današnji papež četrta velika osebnost, ki ve, kaj potrebujejo mladi; ljubezen, spoštovanje in razumevanje. Mladi smo željni spoštovanja in priznanja starejših. Polni pričakovanj smo se zbrali tudi v Postojni. In tam nam je najvišja avtoriteta sveta, današnji papež, dejal nekaj, česar verjetno sploh nismo pričakovali. Ima nas rad. S tem je povedal vse. Ves njegov ostali govor se skrije za temi besedami, ki so jedro in bistvo vsega. Ker ima papež rad nas, imamo tudi mi radi njega. Ce bi nas imeli radi tisti, ki na to nikdar iskreno ne pomislijo, bi tudi mi imeli radi njih, in prepričan sem, da bi se na svetu marsikaj spremenilo. Janez Tomšič Mlade smo povprašali, kakšno mesto ima glasba v njihovem življenju. Preberite si njihova razmišljanja: - Poslušam ročk, pop, klasiko ali pa nekaj v povezavi s temi tremi. Odvisno je seveda od tega kakšne volje sem. Včasih se prileze tudi kakšen "techno" ali zame bolj verjetno ročk žn' roll, da se na plesnem odru znorimo. Glasba in igranje je tisto, kar človek ne more povedati z besedami. Zato se tudi jaz verjetno trudim "matrat drat" - igrati kitaro. Zavedam se, da ne vem vsega o glasbi, ki nastane v band - ih Zato pa imam vzornike pri verouku, ki resnično »rasturajo« kitaro in so tudi moji najboljši prijatelji. Lahko bi rekel, da glasba povezuje ljudi. Seveda pa moraš zbrati toliko poguma, da greš peti, ko drugi pojejo ali igrati, ko drugi igrajo. Tako se enostavno pridružiš nekakšni skupini, ki jo združuje ljubezen do glasbe. Postaneš njen član s svojo prisotnostjo, ne da bi plačal posebno članarino. Marko - Glasba je že od nekdaj človekova spremljevalka. V življenju vsakega človeka ima posebno mesto. Posebej pa je glasba prisotna v življenju mladega človeka. Nekateri se z glasbo ukvarjajo poklicno, drugi pa zgolj ljubiteljsko. Vsi ljudje pa glasbo poslušamo. Meni pomeni glasba predvsem sprostitev, razvedrilo. Moj izbor glasbe je odvisen predvsem od razpoloženja. Včasih pa poslušam glasbo kar tako, med tem, ko delam kaj drugega. Poslušam skoraj vse zvrsti glasbe z izjemo RAVE-a, JAZZ-a in METAL-a. Najraje imam tujo pa tudi domačo popularno glasbo. Bojan Glasba je nekaj čudovitega, saj raz-vedruje človekovega duha in mu da možnost razkriti stanje njegove notranjosti. Pomaga vzpostaviti notranjo harmonijo, te umiri in napravi zopet sposobnega za delo. Bernarda Poslušam GRUNGE, (stari) ROČK, METAL. Moti pa me komercialna glasba, npr. C1TA, TECHNO in RAVE. Maja Rad poslušam ROČK glasbo, kar ne pomeni, da drugih zvrsti glasbe ne maram. Pomeni mi zgolj razvedrilo. Jernej Poslušam ROČK in METAL, ker imam na splošno rada kitare in se mi zdi, da je v tej glasbi vloženo največ truda. Ana Zdi se mi, da današnja besedila nimajo nobenega pomena, oz. sporočila. Urša Rada poslušam vse vrste glasbe. Irena Poslušam ROČK, ker me sprosti. Na glasbo sem preprosto nora. Damjana Naš krai Oglasi 6/1997 21 REZULTATI GLASOVANJA NAJBOLJ PRILJUBLJENIH SKLADB NASE MLADINE: DON'T SPEAK - NO DOUBT.................................................................................................'.....29 glasov EVERY BABY - THE KELLY FAMILY .....................................................................................25 glasov PRAZNA POSTELJA - 4 FUN ..................................................................................................20 glasov SREČEN - 0. A. Z.....................................................................................................................19 glasov DON'T CRY FOR ME ARGENTINA - MADONNA .....................................................................19 glasov BODI MOJA - NAPOLEON.........................................................................................................17 glasov BREAK IT UP - SCOOTER .......................................................................................................16 glasov UN - BREAK MY HEART - TONI BRAXTON ...........................................................................16 glasov WORDS-BOYZONE....................................................................................................................16 glasov SVE MENJA SE - BORIS NOVKOVIČ ......................................................................................13 glasov SPOMIN NA PAPEŽEV OBISK Pred letom dni nas je obiskal Sveti Oče. Na njegov prihod smo se pripravljali tedne in hrepeneli, da bi končno videli tega čudovitega človeka. Ko je stopil z letala je blagoslovil in poljubil našo zemljo. Mnogi so se hoteli srečati z njim. Vsak, ki je videkobraz Svetega Očeta trdi, da je lep kot angel. V Sloveniji je bil tri dni. V Postojni je praznoval svoj rojstni dan. Tam se je zbralo veliko mladih, ki so ga počastili in sprejeli z vsem srcem. Peli so pesmi in plesali. Na koncu pa so mu podarili tudi prečudovita darila. Najbolj mi je vstal v spominu trenutek, ko je obdan s Slovensko mladino rekel: »Papež m a vas rad.« Nina Znidaršič NAGRADNA UGANKA Po dveh letih bomo v naši župniji zopet obhajali slovesen praznik birme. Ta zakrament prejme vedno približno enako birmancev. Vseeno nas zanima, koliko birmancev bo letos prejelo ta zakrament. Svoje odgovore pošljite na naslov: Mladinska ve-roučna skupina, Videm 33, do 15. junija. Izžrebance čakajo lepe nagrade. Da sta simbola dobrepoljskega grba, klas in zvon na modri, oz. rumeni podlagi, ste ugotovili mnogi bralci. Nagrado za pravilno rešitev pa prejmejo: Andreja Novak, Videm, Marko Rus, Struge in Bernarda Tomšič, Kompolje. Nagrajencem čestitamo. Urša & Vesna POGREBNE STORITVE V trenutku, ko se srečujete z izgubo svojih najdražjih, vam nudimo: so ureditev pokojnikov 80 kakovostne krste s pripadajočo opremo 80 prevozi pokojnikov na vseh relacijah so odri in žalne dekoracije so vse storitve povezane z upepelitvijo Posredujemo: cvetje, vence, izdelavo osmrtnic s fotografijo, izvedbo osmrtnic na radiu Do zneska določenega s strani ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE opravimo storitve brez plačila naročnika. Možno plačilo na več obrokov. Na voljo smo vam 24 ur dnevno na telefonskih številkah: 061 -863-003, 0609-651-655 BISER Čiščenje vseh vrst preprog, trdih tlakov in steklenih površin BOŠTJAN ŽMUC Pod hribom 2/20,1290 Grosuplje Tel.: 061/771-404 Čistilni servis Biser nudi dnevna, tedenska ali generalna čiščenja stanovanj, poslovnih prostorov, lokalov, delavnic. Nudimo vam globinsko čiščenje itisonov, tapisonov, preprog, čiščenje toplih podov, parketa, lesenih oblog, plute, linolejev, vinas plošč, naravnih in umetnih kamnov. Odstranjevanje starih premazov, nanos kvalitetnih in dolgotrajnih premazov, čiščenje steklenih površin, zaves, sedežnih garnitur, stolov. Vsa dela opravljamo hitro in kvalitetno. V juniju, juliju in avgustu s tem kuponom 10% popusta pri čiščenju preprog. Dirko so odpovedali zadnji trenutek V odboru za organizacijo starta kolesarske dirke "Po Sloveniji 97", ki naj bi bil v Ivančni Gorici 9. maja 1997, so priprave potekale vse do nedavnega uspešno in izjemno dobro. Manj kot mesec dni pred dirko pa nas je glavni organizator obvestil, da je kolesarska dirka odpovedana. Ta novica je bila nenavadno kratka, kaže pa, daje v sebi nosila vsa nesoglasja, nasprotja pa tudi grenak priokus glavnih organizatorjev. Kaj se je spletalo in prepletalo med Kolesarsko zvezo Slovenije in Cyclotourom iz Novega mesta, je stvar obeh organizacij. Organizacijski odbori, kjer naj bi bili starti in cilji, te do sedaj uspešne kolesarske prireditve, pa so bili potegnjeni za nos. Na zadnjem sestanku našega odbora je sodeloval tudi g. Jože Majes -predstavnik Cvclotoura iz Novega mesta. Njegov komentar o vzrokih in odpovedih je le ena stran medalje, vemo pa, da ima medalja dve strani. Kakor koli in kdor koli je botroval odpovedi, pa je nekaj preprosto jasno. Skoda je, da tako velike kolesarske dirke ni več in kar je hujše, težko bo v bodoče pridobiti organizatorje na nivoju lokalnih skupnosti, vsaj ne tam, kjer so se doslej odbori za pripravo odgovorno in konkretno odzvali. Ob tej priliki se odbor zahvaljuje vsem donatorjem za izjemno pripravljenost pri organizaciji prireditve v Ivančni Gorici, Dobrepolju in Grosupljem. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so tako ali drugače namenili svoj čas in sodelovanje. Nenazadnje tudi naše opravičilo vsem bralcem občinskih glasil Klasje, Naš kraj in Grosupeljski odmevi, ki so pričakovali kolesarski praznik, kot je bil zadnja tri leta, ko smo organizirali start etape, cilj etape in celo prolog dirke "Po Sloveniji". Vinko Blatnik Športno društvo Dobrepolje OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU REZULTATI 2.KOLA, Z DNE 11.5.1997: MIZARSTVO FERKULJ STRUGE - PIZZERIJA ADAM ZAGORICA - BRUHANJA VAS BISTRO PRI ANČKI VIDEM - KOMA 750 VIDEM - OKREPČEVALNICA PRI ZORI LESTVICA: 3 : 5 0 : 3 1 : 6 1 : 1 1. BRUHANJA VAS 2 2 0 0 12 : 2 + 10 6 2. PIZZERIJA ADAM 2 2 0 0 12 : 8 + 4 6 3. BISTRO PRI ANČKI VIDEM 2 I 0 1 15 : 6 + 9 3 4. ZAGORICA 2 1 0 1 5 : 3 + 2 3 5. KOMA 750 2 1 0 1 6 : 6 0 3 6. VIDEM 1 0 1 0 1 : 1 0 1 7. OKREPČEVALNICA PRI ZORI 2 0 1 1 1 : 15 - 14 1 8. CESTA 1 0 0 1 5 : 7 - 2 0 9. MIZARSTVO FERKULJ STRUGE 2 0 0 1 5 : 14 - 9 0 NAJBOLJŠI STRELCI: JURE NOVAK - 5, MATEJ ŠUŠTAR - 3, EROS MULLER - 3, ANDREJ BABIC - 3, VILI BABIC - 3, KRISTJAN PETRUŠEN - 3, STRNAD BOŠTJAN ( PIZ. ADAM) - 3 ŠD DOBREPOLJE pa sodeluje s svojo ekipo tudi v medobčinski malonogometni ligi za veterane. V prvi tekmi je prepričljivo zmagala in sicer proti ekipi JANE.ZI iz Želimelj z rezultatom 8:1. Pripravil: Alojz Kuplenk REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2, Grosuplje RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO NASLEDNJIH NAJDENIH STVARI: ženskih in moških koles, koles z motorjem in ostalih drobnih predmetov. Javna dražba bo V SREDO, DNE 4. 06. 1997 OB 15.50 pred poslopjem stare občine Grosuplje na Taborski cesti št. 2 Javna dražba bo trajala do 16.30. Ogled najdenih stvari bo istega dne od 15. ure dalje. Izklicna cena vključno s stopnjo prometnega davka bo označena na najdenih stvareh. Pravico do udeležbe na javni dražbi imajo fizične in pravne osebe. Kupljene stvari mora kupec plačati in prevzeti takoj. Dražba bo potekala po načelu "VIDENO - KUPLJENO", kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. VARNOSTNI PAS - VEZ Z ŽIVLJENJEM Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Motorevija - AMZS, Radio Slovenija - Val 202, AC Mobil in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo pripravili akcijo, v kateri bomo spodbujali in nagrajevali dosledno pripenjanje z varnostnim pasom VSEH POTNIKOV V VOZILU. V akciji lahko sodelujejo vsi, ki bodo na najavljenih in nenajavljenih akcijah prejeli zloženko z nagradnim kartonom. Akcija bo potekala od aprila do oktobra 1997. V akciji in nagradnem žrebanju bodo lahko sodelovali tudi vsi, ki bodo na posebni napravi, v času akcije, preizkusili učinek delovanja varnostnih pasov pri trku s hitrostjo 11 km/h. Med udeleženci, ki bodo pravilno izpolnili nagradni karton in ga bodo poslali v času trajanja akcije na naslov SPV, Trdinova 8, bomo na štirih vmesnih žrebanjih in na zaključnem žrebanju razdelili bogate nagrade. Glavno nagrado, osebni avto Honda -Civic 1,4 i Bingo pa bo podelil AC Mobil d.o.o. Ljubljana. PRIPNITE SE: • Odrasel človek lahko z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h. • Pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 m globoko. Pri večjih hitrostih pa ta sila skokovito narašča. • Strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki in potniki v avtomobilih 40% manj smrtnih žrtev, če bi vsi uporabljali varnostne pasove. PRIPNITE SE: • V Sloveniji je obvezno pripenjanje z varnostnim pasom na vseh sedežih v vozilu, kjer so vgrajeni varnostni pasovi. • Pripnite se takoj, ko sedete v vozilo, še preden zaženete motor. Z roko rahlo potegnete zgornji krak pasu, da se bosta oba kraka tesno prilegala telesu. • Naravnajte si naslonjalo za glavo tako, da bo zgornji rob naslonjala v višini namišljene črte: oko - zgornji rob ušesa. • Preglejte, če vam pas poteka po sredini ramena in ni zavit. Ne uporabljajte ščipalk ali naprav, ki preprečujejo, da bi bil varnostni pas ves čas napet. • Otroci naj bodo v posebnih varnostnih sedežih, ki so prilagojeni starosti otrok. • Dojenčke in mlajše otroke vozimo tako, da je varnostni sedež obrnjen s hrbtno stranjo v smer vožnje. • V vozilih, kjer je vgrajen varnostni meh (air bag) tudi za sovoznika, ne smemo pripeti otroškega varnostnega sedeža na sedež poleg voznika. • Ko otrok zraste do višine 150 cm, lahko uporablja običajni tritočkovni varnostni pas. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre TEREZIJE BOŠTJANČIČ z Vidma 9 Ob smrti naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, ' darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Mariču in patronažni sestri Mariji Stankovič za obisk in pomoč v bolezni. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru Rafko Fabiani za doživeto petje. Vsi njeni Polje, kilo bo tebe ljubil, polje, kilo bo tebe ljubil, polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal. Ljubil me bo far pomladi... ZAHVALA Ob boleči, nenadni, nepričakovani izgubi dragega moža, ata, dedija in tasta FRANCA GLAČA iz Podgore se iskreno zahvaljujemo vsem za vsa ustna in pisno izrečena sožalja, cvetje, sveče ter dar za maše in druge namene, za vso podporo, tolažbo in pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, tople besede ob njegovem slovesu, gospodu Konradu Piku za lep govor ob odprtem grobu, pevcem zbora Rafko Fabiani za lepo in doživeto zapete pesmi ter vsem, ki ste ga pospremili v velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vaščanom Podgore, ki ste nam bili v veliko pomoč in tolažbo v težkem trenutku nenadne izgube. Žena Minka, hči Ana z Jožetom, Marija z Janezom, vnukinji Judita in Barbara ter ostalo sorodstvo. Naslednja številka Našega kraja bo izšla pred dnevom državnosti, zato sprejemamo prispevke samo do 11. junija. KINOPROGRAM ZA MESEC JUNIJ 97 KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 PETEK, 6. JUNIJ, ob 21 .uri ameriški akcijski triler ZA VSAKO CENO KRATKA VSEBINA: Znani ameriški zdravnik raziskuje zdravilo proti raku in dela poizkuse na brezdomcih (klošarjih). Veliko jih umre in tako znanost "uničuje" ljudi iz obrobja, ki se jih družba tudi želi znebiti. Lahko bi rekli, dve muhi na en mah. Mladi zdravnik odkrije, kaj se dogaja in ko hoče o tem obvestiti javnost, mu strežejo po življenju. Akcija se prične... NEDELJA, 8. JUNIJ, OB 15. uri in 20.30 ameriški akcijski - film katastrofe DANTEJEVVRH KRATKA OZNAKA: Vsebina filma je preprosta. Ugasli vulkan je zopet oživel in pričel bruhati smrtonosno lavo. Mesto pod vulkanom je najprej prizadejal hud potres, nato pa se je začela proti mestu valiti še razbeljena lava. Film je zanimiv zaradi specialnih efektov, saj je katastrofa prikazana izredno realistično. Mojstri specialnih efektov zaslužijo vsa priznanja. NEDELJA, 15. JUNIJ, ob 15. uri in 20.30 uri ameriška kriminalna drama - uspešnica SAMOTNA ZVEZDA KRATKA OZNAKA: Film iz življenja teksaških šerifov, ki so policaji, detektivi, sodniki in porota iztočasno. Teksaški šerif se loti raziskova- nja umora izpred mnogih let, zaradi katerega ni bil nihče obsojen. Raziskovanja se loti zaradi govoric, ki so se pojavile, da je bil v umor vpleten njegov oče.... NEDELJA, 22. JUNIJ, ob 15. uri in 20.30 uri ameriški pustolovski triler PRIKAZEN IN SENCA KRATKA OZNAKA: Kaj če serijski morilec postane lev? In kaj če to postaneta dva? Ljudje so za umore krivili ljudožerce in celo demone. Dva lovca na zveri sta prišla stvari do dna. Film je posnet po resničnih dogodkih in le najbolj neverjetni deli zgodbe so resnični. NEDELJA, 29. JUNIJ, SAMO OB 20.30 uri ameriška futuristična akcijska drama MARS NAPADA KRATKA OZNAKA: Zemlja je zopet v nevarnosti, tokrat jo napadajo z Marsa. Ljudem podobni Marsovci pridejo osvojiti planot Zemljo, zemljane pa želijo spremeniti v njihove sužnje... Film se ponaša z izredno računalniško animacijo, specialnimi efekti, v njem pa nastopa več kot dvajset zvenečih imen JACK NICHOLSON, GLENN CLOSE, DANNY DeVITO, TOM JONES... OPOMBA: V juniju, juliju in avgustu bodo ki-nopredstave ob PETKIH, le izjemoma! KINO DOBREPOLJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! TIRS d.o.o. tel.: 061/787-161 POOBLAŠČEN SERVISER IN PRODAJALEC VOZIL RENAULT NA ZALOGI IMAMO: M gume SAVA in MICHELIN, ki jih brezplačno montiramo ■ rezervne dele za kosilnice BCS ■ vse vrste akumulatorjev VESNA ■ motorna olja (za traktor 330 SIT liter) ■ avtoakustiko BLAUPUNKT Delovni čas: 8.00 - 12.00 in 13.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 12.00 OB NAKUPU NOVEGA AVTOMOBILA KUPCE ČAKA PRIJETNO PRESENEČENJE RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje, ki jo zastopa izdajateljski svet. Urednica: Mihaela Steklasa. Uredniški odbor: Metka Žnidaršič, Slavka Mustar, Ema Sevšek, Ivan Grandovec,Tina Šuštar, Katja Gregorič.Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Za foto Naš kraj: Tone Steklasa. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1000 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.