ZA NEKAJ VEČ KOT

C na dan di c* ^ . .
v? o
"GLAS ^^DA"
PO l»OŠTI NA I C^s 9A DOM
■	y
(i/i zraiM sobot, n	nikov)
ČITAJTE^ KAB VAd ZANIMA.
GLAS NARODA
- List slovenskih delavcev r Ameriki. -
Reentered m Second Cltt* Matter September 25th 194« at the Port Office aft New York, N. X, under Act of Concren of March Srd. 1879.
Tel: CHelsea 3-1242
A WAR HALF WON . • ..
1
No. <; — st« v. li — VOLUME un
LETNIK LIIL
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 9, 3945 — TOREK, 9. JANUARJA, 1945
JUGOSLAVIJA
ZAHTEVA TRST
f
Kot |>oroea poročevalec newyorskega lista "The New York Times'" Herbert L. Matthews iz Rima. je jugosl. vnanji min. v Londonu Smodlaka zahteval, da Jugoslavija dobi Trst in Reko vsled česar je bilo. kot pravi Matthews, naeeto najbolj pereee vprašanje, ki <;a bo morala Evropa rešiti na mirovni konferenci.
SNEG NA ITALJANSKI FRONTI
Tista Iti t ml i strate-►slabila Italijo, ker
Izguba Ta bi bil za Italijo tako uničevalen vdaree, da bi postal bodoča evropska smodišuiea, — pravi Matthews. — Italjani so m« v prvi svetovni vojni borili, da so dobili Trst od Avstriji- in so zanj plačali s tX 10,000 mrtvimi. Slovenci tvorijo polovico prebivalstva, pa* so večinoma polje-deljvi.
Izguba ško zelo vsak dosedanji napad na Italijo. kakor oni pri Kobaridu, jo prišel od le strani.
Tudi Reka je italjanska, toda njena neokusna zveza z -Ga-hrielom ri'Annunxioni in pričet« k fašizma oslabita opravičenost Italije do mesta. Zadcr je samo majhen italjanski o-t.»k.
Te trditve stavijo Italijani in kažejo Angliji, ]>osebno še zato, ker Anglija daje tako veliko po<moe maršalu Titu, toda dosedaj >a dobili v odgovor samo še hladcitmolk, vsled česar v italjanskili uradnih krogih vlada velika potrtost.
Italjani priznavajo, da • je vlada Benita Mussolinija zatirala in tiranizirala primorske
pozneje storili Ilrvatje pod Ante Pavoličem, ko so pobili 64Ml,O00 Srbov in <H),000 Židov. Zato vprašujejo, ali naj bodo za to Hrvatje poplačani, i t n -Ijani pa kaznovani ?
Italjani so z vsakim dnem bolj nervozni, ker vodo, da bo maršal Tito prej zavzel Trst kot pa zavezniška armada v T-taliji. V svoji armadi ima sicer tudi prej Ttaljanov, 1«da jih previdno drži v Bosni. Vsled tega se domneva, da bo Evropa zoipet doživela nov fait accompli (dovršeno dejstvo). I-taljnni v Trstu in na Boki so bojo, da bodo pobiti, ako no takoj, pa sčasoma.
Italjani želijo, da je rešitev tega vprašanja preložena za povojni čas, ko ImmIo mogli o tem hladno razpravljati v*i Združeni narodi. Grof Carlo Nforza in drugi so jasno povedali, da bi bili zadovoljni, ako bi Trst postal samostojno mednarodno pristanišče.
Xdbeii Italijan, — zaključuje Matthew, — ne more misliti na izgubo Trsta, razun z žalostjo in jezo. Nobena italjanska vlada, ki bi privolila v tako veliko izgu>t>o, ne bi
Hlovenee in istrske Hrvate, pri preživela niti enega trenutka, tem pa pravijo, da ničesar ni- To so dejstva, katere more po-s<> storili Srbom, posebni ni- trditi vsakdo, ki pozna Italijo kdar kaj tako slabega kot so in Italjane.
PROBLEM PRIZNANJA POLJSKE VLADE
Wasdington (ONA) Problem poljske vlade, kjer se dvoje organizacij poteguje za priznanje velesil, je washingtonskim krogom pred vsm važen zato, ker velja na vsak način preprečiti, da na tem vprašanju nastane med zaveznik:—Ameriko, Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo—nepremostljiv spor.
'ske zamejilo vlado, da so bili elementi, ki se danes sprehajajo po londonskih ulicah, člani tistih krogov, ki so krivi toga, da je danes poljsko ozemlje nemška baza mesto, da bi bilo oporišče sovjetskih armad. Josip Beck, zunanji minister stare Poljke, je prepovedal ruskim četam vstop na poljska tla tudi v slučaju, da bi šlo le za defenzivne ukrepe, ter je tako pripomogel k temu, da so bile poljske armade hitro poraženo.
Sovjetska vlada jo ]>onovno rzjavila, z velikim poudarkom, da no more biti nobene izmiri-tve z vodilnimi člani poljskih emigrantov. Verjetno je. da bo sovjetska vlada priznala lu-blinski komite kot pravo pro-vizorično vlado Poljske — kar f<o je med tem tudi že zgodilo — in da bo ruskemu vzgledu sledila brzo tudi <*Mioslovaškn in verjetno tudi Francija, ki je že poslala svojega delegata v Lublin. Ako pride do tega bodo storilo isto tudi nekatero druge vlade.
Strahote v.nemškem taborišču
Nek ujet nemški pogrebnik, ki je star 4<> let in je poznan samo pod imenom <4IIerr X jo popisal neverjetno strahote j In na tisoče v vojnem talw>rišču v Natz\vei-jjc pomrlo, lorjii v Alzaški in jo rekel, daj so nemški zdravniki rabili vojno ujetnike za preiskujeva nje zdravil. Leta 1 !U:i je "Hcrr X" postal pomočni-k profesorja Hi rta, poglavitnega zločinca v taborišču v Xatzweilerju. Moško in žensko so cepili z lo-
garjem, kolero, btibonsko kugo, gobavostjo in z drugimi najbolj nalezljivimi boleznimi, na tisoee teb nesrečnikov
44 Her r X-a" so našli v Strassbnrgu v. 86 razrezanimi telesi. odpel ja 1 i so ga v Pariz, kjer je oblastim razkril vsa ylo-činstva, ki so so dogajala v ta'boriscn pod vodstvom dr. Hi rta.
Ameriške stražo pete armade so na ski ji h preiskovale sovražne prednje postojanke v Apeninih južno <><i Bologne, na skrajnem desnem koncu zavezniške fronte v Italiji pa so Kanadčani uničili zadnjo nemško utrjeno postojanko na jugovzhodnem koncu jezera Omaccliio severno od Ravenc.
Boji na tleh in v zraku so večinoma zaostali vsled silnih sneženih viharjev v goraih, in vsled dežja v nižini.
V zadnjih štirih dneh so Kanadčani pregnali Neince iz 50 kvadratnih milj obsežne močvirnate zemlje blizu Jadrana. Iz zavzetega SantT Alberta, 12 milj severno od Ravenc, so so!
še angleški rušilee Lookout ter sta zadela neko nemško poveljniško postojanke in eno artilerijsko baterijo.
Včeraj je bilo vreme tako zelo slabo, da so bili bombniki in napadalni aeroplant prisiljeni ostati na tleli.

"V EXTRA WAR BONDS
Hitlr
Koristna krava
Lt. Sidney P. Dane iz Chicago je bil v nevarnem položaju na zapadni fronti. Vodil je napad po cesti, proti njegovi četi je prihajal nemški Tiger tank. Oborožen je bil samo s puško. Med njim in tankom pa je bilo nekaj krav.' Dane vstroli eno kravo za o-
obrnili port i vzhodu in za padu viro na cesti in trenutek za-in so dospeli do morja na kra- tem jo bil razbit tank z bazoo-ju, kjer jo najožji pas med'ko. Camacchio jezerom in morjem.t
Ameriški rušilee AVoolsev jo včeraj obstreljeval nemško postojanke v okolici Masse, jugovzhodno od vojnega pristanišča Spezte ob zapadni obali.
Woolsey je bil pet milj od obrežja in pridružil so mu jo
V-3 na zapadni fronti
Londonski "Exchange Telegraph" poroča, da Xemci na zapadni fronti porabljajo rolio-te V-3. O tej bombi pravijo, da vsakdo zmrzne 150 jardov o-koli, k.jor so razleti.
Nemci se umikajo iz Belgije
Nemci so se pričeli umikati na 30 milj dolgi fronti v Ardenih v ponedeljek, ko je ameriška prva armada z največjo silo vdarila nanje in je zavzela devet belgijskih me?t? trgov in vasi.
Začasno priznavajo njene države ,»oljsko vlado v izgnanstvu v Londonu, in sicer v skladu in soglasno z Veliko Britanijo, ki je že objavila, da lublinekega komiteja ne priznava. Toda v washing! on škili krogih prevladuje vtis, da se utegne to »tališče britanske vlade v kratkem spremeniti.
Kritiki ameriškega State Departments naglašajo, da se nahajamo v tem vprašanju na stališču, ki je jako slično zadevi generala de CJaulle-a. Ravno tako kot Je zmagal general de Ganile, je nidi več kot verjetno, da bo zmagal lirblin-ski komite, kajti sovjetske armade prodirajo na Poljskem in l»odo o«vobo*Ule dodatna ozemlja, iu» katerih 1k> lublinski komite razširil svoje organizacije in se vkoreninil kot dejanska vlada vsega 'osvol*)jenoma poljskega ozemlja.
Obenem pa ne smemo pozabljati, nairlaSajo ti kritiki polj-
TREBA JE DAROVALCEV KBVI1
BDBteGA KRIŽA rp^uif iivUmJa *U tu wU r*njmlh raji-km tal ■Mrmrjrv. — Tod« potrHn ■ih Je ta m Itaita iarmitfT krvi. Dajte piiH krrl, rfUt* ti v-
J^4iko crasolina potrebuje B-39 Superbombnik
Za en sam polet porabi sn perbombniik B-29 8800 ga Ion ga so lina.
Od juga pritiska ameriška tretja armada in je oddaljena samo še šest milj od prve armade in Nemci imajo še kuho to ozko odprtino, skozi katero se morejo umakniti, katero p:« še olbstreljuje na tisot'e ameriških topov.
V	nedeljo ponoči je od severa pridrvil silovit sneženi vihar in jo divjal ves naslednji dan, toda prva armada je ravno toga dne napredovala najr več v vsej svoji ofenzivi v Belgiji. Ko je sonce zašlo v krvavi zarji, so bili Ajnerikanei poldrugo miljo dalje, kot pa so bili ob jutranji zori. Več milj La Roche—,St. Vitli ceste so zaVzeli ter obvladajo križi šče s eesto, ki prihaja od Liege pelje v Houffalizc j.n Bast ogne.
Tudi na južnem delu fronte je odstranjena nevarnost za Strassburg, ker so Amerikanci napadli severno od mesta, in tudi na alzaški fronti od f$it-chea do Colmarja jo položaj znatno izboljšan, dasi nevarnost še ni popolnoma odvrnjena.
V	bojih na severu armadi mnogo pomagajo aeroplani 8, ameriške zračne silo, ki bombardirajo nemško bojno črto in prometno črto v njihovem o-zadju.
Nemško oporišče onstran Moupie pri Kanssumu, 12 milj severno od Venlo je uničila angleška infanterija, <ki se jo na kanadskih tankih peljala
Rusi so vstavili Nemce
Rusi so ob severnem bregu Donave včeraj napredo vali 8 milj in so od Dunaja še oddaljeni 90 milj. Na južnem bregu je rdeča armada razbila 90 nemških tankov in ubila 2000 Nemcev, ki skušajo osvoboditi svoje tovariše, ki so že dva tedna obkoljeni v Budimpešti.
Druga ukrajinska armada maršala Kodiona .J. Malinov->kega jo ob severflem bregu Donave zavzela 7 mest, trgov in vasi, med njimi tudi Mar-eelovo, 7 milj vzhodno od če-hoslovaškega križišča e<rst in železnic. Komarna.
Na tem kraju so R"21 milj dalje proti zapanu odi Estergoma, močne trdnjave na južnem bregu Donave, ki s<> j<» Nemci zavzeli v nedeljo v svojem prodiranju proti Budimpešti.
Ob severnem bregu Donave, ki jo na tem kraju široka .~>0») jardov, prodira ruska druga u krajinska armada maršala Ma-linovskega proti zapadu, na
severnem bregu Donave, druga pa ob južnem.
V Marcclovi so Rusi oddaljeni 7 milj od Komarna, kjer je most čez Donavo. Moskva naznanja, da je bilo v nedeljo na tem dolu fronte ujetih 1520 Nemcev.
V Mehiki odpravljajo s i e s t o
V Mehiki je bila navada, da so uradniki, delaTci in »šolarji opoldne imeli dve uri ča-ča, da so jedli, potem pa spali. Ta čas so imenovali siesta, katero pa so za uradnike in delavce že pred nekaj leti odpravili, sedaj pa so jo odpra-
BOJI V SLOVENIJI
Novi jugoslovanski brzojavni urad je včeraj o bojih v Sloveniji poslal naslednjo poro-1 čilo r
V Sloveniji, na Dolenjskem, so naše četo, ki so 7. januarja sovražniku prizadele težko izgube, prešle k odločnim protinapadom in so zavzele Žužemberk, Ajdovec in Lipovec. Naše čete so z naskokom zavzele važno sovražno postojanko Polom in so s tem preprečile sovražni poskus, da bi olajšal pritisk na svoje postojanko ob levem bregu Krke od Kočevja.
Na Primorskem naše četo še dalje zasledujejo in so zavzele važno križišče eest Col ter so presekale Go-riea-Ponteba železniško proa^>.
?r v seznamu zločineev
Zavezniška komisija za vojne zločince v Londonu je po več kot enoletnem delu vpisala v "tajni" seznam vojnih zl>» čincev Adolfa Hitlerja in v-. njegovo vlado. Cnidni *eznam. v katerem ^o vsi člani gostapa. elitne garde (SS> in <lrn«i zi«. čiuei, vsebuje okoli 7»M> imen in število še vedon narašča.
V	komisiji, ki sestavlja in seznam, so sodniki in odvetniki in skrbno proučujejo dejanj.) in zločine, predno jih označijo kot take.
Obtožba proti Hitlerju in njegovim pristašem j«-: ubijanje, mučenje fivili>tov, preselitev civilistov, Internira nje ei vilistov pod nečloveškimi raz merami, brezobzirno uničeva nje lastnine, verskih, dobrodelnih, kulturnih in zgodovinskih ustanov in spomenikov.
V	prvem seznamu so naslednja imena zločincev:
Adlof Hitler, feldmai-šal Goering, propagandni minister dr. Joseph Ooebbels, obrambni minister Heinrik llimmler, vnanji minister Joacliim von Ribbenti-op, bivši ravnatelj državne banke Mr. Iljalmar Sella elit, bivši notranji mini ster Wilholm Friek, biv.'y finančni minister grof Sehwc-ring-Krosyk, bivši gospodarski minister Walter Funk, minister za vzgojo Bombard Rust, feldmaršal Wilholm Keitol in bivši minister grof Konštan tin von Neurat.il.
Ot roei šli iz Beograda v Banat
Na Štajerskem je bila presekana proga Cfrobelno-Roga-tec, en vlak pa je bil razstre-ljen na Celje-Maribor železniški progi.
Radio postaja Svobodna Jugoslavija je pred nekaj dnevi naznanila, da je bilo v Banat u preskrbljeno za 27<Mt otrok iz Beograda, kamor je že dospelo
«'i50 otrok. Vsled skrajno ža isovraznaka ^ +	, .
„ j lostnih razmer, ki so jih ustvarili Nemci v Beogradu, je bilo potrebno pomagati otrokom najrevnejših beograjskih dru žin, da IkhIo zopet prišli k moči, zato jo bila izbrana bližnj.i poljodeliska pokrajina Bana ta.
Mobijiziranje Nemcev na Bolgarskem
Bolgarska vlada jo odredila, da morajo biti takoj mobilizi-
(vili tu<li za šolske otroke. Sol-južnem bregu pa prodirajo'ski pouk je bil dosedaj od Strani vsi za deol zmožni Nem-Ncmei pi-oti vzhodu, kar je ne-M0 ."> popoldne; med tem pa je'ei in Avstrijci, da bodo popra-kaj zelo redkega v vojaški zgo-jbil od 1 do treh za obed in I vljali razbite ceste in železni-
jafdov po sneženih poljih.
Civilisti, ki so bežali vStrassburga, ko so bili Nemci v četrtek oddaljeni 12 milj od mesta, se sedaj zopet vra-ameriški častnik
dovini.	| spanje. Od sedaj naprej pa bo
V Budimpešti pa se boji na- pouk od S do 3 in za obed sa-daljujejo od hiše do hiše. Ru-jmo pol ure časa, torej po ko-munci so* zasedli glavno pošto »ilu no bodo mogli več spatL v Pešti, vzliodni polovici Bu-	~
dimpešte. Neko nepotrjeno po- Predsednik obiskal Hulla ročilo naznanja, da so Rusi za-| Predsednik Roosevelt -je bil 800: vzeli poslansko zbornico in^ včeraj skoro eno uro v Naval
• borzo v Pešti ter se bijejo za Hospital, kjer je obiskal bi-iz kraljevo palačo in staro trd-l vsega di-žavnega tajnika Cor-njavo na gori Gellort v Bndijdella Hulla. Predsednikov taj-v zapadnem dolu Budimpešte.I nik Stephen Early jo rekel, da Poročila iz Moskve na zna-' je llull mnogo boljši, kot pa
je bil, ko je pred tremi meseci prišel v bolnišnico.
jo luajo, da ima prodiranje Ma
čaj o. Nek
rekel, da Strassburgu ni ni-! linovskega Nemcem namen kdar pretila tolika nevarnost presekati zvezo med Dunajem da bi morali prebivalci boža- in Budimpešto. V Marcclovi so li-	(.Rusi oddaljeni od Dunaja še
Navzlic temu. da *o Nemoči 90 milj, od Bratislave, Slovana vseji krajih fronte umikajo,' ške prestolico pa 59 milj. &tiri i miljo zavezniki pred seboj še'
silno hude bojo, prodno bo mo--ge! general Eisenhower pričeti zimsko ofenzivo, za ka-teroJveže dve Dunaj-Rudimpesta pa bo moral predelati naerte. železnici, katerih ena teče ob
milje so. še oddaljeni od Koma mo-Nove Zamkv železnice, ki teče od severa proti jugu in
Zog bi rad konfederacijo
Albanski kralj Zog je včeraj v I ^o i u Ionu rekel, da je po vojni treba vstvariti balkansko konfederaeijo, ki bi edina mo-|dela vojna, gla vzdržati mir v jugovzho-
ce li.
in razno naprave po deže-
Odredba določa, da se morajo vsi moški v starosti od 17. do 4o let in vse žensko od 18 do 30 let priglasiti pri pristojnih oblastih do 3. januarja in morajo
loi •ono množino zimsko obleko in drugih osebnih potrebščin. Kdor se ne 'bo zglasil, bo v 24 urah stavljen pred vojno sodišče in ga bo zadela stroga kazen.
ZAHVALA NAŠEGA NA RODA V EGIPTU
rjedinjeiii Odbor J. s. A. je prejel od zastopnika Ameriškega urada za vojne informa cije v Kairu, Mr. .Josipa Mar on Jr.. sledeče pismo, datiran«, dno lo. decembra :
4*Pretočenih sedem mesecev sem služil v taboriščih begun cev v Sredozemstvu. Moje de lo mi je uudilo zelo tesne stik.« z jugoslovanskimi l»egunei, ku te rim ste poslali znatno količino prosvetnega in kulturnega materijala, moja prijetna riolž-
, *,lost Pil J*1 bila, da ga razde-s seboj prinesti do- jjm
Ne pretiravam, če vam i>o-
veni, da poleg priznanja od
strani tega urada, vsebuje to
pismo zahvalo od 25,000 jugo-
jslovanskih beguncev. Naravno
.p , ,,	. , , ,	ni mogel dobiti vsak iz-
Ta odredba pomeni, da ho-'m(Hl njih sfvaH ^^ ^ ^
ce bolgarska vlada porabiti slali. vcmlar morom vse Nemce pa ee so državljani',a jo )bila ^ katoro so do
Neme i je, Avstrije^ ah kake bili nekateri, tolika, da se jo z druge sosedne države, da po-Lahva]o spominjajo v bc„
pravijo škodo, ki jo je pnza-	taboriščih.
Unla vnmn	ttO. 1 «''
Whno «e vam zahvaljujem za vse in ostajam z najboljšimi željami za božične praznike. Iskreni vaš
Josip Marcu Jr."
dni Evropi. Rekel je, da naj federarije, v kateri naj bi bile foi bila Albanija neodvisna,'članice vse balkanske države demokratična članica take kon-'brez izjeme.
•GLAS NARODA**—NKW IOKK.
TUESDAY, JANUARY 1945
GLAS NARODA"
("VOICE OP THE PEOPLE")
Owned and Publlflbed by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Fmnk Kakaer, President; Ignac Hode, Treasurer; Joseph Lopsba, Bee. IM«« of buainnaa of the coporatlon and addre*** of abore officer«: _216 WEST 18th STREET, NEW TORS 11, N. X.
__:: 52nd Y E A R ::_
•HJlaa Naroda" la lamed every day except Saturday«, Sundays _	and Holidays.
Subscription Yearly »7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO:
$7.—; ZA POL LETA »3.50; ZA OETHT LETA |2.—. t*(;i" Naroda" lshaja vsaki dan lavzemfil sobot, nedelj ln praznlkor.
-GLAS NARODA," 216 WEST 18th STREET. NEW YORK 1L N. X. Telephone: CHeta« 8—1142
Goebbelsov "Lend-Lease"
I Vi nas imamo limono takozvanih vojaških prorokov in znanstvenikov, kateri pri čaši piva razlagajo bojno in vojne >iraicgije in vodno dokažejo svojim poslušalcem, da "bo sedanja vojna kotirana tokom tega leta, oziroma v letn 1945.
T"'., ljudem bi so seveda lahko oprostilo, kajti oni so n- kaki tolažit<•!ji vseli ljudi, kateri si iskreno žele, da bi bi-l.i sedanja svetovna vojna v resnici 'kotirana tekom tega le-
Nikakor se pa tem ljtulem ne more oprostiti, ker za nema i j:ij.. svoje dolžnosti na ta način, da ne predlože svoje vojne modioli našemu vojnemu oddelku. T.uko namreč niso sporočili našim vojnim oblastim, da na meniva jo naciji pričeti 7. zimsko ofenzivo v Belgiji.
Nekako dva tedna potem, ko so naciji pričeli s svojim 44blitzom" v Belgiji, je strategist, imenom Baldwin, v new vorškem liatn 4'Times" objavil članek, v katerem trdi, da so luli vsi čl« ni poveljništva naše prve armade v Belgiji iz-nenadeni radi nepričakovane nemške ofenzive, kar je dove-tllo do tega, da se je imenovana prva armada morala začasno umakniti. Njemu se je pridružil še neki salonski strategist, kateri je objavil v istem listu, enako naziranje o sedanjem položaju v Belgiji. Podpisal se je "Drew Middle-1' n", in v svojem članku je trdil, da je brezdvomno prišlo v Belgijo mnogo nemških ogledrthov, kjer je mnogo ljudi, ki s .»čustvujejo z naciji, katerim so prav laihko naznanili razne podrobnosti o ameriških porazdelitvah vojaštva.
Skratka, oba imenovana modrijana sta izrazila mnenje, da je nemška tajna služba, bila dobra dočim naše vojaško vodstvo ni moglo dognati, kaj se pripravlja na zapadni fronti. Toda Baldwin, kakor tudi Middleton se docela motita, ko i rdi ta, da je naša vojaška poizvedovalna služba zanemarila Moje dolžnosti. Ker oba čitata dnevne novosti o .sedanji vojni, brezdvomno tudi ve«ta, da je bilo naše vojaško poveljniki vo i n« tudi naša tajna vojaška služba v Belgiji izredno zaposlena s tem, da je morala v Belgiji razorožiti Vse one Jjudi, kateri s<> «e |K>dtalno tekom okupacije upirali nacijem; razorožiti je bilo tudi treba vse belgijske prostovoljce, kateri .-'» želeli osvolMxliti svojo domovino—talko, da nasi vojaki in njihovi poveljniki niso imeli dovolj i;asa na razpolago, da bi tudi preiskovali načrte ltenapkega vojaškega poveljništva. Naše oblasti v Belgiji so bile izredno zaposlene z razorožitvijo belgijskih anti-fašistov in tudi z eventuelnim pripravljanjem imenikov p rot i fašistov, oziroma z delom, katero
J4' kilo tl«»kaj nepriljubljeno. Istočasno je pa Rundstedt
pripravljal svoje čete in njih razvrstitev za svoj "blitz" _
1.1 naše vojaštvo .je morda nevedoma, istodobno skrbelo za t", da i ki Belgija j>ostala varna za povratek kraljeve belgij ske obit el j t ter domačih, belgijskih kvizlingov in kolabora eijonistov.
Pri vNem tem je pa skrajno značilno, da je dr. Goebbels bil prvi človek, ki je nekako ironično vsemu svetu naznanil »laeijsko odobritev postopanja zaveznikov v Belgiji z belgij-t-kitni radoljuhi, katere so zavezniki v skoraj imenovano svr-li<» razorožili. Pri tem je javno dejal, da je za vsako vojsko izredno nevarno, ako neodgovorni partizani uničijo komunikacije okupacijske vojske. Seveda, dr. Goefobel« se ni mnogo zanimal za vzdrževanje redu v ozadju naše vojske v Belgi-.;i, katera je dobila mnogo pomoči od belgijskih rodoljn-J»ov, toda I »i l je tako zadovoljen in veesl radi razorožitve belgijskih mdoljnfbov, da je tedaj, ko je Rundstedt priprava I svojo ofenzivo, to vsemu svetu naznanil.
Sedaj pa nastane vprašanje, kdo je bil oni človek, ki je t »a svet oval, naj se razoroži belgijske rodoljube in francoske i'-r gršlle partizane* O tem vprašanju more vsakdo po svoje ugibati, toda znano je, da ima dr. Goebbels navado, da ve-«ino naznani ul>eglim zamejnim "vladam" v Londonu, svoje I.oid-lease-ideje. In glasovi teh zamejnih vlad v Londonu so -matrati v<>dno pravim odmevom dr. Goettbelsovih manipn-Jaeij. Razo rože van je junaških »bojevnikov, ki so se cela leta bojevali proti nacijem v svojih domovinah, je dovedlo do sedanjih nensp<4iov zavezniikov tako na Grškem, kakor tudi v J legiji. Združeni narcnli morejo zmagati v Evropi le z pomočjo navadnega ljudstva in prebivalstva v zasedenih državah. In poleg tega—v kolikor pridejo Združene države v po-
VSTANOVLJEN L. 1893
štev —, slednje nikakor ne morejo sodelovati s kraljevskimi poBtopači in njihovimi podrepniki v 'Londonu. Dokler se ne poSkrtri za to, da tolpa londonskih omenjenih kvizlingov za vedno obmolkne, Ijo moralo še na tisoče naših sinov in prijateljev krvaveti na evropskih bojnih poljanah.
AMERIŠKI VOJNI UJETNIKI NISO POZABLJENI
Ameriški vojni ujetniki, ki so v Nemčiji in na Japonskem, nikakor niso pozabljeni. V o-čeh naše vlade so še vedno del naših voja*?kih sil in Združene Države se (živo afimimajo za njihov dobrobit. Po dogovorih Ženevske kon-
takozvan "kantinski papir** s katerim si lahko kupijp kaj v kantinah — na žalost pa se v neniških kantinah v ujetnikih taboriščih ne dobi drugega kot brivne kline in pa vodeno pivo ----
"V svrho vzdrženja morale vene i je *z leta 1929, imajo nev-'med vojnimi ujetniki, so .razni tralni predstavniki pravico o- izobraževalni in podučni teča-
biskati takorisča, kjer so ujet-
podu
ji, organizirani v taboriiščih, ki
niki nastanjeni, ter deliti med .nudijo duhovnega razvedrila nje potrebno pomoč. To delo,in tudi zabave. Največ tega je skoro izključno v rokah Svi- dela vrši mednarodna organi
OITATXLJEM j« anano, kako m jo vsa podraMlo, l& nvMtiko tudi tlakov* papir te drago tMur afea potrebščina. Da «1 rojaki -aaaignrajo rodno dopoifljanje Vata, lahke* gredo npraTMHiw u na roka a tam, da imajo vodno, če le mogoča« toi-
fiVOJO NAROČNINO SE PANES in ne čakaj, te na opomin, ker a atom prihranite upravn&tvu
carske vlade, Mjednarodnega Rdečega Ivriža in pa organizacije War Prisoners Aid of the WCA... ..v mesecu novembru 1. 1. je (bilo vsega skupaj 65 tisoč ameriških vojakov v ujetnikih taboriščih naših sovražnikov — 49,000 jih je v Nemčiji, 16,000 pa na Japonskem.
V	Njem*-i ji, ko je ameriški vojak ujet, je najprej odpeljan v takozvani Dhilag (Diurch Lager), kjer je izprašan in potem poslan v določeno taborišče. Bdeči Križ ima takoj pripravljena zanj dva zavoja. V enem je nekaj najnujnejše potrebnih kosov obleke in drugih toaletnih potrebščin, a v drugem pa so živila. Zavoj živil dobi ameriški ujetnik potem vsaka dva tedna, da ima tako kolikor toliko zadostne hrane, kajti Nemci dajejo u-je t ni kom malo hrane in še to revne... .ter bi bili fantje brez zavojev Rdečega Križa pod-liranjeni in lačni.
Okrog 48,000 živilskih paketov' se zavije in pripravi za odpoftfljatev vsak dan v štirih glavnih središčih v Zedinjenih Državah. Armada preskrbi) živila ali pokrije stroške za iste, Bdeči Križ pa podvzame delo pripravljanja, paiketov. Nemci So dovolili Rdečemu Križu, da sme imeti1 živilskih paketov v zalogi za 15 tednov kjerkoli so nastanjeni ameriški vojni ujetniki. Poleg teh -živilskih zavojev' dofce ujetniki tudi posebne kits, ki vsebujejo milo in razne toaletne ter zdravilske potrebščine. Oboleli ujetniki dobe tudi posebne zanje prirejene zavoje. Tekom božične sezone razdelil Rdeči Križ sposobne božične zavoje... .Tudi cigarete dobe fantje redno, čeprav jih zdaj primanjkuje. Vsak dobi po dva velika ovoj-Čka cigaret vsakih 60 dni.
Kp dobit vojni ujetnik prvo zalogo živil in drugih potrebščin, ter je zadostil vsem regulacijam izprasevalne in vpi-sovalne postaje ali centra, je odpiremljen v stalno tafbori-Šce, .in sicer kakor to določa njegov čin, aiko je častnik, ter vrsta službe — mjornarji so v posebnih lagerjih, letalci spet v drugih, pehota tudi zase, itd. Bolni ali ranjeni ujetniki šo poslani v bolnišnice. V Nemčiji je vsega skupaj 47 glavnih ujetniških ta'borisc, potem 50 do 75 drugovrstnih taibo-riše in več sto ujetniških delavskih taborišč.
V	teh taboriščih morajo navadni vojaki delati, docim častniki in podčastniki niso podvrženi tej regulaciji. Častniki ddbe plačo, ki ne presega plače nemškega častnika istega čina. Toda ta plača ni odšteta od' one, ki je kreditirana njetemu častniku v ameriški armadi. Navaden vojak — prostak — ne prejema v ujetništvu nobene plače, razen če dela in v tem slučaju dobi 70 •fenigov ali okrog 28 centov dnevno. Resorvni častniki dobe sedem in pol marke mesečno ali skoro tri dolarje, ter se morejo priglasiti za delo ako
zacija YMCA potom svoje pomožne akcije za vojne ujetnike. Ta sflrrbi, da dobe ujetniki knjige za čitanje in taki, ki tako želijo, morejo celo študirati potom "korespondenco i h tečajev, kateri so prirejani s sodelovanjem! ameriških univerz. Tečaji' vključujejo učenje angleščine, matematike, jezi kov, umetnosti, časnikarstva in knjigovodstva. V večini tabo rišč imajo sedaj tudi strokovne šole, kjer se ujetniki lahko nauče novih strok ali poklica na industrijskem, in obrtnem polju, kar jim bo koristilo, ko se po vojni povrnejo v civilno življenje. V nekaterih taboriščih so bile organizirane posvetovalnice, ki nudijo ujetnikom nasvete glede njhovih bodočih poklicem in zopetnega prilagodenja v civilnem življenju, in to poseJbno v slučajih onih vojnih ujetnikov, ki «adi< teadohljenih ran ali po-habljenosti, nervoznosti, itd., ne bodo mogli več vršiti del ali spoklicev, ki so jih inneli pred vstopom v vojaško službo.
iZa odpoč i tek in zabavo imajo ujetniki koncerte, filme, ter šport. Y'MjCA jim preskrbi tudi godbene inštrumente, da si morejo organizirati godbe, orkestre in oelo simfonije ozir. simfonične orkestre.
Gtede 16,000 ameriških vojnih ujetnikov, ki so na Japonskem, je bilo dognano, da je veliko <bolje za one, .ki so v notranjosti dežele. Tisti, ki so bližje vojne zone bolj trpijo. Tako pravi poročilo Kongresnega odseka za vojaške zadeve. V Japonski sami je okrog 4,420 ameriških ujetnikov, na Filipinih pa jih je okrog devet tisoč, torej največje število. .. .in Japonsci se nad temi ujetniki znašajo sedaj, iko Amerikanct zmagujejo v bit-, kah na Pacifiku. Zadnje časi* so tprišle iz Filipinov strašne vesti o japonski brutalnosti napram ameriškim ujetnikom v prv ih dneh vojne....
Z I V 1 IZVIRI
Spiaal IVAN MATIČIČ
Knjiga je 'svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvn do današnjega dne.
Cena $2
Lično v platnu vezan?.. 13 poglavij — 413 strani
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
ročil mnogih fantov in nnož, da je njih morala kljub vsemu izredno visoka----Tako je povedala Mi\s. Norman D. St urges*, predstavnica Oddelka Rdečega Križa za vojne ujetnike.
IZ URADA JPO SS
Finančno poročilo za mesec december 1944
Bilanca .*»(). novembra 1944
<	$55,054.69
Fiejemki tekom decembra:
V. R- Laharnar, San FrancL-eo, Calif...........$300.00
jRAZGUEDNIK
AMERIKANIZACIJA INORODCEV
Glasom vladinih statističnih podatkov se, .se v Zjedinjenih državah živeče rodbine ImoknI-<'ov prilagodile navadam domačinov v kolikor pride število članov njihovih rodbin v po-štev, kajti v tem pogledu *e ravnajo skoraj natančno po a-meriškem tozadevnem uzoru. To vladino štatistiko potrjujejo tudi tozadevna poročila in
drugačen. Leia Hil'0 jo bila racija rojstev pri inorodnih žcn.skali v starosti 20 do ;>n let kar za odstotkov višja, kakor pri takozvanih domačinkah. Tekota naslednjih desetih let m- je ta primera pomanjšala /.a ^•demnaj>t odstotkov in leta 1!M0, p^alo j.« število otrok pri inorodnih rodbinah ravno toliko, kak-r
seznami vseh zavarovalnih pri rodhinah •'domačinov^.
užb.
Cradniki, ki so priredili tozadevna poročila s«» nverjeui, da se Zjedinjone države n»-morejo več zanašati na povečanje števila prebivalstva z "pomočjo" inorodnih rodbin in njihovih, preje navadno mnogoštevilnih <»trok. Prejšne generacije, zajed no z velikanskim številom priseljencev, katerih reprodukcija je bila tudi velika, so bile velikega pomena, v kolikor pride povečanje števila prebivalstva v pošte v, toda ta doba je najbrže za vedno minula, kajti število rojstev v rodbinah inoredcev, je sedaj ravno toliko, kakor število rojstev pri rodbinah tu rojenih državljanov.
Tozadevni položaj je hil.kako pred dvajsetimi leti povsem mi.
Leta IIMi. inorodui* nnlhi-ne v tem poifledn daleko nad-kriljevale vse domače todhine, tako v skupnosti, kakor tudi po starosti mater. Leta 1941) se je pa \*se tako spremenilo, da je hilo število prvorojencev med inozemkami večje, kakor med domačinkami, d«V*im je .skupnost števila vseh otrok o-bojevrst nili r odhiti postala je-dnaka in prišlo je tudi tako daleč, da imajo sedaj neka te re inorodne rodbine manj o-trok, kakor pa one takozvanih domačinov in neknterih uradniki zavarovalnih družb celo poročajo, da poslajajo omejitvi- velikosti posameznih rodbin med inorodei celo večje, med domačimi rodbina-
Iz lista 44 The
CVnl Rebar, Renton, Pa. $36 -Sunday Register posnamemo
zanimivo poročilo, katero S(»
ZANIMIVOSTI IZ DRŽAVE IOWA
Des Moint
Anton FFren, blagajnik po<lru žilice št. 26, Indianapolis,
Ind............... $40.(X)
John Žitnik, River Rou^e, Michigan ---------.... $20.00
Joseph Krasovetz, ipodrutžnice 16 Colo. . ........
bavi z izvanredno preiskavo, kako in koliko jedil »ovžijejo tamošnji prebivalci vsako jutro za zajuterk. Toziidevno p«>-c|ro«*ilo je radi te^a važno, lv<-r Sali(la, i javnosti dokazuje, da pri nas $65.00,v (Zjedinjenih državah, v .koli-Tgnacv Orazen, tajnik podru- kor pride za ju Ter k v pošte v, žnice št. 11, Butt-e, Mon., $5]prav ničesar ne ]irimanjkuje. Po $5 so darovali: Lovsen Tlm.nov;iIli list j(4 nfimm.
Brothers, Mr. m Mrs. John slal ^koliko svojih ,K>ročeval-Golobrch, Mr. m Mrs. An- Illed farmerje ton Kastelitz, Mr. in Mr
Joe Kocevar in Mr. in Mrs. Frank Lrovsin. — Po $4 so darovali: Mr. in Mrs. I«rnacv
Rdeči Križ je imel velike težkoče preden je mogel dostaviti ameriškim ujetnikom pomoč na Filipinih. Pobegli ujetniki so povedali reči, ki kažejo, da Japonci ne p°stoipajo posebno obzirno z ameriškimi ujetniki. Opisi japonskih bru^ talnosti so dosegli ameriško ljudstvo skozi pobegle ameriške n jetnike____Toda Rdeči
Križ skuša, kolikor mogoče, o-lajfsati in izboljšati stanje naših n jetnikov na Japonskem. Poleg pomoči, ki jo nudi fantom v taboriščih na Japonskem/ sktnbi tudi in vzdrži pogum njihovih svojcev, ki mnogokrat obupujejo nad usodo svojih dragih, ki so v japonskih rokah. Zadnje ease.se prii-Tejajo redni sestanki med svojci onih, ki imajo sinove ali može v japonskem ujetništvu. Na teh sestankih se či-tajo pisma ujetnikov, izmenjujejo sporočila med domačinti in ujetniki, kar vtse pomaga, fia se vadrži visakp> moralo j med ujetniki in njihovimi*
v namenu, da se tako uradoma dožene. kako žive ljudje na deželi. Ti soj poročevalci so morali ljudi aey viprašati, če re<lno vsaki dan Orazem in Mrs. Frances Eltz y.ajutrknjejo. Ljudje jim ta-(vsi iz But te, Mon t.). .$33 ko j, skoraj stoodstotno od-o-Amly Papesh, Dillon, Mon., $2 vorUi z energičnom '-da'\ Ta
Di-videnda o<l vloge pri Reli- odgovor je seveda samomne-ance Federal S<u'ings and von m povsem naraven, kajti L»oan Association, Chicago,| Ijinljf, ki pridelujejo \-sako leni................. $14.12 to na tisoče prešičev oh Des
, v . .	I Moines Rivcrju, menda ne bo-
Dotecene Obresti U. S. vojnih|do živc.ri ,,>rez znjlltet^ka. Ka-
^W<?ZTnc ......... $260.50!jtor zliano> so v Tow5 svoj(Mlo.
8kitpni prejemtki v decembru I lnio priredili tako 1944 ............
Bilanca 31. decembra 1944 ____....
Skupna dosedanja izplačila . ._____
Leo Jnrjevec, blagajnk JPO-SS
ogromno
$775.62 število prešičev, da so jih morali na tisoče pometati v vodo, ali pa poklali in meso za ik o pat i.
Poročevalci imenovanega lista sicer niso za m ogli natančno dognati, kako dober je tek tamošnjega prebivalstva, kajti
$55,830.31 $25,092.00
tako želijo. Seveda ujetniki ne svojci, ki so tekom teh sestan-dobe pravega denarja, pač pa kov spoanali, iz pisem in spo-'
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Isšel je novi angleiko-slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsak. dan jem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 273 strani.
Cena je $5o°°
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
splošno je znano, da tamkaj ravnajo ljudje po geslu, da mora v>akdo saj |x> trikrat na dan pošteno jesti ali oln-tlovati. Dober in obili zajuterk povzroči pri vsakem človeku "lokaj veliko delavnost tekom dopoldneva, in tlol>ro tei- ohilo koe-ilo obnovi to delavnost in energijo za v>«» dobo popoldneva, dočim je ohila in dobra večerja wkako potrebna za izborilo večerno zabavo. Zajuterk, ki obstoji iz par komadov kruha, oranže in ene ali dveh ča-šic kave ali čaja, sploh ni zajntek za ljudi, ki v resnici delajo po zajuterku.
Toda " Regi-ter" v Des .Mones, Ia., se moti, ko trdi, da >i tamkaj ljudje privoščijo bol.tši in večji zajuterk, kakor v kateremkoli drugem kraju naše domovine. Poročevalci i-nienovauega lista naihrže niso nikdar bili v državah Nove Artglije in izpraševali ali pa opazovali, kako tamošnji farmer ji zajuterku jejo. Farmer ji v Novi Angliji morda ne pridelajo toliko prešičev. kakor o-ni v To\va, tinla kljub temu vsak človek v državah Nove Anglije ''pospravi" kar celo verigo domačih pečenih kk»l»a-sic ko zajutrkujc. V državi Vermont sicer ne pridelajo toliko konr/e, kakor v osrednjem zapadu, toda kljub temu zajntrkujejo tomošnji prebivalci koruzne *4pancanke>" v tolikem številu, da ima vsak pojedini prebivalec imenovane države, kar celo goro tega peciva na svojem krožniku, kadar zajutrkujc. To pecivo je lepo polito z sirirpom. Toda s tem zajuterk še vedno ni končan, ker potem pride na vrsto še znani fižol, oziroma "pečeni fižol" (baked bean«) z komadom svinjske pečenke in ča-šo čaja, da se tako po zajuterku grlo "opere".
SKLEPNIH MIŠICAH
DOBITE
I ' .V ,
Od leto 1861
Zanesljiv
"OLAS NAKOPA" — NEW YORK
TUESDAY, JANUARY • 1945
VSTANOVLJEN L IMS
, KAJ POMENI NOVA MADŽARSKA
VLADA
Napisal za ONA Donald Bell
Množil načrtov za 'lx>dooo delavni narod 'lx> dobil 'končno mirovno konferenco bo izgini- le v svoje roke, kar je zahte-predno se l>odo delegati val >skazi desetletja — zemljo,
ZAVOJI ZA VOJNE UJETNIKE
V -štirih velikih centrih A-meriškega Rdečega Križa, kjer se pripravlja zarvoje za vojne ujetnike, so prostovoljni delavci in delavke obhajali dan ob-
i.. i j - , , . -	- letnioe napada na Pearl Har-
vmiIIi okoli niiae, na kateri se katero obdeluje.	. £or na ta način, da so pripra-
ho odloclo tot:ko stvan. Že Imena teb moz v zunanjem^ -m ^vili do tega dne ,mv-dtinm, ko *e ne vidimp konca tu niso znana, toda na Ma-' 20 mil ionov paketov za voj-vo.,iks j«, ze zaeeL-i kai^ti džarskem so ta imena pro-L, ^^ v raJznih de^h nova MaiLzjtrska — m mirov- gram. Njih težnje so tam zna-jpreko llwrj.a	90 od-
na konferenca najbrze ne bo ne m so v Skladu s težnjami stotkov za,vojev je bito pri. n «esar -vet* spreminjala v naroda.
-I rulet iin i te Madžarske.	j Madžarska je poljedelska
.Predsednik nove vlade v dežela, v kateri živi preko dve Hebreezinu je Bela Mrklo.«-,1 tretjine prebivalstva na zem-*t;ir vojak, ki je bil brez dvo- I ji, katero obdeluje. Toda —
re,jenih po običajnem standardu Rdečega Kiriža, ki določa 8 funtov hrane za vsak posamezen zavoj.
L * - 1 m tt • « * X-	1- r Ta paketi so biili poslani v
! kot UM<"('1,1Lk Horthvjevega ona tretj.ua vse zemlje na Ma- (lenovo pod (>skrho odbora
j?lavnega stana t^sno povezan dzaHkem je last 1,100 rodbin,jModTlarodlK^a Rdečega Križa.
S : ar,m madžarskim režimom.'doom je skoro vse ostalo v Tfl ^p^ da ^ zavoji
\hklo, ,11 nikdar vdel^ov«! man^ih plemen.task:h porazdeljeni med	ameriške in
po! 1 turn ill 1 »o je v, tako da ne veleposestnikov, tako da na- zavemKke vojn(4	ujetnike v
predstavljal sam nobene politi- rod sam nima skoro mcesar.l^^^	v Evropi. " Irnje, tenrtvee k veejemu, I rageilija Mndžaiske je bila 1»

. Več stotisoč posebnih paketov.
manjkljiva v hranilni vrednosti.
Leta 1943 je bilo .poslanih 1,680,000 'regularnih paketov Rdečega Križa jugoslovanskim vojnim ujetnikom, to leto pa 1,064,000 navadnih žrvilskih paketov, ter dodatnih 148,000 paketov za bolne ujetnike.
Več kot 2,000 ameriških žensk, od katerih imajo mmo-ke svojce v ujetništvu, dela v štirih glavnih centrih, kjer se pripravlja palkete za od pošiljanje. Ti eentri so St. Loui^. Philadelphia, New York, ter Brooklyn. Paketi poslani ameriškimi vojnim ujetnikom so pripravljeni in odposlani pod nadzorstvom RkW*ega Kiiža. toda armada in mornarica te pakete ne mora plačati, dočim so stroški, za pakete dostavlje-
s le političnega pokreta, kate- vedno, tla se ni mogla	10	--i •	- - , ■
.	, .	^ ■■. . - ,vsel>u.>ocili l.-i tuntov razi ion in ne zavezniškim vojnim uietni-
™ !v , ^	in tT živil v*ak> * TH^laBih na kom kriti iz raznih pomožnih
Bela Mriklo* stoji na celn dalne aristokracij,, ki je bda j^; Vzhod, kier so bili p<K
vlade 8 1-lan o v, ki so ze iz, 1al. j steber, na katerem je počivala razdeljeni ? pomočjo Odbora svojo pnv? prokla.naci.io ka-.vsa struktura drzaae.	Kfednartfdneag Rdečega Križa,
ere besedila se ni mamo. Tndn iMozjc ki so v nov, vladi. Ti ^	tako, da
l,n* te«a besedrla je .piwin, da bono .mol, pogum in voljo, da	potrebi liašii, amo.
da je prelom s preteklostjo po- ta steber podro in postavijo polen. Nova madžarska vlada državo na nove temelje. Med priznava, da so bili njeni prej- nov ioni ministri se nahaja en šn ji voditelji krm madžarske aristokrat, grof Teleftti. Toda v deleži M' v vojni in izjavljaj Tel ek i ni reakcionanec. Geolog pi'[»ravljeno popraviti nastalo i-n profesor na univerzi v Clu-Škodo. Vf>rn«tnnja leefithmitete ju — torej na rnmunskem o-ti«. obstojajo in ne mešajo po-.zentlju — ki se ni nikdar vde-litičnejra stališča te vktde, ki j leže vail političnih boje<\-, k. je se je na ta način izognila če- pa znan kot napredno mjlsleč
rišlkih vojnih ujetnikov na .Ta-
skladov, kot tud iz lend-lease nakazil, in v ndkaterih ?luča-jih plačajo pakete oziroma materijal zanje vlade dežel ali držav, katerih vojni ujetniki v s rov raznih deželah dobivajo
ponske.n, katerih hrama je po- zavoje
rem. ki so bile tako nevarne vladam Poljske in Grčije. Hor-thv. edina osebnost, ki je imela n<4kaj videza legitimitete, je odstopil pred w moseci, tako <la je nova vlada odkrito in ju iznano revolucionarna in pričenja čisto na novem.
Ker nimamo pred seboj prve deklaracije te vlade, moramo iskati jKxlatkov gl€Kle njenih političnih smemic v njeni s stavi. Večin^i ko mladi ljudje, naprednega, socialno pro-gresivne&a stališča, in, kar je ])ied vsem važno, v zvezi s poki etom kinjeekih slojev. Pr%'0 bo torej, da se bodo posvetili razdelitvi veleposestev. Fevdalni jiosestniki, ki so bili vladarji Madžarske skozi zadnjih 1,000 let, bodo likvidirani in
Domača fronta
Zvema vlada je v Washingtonu. D. C. in po drugih krajih jto.^tavila več uradov, ki dajejo prebivalstvu razne informacije iu navodila, kaj je v vojnem čomu trebu delati in tudi žrtvovati, iu kaj je treba vedeti, dia bo čimprej dobljena zmaga. — Take informacije iu navodila objavljamo pod naslovom "Domača Frouta."
.ujsjt/iji
Note
ea
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
človek.
To je torej nova madžarska vlada, s katero bo g]asom brzojavk iz Moskve siklenjeno premirje. Nad vse verjetno je, da bo ta nova vlada sledila vzgledu lublinskega poljskega odbora in čim prej začela razdeljevati zemljo. Xedvonmo bo reforma zemlje izvršena še predno pride do volitev. Vladi, ki je dala kmetom zemljo, ki je izvršila njihovo največjo željo, ne preti v volitvah nobena nevarnost, da bi mogla biti poražena. V teh volitvah bo se\eda morda prišlo do o-sebnih premiemb, toda politična linija ni v nevarnosti. Politična linija bo ostala v smeri kmečke demokracije, ki bo v skladu z industrijskim socializmom in zmernimi sloji meščanskih krogov.
Ta nova Madžarska prvič v njeni zgodovini ne bo obkoljena od sovTažnikov. Njeni sosedje, pred vsem Jugoslavija, Rumjunija in ("Vhoslovaška, bo-
Leto 1945 bo kritično za prometna sredstva
AVaEllington. — Ob koncu tretjega leta obstoja Office of War Transportation je ravna
Produkcija filmov za snemanje slik ne odgovarja zahtevam
Washington. — War Production Board je naznanil nedav-
telj polkovnik J. Monroe John-!110 članom posvetovalnega ko-son naipovedal, da bo prihod- nuteja industrije fotografičnih nje leto najbolj kritično z^^i^iov, da je produkcija i"il-transport v vojni, in celo doba mov pa<ll^i poti množino po-12 mesecev, ki bo najtežje vjtrebno za kritje vojaških in vsej Egotlovini prometa Ze<li- civilnih potreb v letu 1945.
35 centov komad — 3 x& $1.—
¥ Brceaea of Sprlo«
Time of BloMom < Cvetni Cm)
*	Po Jeseni
Kolo
*	Spa vaj MUka Moja Orphan Walta
*	Dekle na vrtu
Oj, Marička. pegljnj ¥ BarMoa
Mladi kapeta^e
*	Bappj Polka če na tujem
¥ Slovenian Danea
Vanda Polka ¥ Žldana marate Veseli bratci
*	Oblo Vallej Sylvia Polka
*	Zvedel Mm nak*j Ko ptiči ca ta mala -
¥ Zvedel acm nekaj Ko ptlčlca ta mala ¥ Helena Polka Slovenska Polka
*	Pojdi a menoj Dol a planine
*	Barbara Polka
»-ZVEZEK 10 SliO-VENBKTFT PESMI za piano-liarmoiDiko za $1.
Moje dekle je ie mlada Barbara polka
NaroČita pri:
Knjlcaral Slcromic Publiahimr f
LL N.
njenih Dnžav.
Civilno prebivalstvo bo imelo mnogo manj radio tubov na razpolago
Washington. — Pomanjkanje radio tubov potrebnih za vzdrževanje materijala za armado in mornarico pri naraščajoči porabi in izgubah v boibi bo izravnano le na škodo civilnih dobav radio tubov — tako trde uradniki War Production Boarda. Radi tega je pričakovati, da bo število tubov na razpolago civilnemu prebivalstvu precej manjše kot dva miljona, kot se je priča-
do .imeli slične vlade. Mnoga [kovalo za prvo četrtletje leta vprašanja meja bodo izgubila svojo važnost.
Zgodovina se to pot ne bo ponavljala. Lota 1919 je grof Karolv, ki se nahaja zdaj v izgnanstvu v Londonu, pred- nance l>!vitsion, Treasury De-
1945.
Pohvala časopisja za podporo vojnega posojila
W ashington. — Ted R. Gamble, Nat4onal Director, War Fi-
stavil po prvi svetovni vojni' svoje ministre, med katerimi so bili kmietje in delavci, m« .je dejal ^francoski general d'Esperey, ki je bil aristokrat, Ali -ste zares tpadli tako globoko?" Za Karolvjem je prišel komiunigt Bela Kun, katerega so izavezniki pregnali in postavili na njegovo mesto admirala Horthvja — to s pomočjo Rnmunov! — ki. pa ni mogel nikdar rešiti svojih notranjih problemov in je radi tega neprestano ustvarjal zn-nanje-polrtične avanture, da bi pozornost obrnil drugam. Mnogo te pozornosti je biJo posvečene Rumuniji, ki je bila pomagala postaviti Horthyje na njegovo nnesto. 'A ker je Hor-thv za svoje spletke vedno potreboval podpore od zunarj, je postal satelit najprej Italije, a pozneje Nemčije.
Madžarska prihaja zdaj v sfero, v kateri *bo vplifv Rusije odločeval. Položaj je temeljito spremenjen. Vsi sosedje Madžarske bodo fnmi tudi živeli
tej sferi in notranji problemi Madžarske bodo tudi1 rešeni. Ako bodo velesile uspele, da.stabilizirajo svet, Madžarska v bodoče ne bo več kamen spodtike .in rvir težav v povojnem svetu.
partment, je iajavil, ko je razpravljal o šestem vojnem posojilu, naslednje: "V tem naj-živalinejšem letnem času je bila podpora, katero je dajalo časopisje 6. vojnemu posojilu, zares veličastno. Navzlic pomanjkanju papirja in drugim težkočam, so dajali radodarno svoj dragoceni prostor na razpolago. Ta intenzivna podpora s strani ameriškega časopisja nam je bila nujno potrebna, da dosežemo nameravani cilj 6. vojnega posojila". G. Gamble je dodal, da je "-opaziti tesno povezanost med podporo časopisja in prodajo War Bon-do v sirom dežele".
Maksimalne cene v dolarjih in centih za olivno olje
Washington. — Office of Price Administration poroča, da so bile določene natančne maksimalne cene v dolarjih in centih za domače in uvoženo olivno olje v posodah, pripravnih za konzuamente, in sicer pri producentu ali v tovarni, kjer polnijo posode. Najvišja prodajna oena za olivno olje domačega izdelka bo v New Yorku, Ohicagu i.n San Fran-ciscu 34 centov za posodo, ki drži 4 ounce, 64 centov za posodo, ki dfrži 6 ounces, in $1.29 za posodo od ene pinte.
Potrebo, katere predvideva WPB za 1945, presegajo produkcijsko kapaciteto, tako da je WP[B zahteval od predstavnikov industrije, da stavijo predloge, kako povečati produkcijske možnosti.
Svarilo pred navalom na bencinske črpalke
Washington. — Vojni adlini ni-strator za petrolej, Harold J. Ickes, je izjavil, da je bilo pomanjkanje bencina, ki je zavladalo v Washingtonu, čisto umetnega značaja, iker je bilo povzročeno 44 po napačnih vesteh o pomanjkanju bencina, ki so imele kot posledico splošni naval konzumentov na bencinske črpalke". Svaril je ljudi v drugih mestih naj se ne dajo begati in naj se čuvajo takih navalov, ki povzročajo le "zmešnjavo v »rednem dobav-Ijanju bencina in motenje prometa".
Plašči na razpolago za trgovska vozila bodo redki
Washington. — Polkovnik J. Monroe Johnson, ravnatelj Office of Defense Transportation, je naznanil, da bodo prejeli glasom sedanjih podatkov, posestniki trgovskih motornih vozil le približno polovico toliko plašče v kot cenijo, da bo potrebno za pnvo četrtletje 1945. Nujne vojaške zahteve za tanke, tovorne avtomobile, jeepe in druga vojaška motorna vozila so vzrok tega drastičnega pomanjkanja.
Angleški
Molitveniki
Iv J.IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.75 Naročite pri: SLOVENK? PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11. H. T.
Iz Urada SAlNS-a,
"Glas Naroda" New York, N. Y. Cenjeni:
V imenu SANSa se vam prist čno zahvaljujemo za poslana vsoto $i), katero ste nam pred kratkim poslali. Blago, volite vzeti to naznanilo za u-radno pobotnico o prejemu.
Omenjena vsota je namenjena za SANtS $5, dar Mr. Antona Bartola, Windham, Moji.
Slovenski ameriški narodni »vet je bil ustanovljen v naioe-ini, da tukaj v Ahneriki pomaga ;širiti resnico o nadčloveški borbi našega naroda V stari domovini in mu pri tem po magati moralno in kolikor mogoče materialno. Vse za SAN<S namenjene vsote ImmIo porabljene izključno v ta mi men, za relif poslana vsota pa za pomožno aikcijo.
Jugoslovanski narodi so se !odločili, da si sami priborijo svojo svobodo, pravico in enakopravnost, ne samo od sovražnika, ki se jo hotel njihove grude s silo polastiti, temveč tudi od notranjih sovražnikov, ki delali proti narodnim interesom in celo sovražniku pomagali pn* njegovem zločinskem delu- V tej borbi jim lahko veliko pomagamo potom 'našega SAMBa in potom po možne reliefne akcije, ki jo vodi ZOJiStA in pri kateri po-magamm tudi mi. Za vse to delo in odpomoč nam l>o enkrat slovenski narod hvaležen.t
Vaša nadaljna naklonjenost in sodelovanje je potrebno. Z iskrenim pozdravom,
Slovenski Ameriški Narodni Svet.
Mirko G. Kuhel. tajnik.
Nepotrebno je hoditi v Washington radi penzije za veterane
d i jo v Washington, niti ne pišejo tja radi vložitve svojih [prošenj. To svarilo prihaja od |Veteran> Administration- Brig, j Gen. Frank T. i Pines', Administrator of Veteran's Affains, je
Washington. — Rodbinski člani veteranov iz zadnje vojne, ki imajo pod zakonom odločil, da je treba vložiti tf 'sprejetim v kongresu dne 14. Idecemlbra 1944 pravico do pen-|zij vdov ali sirot, naj ne lio
'prošnje za penzije v najbliž-'njein "field office", tam kjer stanuje prosilec.
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letihl"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teh knjižic zflo omejena. Je i>rii>oro$lJivo. <la poslat« naročilo prej ko mogoče. K narof-llu priložite v dobrem zavitka gotovino oz. znamke (Združenih drŽavi. — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street	New Tortt 11. N. ¥.
HELP WANTED s: DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
TRAY GIRLS
MEALS AND I XIFoHJlS FI IIX1SH-EIi. **<> MONTH. FINE WORKING CONDITIONS. PLEASANT SIH-
ROUNIUNGS. — Apply: DIETITI< >N PARK EAST HOSPITAL 112 E. s::rd ST.	N. Y. C.
(.>—11»
Š 1 V A L K K
VISOKA PLAČA Izvežltttne na SPORTSWEAR in BEACH WEAR Stalno delo. prijetna okolica. Liiliko zaslužijo do na uro. Plačane iKK-it-iii<-e in zdnivstvnii fond. S K H M o K 121 W. 27th ST.	N. Y.
(ti—12»
LAUNDRY GIRLS
STALNA SLUŽBA
ROLNIŠKA ODPrSTNINA
rAS ZA POČITEK PLAČANE POČITNICE
CLASIiA MEI) DELOM
Gotham Lamidrv
543 W. 23rd ST.
New York City
(ti—12)
CHAMBERMAIDS mid C L E A N E R S
Dohre ure — Prijetna okolicii. Izvrstne tlt'luvsk«* raznifrc. I)<d>ru plača. HOTEL SI RREY H« M "SEKEEPER 211" E. TtHli ST.	N. Y. t".
(."»—7»
DEKLETA
ZA LAHKO TOVARNIŠKO DKI.o
STALNO, r. DNEVNI TEDEN PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: NEW ERA HATS •V» W. :S»th ST., (loth EhM.i l N V. C.
SANDWICH - COI NTER
O lit L FOR LFNCHEONETTE 10—.°.::u» P. M., NO SI NI »A VS. .«1!». Pleasant working e«ni«litions. Apply: 2tKts NORTHERN BLVD.. I.. 1. CITY Call: IR 6-036!»
< 5 7 •
O P E R A T O R S
MERltOW. ELASTIC. IZKCŠENE NA <>1 KDLES; stalno delo. dohra pla-
r;i. prijetne delavske raznit-re. Vprašajte: R t> O T
!» W. 2oth ST. N. Y. C.
11—7 i
S I v A L K E
ZA OTROŠKO IN ŽENSK«» SPODNJE PERILO DOBRA PI.AČA FIT RITE l NDEROARMENTS CO. :a»2 BROADWAY	N. V. C.
VVA r.-!M27
i ti- 121
SODA DISPENSER
PODNEVI. NE DE I-I F PROSTE Dohra pkif-a. Stalno delo. Prijetne
delavske nizmere. Vprašajte: LEVINES PHARMACY :»1 CANAL ST.	N. Y. C.
((J—121
KNJIGA:
& i
Recipes gf Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
KOVA IZDAJA STANE SEDAJ
'3.
BTKnjiga je trdo vezana in ima 821 strani-*®
BMwptt so nftpiaam ▼ ao^gleikem jasika; ponekod pa so
kHno j« kaka jod posebno v navadi
Ta knjiga jo nekaj posebnega n ona, ki se zanimajo sa knhanje in ee bote jo t njem iimboij UveibaU in ispopolniti
ŽENSKA AJ.I DEKLE
P«»močnica za steam cabinet i »<1 Tt. do 8.. r. dni lia teden. Dobra plafti. stalno delo. prijetne delavske razmere. — Vprašajte: modern reduc1no salon t:>:: flatbfsh ave. Brooklyn
Poklir-it«-: IN 2-47t»7
_(-' s>
STENOGRAPHER
EXPERIENCED OR BEOINNF.lt £ir» TO START Pleasant Surroundings — Op|M»rtnnity for Advnnveuient PLEASE PHONE: WA 5-34&I (Extension
__n- T »
Z E N S K A
DA POM AC A ČISTITI I'KADE l'l »Pi »LDNE
Dobra plaea. St.-ilno d«-lo. Prijetne delavske ra/jnen-. CAVENDISH TRADINt; CORP. 1412 BROADWAY New York City _(">--11 »
POTEKIH'JE SK SIVALKE SLAMNIKOV. — Izvrstna plaea. Dol^a s»'zija. \'»-liko nadurnega ih'bi. Vprašsijte pri : MORRIS SCHACIITER CO.. 1 WEST • Kltli ST.. C»tli FIimu-i, New York City
I 4-< "«»
SIVALKE SLAMNIKOV
JZVKŽ P.ANE VPKASA.ITE PRI:
S1MCO 1IAT Ct>. 2S WEST .»tli ST. New York City
I.-» -ti I
FINO ER WAVER,
MANICURIST (2)
EXPERT FOR EXCLUSIVE SHOP Kratkr ure. najl>o|jse jrfaf-e. Prij«-tn»»
delavske razmere. Vprašajte: FRANK'S 1B1« KIN<;S HIOHWAY B'KLTN
(.1—!»)
Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 Wert 18th 8trm*	Vow York 11. H. Y
WAITRESSES
POLNI ALI DELNI ČAS; STALNO DELO; DOBRA PLAČA; PRIJAZNE DELAVSKE RAZMERE — Vprašajte
HOB-NOB RESTAURANT 108 E. 41 st ST. N. Y. C. _(253—G»
MANICURIST
AVERAGE $40 WEEKLY. STEADY WORK. PLEASANT WORKING CONDITIONS Apply: CARUSO'S
arms Broadway (72nd — ?:?rd st.i >uy. c.
^yjT/i-r	—~>
Opozorite to druse, id ne kitajo "G. N." na te ^laae. — Mo^o^e bo komu vstreieno.

*
wuoua* — NEW TOKE "
TUESDAY, JANUARY 9, 1945
USTANOVLJEN L. 1891
Pisana Mati
Spisal: J. F. MALOGRAJSKI
(45)
Domov ga ni mikalo. Preveč žiro si je predstavljal, kaj ga čaka. Kako I »i «ra pogledal oče * (~V l>i ga -^ploli pogledal! In hči hi prav gotovo bežala pred njim! V>e to bi ga grozno bolelo, /ena pa — kaj naj začne ž njo.' Vedel je, tla. se kar ere Z noč ne Ik> izprentenila. vedel, da mora Uiti pri-pravljon na najluui-i boj! Ali bi ]>a imel potrebno potrpljenje, ali bi ga ne premagala togota, da bi zopet uničil kaj. kar bi ne bilo prav.' Čutil je, da se dobri sklepi laglie delajo, nego izvršujejo, čutil, da so njegove moči šibke in razne -lab». lastnosti v njem tako ukoreninjene, da bi bilo treba dosti, doMi truda, preden bi mogel trditi o s Al. tla je P-meljito izpremenil, da «e je poboljšal.
In kaj poreko ljudje? Tako sovražni so mi bili vedno — ali ga ne ImhIo zasramovali, ali ne bodo kazali s prstom /m njim, kjerkoli ga uzro? . . .
Ali. tisto šejR>tanje, t i-to «j>ogledovaifje! Kako bi mogel prenašati to!
Strah ga jo bilo pred bližnjo priliodujostjo in neodločno m- je -ukal po trgu semtertja, ko zazvoni v cerkvi.
"Maša bo," reče sam pri sebi in dasi ni 'bil izmeti pobožnih, je začutil zdaj vendar nenadoma potrebo, da bi pomolil malo. Potreben je bil tolažbe in vedel ni, kje naj bi je drugje i*»kal, ako ne v cerkvi. Stopil je notri in začel moliti. Molil je danes tako lahko, kakor že od otročjih let ne. Postal je pred oltarjem tudi potem, še, ko je bila luaša končana in ko je naposled zapustil cerkev, bil nekako pomirjen.
Ali proti domu se mu vendar še vedno ni prav hotelo. -Vajraje bi bil kar od tu pobegnil kam daleč vstran. Toda kar tako ni mogel. Preskrbeti si je moral boljšo obleko, kajti bilo je postalo zadnji čas mraz in naletaval je sneg in brez vsega denarja tudi ni mogel v svet. To ga je končno napotilo, da jo krenil na cesto, ki ga je imela pripeljali v doma-»' ) vas.
Plaho -c je oziral okoli. Kadar jo vzrl v daljavi koga, ;i]i če je voz zadrdral za njegovim hrbtom, vselej so je Mre-m'1 po celem životu, boječ se, tla 'bi ga kak znanec ne srečal ali ne dohitel.
Ys<- mogoče misli so mu rojile po glavi. Zdaj se ga je loteval obup, zdaj zopet mu je napolnil pogum srce. 'Vsak ';ip je bil drugega mišljenja in št- vedno ni vedel, za kaj . iij se odloči. Morda pa ne bode tako hudo, morda ga bodo pustili ljudje pri miru, žena se poboljša morda in oče mu ne bo oponašal, ko izprevidi. da se je predrugačil — tako >e je ravno tolažil, ko ga tloide voz. V njem je sedel dobro n jen možiček kakih petdeset let.
"Hoj, Tone, kaj ne, da si ti."' ga nagovori. "Precej -eni »i mi,lil. da si. Poznam te po hoji. Samo malo premajhen si se mi zdel. Preveč ali v tla gledaš, ali kali : Pojdi, pojdi in prisedi, boš kaj novega povedal! Saj vem. da si man-ikaj novega sli^jj tit eas
MISTERIJA OKOLI HITLERJA
i
Napisal za ONA Donald Bell
A' teku zadnjih 12 let kohi'iio že i« dejstva, da je Hitler poslušal -koro vse Hit lerjt-ve| govori I oh priliki, katere tlo-;ovore preko radia. Poslušal zdaj še nikdar ni izrabil za eni tudi zadnjega — priznati svoje j»ol:tične govore. Ob po-moram, da me > kljub njogo-jčetku govora in na koncu zo-vi dolgtM-asni vsebini zanimal pel, se ta Hitler opravičuje rain tudi p:eccj presenetil.	Idi svoje zaposlenosti, ki mu Lani, ko IfJUer ni govoril 0|0,,em^°i'*l,je nastope v javno-. priliki obletnice monakovskegajs1'' 1 >:P«*1 najdemo v tem puča. sem se o xatlevi posve-'i?ovo,'u — i" to je po mojem tov al in raizgovarjal /. znam,e-jml!0Uj11 najvažnejše — poiiov-nitimi ]>>:ihijatri in prišel do.m' uiigljajt*. da -utegne priti do zaključka, da jo 11-tier dušov- *pnineml> »v vodstvu nemiške-no bolan, da je. jio vsej vor-l^" nnroda. V sredini svojega jet nosi i eden tistih slučaje v j-ovora	"Hitler" izjavil
pri katerih se menjavajo napadi divjima hesa s perijoda-m i poj>ollitega malodušja in pesimističnega obupa. Goebbels
nasletln^e: "!S\ et mora vedeti, da se< lan jI ^odje nemškega na-roda dele z njim vs«* njegove težave in trpljenja.... Ta-
je bil naznanil, da bo Hitlerji ^esed -kot "sedanji vodjo"
nismo še nikdar slišali m Hitlerjevih ust. A' njih je že vključeno priznanje, da bi rno
govoril meseca novembra, a 30 moral potmi poslati Himmler-ja ]>:e<l mikrofon. Zakaj! Nacistom ni uspelo spraviti Hitlerja samega v toliko pomirjeno duševno stanje, da bi ga bili mogli pustiti pred radio. Ko so oznanili zdaj, da bo go-voiil, sem pričakoval, da je nekoliko ozdravil in bolj v ra vil o ves j 11, pri ča koval njegove dobro znane izbruhe in racionalne korajže in običajne sedite napade proti njegovim političnim nasprotnikom.
Kar som slišal je bilo ri-sto drugače — govor je bil nad vse umerjen \ naglasu, orgiiinentacija je bila precizna :n brez listih r/načilno lljtler-
glo priti do tega, da bo nekdo drug vodja nemškega naroda. Al aio pozneje pravi Hiitler o samem sebi', da je v tem tre-liotku odgovorni vodja nemškega naroda. Tudi ta izracs jo Hitlerju tuj in so ne sklada soll1 z njegovo osebnostjo.
Ta govor je torej imel pred vsem namen, da pove, da bo nacizem ostal tudi v slučaju, katerega dozdaj Hitler ni nikdar uvaževal, da bi se spremenilo vodstvo, poglavitna in-sti t uci ja pol it ičnega življenja v Nemčiji-.
Zanimivo je tudi, da "Hitler" \ tem govoru napada
jevih snperlativov. Najbolj Plod vsem demokratični svet, presenetljivo pa je to, da se'dočim je 'boljševizem komaj govor ni sukal tako izključno\parferat omenjen. To daje vtis, kot ponavadi okoli Hitlerjeve!da je konifunizein izgubil mno-
svojih strahot za nemški
osebnosti. Kratko — ta govor'g«
je bil mojstersko delo p:opa-|narod. Nemci se seveda boje gando, toda veliko vpraša nje ruskega maščevanja, toda ko-je, da li je bilo to mojstersko
delo tudi zares njegovo, Hit-ilei jevo.
Resnični llitlr-r je slaven radi svojih improviziranih izbruhov. Topot pa nismo slišali niti izbruhov niti improvizacij Verjetno se mi zdi, da to lir bil Hitler ji,>v go\ or. Toda bodimo previdni — recimo ra
mimizem kot tak ne moro biti groteen za ljudi, ki so toliko izgubili. M.en<la je tudi zaradi tega, da Hitler govori o "novem redu**, ki bo pometel z vsemi privilegijami in naložil vsem enake dolžnosti, zato ]ia t mit priznal vsem. enake pravice. Hitlerju je jasno kar je jasno vsem Xembeni, tla nobe-
je, da ta Hitlerjev govor ob na siva; ne more priklicati na-novem let u ni prinesel ničesar za j starega reda v Nemčiji — i v nobenem J rati i tega mu ni teiiko obrniti pogledu razpršil misteriozno se proti levi in klicati, da bo temo nikoli vprašanja, kaj je pri-el nov gospodarski sistem.
tre- Nj neiiLogoče, <la bo prišlo do
tem potreba 10-
odlomki iz domaČega Časopisja
stvo Anglije živeti, ko bodo po
"Chicago Daily News" j(> mnenja, da bode naša delavska organizacija A F L kmalo postala osamljena v kolikor pridejo svetovna delavska vprašanja v postov, — ker so ne strinja z ruskimi'1 delavskimi organizacijami.
• *
Razne radio postaje v našem fiiestu so te dni poročale, da je koncem minolega mesca v Moskvi umrla Klavdija lva-novna Nikolajeva, ki jo bila članica vrhovnega osrednjega sovjeta v Sovjetski Rusiji. Pokojnika jo bila najboljša nr-ganizatcu'iea ženskega delavstva v Sovjetski Rusiji.
listi
podrobnosti kako naši kartell in monopoli ovirajo produkei-
>, n » JIM .
vojni angleške tovarne strelji-|J° ^J"}1 P°|rehs«Mii «» kako va prenehale z delom, in ko
z Oeioin, m bode tudi raz|>osiljanje tega materijala ustavljeno.'" — in svetujejo, naj se vse to prepusti prebivalstvu mesto politikom, kateri naj vrnejo vsa ve-I eposes t va ljudstvu, kateremu so njihovi predniki šiloma odvzeli ta p>s4«stva ]>«»to«i po te--danjili zakonih—zakonite kraje. Civilizacija le počasi napreduje, in po vsaki vojni pride več bogastva v roke mednarodne organizacije, katera vlada večini sveta ...
bodo ti karteli in monopoli o-nemogočili trajni mir po -tedanji vojni.
Razni londonski vprašujejo angleško "Ka'ko bo zamoglo pr
" Washington Post" javlja, da l>otle vrhovni zvezini pra-po-jvdnik. Riddle v kratkem poslal
javnost :J našemu kongresu poročilo, v e.bival- kateremu l>odo navedene vse
Razne ratlio-postaje javljajo <► izrednem naključju, namreč, da je habsburški harlekin Oton, dospel iz Lizbone v Rim bas istega dne ,ko se je ruska vojska napotila iz Ogrske proti — Dunaju; da je Oton dobil istega dne znani rimski "blagoslov"; <ia je istega dno govoril Benito Mussolini v Fi-renze o velikih dogodkih, in— da je istega dno bila v Rimu obsojena še ona Mussolini jeva priležniea, imenom Cornelia Tanzi, radi kolaboracijo z Nemci, v tridoostletno jočo . . .
HELP WANTED
DELAVCE IŠČEJO
HELP WANTED
The War Man Power Commission lias ruleti that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another job without statement of availability.
M O Z
ZA nnr.O v SPI.OSNKM MAIlKF.Tr
z;i sadje, zelenjavo In mesnim. Stnliio «lt'l«». prijazni* <le!avske ra/.mere Vprašitjte: IJXIii I4KOT1IKUS S.1S stli A V K. ( Het\v. -">l sl iV: .VJml I N. Y. (".
(Si
OPERATOR
offset ritKss. iu:.\tkk i i.i:i»i:n
STAI.No I »KI.o
Vprašajte:
E. It. FKEMINC rolil'. 2-51 — lotli A VEL	X. Y. «'.
lN»k!u'tto: \VA f»-»!77<".
(4-- lO'
IŠK "E SE PORTER-TA ROUTE MAN
s 10. va tki »en Vprašajte :
ItiT MADISON AVE
11« h »in l*o4	N. Y. 1*.
\
vprašanja, s Hitlerjem. Priznat: pa je
Hvala, ne grem," odgovori Mlakar na kratko. Čutil	........................
J - roga nje. ki je zvenelo iz teh l)esetli, dasi st, l>iU> previtlno'ba tudi.'da je politično |»opol-'po<ln»hnejšili objav v j ah rane in tako izgovorjene, da se ji,,, naravnost ni moglo noma nevarno, ali je govoril .gledu. Welirmacbt bo očitati, tla -o /ba<lliive.	jlTitl	"	~	~	.....
"H, kaj l>oš takisto!'* sili oni vanj. "Vsedi se, pa je! Kol j kratek ča* nama bo, ako bova dva/*
'Res ne bom." odvrne Mlakar odločno. Želal si ni ni-
« esar bolj, nego da l»i pognal ter ga pustil na miru. Toda kakor nalašč je pridržal oni konja, zasukal se na vozu nazaj, opazoval ga nekaj časa, potem pa rekel s čudnim nasmehom :
Malo bled >i postal, bled. Nemara, da se ti ni godilo pievcč dobro tamkaj! No, zato si ,,n bolj moški zdaj, odkar si imel opraviti z gospodo! Sicer pa ti bo res morda bolje delo, ako boš hodil peš, ker si se itak menda nasedel. Pa srečno pot!"
Izrekši, je udaril po konju. Mlakar pa se je moral n-ptaviti, tako mu je zatrepetalo srce. Kaj je storil temu Človeku, da ga je. tako zasramoval in zasmehoval? Ali, in io ga je čakalo zdaj pač dan na dan! Povsod, kamor bo obrnil, na vsaki svoji poti bo moral biti pripravljen, tla ga kdo prime na sličen način. Komurkoli se bode zljtlbilo, ga bode lahko pikal! "Ne, ne, ne bo«te me!" vzklikne hipoma ter se udari po pr*ih, kakor bi hotel pokazati komu svojo moč. "Ha. kako seje smejal! In tako bi so mi smejali vsi! l'a se mi ne boste! Raje grem in st* m. vrnem nikdar, nikdar več!''
Pozabil je v tistem hipu v*oli do>brih sklej>ov, pozabil na to, kaj bi bila njegova dolžnost očetu in hčeri nasproti, l»oza'bil na to, tla je hotel po nutžiiosti popraviti krivico, ' i jo jo lal ta'ko dolgo obema. Vse bridke izkušnje, ki so ga bile doletele, v*a pokora, ki jo je bil prestal, njegovo lastno -poznanje, da De grešil—v*e tr> ni bilo dovolj močno, da bi bilo izruvalo iz njegovega srca popolnoma ono nesrečno trmo, ki jo bila kriva vseli njegovih dosedanjih nezgod in bila 'ako usodopolna zanj. Duh upornosti v njem še vedno ni bil .".atrt. Par zbadljivih lwsod je zadostovalo, da je vzkipelo zopet v njem. In hipoma se mu je zazdelo, da bi bilo to ponižanje, ako bi ljudje, opazili na njem, da je postal drug, da s" je izpremenil očetu in hčeri nasproti, da ni več slep za napake svoje žene. Ali bi ne bili prišli ljudje do zaključka, da so vso te nesreče, ki so ga zadele, stric njegovo voljo, da je uklonil in pred'Wetoirr^priznal, da je bil doslej na napačni poti? Ali bi se mu ljudje no posmehavali, ali bi no delali zaradi toga opazk o njem, ako bi začel nenadoma drugo življenje T . . .
(Dalje prihodnjič.)
TTitW sam ali lie. Jasno jo,.da organizirati in z njo ves go-jo bil njegov govor sestavljen spodaivki sistem- Morda bo pri-od tistih mož, ki imajo dano* šla nova d.žavna ekonomija.
P O R T E R
<;i,ASS WAItHI I« U "SE II A N 1 > Y .M A N Stalim <i*■ I<I'rijftii«' <lehivsk»* iaziiH'r«> Vprašujte: 1' o 1» 1' E U 14:: FItANKLIN ST.	N. Y. f.
1'hoiif: \VA ."»r.« 1ST
_____« ^ s i
DENTAL POLISHER
and FINISHER Ainii.ir A N i ► itir.r.Eit I*LATKS
Stalno ili'lo, ilclira pl:i<*n. |Mtvojna služIta. — Vprašajte: IJNI»EN 1 »ENTAIJ I.AUIIIJAT« IUY
I 1»E KALI'. AVE.	ISItooKLYX
_
r O u N T E R M A X .
F O li 1» I X E It STALNO |>ELO — PRIJETNE 1 »E-
LAVSKK RAZMERE Vprašajte: so _ r>th A VEN I E M'nr. Cratxl St. & «>th Ave. i X. Y. ('.
—11 ,
SODA DISPENSER
flit VErERIII — DOBRA 1»LA«"A I*«»v«iljna plae:i; Prijetne delavske razmere. Vprašajte: AXI »EltSEN ItiKin — r.tli AVE.	KROOKLYX
(F lil
ELECTRICIAN
AND HELPER ALL AROrxn JIErilANIC, 1ZKV-ŠEN V "TIHX WALL'" in "VOX 1 »FIT" Itahi se tu«li moža. ki je izkušen v '•heavy oil. Industrial burner »leln. I*okli."'ii«' HE 4-.".or,i
14--»;»
V R A T A R (POXOOl)
prvovrstna apartment iiisa
$12L.*»0 tuestfeno: stalno delo. prijetne ■lelavske razmere. Vpnišajie: m. K L e i x 17j e. 411) sreet	x. y. * \
I»k I i«" i te": MU IJs-Ti
PORTER — FIREMAN
MA.IIINA APARTMENT HIŠA Š11i N A M ES Et' Vprašajte:
801 PARK AVE
x. y. r._ i4—f,i
potri:ur.je se
V R A T A R J A
ZA AI'AltT.MEXT Illšo SI lL' .V) NA MESEf Vprašajte :
81)1 PARK AVE
n. Y. f.___(4 — <1 •
R E L I E F M A N
za malo apartment Hišo $11l*.."»o na mesec Vprašajte:
891 PARK AVE X- v. <•_ 14 <: •
M A C II I N I S T
IZVEN MESTA V 1 »EFE.NSE PLANT : 1ZKFŠEN NA I'OSE I'. NE STROJE stalno, dohra plaiHi. povojna l<oilo«'-n«i-t \*praš.-ijte pri: rENTI'RY CANVAS o >. 'K tfi tit h AVE.	N. Y. C.
M lin
1
Nemčiji oblast v svojih rokah. Besedilo je torej bolj važno.
Iz tega besedila raz\ idiino pred vsem to. da žole nee i stični mogotei končati razpravljanje o Hitlerju. To j:1 razvid-
"--r—--
BETTY HUTTON
]»rmerila splošni revščini.
POZOR
Vsem tistim, ki so naročili kuharsko knjigo 44Recipes of All Nations", vljudno sporočamo, da smo bili obveščeni od zalagatelja, da nova zaloga istih Št» ne bo gotova še tri tetine od danes. Toliko v pojasnilo, ter prosimo malo potrpljenja.
Knjigarna "Glasa Naroda'*.
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, Also je vam le priročne 1a se poslužujejo — UNITED STATES oziroma
CANADIAN POSTAL MONEY ORDER,
A N
C »FFH'E
V O r N (l M
F< »It I m >\VNT« »\V N LA W STEADY WORK «a H U> t »PPt »RTFNITY Apply : <JULOSTEIN & COLHSTEIN Ll»l RRt »Al»WAY	N. Y. t*. __ <fi—Si
M O S K
ZA SPLošNi i I»EI.O V PRALNICI Izkušein>st ni ikotrvlma. Mnopi j»rek«i-urne^a dela. l»o|»re delavske razmere. Starost ni omejena, izvrstna plaen
x. Y. C HUJE LAFNHRY ."»14 W. 41 »tli ST.	N. Y. C.
.	* .1—71
SHIPPING CLERKS
no v s or YoF.xt; men 4, i m m I pay. Fine working eondilions. to hour \v«H-k. Time and lialf overtime. Sn-:iily \v«»rk. — Fine op|>ortunify for riKht man. i »ax -m1 li „ ste in 24« W. :t7tli st. (7th floor» n. Y. c.
(4— 1
C L K R K
ZA T Rta »VI Nt t Z CROCERLIAMI
IN ZELENJAVO Oohnt pVifti : Stalno »lelo; Prijetne delavske razmere. — Vprašajte: R F 1» H E X It R o S . S7S I.EXINOTON AVE. N. Y. C. Poklieite: UK I-JS'M
1^1
SANDWICH and COFFEE
MOŠKI SE PoTREItFJE lM»ra platni, Stsilno <lel«». Prijetne delavske razmere. Poklieite: IKotisides U-7J77 Vprašjijre na r.l-lo VERNON I5LVI». LONi; IS I.AN I > CITY
16—k
BOYS
FI LL or PART TIME. LKillT 1»E LIVERIES: LEARN OEVELoPLNC PRINTIXC. <;.»«>.[ pay. steady work, post-war future.
Apply : p K
l.v—11 •
SODA DISPENSER
IZKI "SEN, STALNi > I »ELO, p. M. 1"» 2 A. M. NEI »EL.IE PROSTE Prijetne delavske razmere. Vprašajto:
lOL-J WESTCHESTER AVE BRONX	(4 -0>
SUPERINTENDENT
TAKOJ — ::4 COMMERCE ST. $1V> na mesee in stanovanje dveh sob. -ns in elektrika. Prijetue delavske ra/.me re. — Vprašajte: I »F C RET A NI» CO. 4S7 — titli AVE. CALL CI I L'-rtftSS N Y- <'	CJ—IO
PIN SETTERS
•i I »XI. 42 nt. .<45. — STALXo I>1*1.1». PRIJAZNE I »EI.A VSK E RAZMERE. Vprašajte: FARRAGFT BoWLINC ALLEY LV_T, ALBANY AVE., BROOKLYN Pok 1 iei t r-: m A «J-JW m n »
Si
\ V\A ANIZER &
R E C A P P E R
IZKFSEN. VISOKA PLAČA '. STAI.Ni> I »ELO. I»OBRE I »EI.A VSK E RAZMERE. POVOJNA BOIHIČNOST! Vprašajte: BRONX TIRE »V RFltBER •"«►.. 1 E. 171 tli ST.. BRONX. S«-e SAM U RANT.	7,
Živahna blondirika Betty Hut-ton iz Battle Creoka igra v Mark Sandriehevem glasbeno-nem filmu "Here Come the Waves" dvojni vlogi. Slika jo •na platnu v New York Paramount Theatre in s Betty Hut-ton nastopita tudi Bing Crosby in .Sonnx Tufts.
NOVA IZDAJA ' H&mmondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki bo tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvali.
_____Cena 50 centpT
Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y.
MOŠKI
BREZ IZKUŠNE
Z.\ VELIKO KEMIČNO TOVARNO
ESSENTIAL DELO $30 ZA ZAČETEK
za 48 ur
poviški avtomatični:
POVOJ NA BO i »OČNOST !
OH A S. PFIZER & CO. Ine.
11 BAItTLETT St.. B'KLYN tat Marry & Flusin? A ves. t Blizu vseh prevoznih ertali!
(1—T)
VEGETABLE MEN • FISH MEN
Izhorna plaea. Izvrstne delavski ra zmere.—SILV F F E It's MARK E1 073 MADISON AVE.. X. V. C.

FIREMEN
stalno mesto, obetli, dobre delav~ ske razmere. Vprašajte: FLUSHING HOSPITAL 44-14 Parson Blvd.. Flushing, Long Island. — FT, 0-2000
(25a—259)
PORTERS
POLNI ČAS; STALNO 1 >EL< >: I.EI'A PLAČA: PRIJAZNE HELAVSKE
RAZMERE Vprašajte: HOIl XOB R EST A l * R AX T 1«»S E. 41st ST.	N. Y. C.
(—ti t
DENTAL TECHNICIAN
PLATE MAX, SET F PS. GOLD MAN Stalno delo. izvrstna plaen. prijetne delavske razmere Vprašajte: t). K. LABORATORY Ir-TIK JAMAICA AVE., JAMAICA __(23.'! — ti>
M E N O R B O Y S
s i > 1» A - M E X Izvrstna plaea. Stalno delo. Prijetne delavske razmere
Vprašajte:
PENNSYLVANIA I>RFC CO 140 \V. :KSrd ST.	N. Y. C.
______U^ T^i
•I A N I T O R
W DRFŽIN: EN BOILER; $1.» NA MESEC; 4 SOBE: TELEFONIRAJTE
ZA SESTANEK Vprašajte za :
SMITH AND RANK I NI» It V 8-.T2II7 '_____(4 -til
TAILOR and PRESSER
DOBRA PLAČA STALNO DELO PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: 172TS FOSTER AVE RROOKLYX	(COR. E lKth ST. 1
Pokliflte: MA tVKVs:
(4—4t»
MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female)
HAIRDRESSER
_ MOŠKI ALI ŽENSKA KAKOR TUDI MANICURIST .i DNI NA TEDEN. DOBRA PLAČA: Pondeljek prosto. — Stalno delo. Prijetne delavske razmere. Vprašajte:
LILLIAN' BEAUTY SHOP •TOG KINGSTON AVE., BROOKLYN
(6—XI)