POUČEVANJE KULTURNE DEDIŠČINE Priročnik za učitelje DNEVI DEJAVNOSTI Zrinka Mileusnić Nataša Ülen Petra Primc Marko Šola prenove za nove generacije in dediščino 21. stoletja S preteklostjo bogatimo sedanjost. Naslov Poučevanje kulturne dediščine Priročnik za učitelje Dnevi dejavnosti spletna izdaja Projekt Šola prenove za nove generacije in dediščino 21. stoletja Avtorice Zrinka Mileusnić Nataša Ülen Petra Primc Marko Recenzenti Irena Lazar Neža Čebron Lipovec Učitelji OŠ Ivana Groharja: Janez Beguš, Darja Čadež, Ivanka Dolenc, Jerneja Eržen, Maja Hudolin, Špela Jazbar, Tatjana Jeram, Barbara Juvančič, Janja Bračko Mesec, Bernarda Pohleven, Andreja Šifrer, Majda Šubic, Jera Šuštar, Jerneja Tolar, Barbara Trdina, Mirjam Urbas, Valentina Žagar Lektoriranje Simona Škrlec Oblikovanje Lesnavesna, Eva Štrukelj Nataša Ülen Fotografije Miran Kambič: naslovnica, stran 4, 8, 13,29, 34, 38, 50, 52, 53, 55, 57, 58, 60, 61, 63, 65, 66 UP FHŠ, arhiv Inštituta za arheologijo in dediščino: stran 37 Petra Primc Marko: stran 12, 14, 17, 21, 23, 28, 34, 42, 44, 47, 49 Vse pravice pridržane. Založnik Združenje zgodovinskih mest Slovenije, Mestni trg 15, Škofja Loka zanj Mateja Hafner Dolenc Spletni naslov https://sola-prenove-za-nove-generacije.si/gradiva-za-ucitelje/ Format pdf Škofja Loka, 2024 Projekt Šola prenove za nove generacije in dediščino 21. stoletja sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 478.000 €. Namen projekta je vzpostaviti medinstitucionalno okolje in učne prakse za bolj načrtno izobraževanje novih generacij v osnovni šoli o kulturni dediščini in prenovi kot pomembnih kompetencah in vrednotah za življenje in delo v 21. stoletju. Ta priročnik je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega dokumenta je odgovoren izključno glavni partner Združenje zgodovinskih mest in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 192403715 ISBN 978-961-94608-6-3 (PDF) Kazalo Uvod ............................. 5 Kulturna dediščina ............................. 6 Interpretacija dediščine ............................. 7 Poučevanje o kulturni dediščini ............................. 10 Pomen poučevanja o kulturni dediščini ............................. 10 Ohranjanje kulturne dediščine: pomen za otroke različnih ............................. 11 starostnih skupin Pedagoške metode ............................. 15 Pripomočki za izvajanje poučevanja o kulturni dediščini ............................. 20 Didaktični kovček za poučevanje o kulturni dediščini ............................. 20 Navodila za uporabo didaktičnega kovčka ............................. 21 Digitalni pripomočki za poučevanje o kulturni dediščini ............................. 24 Virtualne razstave ............................. 24 Virtualne knjige ............................. 25 Interaktivne virtualne knjige ............................. 26 Interaktivne igre ............................. 28 Dnevi dejavnosti ............................. 30 Analiza dnevov dejavnosti ............................. 30 Primeri obstoječih dobrih praks ............................. 33 Priprava na dneve dejavnosti ............................. 35 Uporaba tehnologije v učnem procesu ............................. 36 Organizacija zaključnega dogodka ............................. 37 Navodila za samostojno raziskovanje lokalne kulturne dediščine ............................. 39 Splošna navodila za vse starostne skupine ............................. 40 Predlogi za izvedbo dnevov dejavnosti ............................. 42 Dejavnost 1: predmet – lesena skrinja ............................. 43 Naloge po triadah – brez digitalnih pripomočkov ............................. 46 Naloge po triadah – z digitalnimi pripomočki ............................. 48 Dejavnost 2: hiša – značilnosti in tehnike ............................. 51 Naloge po triadah – brez digitalnih pripomočkov ............................. 54 Naloge po triadah – z digitalnimi pripomočki ............................. 56 Dejavnost 3: okolje – naselbina (vas, naselje, mesto) ............................. 59 Naloge po triadah – brez digitalnih pripomočkov ............................. 62 Naloge po triadah – z digitalnimi pripomočki ............................. 64 Koristne povezave ............................. 67 4 Uvod Spoštovane učiteljice in učitelji! Dobrodošli! Pred vami je priročnik, ki smo ga pripravili v pomoč pri vključevanju učencev različnih starostnih skupin v raziskovanje kulturne dediščine. Želimo vam pomagati pri snovanju, organizaciji in izvedbi dnevov dejavnosti, zato smo v ta namen pripravili zbrana gradiva. Na ta način boste v svoje delo lažje vključili vsebine kulturne dediščine, ki vključuje vrednote, varovanje in ohranjanje, s poudarkom na ohranjanju tradicionalnih veščin. Upamo, da vam bo priročnik pomagal in boste z njegovo pomočjo uspeli učence navdušiti za raziskovanje naše bogate kulturne dediščine. Priročnik ponuja raznovrstne dejavnosti in smernice, kako izvajati dneve dejavnosti na temo kulturne dediščine, da bodo vašim učencem skozi različne dejavnosti omogočile boljše razumevanje in pozitiven odnos do kulturne dediščine. Le tako bomo skupaj zagotovili, da bo naša dediščina živela naprej. Pri vključevanju kulturne dediščine v izobraževanje so številne raziskave pokazale, da je pojem dediščine nadgrajen od prvotnega sklicevanja na umetniška dela, zgradbe in arheološke ostaline z vključevanjem predmetov, okolij in pojavov (snovna in nesnovna dediščina), ki so rezultat človekovega delovanja, in tako vključujejo umetnost, znanost, tehnologijo, ekonomijo ali družbo ter interakcijo ljudi z naravo. Izraz »dediščina« ne razlikuje med kulturnimi in naravnimi pojavi, vključuje pa tudi znanost in tehnologijo. Poleg tega raziskave kažejo, da poučevanje dediščine ni samo sebi namen, temveč bi ga bilo treba vključiti v kurikulum skupaj s splošnimi cilji državljanske vzgoje širše ter zlasti družbenih in eksperimentalnih ved. Pri tem je ključnega pomena povezovanje med učitelji in skrbniki dediščine, tako v njihovem začetnem usposabljanju kot njihovem strokovnem razvoju, kar je tudi eden od ciljev projekta ŠOLA PRENOVE ZA NOVE GENERACIJE IN DEDIŠČINO 21. STOLETJA: prepoznavanje in razumevanje lokalne kulturne dediščine in veščin prenove v osnovnošolskem pouku z uporabo novih metod poučevanja za nove generacije 21. stoletja in naprej. Glede na osnovno temo projekta smo večino predlogov usmerili v spoznavanje dediščine od predmetov prek arhitekture do okolja. Vključili smo tudi vsebine nesnovne dediščine in poudarili ohranjanje tradicionalnih obrti. Priročnik služi kot vodnik za učitelje, ki so pomemben člen verige prenosa znanj o kulturni dediščini na mlajše generacije. Z vcepljanjem vrednot, spodbujanjem prizadevanj za ohranjanje in obujanjem tradicionalnih veščin, obrti in orodij prispevamo k ohranjanju naše raznolike dediščine za prihodnje generacije. S poglabljanjem v raznolike vidike kulturne dediščine priročnik učitelje opremlja z znanjem in orodji, da navdihnejo oziroma spodbudijo naslednje generacije, da cenijo, ohranjajo in aktivno sodelujejo pri ohranjanju naše skupne dediščine. Zato vam sporočamo, da je vaša vloga ključna pri oblikovanju učnega okolja, ki spodbuja zavedanje o kulturni dediščini in medkulturnosti. S svojo predanostjo lahko obogatite učne izkušnje otrok ter prispevate k oblikovanju strpne, odprte in raznolike družbe. Zahvaljujemo se vam za vaš trud in predanost izobraževanju otrok. Posebna zahvala gre ravnatelju in kolektivu učiteljev ter ostalim strokovnim delavcem Osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke, ki so sodelovali pri projektu in prispevali svoje bogate izkušnje za njegovo izboljšavo. 5 Kulturna dediščina Na začetku podajamo nekaj pomembnih iztočnic, s katerimi boste nekateri obnovili in utrdili svoje znanje o kulturni dediščini, nekateri pa se boste morda naučili kaj novega. Kulturna dediščina je zelo širok pojem, ki zajema celoto predmetov, objektov, običajev, tradicij in znanj, podedovanih od preteklih generacij. Vključuje snovne elemente, kot so zgodovinske stavbe, spomeniki in predmeti, pa tudi nesnovne vidike, kot so jeziki, navade, obredi in folklora. Zakon o varstvu kulturne dediščine jo definira tako: »Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih Slovenke in Slovenci, pripadnice in pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti ter drugi državljanke in državljani Republike Slovenije opredeljujejo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas.« (ZVKDS-1 2008) Kulturna dediščina je celoten nabor duhovnih, materialnih, intelektualnih in čustvenih dosežkov, ki so se skozi zgodovino razvijali znotraj določene skupnosti, družbe ali celo človeštva kot celote. Ta dediščina zajema izrazito širok spekter, vključno z jezikom, umetnostjo, običaji, oblačili, arhitekturo, spomeniki, tradicijami, znanjem, izumom, ter vse, kar definira identiteto, vrednote in način življenja določenega skupnostnega ali družbenega okolja. Kulturna dediščina ni le preteklost, temveč živa prisotnost, ki se neprestano prenaša iz generacije v generacijo. Ohranja se skozi ustno izročilo, zapisano besedo, materialne predmete/artefakte in druge oblike ter omogoča razumevanje korenin, identitete ter trajnostne povezanosti skupnosti s svojo preteklostjo. Kulturna dediščina je tako ključnega pomena za ohranjanje kulturne raznolikosti, spodbujanje razumevanja med ljudmi ter ohranjanje bogate dediščine za prihodnje generacije. Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena za ohranjanje povezanosti s koreninami in zagotavljanje prenosa znanja na prihodnje generacije. Zaradi splošnega razvoja sodobne družbe in vedno vidnejših učinkov podnebnih sprememb je proces ohranjanja dediščine dinamičen in se nikoli ne konča. Pri tem je izjemno pomembno stalno spremljanje stanja kulturne dediščine, pri katerem ima lahko veliko vlogo lokalno prebivalstvo iz krajev, kjer se dediščina nahaja. Lokalno prebivalstvo pa lahko sodeluje pri tem le, če se dediščine in njenega pomena tudi zaveda. Zato je pomembno, da o njej ozaveščamo otroke, saj se skozi pogovor in različne dejavnosti lahko ustvari močna vez med otroki in dediščino, ki vzbuja tudi željo po njenem ohranjanju. Če ne krepimo odnosa otrok do dediščine, bomo v prostoru imeli spomenike, ki propadajo, in krajane, ki bodo hodili mimo njih in to nemo opazovali. Morda bodo opazili spremembe, a pričakovali, da nekdo prevzame odgovornost. Tega nikakor ne želimo! Ustvariti želimo skupnost, ki se bo zavedala, da lahko pri ohranjanju dediščine aktivno sodeluje in bo tako tudi delovala. Pri tem pa ne želimo samo ohranjati »stare stvari«, želimo tudi ustvariti skupnost, ki zna v sedanjosti prepoznati svoje posebnosti, vrednote, jih opredeliti in zagotoviti, da jih ohranimo za prihodnost. Tako ohranjamo tudi spomin na svoje skupnosti, njihovo identiteto in njihovo mesto v zgodovini, ne glede na to, kako majhne so. Izzivi pri ohranjanju dediščine so številni in obsegajo različne vidike, od naravnih nesreč do urbanizacije. Mnoga mesta imajo zaradi okoljskih dejavnikov, vpliva turizma, širjenja mest in drugih razlogov težave z ohranjanjem. Strategije za boj proti tem izzivom poudarjajo pomen vključevanja skupnosti v ohranjanje kulturne dediščine, načrtovanje turizma, ki bo zagotavljal trajnostne pristope in uporabo naprednih tehnologij v podporo ohranjanju dediščine. 6 Interpretacija dediščine Interpretacija dediščine je oblikovanje razmerja med elementi dediščine na eni strani ter pomenom in vrednostnim okvirom obiskovalcev na drugi strani. Ustvarjajo se kognitivne in čustvene povezave med obiskovalci in tem, kar lahko odkrijejo v naravnem parku, zgodovinskem mestu ali muzeju. Razkriva globlje pomene, odnose in spoznanja iz prve roke in s pomočjo ilustrativnih medijev, ne pa s preprostim sporočanjem stvarnih informacij. Interpretacija dediščine vsebuje tudi strukturni element učenja. Posebne značilnosti interpretacije so: – Interpretacije ne bi smeli dojemati kot izobraževalno dejavnost, temveč kot zanimiv in prijeten dogodek, ki izboljša izkušnjo dediščine. Kljub temu je interpretacija dediščine »strukturiran pristop za olajšanje učnih procesov«, ki se kvalificira kot izobraževalna dejavnost. – Interpretacija deluje od posebnosti mesta ali zbirke proti bolj univerzalnim idejam, torej se osredotoča na pojave in dejstva, značilna za območje, ter razkriva širše in globlje pomene z vključitvijo posebnosti v smiselne kontekste. – Interpretacija je namenjena tudi motivaciji izključenih ciljnih skupin z obravnavanjem njihovih potreb, z dvigovanjem pričakovanj in njihovim izpolnjevanjem. – Interpretacija skuša tudi dejavno vključiti občinstvo s povezovanjem vsebine z njihovim osebnim znanjem, interesi, občutki in vrednotami ter s spodbujanjem odkrivanja, vključevanja čutov in razmišljanja. Tradicionalna obrt se nanaša na ročno izdelane izdelke ali storitve, ki so prenesene iz generacije v generacijo in izhajajo iz dolge zgodovinske tradicije. Ti izdelki ali storitve so običajno rezultat uporabe tradicionalnih tehnik, znanja in spretnosti, ki so se skozi čas prenašali in ohranjali znotraj določene skupnosti, kulture ali regije. Primeri tradicionalnih obrti vključujejo lončarstvo, pletenje, kovaštvo, tkanje, izdelavo keramike, rezbarstvo in druge dejavnosti, ki so se ohranjale skozi generacije in so pomembne za ohranjanje kulturne dediščine. Značilnosti tradicionalne obrti vključujejo: 1. Ročna izdelava: izdelki so narejeni ročno, pri čemer se uporabljajo tradicionalne tehnike in orodja. 2. Lokalna identiteta: obrti so pogosto povezane z lokalno identiteto in tradicijo določene skupnosti ali regije. 3. Uporaba naravnih materialov: pogosto se uporabljajo naravni materiali, ki so lokalno dostopni in tradicionalno povezani z določenim področjem. 4. Prenos in ohranjanje znanja: prenos znanja iz izkušenj, ki se prenaša iz roda v rod, pogosto prek učenja od starejših mojstrov. 5. Unikatnost in avtentičnost: izdelki so unikatni ali izdelani v omejenih serijah, kar poudarja avtentičnost in individualnost vsakega izdelka. Nesnovna dediščina, imenovana tudi nematerialna dediščina, se nanaša na kulturne izraze, prakse, znanja, veščine in tradicije, ki se prenašajo iz generacije v generacijo v skupnostih in so pomembne za identiteto, povezanost, kreativnost ter trajnostno družbeno življenje. Nasprotno od snovne ali materialne dediščine, ki vključuje fizične objekte, kot so zgradbe, spomeniki in umetniška dela, nesnovna dediščina obstaja v obliki nematerialnih elementov, ki so lahko živi izrazi kulture. 7 Nesnovna dediščina vključuje različne vidike: 1. Umetniški izrazi: glasba, ples, gledališče, literatura in drugi ustvarjalni izrazi, ki so del kulturne iden titete skupnosti. 2. Jezikovna dediščina: jeziki, narečja, pregovori in jezikovne prakse, ki so pomembni za izražanje identitete in kulture. 3. Prakse in običaji: tradicionalne prakse, obredi, verski dogodki, praznovanja in druge običajne dejavnosti. 4. Znanje in veščine: posebna znanja, veščine in tehnike, povezane z ročnimi deli, obrtjo, medicino, kmetovanjem in drugimi področji. 5. Socialni rituali in družabne prakse: družabne aktivnosti, kot so druženje, gostoljubje, zgodbe in igre, ki so del vsakodnevnega življenja skupnosti. 6. Znanje o naravi in okolju: tradicionalno znanje o okolju, rastlinah, živalih ter trajnostnem ravnanju z naravnimi viri. 8 Pomen nesnovne dediščine izhaja iz njene vloge pri oblikovanju skupnostne identitete, ohranjanju kulturne raznolikosti, spodbujanju ustvarjalnosti in razumevanju med ljudmi. UNESCO je oblikoval in objavil Konvencijo o nesnovni dediščini, ki spodbuja ohranjanje in spoštovanje te vrste dediščine na svetovni ravni. Ohranjanje kulturne dediščine je ključno iz več razlogov, ki segajo od osebnega do družbenega in globalnega vidika. Spodaj so navedeni nekateri najpomembnejši razlogi za ohranjanje dediščine. 1. Identiteta in pripadnost Kulturna dediščina je neposredno povezana z identiteto ljudi. Njeno ohranjanje pomaga ohranjati zgodovinske, jezikovne, verske in kulturne elemente, ki so temelj za razumevanje lastne identitete in pripadnosti. 2. Spoštovanje raznolikosti Kulturna dediščina predstavlja bogastvo raznolikosti na svetu. Ohranjanje različnih kulturnih izrazov spodbuja spoštovanje do različnih kultur, tradicij in načinov življenja. 3. Kontinuiteta in povezanost Kulturna dediščina je most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Ohranjena dediščina omogoča kontinuiteto znanja, tradicij in izkušenj ter krepi povezanost med generacijami. 4. Turizem in gospodarstvo Kulturna dediščina je privlačna za turiste in prispeva k razvoju turistične panoge in gospodarstva. Ohranjene zgodovinske zgradbe, muzeji, tradicionalne obrti in dogodki lahko pozitivno vplivajo na lokalno gospodarstvo. 5. Izobraževanje in raziskovanje Kulturna dediščina je vir znanja in učenja. Ohranjene zgodovinske dokumente, predmete in tradicije lahko uporabljamo za izobraževalne namene ter spodbujamo raziskovanje in razvoj novih idej. 6. Trajnost in varstvo okolja Ohranjanje tradicionalnih načinov življenja, znanj o okolju in trajnostnih praks lahko prispeva k boljšemu razumevanju ekoloških vprašanj in spodbuja trajnostni razvoj. 7. Kulturna diplomacija Kulturna dediščina je pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Skupna kulturna dediščina lahko prispeva k razumevanju med narodi in podpira medkulturni dialog. 8. Estetska in duhovna vrednost Ohranjena kulturna dediščina prispeva k estetskemu doživetju in duhovni vrednosti. Ustvarja okolje, v katerem ljudje cenijo lepoto in pomen preteklih in sedanjih izrazov človeške ustvarjalnosti. Skupno ohranjanje kulturne dediščine prispeva k bogastvu človeške izkušnje ter podpira trajnostni razvoj družbe in sveta. 9 Poučevanje o kulturni dediščini Kulturna dediščina obsega snovne in nesnovne vidike preteklosti, ki so pomembni za razumevanje in ohranjanje identitete skupnosti. V osnovnih šolah je poučevanje o njej ključno za razvijanje razumevanja in spoštovanja lastne kulture ter kultur drugih. Zgodovinsko gledano je bil poudarek poučevanja kulturne dediščine v osnovnih šolah na klasičnih metodah, kot so predavanja in branje. S časom in spremembami v kurikulumih pa se je poudarek premaknil na bolj interaktivne in učencem prilagojene pristope. Tradicionalne metode, kot so predavanja, ostajajo osnova, vendar so dopolnjene z inovativnimi pristopi, kot so projektno delo, ekskurzije in uporaba digitalnih tehnologij. Primeri dobrih praks vključujejo obiske muzejev, uprizoritve zgodovinskih dogodkov in delavnice o tradicionalnih obrteh. Poučevanje kulturne dediščine ima močan vpliv na razvoj kulturne zavesti med učenci. Pomaga jim razvijati kritično mišljenje, kreativnost in razumevanje kompleksnosti sodobnih družbenih vprašanj. Sodobni izzivi vključujejo integracijo tehnologije v poučevanje in odzivanje na vplive globalizacije. Prihodnje smeri in možnosti zajemajo nadaljnje prilagajanje kurikulumov in integracijo medkulturnega izobraževanja. Poučevanje kulturne dediščine v osnovnih šolah je ključnega pomena za ohranjanje in razumevanje kulturne identitete. Neprekinjen razvoj metod in pristopov je bistven za uspešno vključevanje tega področja v izobraževalni sistem. Pomen poučevanja o kulturni dediščini Danes se spoprijemamo s številnimi izzivi in spremembami v družbi, zato je izjemnega pomena, da se pri pouku posvetimo poučevanju kulturne dediščine in medkulturnosti. Obe področji prinašata izjemne prednosti za celovit razvoj otrok in oblikovanje odprtega, spoštljivega in raznolikega okolja v učilnicah. Navajamo nekaj razlogov, zakaj je vključevanje kulturne dediščine in medkulturnosti pomembno pri pouku za otroke vseh starostnih skupin in pri vseh predmetih. 1. Razumevanje identitete in pripadnosti Kulturna dediščina igra ključno vlogo pri oblikovanju osebne identitete posameznika. Vključevanje kulturne dediščine v pouk omogoča otrokom, da razumejo svoje korenine, tradicije in zgodovino. Učencem omogoča, da se poistovetijo s svojo kulturo in razumejo svojo vlogo v širšem kontekstu. Hkrati spodbuja občutek pripadnosti in spoštovanje do lastne in drugih kultur. 2. Spodbujanje tolerance in raznolikosti Medkulturnost pomaga razvijati odprtost do drugačnosti in spodbuja spoštovanje raznolikosti. Poučevanje o različnih kulturah in običajih omogoča otrokom, da razvijajo strpnost, sprejemanje drugačnosti ter se učijo sodelovati z ljudmi iz različnih kulturnih okolij. Spodbuja spoštovanje do različnih kultur in tradicij, kar gradi temelje za strpno in raznoliko družbo. 3. Celostni razvoj učencev Vključevanje kulturne dediščine in medkulturnosti omogoča celosten razvoj otrok. Spodbuja razvoj kognitivnih, socialnih, čustvenih in estetskih sposobnosti, ki so ključne za njihovo uspešno vključevanje v družbo. 4. Izobraževanje skozi doživljanje Omogoča praktično izobraževanje skozi izkušnje, kar otrokom zagotavlja boljše razumevanje abstraktnih konceptov. 10 5. Razvijanje medpredmetnih povezav Kulturna dediščina ni omejena na en predmet. Lahko se poveže z jezikom, umetnostjo, zgodovino, geografijo in drugimi predmeti. Poučevanje preko meja posameznih predmetov omogoča holističen pristop k učenju. 6. Globalna povezanost V današnjem globaliziranem svetu sta razumevanje različnih kultur in medkulturnost ključnaza uspešno vključevanje v globalno skupnost. Pouk, ki vključuje medkulturne elemente, pripravlja otroke na soočanje z izzivi globalnega družbenega okolja. 7. Razvoj empatije in komunikacijskih sposobnosti Medkulturnost spodbuja razvoj empatije in komunikacijskih veščin. Otroci se učijo stopati v čevlje drugih, razumejo različne perspektive ter razvijajo sposobnosti učinkovitega komuniciranja. 8. Ohranjanje kulturne dediščine za prihodnje generacije Učenje o kulturni dediščini ne le ohranja bogastvo preteklosti, temveč ga prenaša tudi na prihodnje generacije. S tem se zagotavlja trajnostna povezanost z dediščino ter spodbuja odgovorno ravnanje do kulturne in naravne dediščine. Na ta način poučevanje o kulturni dediščini pomaga ohranjati edinstvene značilnosti skupnosti, ki bi jih sicer ogrožale globalizacija in spremembe. Ohranjanje kulturne dediščine: pomen za otroke različnih starostnih skupin Ohranjanje kulturne dediščine je pomemben del vzgoje, ki otrokom omogoča, da se povežejo s svojim okoljem, razumejo svojo identiteto in cenijo bogato dediščino svoje skupnosti. V tej povezavi je ključno, da otroke že v zgodnjem otroštvu ozaveščamo o pomenu ohranjanja kulturne dediščine. V nadaljevanju so razloženi pomembni vidiki ohranjanja kulturne dediščine glede na starostne skupine otrok. Vključevanje vsebin kulturne dediščine v poučevanje majhnih otrok na ravni predšolske vzgoje lahko vključuje številne interaktivne dejavnosti, kot so izdelava tradicionalnih mask, seznanjanje z ljudskimi pravljicami in raziskovanje dediščine z vizualnimi pripomočki. Na ravni osnovnošolskega izobraževanja se nam ponujajo različne možnosti za vključevanje kulturne dediščine v sedanji sistem. Seveda je treba oblikovati učne načrte in dejavnosti, ki so v skladu z obstoječimi kurikulumi, kar je tudi cilj projekta, v sklopu katerega smo oblikovali različne priročnike. Da bi otroci pridobili čim boljšo izkušnjo in se o dediščini učili tudi manj formalno, spodbujamo izlete, obiske muzejev in drugih institucij ali obrtniških delavnic za omogočanje čim boljšega stika z dediščino z interaktivno izkušnjo. Izvajanje interaktivnih projektov, kot sta oblikovanje družabnih iger na temo kulturne dediščine ali organizacija intervjujev z lokalnimi rokodelci, lahko pritegne zanimanje osnovnošolcev. Učenci in dijaki lahko izvajajo tudi manjše raziskovalne projekte, na primer o arhitekturni ali umetnostni dediščini v lokalnem okolju, ali celo dokumentirajo lokalne dialekte. Z uporabo digitalnih tehnologij in pripomočkov pa lahko rezultate predstavijo na svetovnem spletu in tako prispevajo k dvigu prepoznavnosti dediščine svojega lokalnega okolja. 11 Osnovna šola, 1. triada Mlajši učenci so radovedni in se predvsem učijo skozi igro. Za njih je pomembno, da se začnejo zavedati lokalne okolice in preprostih tradicij. Učitelji lahko k temu prispevajo na več načinov. Igranje iger – učitelji vključijo igre, ki odražajo lokalne običaje, ali tradicionalne pesmi in spodbujajo radovednost in povezovanje z okoljem. Preprosti rokodelski projekti – učitelji učencem omogočijo ustvarjanje preprostih izdelkov, ki odražajo lokalne obrti ali tradicionalne vzorce. To spodbuja občutek ponosa in ustvarjalnosti. Osnovna šola, 2. triada Učenci 2. triade so že bolj zmožni razumevanja kompleksnosti kulturne dediščine. Učitelji lahko k temu prispevajo z organizacijo različnih dejavnosti. Organizacija terenskih obiskov – obisk muzeja, zgodovinskega kraja ali lokalnih umetniških razstav, da otroci vidijo in doživijo bogato dediščino. Organizacija raziskovalnega projekta – spodbujanje raziskovanja lokalnih znamenitosti ali dogodkov; učenci lahko predstavijo ugotovitve s pomočjo plakatov, predstavitev ali pisnih nalog. Osnovna šola, 3. triada Najstniki so lahko že samostojni raziskovalci. Učitelji lahko v poučevanje in dejavnosti vključijo različne pristope. Povezovanje zgodovine s sodobnostjo – poudarjanje povezav med zgodovinskimi dogodki in sodobnimi izzivi v družbi. To spodbuja kritično razmišljanje in razumevanje kontinuitete kulturne dediščine. Organizacija projektov aktivnega ohranjanja dediščine – vključevanje najstnikov v projekte aktivnega ohranjanja, kot so čiščenje lokalnih spomenikov ali sodelovanje pri obnovi dediščinskih zgradb. Med takšne projekte sodi tudi dokumentiranje objektov, snemanje in zapisovanje obrtniških procesov, lokalnih narečij, spominov lokalnih prebivalcev, uporabe starih orodij in naprav, priprava tradicionalnih jedi. 12 13 14 Pedagoške metode V tem poglavju navajamo sodobne pristope poučevanja in učenja, ki so ustrezni za poučevanje dediščinskih vsebin in poudarjajo razvoj učenčevih spretnosti in ne le prenašanje informacij. Te aktivne metodologije od učencev zahtevajo, da nekaj storijo, so aktivni, in vključujejo razvoj miselnih spretnosti, vrednot in odnosov višjega reda. Te metodologije so naštete v nadaljevanju. Sodelovalno učenje (ang. collaborative learning) je izobraževalni pristop, pri katerem učenci sodelujejo v majhnih skupinah za skupni cilj (rešiti problem, dokončati nalogo ali ustvariti izdelek). Temelji na razvoju novih znanj skozi interakcijo s člani tima/skupine. Pri tem pristopu k poučevanju in učenju imajo učenci priložnost komunicirati z vrstniki ter predstaviti in zagovarjati svoje ideje, zato začnejo ustvarjati lastne edinstvene konceptualne okvire in se ne zanašajo le na okvir strokovnjaka ali besedila. Uporaba te metodologije spodbuja razvoj kompetenc, kot so fleksibilnost, zaupanje, strpnost in samozavedanje. Omogoča implementacijo koncepta deljene odgovornosti. Učenci prevzemajo odgovornost ne samo za svoje učenje, ampak tudi za učenje drugih. Njena uporaba v delovnih okoljih lahko izboljša produktivnost in izboljša vzdušje na delovnem mestu. Je zelo primerna metodologija za dediščinske projekte glede na njeno transverzalno naravo v multidisciplinarnih skupinah. Obrnjeno učenje (ang. flipped learning) je model poučevanja, ki prehaja iz učilnice, osredotočene na učitelja, na pristop, osredotočen na učence. V tem primeru se vsebina in gradivo pouka podajata predvsem izven učilnice, medtem ko se čas pri pouku uporablja za udejanjanje miselnih veščin višjega reda, kot so reševanje problemov, razprava ali predlagane razprave o naprednih konceptih ali vključitev v sodelovalno učenje. Učitelji poučujejo tako, da snemajo delo, ki ga opravljajo na svojih računalnikih, ustvarjajo videoposnetke svojega poučevanja ali uporabljajo različne tiskane ali elektronske dokumente iz zaupanja vrednih virov. Obrnjeno učenje lahko opredelimo kot »pedagoški pristop, pri katerem se neposredno poučevanje premakne iz skupinskega učnega prostora v individualni učni prostor, nastali skupinski prostor pa se spremeni v dinamično, interaktivno učno okolje, v katerem učitelj usmerja učence, medtem ko uporabljajo koncepte in se kreativno vključujejo v snov«. Raziskave so pokazale nekaj pozitivnih učinkov tega modela, ki povečuje motivacijo in vključenost učencev, izboljšuje uspešnost, prispeva k boljšemu razvoju kompetenc in spretnosti ter pozitivno vpliva na učenčevo dojemanje lastne učne izkušnje. Takšno poučevanje velja za uspešno alternativo običajnemu poučevanju v učilnicah, saj ponuja okvir za integracijo spletnih učnih tehnologij z aktivnim in sodelovalnim učenjem. Igrifikacijo (ang. gamification) lahko definiramo kot »uporabo elementov oblikovanja iger v kontekstih, ki niso igre«. Ta izraz je povezan s podobnimi koncepti, kot so resne igre (uporaba celotnih iger za nezabavne namene), igriva interakcija in tehnologije, ki temeljijo na igrah. Igrifikacija je izraz, ki izvira iz industrije digitalnih medijev. Uporaba te metodologije poučevanja pomaga pritegniti pozornost učencev, ustvariti privlačnejšo vsebino in izboljšati uspešnost. Poleg tega dinamika igre spodbuja in motivira tako tekmovalnost kot sodelovanje med igralci. Koncept igrifikacije temelji na naravnem zanimanju, ki ga igra sama vzbuja v splošni populaciji. Dinamika igre v okoljih, v katerih ni uporabljena, služi stimulaciji uporabnikov in omogoča neposredno interakcijo z okoljem. Kot je bilo prikazano v različnih študijah, je igrifikacija še posebej uporabna za izboljšanje kognitivnih, čustvenih in socialnih vidikov. Uporabe in možnosti metodologije so številne in raznolike ter pokrivajo različna področja. Igrifikacija, ki se uporablja za kulturno dediščino, je v zadnjih letih postala vse bolj pomembna za promocijo kulturnih prostorov in muzejev. Postala je strateško orodje za digitalno trženje, ki dodaja svojo tradicionalno funkcijo omogočanja učenja skozi igro (»učenje z igro«). 15 Medvrstniško tutorstvo/mentorstvo (ang. peer tutoring) zahteva delo v majhnih skupinah ali parih učencev z namenom medsebojne didaktične podpore. Udeleženci prevzamejo posebne vloge, kot mentorji, da razvijejo vsebino učnega načrta in uporabijo uveljavljene postopke interakcije, v katerih morajo biti deležni posebnega usposabljanja. Učenci višje starosti, sposobnosti ali izkušenj postanejo mentorji za sistematično poučevanje drugih. Posebnost te metode je, da učenci prevzemajo odgovornost tako za učni proces kot njegovo evalvacijo. Naloga učitelja je namenjena zagotavljanju povratnih informacij vsakemu učencu glede njegove uspešnosti in ima lahko različne oblike, kot je utrjevanje učenja ali odpravljanje nesporazumov. Načrtovanje je bistvenega pomena za razvoj te vrste prakse. Problemsko učenje (ang. problem-based learning) je večdimenzionalen proces, v katerem sodelujejo kognitivni, čustveni, kulturni in socialni vidiki, kjer vaje nadomestijo predpostavke in resnični problemi, ki so interdisciplinarne, strokovne narave, z več rešitvami in/ali različnimi strategijami reševanja. Situacija, naloga ali izziv se šteje za problem, ki je vir učenja. Uporaba problemskega učenja prispeva k razvoju veščin in kompetenc, potrebnih za intelektualno rast. Cilj poučevanja, ki temelji na tej strategiji, je poudarjanje dejavnosti, ki predstavljajo situacije, katerih razrešitev zahteva analizo, odkrivanje, izdelavo hipotez, soočenje, refleksijo, argumentacijo in sporočanje idej za doseganje učenja učencev. Projektno učenje (ang. project-based learning) je pedagoška metodologija, ki »postavlja učenca v središče pozornosti kot graditelja lastnega učenja, ki je sposoben samostojno reševati specifične probleme ali izzive«. Razumemo ga lahko kot široko kategorijo, ki ima lahko več oblik, kot so: – oblikovanje ali ustvarjanje oprijemljivega izdelka, predstave ali dogodka, – reševanje problema iz resničnega sveta, – raziskovanje teme ali vprašanja za razvoj odgovora na odprto vprašanje. Prednosti te metodologije so, da jo je zlahka mogoče uporabiti za kateri koli predmet ali vsebino; spodbuja avtonomno učenje, izboljšuje odločanje in povečuje odgovornost ter je motivirajoče in veselo ter postavlja izzive, ki vzbujajo radovednost. Metoda je sestavljena iz izvedbe projekta določenega obsega, običajno v skupini. Učitelj mora zagotoviti, da ima učenec vse potrebne elemente za analizo. Njegova vloga je, da učenca usmerja v razvoj veščin, ki jih je treba pridobiti med procesom. Med postopkom so povratne informacije drugih v skupini bistvenega pomena. Projekti storitvenega učenja (ang. service-learning projects) združujejo teoretično učenje in praktično uporabo ter zagotavljajo dodatno vrednost v okviru družbene odgovornosti. Metoda integrira delo v skupnosti v organiziran kurikulum, ki vključuje redne priložnosti za osebno refleksijo. Značilnosti so: – mlade spodbujamo, da prevzamejo vodstvo, – pri odgovarjanju na resnične potrebe skupnosti, – prek storitve, ki je integrirana v premišljeno organiziran kurikulum, – spremljajo ga stalne priložnosti za osebno refleksijo. Virtualno učno okolje (ang. virtual learning environment) je »dosleden model integracije nabora orodij (forumov, kvizov) in podatkov (študentov, vsebine) znotraj konteksta predmeta ali modula«. Jasen primer tega v odprtokodnih različicah so e-učilnice. Je bistven element pri oblikovanju današnjega izobraževanja, bodisi osebnega, spletnega ali hibridnega. Delavnica (ang. workshop) je metodologija poučevanja in učenja, za katero so značilni raziskovanje, odkrivanje in skupinsko delo. Cilj je razvoj oprijemljivega izdelka in zahteva zbiranje specializiranega gradiva v zvezi s temo, ki jo je treba obravnavati. Ta model se osredotoča na reševanje problemov in zahteva aktivno sodelovanje učencev. 16 Delavnice ne obravnavajo le teoretične vsebine predmeta, ampak se osredotočajo tudi na znanje, torej na razvoj praktičnega prikaza dejavnosti. Bistveni vidik zasnove delavnice je interdisciplinarni in globalizirajoči pristop. Vloga učitelja je vloga tehničnega sodelavca, ki pomaga pri učenju. Učenci pridobivajo znanje s prakso. Delavnice so lahko organizirane kot individualno delo, v parih ali v manjših skupinah. V vsakem primeru mora dejavnost, ki se izvaja, preseči zgolj teoretično znanje in voditi k celovitemu učenju, ki vključuje prakso. Vsaka od teh pedagoških metod omogoča vključitev več disciplin in spodbuja različne vidike učenja, od umetnosti in jezika do družboslovja in matematike. Interdisciplinarni pristop omogoča celovito razumevanje kulturne dediščine in povezavo z različnimi področji znanja. Poučevanje otrok o kulturni dediščini je lahko učinkovito, če se uporabljajo različne pedagoške metode, ki ustrezajo njihovi starosti. Navajamo nekatere pedagoške metode za poučevanje otrok različnih starosti o kulturni dediščini in navodila za njihovo uporabo. 17 Osnovna šola, 1. triada 1. Učenje skozi igre Uporaba iger, ki vključujejo tradicionalne pesmi, ples in obrti, da se otrokom omogoči doživetje kulturne dediščine skozi igro. Skupino otrok pripravite za igranje tradicionalne igre iz njihovega kulturnega okolja (na primer skakanje po krogu, petje pesmi ali igra s tradicionalnimi igračami). Otroci naj se naučijo igre in jo predstavijo drugim. Medpredmetne povezave: Jezik: pesmi ali rime, ki se uporabljajo v igri. Gibanje: fizična dejavnost, ki je del igre. Splošno: razumevanje pomena tradicionalnih iger v njihovi kulturi. 2. Zgodbe in pripovedovanje Pripovedovanje preprostih zgodb ali pravljic, ki odražajo lokalno kulturno dediščino, s poudarkom na likih, ki jih otroci lahko razumejo. Otroci naj izberejo dogodek iz lokalne zgodovine ali tradicije in napišejo zgodbo. Nato jo predstavijo razredu in razložijo, zakaj ta dogodek ali tradicija predstavlja kulturno dediščino. Medpredmetne povezave: Jezik: pisanje in pripovedovanje zgodbe. Umetnost: ilustracije ali likovne upodobitve zgodbe. Družboslovje: razumevanje konteksta lokalne zgodovine. 3. Umetniške dejavnosti Slikanje, risanje ali ustvarjanje z materiali, ki odražajo lokalne motive, vzorce ali tradicionalne simbole in značilne materiale. Osnovna šola, 2. triada 1. Terenski ogledi Organizacija terenskih obiskov muzejev, zgodovinskih krajev ali lokalnih skupnosti, da otroci doživijo kulturno dediščino v živo. Organizirajte ogled lokalnega muzeja, zgodovinskega kraja ali umetniške razstave. Otroci naj pripravijo poročilo o svojih opazovanjih, vključno s tem, kaj so se naučili o kulturni dediščini. Medpredmetno povezovanje: Jezik: pisanje poročila. Umetnost: ocenjevanje umetniških del ali eksponatov. Zgodovina: razumevanje zgodovinskih kontekstov. 2. Projektno delo Izvajanje projektov, v katerih otroci raziskujejo lokalno kulturno dediščino, s poudarkom na specifičnih vidikih, kot so zgodovinske zgradbe, tradicionalne obrti ali pomembni dogodki. 18 Otroci naj izberejo lokalno kulturno znamenitost ali tradicijo in pripravijo projekt, ki vključuje plakate, predstavitve ali modele. Svoj projekt naj predstavijo razredu. Medpredmetno povezovanje: Umetnost: ustvarjanje vizualnih elementov projekta. Matematika: merjenje in modeliranje. Družboslovje: raziskovanje kulturne dediščine. 3. Pouk z interaktivnimi pripomočki Uporaba digitalnih orodij, interaktivnih predstavitev ali spletnih virov, ki otrokom omogočajo aktivno sodelovanje pri raziskovanju kulturne dediščine. Osnovna šola, 3. triada 1. Debata in raziskovanje Izvedba razprav o pomenih kulturne dediščine, v katerih najstniki raziskujejo različne vidike in argumente. Otroci naj izberejo kontroverzno vprašanje, povezano s kulturno dediščino (na primer ohranjanje spomenikov), in izvedejo debato. Nato naj napišejo eseje o svojih stališčih. Medpredmetno povezovanje: Jezik: debata in pisanje esejev. Družboslovje: raziskovanje kulturnih vprašanj. Umetnost: uporaba umetniških del kot dokazov. 2. Sodelovalno učenje Skupinsko delo, pri katerem najstniki sodelujejo pri ustvarjanju projektov, raziskav ali razstav, povezanih s kulturno dediščino. 3. Samostojno raziskovanje Spodbujanje samostojnega raziskovanja, v katerem najstniki izberejo temo, ki jih zanima, in samostojno raziskujejo s pomočjo literature, intervjujev ali terenskih raziskav. Splošne metode za vse starostne skupine 1. Povezovanje z lokalno skupnostjo Vključevanje lokalnih strokovnjakov, kulturnih ustanov ali staršev, ki lahko delijo svoje znanje in izkušnje z otroki. 2. Učenje skozi doživljanje Organizacija dejavnosti, pri kateri otroci lahko dejansko doživijo kulturno dediščino, na primer obisk tradicionalnega festivala ali sodelovanje pri rokodelskih delavnicah. 3. Uporaba tehnologije Pametna uporaba tehnologije, vključno z virtualnimi ogledi, spletnimi platformami in interaktivnimi aplikacijami, ki lahko izboljšajo in obogatijo poučevanje o kulturni dediščini. 19 Pripomočki za izvajanje poučevanja o kulturni dediščini Didaktični kovček za poučevanje o kulturni dediščini Uporaba didaktičnega kovčka omogoča prilagajanje dejavnosti na podlagi starostne skupine otrok in spodbuja njihovo raziskovanje in razumevanje lokalne kulturne dediščine na ustvarjalen način. Ob tem omogoča lažje razumevanje vrednot kulturne dediščine ter posledično pomaga pri oblikovanju etičnega razmišljanja in medsebojnega spoštovanja. Didaktični kovček lahko sestavite sami, lahko pa nastaja sproti in skupaj z učenci med raziskovanjem kulturne dediščine. Za lažjo organizacijo smo pripravili nekaj izhodišč kot možnosti za njegovo vsebino. Vsebina didaktičnega kovčka 1. Igralne karte s kulturno dediščino: fotografije in opisi spomenikov ali tradicionalnih obrti se nalepijo na eno stran, na drugi strani so ime, lokacija in kratek opis spomenika. Karte se lahko uporabijo tudi na sprehodu za prepoznavanje spomenikov v lokalnem okolju. 2. Pripomočki za ustvarjalno pisanje: barvice, flomastri, papir in dnevniki za risanje in pisanje zgodb ali razmišljanj o kulturni dediščini. 3. Sestavljanka z motivom zemljevida lokalnega okolja: zemljevid v obliki sestavljanke, ki vključuje pomembne kulturne spomenike in lokacije. 4. Kartice z vrednotami: ilustrirane kartice z vrednotami, povezanimi s kulturno dediščino (na primer spoštovanje, sodelovanje, ohranjanje). 5. Sestavljanke s citati: sestavljanke, ki vključujejo citate znanih osebnosti o pomenu kulturne dediščine in njenih vrednotah. 6. Majhna skrinja s predmeti: majhna skrinja s simboličnimi predmeti (na primer manjši predmeti), povezanimi z vrednotami dediščine. Če je mogoče, uporabite replike. V lokalnem muzeju lahko prosite, da vam podarijo replike predmetov za vaš projekt. Lahko pa skupaj obiščete muzej, si ga ogledate in z otroki izdelate replike videnih predmetov. Te kasneje uporabite tudi za druge skupine. 7. Makete ali miniature tradicionalnih obrti: miniature delavnic, orodij, predmetov ali makete, ki prikazujejo postopek tradicionalne obrti v lokalnem okolju. 8. Knjige o kulturni dediščini: knjige, primerne za različne starostne skupine, ki raziskujejo (lokalno) kulturno dediščino. Knjige, ki obravnavajo kulturno dediščino, spoštovanje in druge vrednote v kontekstu kulturne dediščine. To so lahko tudi promocijski materiali lokalnega turističnega združenja, ki praviloma vključujejo tudi podatke o kulturni dediščini in so brezplačni. 9. Digitalna kamera ali pametni telefon: za dokumentiranje dejavnosti in ustvarjanje digitalnih vsebin. 10. Navodila za dejavnosti: podrobna navodila za izvedbo dejavnosti za otroke različnih starostnih skupin. 20 Navodila za uporabo didaktičnega kovčka V nadaljevanju smo zapisali nekaj predlogov za različne dejavnosti z uporabo didaktičnega kovčka. Osnovna šola, 1. triada 1. Risanje in barvanje Otrokom na kratko predstavite nekaj primerov kulturne dediščine. Pokažite jim slike, na kratko razložite, kaj je na sliki in zakaj je pomembno. Otroci naj izberejo en primer in ga narišejo in pobarvajo. Dovolite jim, da sami interpretirajo pomen skozi risbo. 2. Zgodbe s slikami Pripravite kratek opis enote kulturne dediščine iz lokalnega okolja, sestavite ga v obliki zgodbice. Uporabite resnične podatke (na primer iz registra, literature in podobnih virov) in sestavite kratko zgodbico o lokalni dediščini, iz katere bodo otroci razumeli njen pomen. Nato pa naj otroci z risbami ilustrirajo vašo zgodbico. Tako boste tudi preverili, ali so prepoznali dediščino in kako so razumeli njen pomen. 3. Raziskovanje zvokov Učitelj sam ali z otroki posname zvoke okolice (na primer zvok trga, cerkvenih zvonov). Otrokom predvajajte zvoke, poskušajo naj jih prepoznati in locirati v okolju ter povezati z virom (na primer cerkveni zvon, središče mesta, zvonik). Dejavnost lahko nadgradite na sprehodu in v prostoru skupaj odkrivate vire različnih zvokov v okolju. Če s tem korakom začnete raziskovanje zvokov v okolju, lahko s to skupino otrok gostujete v drugi skupini in otroke, ki niso sodelovali pri snemanju, skupaj »testirate«. 4. Risanje in barvanje vrednot Za začetek se z otroki pogovorite o vrednotah. Lahko preberete zgodbico. Otroci naj izberejo kartico z opisom neke vrednote, jo narišejo ali pobarvajo ter nato delijo svoje izdelke s skupino. Pojasnijo naj, zakaj so izbrali določeno vrednoto in kakšen pomen ima za njih osebno ali za njihovo družino. Na ta način se bodo naučili razmišljati o različnih vrednotah in lažje razumeli pomen kulturne dediščine za lokalno skupnost ali širše. 5. Sestavljanka s citati Skupinsko sestavljanje puzlov s citati, ki poudarjajo pomen kulturne dediščine, in pogovor o pomenu vsakega citata. 21 Osnovna šola, 2. triada 1. Zemljevid z ugankami Otroci sestavljajo sestavljanko z motivom zemljevida in nato skupaj naredijo in zapišejo uganke, ki razkrivajo lokacije kulturne dediščine na zemljevidu in v njihovem okolju ali širše (v Sloveniji ali Evropi …), uganke s skritimi kulturnimi točkami. Ni nujno, da iz zemljevida naredite sestavljanko. Uporabite lahko navaden zemljevid, na katerem otroci poiščejo lokacijo kulturne dediščine. To lahko naredijo v razredu s pomočjo različnih virov ali na sprehodu po mestu, kjer vnašajo lokacije na zemljevid. To dejavnost lahko nadgradite tudi s spletnimi aplikacijami, kot je Teach Out, in povabite še druge učence k iskanju kulturne dediščine z reševanjem ugank in iskanjem fizičnih lokacij v prostoru. 2. Ustvarjalno pisanje Otrokom predstavite pomembne dogodke, mesta in osebe iz lokalnega okolja. Nato otroke prosite, naj napišejo kratko zgodbo ali pesem o pomembnih dogodkih iz zgodovine lokalne skupnosti. Nalogo lahko nadgradite tako, da jih prosite, naj si predstavljajo, da so živeli v času pomembnega dogodka in poznali pomembno osebnost, lahko pa si zamislijo, da so oni ta pomembna oseba, in zapišejo zgodbico skozi svoje oči. Tako si bodo lažje zapomnili podatke, vi pa boste preverili, kako so dojeli in razumeli pomen dogodka, spomenika ali osebe. 3. Maketa tradicionalne obrti Uporabite različne materiale iz didaktičnega kovčka za izdelavo makete, ki prikazuje postopek tradicionalne obrti (na primer lončarstvo, tkanje) ali delavnico in značilna orodja. Kot uvod v to dejavnost lahko otrokom pokažete slike ali filme obrtnikov, delavnic in končnih izdelkov. Nato se pogovorite o sami obrti, ali jo poznajo, ali še obstaja, katere spretnosti in znanja so imeli obrtniki, s katerimi materiali so delali, kje so te materiale pridobili. Na koncu pa iz različnih materialov, ki jih imate na razpolago, skupaj izdelajte maketo obrtniške delavnice ali maketo, ki prikazuje različne korake, od pridobivanja materialov do izdelave končnega izdelka in njegove uporabe. Na primer: nabiranje gline, priprava in oblikovanje gline, izdelava posode, žganje posode, prodaja, uporaba posode. 4. Pisanje dnevnika Otroci naj v dnevnik zapišejo, kako se vrednote kulturne dediščine odražajo v njihovem vsakdanjem življenju. Pisanje dnevnika lahko traja en teden ali dlje. Pomembno je, da pred začetkom pisanja določite temo, ki ji bodo posvetili pozornost in jo spremljali v vsakdanjem življenju, na primer raba jezika v domačem okolju ali tradicionalna kulinarika. Lahko pišejo o pomenu, ki ga ima kulturna dediščina v njihovi skupnosti. Vsak teden se pogovorite o njihovih opažanjih. 5. Izdelava »osebne« dediščinske skrinje Vsak otrok naj premisli, kaj bi lahko predstavljalo njegovo osebno ali družinsko dediščino. Zapiše naj svoje misli in poudari, zakaj je neki predmet, zgodba, družinski član pomemben za njega ali njegovo družino. Nato naj izdela svojo »majhno skrinjo« s predmeti, ki predstavljajo njegove različne vrednote. Ni nujno, da otrok v skrinjo shrani predmete. Uporabi lahko nadomestne pripomočke, kot so zemljevidi, in na njih označi pomembne lokacije v mestu ali izdela kartice in na eni strani zapiše ali nariše predmet, dogodek, besedo ali ime osebe, na drugi pa razloži, zakaj je to njegova ali družinska dediščina. 22 Osnovna šola, 3. triada 1. Fotografski projekt Uporabite fotoaparat ali kamero (danes lahko tudi mobilni telefon) za fotografiranje in snemanje kulturne dediščine in ustvarjanje fotografskega projekta. Za uvod v dejavnost se pogovorite o značilni kulturni dediščini lokalnega okolja. Ni nujno, da gre za snovno dediščino. Lahko se pogovorite o značilnosti lokalnega narečja, o starih ali posebnih besedah, ki se uporabljajo v lokalnem okolju. Kot temo lahko izberete tudi lokalne pravljice ali morda delo znanega lokalnega pisatelja. Lahko se usmerite v lokalno kulinariko. V vsakem primeru izberite dejavnost, ki je izvedljiva v vašem lokalnem okolju ali za katero ni treba zapustiti šole. Če boste raziskovali jezik in njegove značilnosti nekoč in danes ali pravljice, ki jih poznajo otroci, ali lokalne pregovore, boste lahko vse posneli s kamero ali fotoaparatom. Če boste le fotografirali, lahko naredite posterje, zapišete vsebino in zraven prilepite sliko pripovedovalca oziroma otroka, ki je bil vir zapisanih besed. V nekaterih primerih in v določenih okoljih boste na ta način zabeležili tudi obstoj multikulturnega elementa v razredu, kar je dobro izhodišče za nadgradnjo dejavnosti na temo medsebojnega spoštovanja in tudi pozitivnega odnosa do svoje in tuje dediščine. 2. Digitalno pisanje dnevnika – bloga Pisanje spletnega bloga, ki dokumentira raziskovanje kulturne dediščine, in deljenje na družbenih omrežjih. Na podlagi vsebine didaktičnega kovčka, kot so slike in knjige, razvijete zanimanje otrok za raziskovanje lokalne kulturne dediščine. Delo lahko poteka v skupinah. Otroci se v skupini pogovorijo o kulturni dediščini, ugotovijo, kakšen je njen pomen, kaj se iz nje naučijo, in skupaj pripravijo tekst, ki ga objavijo v spletnem blogu. Na ta način se bodo naučili tudi pisati strnjeno besedilo, ga urediti in objaviti na spletu. 3. Interaktivne predstavitve Ustvarjanje interaktivnih predstavitev o pomembnih vidikih kulturne dediščine v obliki diapozitivov, videov ali virtualnih izletov, ki jih objavite na spletni strani šole. 23 Digitalni pripomočki za poučevanje o kulturni dediščini Digitalne tehnologije ponujajo nove priložnosti za ohranjanje kulturnih vsebin in večjo dostopnost kulturne dediščine javnosti. Muzeji in kulturne organizacije, ki sprejemajo tehnologijo, lahko ponudijo inovativne izkušnje obiskovalcem, hkrati pa omogočijo javnosti dostop do razstav na daljavo in ogled gradiva, ki sicer ni na ogled. Podobne dejavnosti se lahko izvajajo tudi v okviru izvedbe dnevov dejavnosti v osnovni šoli. V nadaljevanju v nekaj sklopih predstavljamo digitalne pripomočke oziroma platforme za tovrstne dejavnosti, ki ponujajo priložnosti za kreativno izražanje, pripovedovanje zgodb in razvoj digitalne pismenosti. Preden izberete platformo, upoštevajte starostno skupino, kompleksnost projekta in posebne značilnosti, ki jih zahteva projekt. Vedno se prepričajte, da je izbrano orodje v skladu s standardi zasebnosti in varnosti otrok na spletu. V nadaljevanju navajamo nekaj platform, primernih za različne starostne skupine. Virtualne razstave Ustvarjanje virtualnih razstav je lahko zanimiva in poučna dejavnost. Več spletnih orodij otrokom omogoča, da svoje delo predstavijo na vizualno privlačen in interaktiven način. 1. Google Diapozitivi https://www.google.com/intl/sl/slides/about Starostna skupina: vse starosti, zlasti 2. in 3. triada. Lastnosti: vmesnik za prosojnice, enostaven za uporabo. Integracija besedila, slik in multimedije. Funkcije sodelovanja za skupinske projekte. Lahko se deli z drugimi za spletni ogled. 2. Canva https://www.canva.com/sl_si Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: vmesnik za oblikovanje povleci in spusti. Predloge za predstavitve, plakate in infografike. Dostop do knjižnice slik in grafik. Funkcije sodelovanja za skupinske projekte. 3. Padlet https://padlet.com Starostna skupina: vse starosti. Lastnosti: virtualni zid, na katerega lahko učenci dodajajo vsebino. Podpira besedilo, slike, videe in povezave. Funkcije sodelovanja za skupinske projekte. Uporabniku prijazen in dostopen vmesnik. 4. Genially https://app.genial.ly Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: interaktivne multimedijske predstavitve. Predloge za različne namene, vključno z razstavami. Vdelava videoposnetkov, kvizov in drugih interaktivnih elementov. Funkcije sodelovanja za skupinske projekte. 5. Buncee https://app.edu.buncee.com Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: platforma za ustvarjanje večpredstavnosti. Vmesnik povleci in spusti za dodajanje elementov. Predloge za ustvarjanje interaktivnih predstavitev. Funkcije sodelovanja za skupinske projekte. 24 6. Sway https://sway.cloud.microsoft/education/?omkt=en-GB Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: predstavitvena platforma s sodobnim dizajnom. Enostavna integracija besedila, slik in multimedije. Funkcije sodelovanja za skupinske projekte. Lahko se deli na spletu za ogled. 7. ThingLink https://www.thinglink.com Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: interaktivne slike z vročimi točkami, ki jih je mogoče klikniti. Podpira dodajanje povezav, videoposnetkov in druge večpredstavnosti. Primerno za ustvarjanje interaktivnih eksponatov ali ogledov. Lahko se vgradi na spletna mesta ali deli v spletu. 8. Storyboard That https://www.storyboardthat.com Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: orodje za ustvarjanje snemalne knjige. Predloge za vizualno pripovedovanje zgodb. Vmesnik povleci in spusti s prilagodljivimi liki in prizori. Primerno za ustvarjanje pripovedi znotraj razstave. Virtualne knjige Ustvarjanje virtualnih knjig je lahko zabavna in poučna dejavnost za otroke. Več spletnih orodij ponuja uporabniku prijazne platforme za oblikovanje in skupno rabo virtualnih knjig. 1. Book Creator https://bookcreator.com Starostna skupina: vse starosti. Lastnosti: preprost vmesnik povleci in spusti. Podpira besedilo, slike, zvok in video. Ponuja široko paleto možnosti prilagajanja. Omogoča objavo in skupno rabo na spletu. 2. StoryJumper https://www.storyjumper.com Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: enostavna platforma za ustvarjanje knjig. Zagotavlja knjižnico slik ali omogoča uporabnikom, da naložijo svoje. Omogoča spletno skupno rabo in možnosti tiskanja. Podpira skupno ustvarjanje knjig. 3. Storybird https://storybird.com Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: platforma za sodelovalno pripovedovanje zgodb. Ponuja vodeno umetniško delo za ilustracije. Uporabniki lahko ustvarjajo lastne zgodbe ali sodelujejo v izzivih. Omogoča spletno objavo in skupno rabo. 4. Tikatok https://edshelf.com/tool/tikatok Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: preprosto orodje za ustvarjanje knjig. Zagotavlja različna ozadja in like. Omogoča skupne projekte. Knjige je mogoče deliti na spletu ali natisniti. 25 5. Scrivener (Scrivener za otroke) https://www.literatureandlatte.com/scrivener/overview Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: obsežno orodje za pisanje in urejanje. Primerno za daljše in kompleksnejše zgodbe. Ponuja organizacijske pripomočke za strukturiranje procesa pisanja. Omogoča izvoz v različne formate. 6. StoryMaker https://www.abcya.com/games/storymaker Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: platforma, ki temelji na aplikaciji za ustvarjanje zgodb. Preprost vmesnik povleci in spusti. Omogoča dodajanje besedila, slik in glasovnih posnetkov. Primerno za ustvarjanje interaktivnih pripovedi. 7. WriteReader https://www.writereader.com Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: osredotoča se na pomoč otrokom pri učenju branja in pisanja. Podpira ustvarjanje preprostih knjig. Ponuja orodja za izgovarjavo in ustvarjanje besedišča. Omogoča spletno deljenje. 8. StoryKit https://storykit.io Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: aplikacija za ustvarjanje elektronskih snemalnih knjig. Omogoča dodajanje besedila, slik in risb. Podpira zvočno snemanje za pripovedovanje. Knjige je mogoče deliti na spletu. Interaktivne virtualne knjige Ustvarjanje interaktivnih knjig je lahko privlačen način, da se otroci vključijo v digitalno pripovedovanje zgodb. Tukaj je nekaj spletnih orodij, ki otrokom omogočajo izdelavo interaktivnih knjig. 1. Book Creator https://bookcreator.com Starostna skupina: vse starosti. Lastnosti: uporabniku prijazna platforma za ustvarjanje interaktivnih knjig. Podpira multimedijske elemente, kot so besedilo, slike, zvok in video. Omogoča dodajanje hiperpovezav in interaktivnih gumbov. Primerno za različne izobraževalne projekte in kreativno pripovedovanje. 2. Knjižnica TumbleBook https://www.tumblebooklibrary.com Starostna skupina: 1. triada. Lastnosti: knjižnica animiranih, govorečih slikanic. Interaktivni kvizi in igre, povezane s knjigami. Podpira razvoj pismenosti s funkcijami za branje. Idealno za zgodnje bralce. 3. StoryJumper https://www.storyjumper.com Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: uporabniku prijazna platforma za ustvarjanje in objavljanje interaktivnih knjig. Omogoča dodajanje interaktivnih elementov, kot so povezave, ki jih je mogoče klikniti. Podpira skupinsko ustvarjanje knjig. Knjige je mogoče brati na spletu z interaktivnimi funkcijami. 26 4. Buncee https://app.edu.buncee.com Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: multimedijska platforma za ustvarjanje interaktivnih predstavitev. Podpira oblikovanje povleci in spusti s slikami, videoposnetki in besedilom. Omogoča dodajanje hiperpovezav in interaktivnih elementov. Primerno za ustvarjanje vizualno privlačnih in interaktivnih projektov. 5. Genially https://app.genial.ly Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: platforma za ustvarjanje interaktivnih predstavitev, infografik in še več. Podpira multimedijske elemente, animacije in interaktivnost. Idealna za ustvarjanje vizualno privlačnih in interaktivnih vsebin. Primerno za različne izobraževalne projekte. 6. Scratch (ScratchJr za mlajše otroke) https://scratch.mit.edu https://www.scratchjr.org Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: vizualni programski jezik za ustvarjanje interaktivnih zgodb, iger in animacij. Otrokom omogoča dodajanje interaktivnih elementov s kodirnimi bloki. Podpira ustvarjalnost in sposobnost reševanja problemov. Ponuja preprostejšo različico, imenovano ScratchJr, za mlajše otroke. 7. Sway https://sway.cloud.microsoft Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: predstavitvena platforma s sodobnim dizajnom. Omogoča ustvarjanje interaktivnih in vizualno privlačnih predstavitev. Podpira vdelavo multimedijskih elementov in hiperpovezav. Lahko se deli na spletu za interaktivni ogled. 8. ThingLink https://www.thinglink.com Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: platforma za ustvarjanje interaktivnih slik z vročimi točkami, ki jih je mogoče klikniti. Podpira dodajanje povezav, videoposnetkov in drugih multimedijskih elementov. Idealno za ustvarjanje interaktivnih eksponatov ali zgodb. Lahko se vgradi na spletna mesta za skupno rabo. 27 Interaktivne igre Ustvarjanje interaktivnih iger je lahko dober način, da se otroci spoznajo s tehnologijo ter povečajo svojo ustvarjalnost in sposobnost reševanja problemov. 1. Scratch https://scratch.mit.edu https://www.scratchjr.org Starostna skupina: 1. in 2. triada. Lastnosti: vizualni programski jezik za ustvarjanje iger, animacij in interaktivnih zgodb. Kodirni bloki povleci in spusti olajšajo delo začetnikom. Spletna skupnost za skupno rabo in ustvarjanje projektov. Spodbuja logično razmišljanje in ustvarjalnost. 2. Kodu Game Lab http://www.kodugamelab.com Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: vizualni programski jezik, zasnovan za razvoj iger. Tridimenzionalno igralno okolje s preprostim vmesnikom. Idealno za ustvarjanje interaktivnih iger z liki, pokrajinami in cilji. Primerno za uvajanje osnovnih konceptov programiranja. 3. GameSalad https://gamesalad.com Starostna skupina: 2. in 3. triada. Lastnosti: platforma za razvoj iger povleci in spusti. Omogoča ustvarjanje 2D- in preprostih 3D-iger. Za osnovni razvoj igre niso potrebne veščine kodiranja. Podpira objavljanje iger za različne platforme. 28 29 Dnevi dejavnosti Analiza dnevov dejavnosti Na začetku predstavljamo povzetek in ugotovitve analize dnevov dejavnosti, ki smo jo izvedli v okviru projekta. Analizo smo opravili na temelju priporočil, objavljenih v dokumentu na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Pri tem smo pregledali tudi navodila v dokumentu za izvajanje interesnih dejavnosti, ki prav tako lahko predstavljajo izhodišče za uvajanje poučevanja o kulturni dediščini na sistemski ravni. Vodilne misli oziroma cilji analize so bili usmerjeni na: – celostni pristop, – dostopnost, – obstoječe dobre prakse: prilagoditev in nadgradnja, – digitalizacijo. Način dela je obsegal: – pregled izhodišč, ciljev, metod in vsebinskih sklopov z neobvezujočimi predlogi (v omenjenem dokumentu), – izbiro ustreznih vsebin, – kategorizacijo vsebin (primarne, sekundarne), – predloge dobrih praks in ustreznih metod, – analizo in možnosti uporabe predlaganih rešitev v vseh triadah osnovne šole. Izbiro ustreznih vsebin smo izvedli glede na stopnjo minimalnih možnosti vključevanja vsebin kulturne dediščine v posamezne že predlagane dejavnosti. Na podlagi te izbire smo naknadno kategorizirali posamezne dejavnosti in jih označili kot primarne in sekundarne. Del predlaganih dejavnosti smo izločili. Kot primarne dejavnosti so bile označene tiste, ki vsebinsko sodijo med predmete in področja, ki vključujejo kulturno dediščino. Takšne dejavnosti večinoma že vključujejo in/ali so v celoti usmerjene v različne načine poučevanja o kulturni dediščini. Pri takšnih predlogih za dneve dejavnosti se lahko obstoječe nadgradi z dodatnimi, morda bolj aktualnimi vsebinami, z novimi metodami, z novimi didaktičnimi pripomočki za poučevanje ali z uporabo digitalnih načinov poučevanja. V kategorijo sekundarnih vsebin smo uvrstili predloge dejavnosti, ki vsebinsko niso povezani s poučevanjem kulturne dediščine. Za takšne dejavnosti je značilno, da so usmerjene v poučevanje drugih vsebin (na primer naravoslovje, šport). Ne glede na to se tudi v to skupino lahko vključijo vsebine kulturne dediščine. Njihovo vključevanje pa obstoječe vsebine lahko nadgradi, dopolni ali le popestri kot sklop zanimivosti. Na ta način, s preusmerjanjem fokusa iz osnovnih vsebin, se morda lahko ustvari tudi kakovostnejše učno okolje. Na temelju izbire in kategorizacije predmetov smo oblikovali predlog za uporabo didaktičnega pripomočka za poučevanje dediščine in predvideli aplikativne možnosti v vseh treh triadah osnovne šole. Konceptualni dokument dneve dejavnosti opredeljuje kot: Dnevi dejavnosti so tisti del obveznega programa osnovne šole, ki medpredmetno povezujejo discipline in predmetna področja, vključena v predmetnik osnovne šole. Potekajo po letnem delovnem načrtu šole 30 (šolski kurikulum), ki določa njihovo vsebino in organizacijsko izvedbo. Cilji dnevov dejavnosti so omogočiti učenkam in učencem utrjevanje in povezovanje znanja, pridobljenega pri posameznih predmetih in predmetnih področjih, uporabljanje tega znanja in njegovo nadgrajevanje s praktičnim učenjem v kontekstu medsebojnega sodelovanja in odzivanja na aktualne dogodke v ožjem in širšem družbenem okolju. Dnevi dejavnosti so namenjeni vsem učencem in učenkam v letnem obsegu 15 dni. Za izvedbo posameznega dneva dejavnosti je predvidenih 5 ur. Predvideno je tudi število dnevov dejavnosti v okviru posameznega razreda. Ti so določeni na podlagi upoštevanja razvoja otrok ter zastopanosti predmetnega področja v predmetniku osnovne šole. Vsebinsko so dnevi dejavnosti razdeljeni v štiri sklope: – kulturni dnevi, – naravoslovni dnevi, – športni dnevi in – tehniški dnevi. Kljub takšni delitvi je na izvedbeni ravni poudarek na medpredmetnem (meddisciplinarnem) povezovanju, projektnem delu in razvijanju elementov raziskovalnega učenja/dela učenk in učencev na šoli, od načrtovanja nalog, zbiranja podatkov do oblikovanja ugotovitev in predstavitve rezultatov. Izvajanje pa naj ne bi bilo usmerjeno le na učence, temveč tudi pedagogom omogoča razvijati strokovno sodelovanje do stopnje timskega poučevanja, to je metodičnega pristopa, ki učenke in učence nauči povezovati spoznanja različnih disciplin. Zato je v izvajanje mogoče vključiti obiske strokovnjakinj in strokovnjakov, umetnikov in umetnic itd. na šoli in obiske učenk in učencev različnih učnih okolij. Priporoča se tudi, da se vsem učencem in učenkam vsaj enkrat v osnovnem šolanju omogoči obisk večjih kulturnih središč in drugih institucij. V nadaljevanju podajamo pregled in kategorizacijo vsebin dnevov dejavnosti. Iz predlogov so bile izločene dejavnosti, v katere vključevanje poučevanja o kulturni dediščini določamo samo kot možno spremljajočo vsebino, morda celo naključno, in ocenjujemo, da vsebine niso ustrezne za razvoj v to smer zaradi vsebinske specifičnosti. Pri pregledu in kategorizaciji sledimo osnovni obliki predlaganih dejavnosti in jih delimo v kategoriji primernih in sekundarnih dejavnosti. Značilnosti obeh kategorij ponavljamo tudi na tem mestu. Kot primarne dejavnosti so bile označene tiste, ki vsebinsko sodijo med predmete in področja, ki vključujejo kulturno dediščino. Takšne dejavnosti večinoma že vključujejo in/ali so v celoti usmerjene v različne načine poučevanja o kulturni dediščini. Pri takšnih predlogih za dneve dejavnosti se lahko obstoječe nadgradi z dodatnimi, morda bolj aktualnimi vsebinami, z novimi metodami, z novimi didaktičnimi pripomočki za poučevanje ali z uporabo digitalnih načinov poučevanja. V kategorijo sekundarnih vsebin smo uvrstili predloge dejavnosti, ki vsebinsko niso povezani s poučevanjem kulturne dediščine. Za takšne dejavnosti je značilno, da so usmerjene v poučevanje drugih vsebin (na primer naravoslovje, šport). Ne glede na to se tudi v to skupino lahko vključijo vsebine kulturne dediščine. Njihovo vključevanje pa obstoječe vsebine lahko nadgradi, dopolni ali le popestri kot sklop zanimivosti. Na ta način, s preusmerjanjem fokusa iz osnovnih vsebin, se morda lahko ustvari tudi kakovostnejše učno okolje. 31 PRIMARNI SEKUNDARNI Priprava in izvedba srečanja z umetnikom, kulturnim delavcem ali družboslovcem na KULTURNI Priprava in izvedba literarnega natečaja šoli DNEVI Priprava in izvedba ogleda zgodovinskih spominskih krajev, kulturnih spomenikov ter Priprava šolskega glasila naravnih in kulturnih znamenitosti Obisk kulturno-umetniške ustanove Poskus priprave golske radijske igre Ogled razstave Srečanja mladih knjižnih ustvarjalcev Raziskovalne dejavnosti v povezavi s spoznavanjem in varovanjem naravne in kulturne Predstavitev dejavnosti glasbene sole (temats-dediščine ki koncert, predstavitev glasbil) Pisanje umetnostnih in neumetnostnih besedil (izdelava naloge ob obisku kulturne oblikovanje ‘lutkovnega gledališča” z izdelavo znamenitosti, projektno delo) enostavnih lutk, glasbo in animacijo Tematsko ustvarjanje likovnih del v različnih likovnih tehnikah Priprava likovne razstave polje, narava, vrt, sadovnjak, vinograd, mestni park, živa meja, kmetija onesnaževanje okolja in posledice NARAVO- ogrožene in zavarovane rastline in živali v šolskem okolju, živalski vrt, botanični vrt, geološka sestava tal in prsti v okolici sole, živi učna pot, prirodoslovni muzej, pretok snovi in energije SLOVNI in neživi dejavniki okolja DNEVI zdravje in prehrana iz narave mikroorganizmi v človekovem življenju, čutila domači kraj (površje, naselje, četrt, soseska, ulica, dejavnosti/raba zemljišč, kraj bivanja, orientacija v pokrajini kraj zaposlitve, vaška hiša - spomenik na prostem) avtobusna in železniška postaja Kras in kraško površje tipi naselij vodni in obvodni svet (od izvira do izliva) tipi pokrajin slovenske pokrajine hrana, prehrana in zdravi načini prehranjevanja skrb za zdrave zobe, nega zob konzerviranje živil nage telo in skrb za zdravje hrana, prehrana in zdravi načini prehranjevanja zdravje, higiena in rekreacija konzerviranje živil medsebojni odnosi in zdravje seznanjanje s športi ŠPORTNI aerobne dejavnosti v naravi (orientacija, DNEVI kolesarjenje, veslanje, kajakaštvo) plavanje in druge dejavnosti v vodi medrazredna tekmovanja v športnih igrah pohodništvo atletski mnogoboj TEHNIŠKI kako stanujemo (pohištvena oprema: postelja, stoli, mize - ergonomske zahteve, vrste, tekmovanja v tehničnih disciplinah izdelava, ponudba v trgovini, prospektno gradivo in navodila, izdelava maket) DNEVI tekstil v stanovanju (barve in vzorci, zavese, preproge in tekstilne talne obloge) vremenoslovje - barometer, vetrokaz ogrevanje, zračenje, razsvetljava stanovanjskega prostora modelarstvo raziskovanje tehnične zapuščine: tehnični izdelki nage preteklosti priprava razstave izdelkov učencev in učenk ter demonstracija delovanja izdelka uporaba novih informacijskih dosežkov 32 Primeri obstoječih dobrih praks Na podlagi obstoječih dejavnosti, ki lahko ponujajo metodološko interpretacijsko osnovo in so razvili vrsto didaktičnih pripomočkov, smo izločili nekaj elementov kot izhodišča za vključevanje poučevanja o kulturni dediščini: – interpretacijski center, – tematski kovčki, – senzorični vrt, – delavnice: mozaiki, nakit, konzerviranje hrane in – arheopeskovnik. Vsi primeri izhajajo iz prakse upravljanja koprske Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem z Arheološkim parkom Simonov zaliv v Izoli in so se pokazali kot dober primer različnih načinov poučevanja o kulturni dediščini. Tematski kovčki Tematskim kovčkom posvečamo posebno pozornost, saj smo jih prepoznali kot najuporabnejši didaktični pripomoček za poučevanje o kulturni dediščini. Praviloma gre za kovček z izbranimi predmeti, s pomočjo katerih lahko predstavimo eno temo. Pri tem je zaželeno, da kovčke opremimo z listom, ki vsebuje opis, osnovne podatke o temi in posameznih predmetih ter kratke naloge za učence. List lahko dopolnimo s predlogi dejavnosti in načinov poučevanja za pedagoge. Tematske kovčke lahko uporabljamo na več načinov: 1. Več predmetov – ena tema Na podlagi celotne vsebine tematskega kovčka lahko predstavimo eno temo. Vsi predmeti pomagajo neko temo razumeti v celoti in z različnih vidikov. 2. En predmet – več tem Na podlagi vsebin v tematskem kovčku lahko osnovno temo oziroma zgodbo nadgradimo. Tako na primer lahko vzamemo le en predmet in razvijamo nove vsebine in pokrijemo več tem. Iz kovčka, ki je namenjen higieni, vzamemo škarje in obdelamo različne teme, od tehnike, izdelave do uporabe in podobno. 3. Kombinacije Če imamo več tematskih kovčkov, lahko posamezne predmete kombiniramo in ustvarimo novo tematsko vsebino. Poleg navedenih možnosti, ki omogočajo večplastno uporabo tematskih kovčkov za poučevanje, poudarjamo še nekaj značilnosti, ki jih tovrstni didaktični pripomočki omogočajo: – taktilna izkušnja (za lažje učenje in za vključevanje oseb s posebnimi potrebami), – spodbujanje domišljije, – spodbujanje raziskovanja, – dinamična uporaba – možnost kombiniranja in nadgradnje vsebin, – mobilni pripomoček (lahko kroži med učitelji in se uporabi pri različnih predmetih), – izhodišče za delavnice (na primer poskus izdelave predmeta). Prednost tematskih kovčkov je tudi v tem, da jih lahko uporabimo v vseh treh triadah osnovnošolskega izobraževanja, saj je poučevanje mogoče prilagajati sposobnostim in stopnji razvoja učencev. 33 Uporaba 1. TRIADA: osnovne informacije: besede, materiali, oblike, strukture, osnovni elementi, tehnike taktilna izkušnja 2. TRIADA: uporaba informacij: izdelovanje kopij, igra vlog, prepoznavanje materialov, opisovanje, meritve, sestavljanje … 3. TRIADA: raziskovalni pristop: nadgradnja vsebine kovčkov: kaj bi še želeli vedeti? – Učenci na primer dodatno raziskujejo in dodajajo nove vsebine ali izkoristijo obstoječe in ustvarijo nove vsebine … Tematske kovčke je mogoče vključiti tudi v digitalizacijo ter dejavnosti in poučevanje nadgraditi z uporabo novih tehnologij in učenjem o novih tehnologijah. Navajamo le nekaj možnosti: – spletna predstavitev kovčkov: opisi, fotografije, – raziskovalne naloge, objavljene na spletu, – virtualne razstave, – uporaba tridimenzionalnega skenerja in reprodukcija predmetov, – objava poročil v spletnem šolskem časopisu/na spletni strani šole … 34 Priprava na dneve dejavnosti Razumevanje kulturne dediščine Kulturna dediščina je širok pojem, ki zajema vse od zgodovinskih spomenikov do tradicionalne obrti in jezika. Zanjo so značilne tako snovne kot nesnovne sestavine, ki tvorijo identiteto skupnosti. Primer snovne dediščine je arhitekturna zasnova starega mestnega jedra, nesnovno dediščino pa predstavlja jezik, ki ga govorijo prebivalci. Razumevanje obeh vidikov je ključno za celovit pristop k ohranjanju kulturne dediščine. Določitev ciljev dnevov dejavnosti Cilji dnevov dejavnosti naj se osredotočajo na poglobljeno razumevanje lokalne kulturne dediščine in njenega pomena za skupnost. Na primer: en cilj bi lahko bil, da učenci prepoznajo vlogo kulturne dediščine pri oblikovanju njihove identitete in skupnosti. Povezava s šolskim kurikulumom zagotavlja, da so dejavnosti povezane z učnim načrtom in prispevajo k širjenju znanja učencev. Raziskovanje lokalne kulturne dediščine Terenski ogledi Organizacija terenskih ogledov je ključna za neposredno doživljanje kulturne dediščine. Učitelji naj vzpostavijo sodelovanje z lokalnimi muzeji, zgodovinskimi društvi in arhivskimi ustanovami. Primer dobre prakse je obisk zgodovinskega muzeja, v katerem učenci raziskujejo razstavljene predmete in se srečajo s strokovnjaki, ki jim predstavljajo zgodovinski kontekst. Če to ni mogoče, so številni muzeji svoje spletne strani obogatili z virtualnimi razstavami, ki sicer ne morejo nadomestiti izkušnje v živo, a so v nekaterih primerih izjemen vir, saj nam omogočijo ogled razstav v oddaljenih mestih po vsem svetu. Alternativa obisku muzeja je sprehod po lokalnem okolju ali dogovor s strokovnjaki s področja dediščine, ki obiščejo šolo. Pogovori z lokalnimi prebivalci Pogovori z lokalnimi prebivalci predstavljajo neprecenljiv vir informacij o kulturni dediščini. Učitelji naj organizirajo intervjuje s starejšimi generacijami, ki imajo bogate izkušnje in ohranjajo znanja iz in o preteklosti. Primer takšnega pogovora je pogovor z lokalnim obrtnikom, ki ohranja tradicionalno obrt, kot je izdelovanje unikatnih keramičnih izdelkov. Učence lahko dodatno motiviramo in jim pred izvedbo dneva dejavnosti damo nalogo, da se pogovorijo z družinskimi člani ali s člani skupnosti, v kateri živijo, in zapišejo (mlajši lahko narišejo) njihove izkušnje ali znanja o kulturni dediščini. To vključuje tudi zapis starih pravljic, pesmic, plesov, iger ali kakšnih drugih posebnosti, na primer uporabe narečij, starih besed in podobno, in jih lahko tudi posnamejo v zvočnem ali zvočno-vizualnem zapisu. Ustvarjalne dejavnosti za otroke Ustvarjanje maket Ena od možnih dejavnosti, ki omogoča skupinsko delo z uporabo pridobljenih znanj, je ustvarjanje maket in dioram. Na ta način otroci fizično poustvarijo zgodovinske ali kulturne prizore. Na primer: izdelajo lahko maketo lokalnega zgodovinskega kraja, kot je star grad ali mestni trg. Ta dejavnost spodbuja njihovo domišljijo in jim omogoča, da se poglobijo v preteklost in se lažje učijo. Lahko pa svoje izdelke uporabijo za predstavitve sošolcem in se tako iz učencev spremenijo v učitelje, ki prenašajo znanja o kulturni dediščini. Izdelava takšnih prikazov zahteva nekaj organizacije in priprave, a se z izdelavo maket iz recikliranega materiala spodbuja tudi zavest o ohranjanju okolja in recikliranju. 35 Ustvarjanje stripov Ustvarjanje stripov je odličen način za pripovedovanje zgodb o kulturni dediščini. Učenci lahko ustvarijo stripe, ki prikazujejo zgodovinske dogodke ali tradicionalne običaje. Na primer, strip lahko predstavi pomembno zgodbo iz lokalne zgodovine ali prikaže značilnosti in okoliščine, v katerih se izvaja tradicionalni ples v neki skupnosti. Lahko se tematsko posvetijo pomembni osebi iz lokalne ali nacionalne zgodovine. Skozi risanje stripa lahko zabeležimo tudi narečne posebnosti, znanja in postopke tradicionalnih obrti, pravljice ali le spomine članov lokalne skupnosti o življenju v preteklosti. S pomočjo digitalnih pripomočkov lahko na podlagi stripov naredimo animacijo. Na primer: tako imenovana animacija stop-motion že sama po sebi predstavlja tradicionalen način izdelave animacij, ki ga tako lahko ohranjamo. Pri risanju stripov ni nujno, da se otroci strogo držijo le zgodovinskih podatkov. Lahko jih tudi interpretirajo ali predstavijo zgodbo iz preteklosti v prvi osebi. Da bi bili pri tem uspešni, se bodo morali poglobiti v zgodovinske podatke, o njih dobro razmisliti in se v domišljiji postaviti v vlogo človeka v preteklosti. Na ta način se bodo tudi poglobljeno učili. Uporaba tehnologije v učnem procesu Virtualni ogledi in interaktivne aplikacije Uporaba tehnologije omogoča učencem virtualno potovanje skozi čas ali obisk muzejskih razstav, zgodovinskih krajev ali ogled dela obrtnikov, ki so fizično nedostopni. Na primer: virtualni ogled muzeja ali stare cerkve skozi aplikacije ali spletne platforme. Interaktivne aplikacije pa lahko vključujejo virtualne učne igre ali naloge, ki povezujejo učence z lokalno kulturno dediščino. V nadaljevanju predstavljamo nekaj uporabnih povezav. Digitalno dokumentiranje Učenci se v okviru dnevov dejavnosti lahko naučijo uporabljati digitalna orodja za dokumentiranje kulturne dediščine. To vključuje fotografiranje, snemanje intervjujev in ustvarjanje digitalnih zapisov. S temi dejavnostmi lahko dajo tehten doprinos k ohranjanju kulturne dediščine. Iz zbranih gradiv lahko ustvarijo digitalne albume, ki združujejo fotografije zgodovinskih krajev, dokumentirajo posnetke pogovorov z lokalnimi prebivalci in zgodbe o lokalni zgodovini ali pa posnamejo kratek dokumentarni film o tradicionalni obrti v skupnosti. Različne aplikacije omogočajo tudi kombinirane predstavitve, ki združujejo različne zapise, na primer spletna knjiga s povezavami na zvočne in vizualne zapise. Učenci lahko rezultate svojih dejavnosti objavijo na spletni strani šole ali na drugih mestih v spletu in tako široki javnosti predstavijo svojo kulturno dediščino. Če se takšne dejavnosti predvidijo v daljšem časovnem obdobju in jih učitelji organizirajo po fazah, se lahko rezultate predstavlja in objavlja sproti, na primer v obliki bloga ali vloga, ki ga učenci skupaj pripravijo. 36 Organizacija zaključnega dogodka Razstava učnih dosežkov Pri organizaciji dejavnosti, katerih cilj je raziskovanje in dokumentiranje kulturne dediščine, pri čemer se učenci učijo in tudi razvijajo pozitiven odnos do dediščine, je izjemno pomembno organizirati zaključni dogodek, na katerem bodo v sintetični obliki predstavili rezultate svojega dela. Najpogostejša oblika zaključnega dogodka je organizacija razstave, na kateri se predstavijo dejavnosti in rezultati. Pri tem je pomembno učence spodbuditi, da rezultate svojega dela delijo z drugimi učenci, starši in lokalno skupnostjo. Na primer: učenci lahko postavijo razstavo svojih maket, stripov, digitalnega dokumentiranja ali drugih izdelkov v šolski avli ali lokalni knjižnici. S tem bodo o kulturni dediščini ozaveščali tudi širšo skupnost in bodo ponosni na svoje delo in kulturno dediščino, kar je ključno pri aktivnem vključevanju v proces njenega ohranjanja. Zaključna razprava in refleksija Ob organizaciji zaključnega dogodka, v katerega vključimo tudi širšo javnost, je pomembno pripraviti tudi zaključno razpravo z učenci, vključenimi v izvedbo dejavnosti o kulturni dediščini. Ta naj poteka v šoli v okviru skupine učencev, ki so sodelovali pri izvedbi dneva dejavnosti, in učiteljev mentorjev. Namen zaključne razprave je preveriti izkušnje učencev in poudariti nova, v okviru dneva dejavnosti pridobljena znanja. Zaželeno je, da poteka v obliki diskusije, s katero učitelji spodbudijo tudi refleksijo o pomenu kulturne dediščine, in preveri, ali in kako so se učenci osebno povezali z lokalno dediščino oziroma ali so spremenili ali na novo zgradili odnos do kulturne dediščine. Učenci lahko delijo mnenje o izvedbi dejavnosti, predlagajo spremembe in razložijo svoje mnenje o pomenu dediščine, o vrednotah in tudi o razlogih za njeno ohranjanje. S tem priročnikom in navodili vodite učence k aktivnemu razumevanju in spoštovanju kulturne dediščine. Dejavnosti prilagodite starostnim skupinam, spodbujajte razpravo in pustite prostor za ustvarjalnost; nadgradite jih z vključitvijo članov lokalne skupnosti. Povabite strokovnjake kot goste predavatelje. Razvijajte projekte, v katerih lahko učenci sami dokumentirajo in delijo lokalno kulturno dediščino. 37 38 Navodila za samostojno raziskovanje lokalne kulturne dediščine S temi navodili boste učence spodbudili k samostojnemu raziskovanju lokalne kulturne dediščine in odkrivanju edinstvenosti svojega okolja. Osnovna šola, 1. triada 1. Oglej si slike Učenci sami ali s pomočjo učitelja ali staršev poiščejo knjige, revije ali fotografije, ki prikazujejo lokalne kraje, tradicije ali ljudi. Skupaj si ogledate slike, jih opišete in se o njih pogovarjate. 2. Risanje mesta Otrok uporablja kos papirja in barvice in nariše svoje najljubše kraje v mestu ali vasi. 3. Pogovor z odraslim Otrok naj vpraša starše, stare starše ali druge odrasle, ali mu lahko pripovedujejo zgodbe, kako so preživljali čas v njihovem mestu ali vasi, ko so bili otroci. Osnovna šola, 2. triada 1. Zemljevid kulturne dediščine Učenec nariše zemljevid svojega okoliša. Nato poišče in označi kulturne znamenitosti, kot so šole, cerkve, muzeji, gradovi ali parki. 2. Raziskovalni dnevnik Učenci za vsako oznako na zemljevidu napišejo nekaj stavkov o označeni kulturni točki. Vprašajte jih, ali in kako bi lahko izvedeli še kaj novega. 3. Pogovor z družino Učenci se pogovorijo s starši ali drugimi družinskimi člani o njihovih izkušnjah in spominih, povezanih z domačim krajem. Osnovna šola, 3. triada 1. Samostojno raziskovanje Učenci izberejo eno kulturno znamenitost ali tradicijo, ki jih zanima. Raziskujejo zgodovino, pomen in vpliv na skupnost. 2. Virtualno raziskovanje Učenci uporabijo spletne vire in platforme ali digitalne arhive za virtualne oglede in raziskovanje. Svoje ugotovitve predstavijo v razredu in razložijo pomen raziskane dediščine. 3. Projektno delo Učenci se pogovorijo o projektu, ki bi lahko predstavil lokalno kulturno dediščino. Lahko gre za pisanje bloga, snemanje videopredstavitve, razstavo ali preprosto predstavitev s slikami ali plakatom. Učenci naj skupaj načrtujejo vse korake oziroma faze in predvidijo potrebne pripomočke za uresničitev projekta od začetka do konca. 39 Splošna navodila za vse starostne skupine 1. Zbiranje spominkov Otroci naj med raziskovanjem zberejo spominke, kot so listki, sličice, brošure ali majhni predmeti, ki predstavljajo temo njihovega dela ali jih na kakšen drug način povežejo z opravljeno dejavnostjo. Po zaključeni dejavnosti lahko predstavijo svoje spominke in pojasnijo, zakaj so jih izbrali in na kaj jih bodo spominjali. 2. Fotografiranje Otroci fotografirajo kulturne točke, dogodke ali običaje. Slike lahko uporabijo pri izdelavi končnega projekta. 3. Raziskovanje z vprašanji Otroci naj razmislijo, kako kulturna dediščina vpliva na njihovo življenje danes. Kaj se je spremenilo in kaj ostaja enako? 4. Predstavitev rezultatov Otroci naj delijo svoje ugotovitve z družino, prijatelji ali učiteljem. Morda lahko organizirajo predstavitev ali razstavo. Navodila za učitelje Raziskovanje lokalne kulturne dediščine z učenci različnih starostnih skupin je lahko navdihujoče in poučno. Upoštevajte, da je prilagoditev dejavnosti pomembna, da se učencem omogoči doživljanje dediščine na zanje primeren način. Spodaj je natančen opis, kako naj učitelji izvajajo raziskovanje. Osnovna šola, 1. triada 1. Raziskovanje s slikami Uporabite ilustrirane knjige, slike ali fotografije, ki predstavljajo lokalne znamenitosti ali tradicionalne obrti. Otroci naj opazujejo slike in izrazijo svoje misli. 2. Terenski ogledi Organizirajte krajše terenske obiske lokalnih krajev, kot so parki, igrišča ali muzeji. Otroci bodo lahko opazovali okolje in ga povezovali z lastnimi izkušnjami. 3. Ustvarjalne dejavnosti Izvajajte enostavne ustvarjalne projekte, kot sta risanje ali oblikovanje iz gline in ki so povezani z lokalno kulturno dediščino. Osnovna šola, 2. triada 1. Zemljevid z ugankami Organizirajte učno uro na terenu, kjer otroci rešujejo uganke, zapisane na zemljevidu lokalne skupnosti, in iščejo kulturne točke. 40 2. Raziskovanje s pisanjem Spodbujajte pisanje dnevniških zapisov ali kratkih zgodb o njihovih izkušnjah ob obisku lokalnih znamenitosti. 3. Projektno delo Otroke razdelite v skupine in jih spodbujajte, da izvedejo raziskavo o zgodovini neke zgradbe, tradicionalne obrti ali pomembnem dogodku. Osnovna šola, 3. triada 1. Digitalno raziskovanje Učence naučite uporabljati digitalna orodja za raziskovanje lokalne kulturne dediščine, kot so spletne baze podatkov, arhivi in zgodovinske spletne strani. 2. Prostovoljstvo Spodbujajte prostovoljno delo v lokalnih muzejih, arhivih ali organizacijah za ohranjanje dediščine, predvsem na način sporočanja informacij o stanju dediščine v lokalnem okolju in dokumentiranja dediščine ter spodbujanja družinskih članov k sodelovanju pri »raziskovanju« kulturne dediščine. 3. Raziskovalni projekti Vsak učenec naj si izbere temo, ki ga zanima, in izvede raziskavo s poudarkom na dediščini svojega okolja. Končne projekte lahko predstavijo v razredu. Skupne dejavnosti za vse starostne skupine 1. Strokovnjaki v razredu Povabite lokalne strokovnjake, ki bodo otroke poučili o kulturni dediščini. Lahko so zgodovinarji, umetniki, rokodelci ali arhitekti. 2. Virtualni ogledi Organizirajte virtualne oglede prek spletnih platform, ki omogočajo virtualno potovanje po pomembnih krajih ali muzejskih razstavah. 3. Projektna razstava Otroci lahko s sodelovanjem pri ustvarjanju skupinske razstave pokažejo svoje raziskave in spoznanja o lokalni kulturni dediščini. Učitelji naj vedno spodbujajo vprašanja, razpravo in ustvarjalnost, da bodo lahko učenci aktivno sodelovali pri raziskovanju lokalne kulturne dediščine. 41 Predlogi za izvedbo dnevov dejavnosti V tem poglavju podajamo predloge za izvedbo treh vsebinsko različnih sklopov za dneve dejavnosti. Kot smo navedli že v uvodnih poglavjih, so izhodišča oziroma teme: predmet (v tem primeru lesena skrinja), hiša, naselbina (mesto ali vas). Vsaka tema je sestavljena kot en vsebinski sklop, ki vključuje splošna navodila, razdelane primere dejavnosti za vsako triado v različici brez uporabe digitalnih orodij in z njihovo uporabo. Z zagotavljanjem možnosti za tradicionalne in digitalne pristope lahko učitelji poskrbijo za različne potrebe in vire, ki so na voljo v njihovih učilnicah, hkrati pa zagotovijo, da učenci razvijejo dragocene veščine raziskovanja, predstavitve in kritičnega mišljenja. Z vključitvijo digitalnih orodij v naloge izkoriščajo tehnologijo za raziskovanje in predstavitev, hkrati pa učencem nudijo dragocene veščine digitalne pismenosti, ki so bistvenega pomena v današnjem svetu. 42 Dejavnost 1: predmet – lesena skrinja Naloga je zasnovana tako, da otrokom omogoča praktično in interaktivno učenje o kulturni dediščini, hkrati pa spodbuja njihovo radovednost, skupinsko delo in kritično mišljenje. Predviden čas trajanja dejavnosti: približno 3 ure, razdeljene v več delovnih dni. Cilji – Spodbujanje zanimanja za kulturno dediščino in zgodovino. - Razvijanje raziskovalnih in kritičnih mišljenjskih sposobnosti. - Krepitev ustvarjalnosti in domišljije. Kompetence – Razumevanje pomena kulturne dediščine. – Razvoj veščin opazovanja in raziskovanja. – Krepitev komunikacijskih in sodelovalnih sposobnosti. Medpredmetne povezave – Zgodovina: učenje o preteklosti in kulturni dediščini. – Likovna umetnost: raziskovanje umetniških izrazov in obrti. – Geografija: spoznavanje lokalnih in svetovnih kultur. Pedagoške metode – Problemsko učenje. – Skupinsko delo. – Raziskovalno delo z viri. – Diskusija in refleksija. Didaktični pripomočki in digitalna orodja – Stara lesena skrinja, napolnjena z različnimi predmeti (na primer fotografije, starinski nakit, pisemska dopisovanja, orodja, umetniška dela). – Digitalna orodja (na primer tablice ali računalniki) za raziskovanje in dokumentiranje. – Knjige in spletni viri za dodatne informacije. – Delovni listi za zapisovanje opažanj in ugotovitev. 43 44 Navodila Za otroke 1. Razdelite se v skupine in skupaj raziskujte vsebino lesene skrinje. 2. Vsak predmet opazujte, se o njem pogovarjajte in sklepajte, iz katerega obdobja bi lahko bil in kakšen pomen bi lahko imel. 3. Uporabite digitalna orodja in knjige za raziskovanje zgodovinskega in kulturnega konteksta predmetov. 4. Pripravite kratko predstavitev o svojih ugotovitvah. Za učitelje 1. Priprava skrinje: izberite in pripravite predmete, ki odražajo različne aspekte kulturne dediščine. Predmeti naj bodo varni za uporabo in primerni za starost otrok. 2. Uvod v dejavnost: predstavite skrinjo in njen pomen. Razložite cilje in potek dejavnosti. 3. Nadzor in usmerjanje: med raziskovanjem skupin bodite na voljo za pomoč, usmerjanje in odgovarjanje na vprašanja. 4. Diskusija in refleksija: po skupinskih predstavitvah organizirajte razpravo o ugotovitvah in jih povežite z učnim načrtom. 5. Vrednotenje in povratna informacija: poskrbite za konstruktivno povratno informacijo in vrednotenje dela učencev. 45 Naloge po triadah – brez digitalnih pripomočkov Naloga za 1. triado Naslov: Raziskovanje skrinj z zakladi v naši skupnosti Navodila: 1. Izberite »skrinjo z zakladom« Vsak učenec bo izbral skrinjo z zakladom ali majhno škatlo v svoji skupnosti, kot je družinska skrinja ali škatla na lokalnem zgodovinskem mestu. 2. Ustvarite slikovni kolaž Učenci naj ustvarijo preprost slikovni kolaž, ki prikazuje izbrano »skrinjo z zakladom«. Spodbujajte jih, naj uporabljajo risbe, izreze ali natisnejo slike. Učencem zagotovite umetniške pripomočke, kot so papir, škarje, lepilo in revije. Ustvarijo lahko fizični slikovni kolaž, ki prikazuje njihovo izbrano »skrinjo z zakladom«. 3. Pokaži in povej Vsakemu učencu dovolite, da razredu predstavi svoj slikovni kolaž. Povedo lahko, zakaj so izbrali prav to skrinjo in vse zanimive podrobnosti, ki so jih izvedeli. 4. Razprava v razredu Omogočite kratko razpravo v razredu in učence spodbudite, da izrazijo, kaj se jim zdi zanimivo o skrinjah z zakladom in za kaj mislijo, da so bili ti predmeti morda uporabljeni v preteklosti. Naloga za 2. triado Naslov: Skrinje preteklosti – Razkrivanje zgodovine skozi lesene zaklade Navodila: 1. Raziskava in predstavitev Vsak učenec bo raziskal določeno staro leseno skrinjo v svoji skupnosti. Nato bodo učenci ustvarili predstavitev (plakat, digitalne diapozitive ali kratek video) s podrobnostmi o zgodovini skrinje, kulturnem pomenu in morebitnih povezanih zgodbah ali tradicijah. Učenci lahko izvajajo raziskave z uporabo knjig, člankov in intervjujev. Ustvarijo lahko fizični plakat ali uporabijo tradicionalne materiale za risanje za predstavitev. 2. Dan predmetov Organizirajte dan izmenjave predmetov, na katerem učenci svoje ugotovitve predstavijo razredu. Spodbujajte jih, naj prinesejo vse podobne predmete ali slike, risbe za izboljšanje svoje predstavitve. Prinesejo naj predmete ali slike predmetov, ki bi jih hranili v leseni skrinji. 3. Vprašanja vrstnikov in razprava Po vsaki predstavitvi omogočite pogovor s sošolci, da lahko postavljajo vprašanja in posredujejo povratne informacije. Učence prosite, naj razmislijo, kaj se jim je zdelo najbolj zanimivo pri predstavitvah vrstnikov. 46 Naloga za 3. triado Naslov: Lesene skrinje – Varuhi kulturne dediščine Navodila: 1. Poglobljena raziskovalna naloga Učenci bodo izvedli temeljito raziskavo o izbrani stari leseni skrinji in izdelali raziskovalno nalogo, ki bo zajemala njeno zgodovino, izdelavo, kulturni pomen in vse povezave z lokalnimi tradicijami ali dogodki. Učenci lahko izvajajo raziskave z uporabo knjižničnih virov in napišejo tradicionalno raziskovalno nalogo. Spodbujajte jih, naj na papir vključijo slike ali diagrame. 2. Predstavitev Organizirajte panelno predstavitev, pri kateri vsak učenec deli svoje raziskovalne ugotovitve z uporabo tiskanih materialov ali tradicionalnih vizualnih pripomočkov. Spodbujajte poglobljeno razpravo o ohranjanju kulturne dediščine in pomenu razumevanja zgodb, ki stojijo za artefakti. 3. Skupinska debata Nalogo zaključite s skupinsko debato o vlogi sodobne družbe pri ohranjanju in širjenju zavesti o kulturni dediščini, pri čemer se osredotočite na stare lesene skrinje. Izvedite tradicionalno razredno debato, pri kateri učenci razpravljajo o ohranjanju kulturne dediščine brez uporabe tehnologije. 47 Naloge po triadah – z digitalnimi pripomočki Naloga za 1. triado Naslov: Digitalni lov na zaklad lesene skrinje Navodila: 1. Izberite »skrinjo z zakladom« Vsak učenec bo izbral skrinjo z zakladom v svoji skupnosti. Učencem dovolite, da izberejo virtualno ali fizično skrinjo z zakladom v skupnosti. 2. Ustvarite digitalni kolaž Predstavite digitalna orodja za risanje ali izobraževalne aplikacije, primerna starosti. S preprostimi orodji za digitalno risanje ali izobraževalnimi aplikacijami naj učenci ustvarijo digitalni kolaž, ki prikazuje izbrano »skrinjo z zakladom«. Dodajo lahko digitalne nalepke ali risbe. 3. Digitalno pokaži in povej Vsakemu učencu dovolite, da razredu predstavi svoj digitalni kolaž z uporabo projektorja ali skupnega zaslona. Pojasnijo lahko, zakaj so izbrali to skrinjo in vse zanimive podrobnosti, ki so jih izvedeli. 4. Razredna razprava Omogočite kratko razpravo v razredu o digitalnih zakladnicah in učence spodbudite, da izrazijo, kaj se jim zdi zanimivo o njih. Naloga za 2. triado Naslov: Digitalne kronike lesenih zakladov Navodila 1. Raziskave in digitalna predstavitev Predstavite digitalna orodja, kot so PowerPoint, Google Slides ali Prezi. Učenci lahko ustvarijo digitalno predstavitev z vizualnimi in po možnosti z zvočnimi pripovedmi. Izvedli bodo raziskavo na določeni stari leseni skrinji in ustvarili digitalno predstavitev z orodji PowerPoint, Google Slides ali Prezi. Vključevati morajo slike, besedilo in po možnosti tudi zvočno pripoved. 2. Dan virtualne skupne rabe predmetov Organizirajte virtualni dan izmenjave predmetov, na katerem učenci svoje ugotovitve predstavijo razredu z uporabo orodij za videokonference. Spodbujajte jih k uporabi virtualnih ozadij ali skupni rabi zaslonov za vizualne elemente. 3. Spletna vrstniška vprašanja in razmišljanje Po vsaki virtualni predstavitvi ustvarite spletni forum za razprave, na katerih lahko sošolci postavljajo vprašanja in posredujejo povratne informacije. Učenci bi morali razmisliti tudi o digitalnih predstavitvah vrstnikov. 48 Naloga za 3. triado Naslov: Digitalno raziskovanje lesenih skrinj – Razkritje zgodb na spletu Navodila: 1. Poglobljena digitalna raziskovalna naloga Učenci bodo izvedli poglobljeno raziskavo na izbrani stari leseni skrinji in ustvarili digitalno raziskovalno nalogo z uporabo platform, kot sta Google Dokumenti ali Microsoft Word. Vključujejo lahko multimedijske elemente, kot so slike, hiperpovezave in vdelani videoposnetki. Učence spodbujajte k izvajanju raziskav z uporabo spletnih baz podatkov in ustvarjanju digitalnega raziskovalnega prispevka z uporabo platform Google Dokumenti ali Microsoft Word. 2. Predstavitev virtualnega panela Organizirajte virtualno panelno predstavitev, kjer vsak učenec deli svoj zaslon, da predstavi svoje raziskovalne ugotovitve. Spodbujajte poglobljene razprave o pomenu ohranjanja kulturne dediščine. 3. Spletna razredna debata Nalogo zaključite s spletno razpravo v razredu z uporabo orodij za videokonference. Učenci lahko razpravljajo o vlogi tehnologije pri ohranjanju kulturne dediščine in o tem, kako lahko digitalna orodja prispevajo k ozaveščenosti. 49 50 Dejavnost 2: hiša – značilnosti in tehnike Naloga je namenjena spodbujanju zanimanja za lokalno in nacionalno kulturno dediščino med otroki, hkrati pa jih uči o pomenu ohranjanja in spoštovanja tradicionalne arhitekture. Predviden čas trajanja dejavnosti: približno 2 do 3 ure, lahko se razdeli na več dni. Cilji – Odkrivanje in razumevanje pomena tradicionalnih hiš kot del kulturne dediščine. Učenci bodo pridobili razumevanje zgodovinskega pomena in edinstvenih značilnosti, povezanih z lokalno arhitekturo. – Razvijanje zavedanja o lokalni in nacionalni kulturni identiteti. – Spodbujanje spretnosti opazovanja, analize in kritičnega mišljenja. Kompetence – Razumevanje kulturne in zgodovinske vrednosti arhitekture. – Razvoj raziskovalnih in analitičnih sposobnosti. – Krepitev komunikacijskih veščin in sposobnosti sodelovanja. Medpredmetne povezave – Zgodovina: preučevanje zgodovinskega razvoja lokalne arhitekture. – Likovna umetnost: proučevanje arhitekturnih stilov in oblik. – Geografija: raziskovanje geografskih in okoljskih vplivov na arhitekturo. Pedagoške metode poučevanja – Izkustveno učenje. – Delo v parih ali skupinah. – Uporaba IKT za raziskovanje in predstavitev. Didaktični pripomočki in digitalna orodja – Fotografije tradicionalnih hiš. – Digitalne naprave za raziskovanje in dokumentiranje (računalniki, tablice). – Interaktivna spletna orodja in baze podatkov. – Delovni listi in naloge za zapisovanje ugotovitev. 51 52 Navodila Za otroke 1. V parih ali skupinah raziskujte fotografije tradicionalnih hiš in se pogovarjajte o njihovih značilnostih. 2. Uporabite internet ali knjižnične vire za ugotovitev zgodovine in pomembnosti teh stavb. 3. Opišite, kako se tradicionalne hiše razlikujejo od sodobnih stavb, in razmislite o razlogih za te razlike. 4. Pripravite kratko predstavitev ali plakat o svojih ugotovitvah. Za učitelje 1. Priprava materialov: Zberite fotografije tradicionalnih hiš iz različnih regij in obdobij. Poskrbite za dostop do digitalnih virov. 2. Uvod v dejavnost: Predstavite projekt in njegove cilje. Razložite pomen tradicionalnih hiš v kulturni dediščini. 3. Usmerjanje in pomoč: Med raziskovanjem bodite na voljo za pomoč in usmerjanje. Spodbujajte kritično razmišljanje in ustvarjalnost. 4. Diskusija in povzetek: Po predstavitvah organizirajte razpravo o ugotovitvah in jih povežite z učnim načrtom. 5. Vrednotenje: Vrednotite delo učencev glede na jasnost, natančnost in kreativnost. 53 Naloge po triadah – brez digitalnih pripomočkov Naloga za 1. triado Naslov: Odkrivanje naših hiš – praktično raziskovanje Navodila 1. Uvod Začnite razpravo o konceptu hiš in zakaj so bistvene. Predstavite idejo, da lahko hiše odražajo kulturno dediščino skupnosti. 2. Izlet ali sprehod po soseski Popeljite učence na izlet, da raziščejo hiše v lokalni soseski. Če izlet ni mogoč, lahko organizirate sprehod po soseski, kjer lahko učenci opazujejo hiše v svoji neposredni okolici. 3. Risanje in označevanje Vsakemu učencu zagotovite papir in risalni material. Prosite jih, naj narišejo hišo, ki se jim zdi zanimiva med izletom ali sprehodom. Spodbujajte označevanje različnih značilnosti. 4. Pokaži in povej Vsakemu učencu dovolite, da predstavi svojo risbo in pove, kaj se je naučil o hiši. To je mogoče storiti v tradicionalni obliki pokaži in povej. Naloga za 2. triado Naslov: Odstiranje preteklosti – tradicionalne gradbene tehnike Navodila 1. Uvod Pogovorite se o konceptu tradicionalnih tehnik gradnje in njihovem pomenu pri ohranjanju kulturne dediščine. Pojasnite, kako se te tehnike razlikujejo v različnih regijah. 2. Knjižnica ali spletno raziskovanje Učence spodbujajte k izvajanju raziskav z uporabo knjižničnih virov ali zanesljivih spletnih platform. Raziskati morajo tradicionalne gradbene tehnike, značilne za njihovo lokalno območje. 3. Praktična dejavnost Organizirajte praktično dejavnost, pri kateri učenci ustvarjajo preproste modele ali risbe, ki predstavljajo tradicionalne gradbene tehnike. Uporabite materiale, kot so glina, karton ali reciklirani predmeti. 4. Predstavitev razredu Učencem dovolite, da razredu predstavijo svoje modele ali risbe. Spodbudite jih, naj razložijo tradicionalne gradbene tehnike, ki so jih prikazali. 54 Naloga za 3. triado Naslov: Projekt dokumentiranja arhitekturne dediščine Navodila 1. Uvod Nalogo predstavite kot dokumentacijski projekt, namenjen ohranjanju arhitekturne dediščine. Poudarite pomen razumevanja in dokumentiranja tradicionalnih tehnik gradnje. 2. Poglobljena raziskava Usmerjanje učencev k izvajanju celovitih raziskav z uporabo kombinacije knjižničnih virov, intervjujev z lokalnimi strokovnjaki in terenskih obiskov pomembnih zgodovinskih struktur. 3. Podrobna poročila Učence naučite, da pripravijo podrobna poročila o arhitekturni dediščini določene stavbe, vključno z njenim zgodovinskim ozadjem, kulturnim pomenom in uporabljenimi tradicionalnimi tehnikami gradnje. 4. Javna razstava ali predstavitev Organizirajte javno razstavo ali predstavitev, na kateri lahko učenci predstavijo svoja poročila in s tem omogočijo širši skupnosti, da spozna arhitekturno dediščino. 55 Naloge po triadah – z digitalnimi pripomočki Naloga za 1. triado Naslov: Digitalno raziskovanje lokalnih hiš Navodila 1. Uvod v digitalna orodja Predstavite starosti primerna digitalna orodja za risanje ali izobraževalne aplikacije, ki jih učenci lahko uporabljajo za ustvarjanje digitalnih predstavitev hiš. 2. Virtualno raziskovanje Če fizični izlet ni mogoč, spodbudite učence, da virtualno raziščejo hiše v svoji lokalni soseski s pomočjo spletnih zemljevidov ali virtualnih ogledov. 3. Digitalno risanje in predstavitev Učenci naj z digitalnimi orodji narišejo in označijo hišo, ki se jim zdi zanimiva. Ustvarijo lahko digitalno predstavitev (diapozitive ali slike), ki prikazuje njihove digitalne risbe. 4. Pokaži in povej na spletu Organizirajte spletno sejo pokaži in povej, na kateri lahko učenci predstavijo svoje digitalne risbe in delijo, kaj so se naučili o hišah. Naloga za 2. triado Naslov: Digitalno raziskovanje tradicionalnih gradbenih tehnik Navodila 1. Uvod v digitalna orodja Predstavite digitalna orodja, kot so spletne raziskovalne zbirke podatkov, izobraževalne spletne strani in programska oprema za oblikovanje, ki jo lahko učenci uporabljajo za svoje raziskave in predstavitve. 2. Spletna raziskava in predstavitev Učence spodbujajte k izvajanju spletnih raziskav o tradicionalnih gradbenih tehnikah v svojem lokalnem okolju. Ustvarijo lahko digitalno predstavitev z orodji, kot sta PowerPoint ali Google Slides. 3. Digitalni modeli ali animacije Učence spodbujajte k uporabi orodij ali aplikacij za digitalno oblikovanje za ustvarjanje modelov ali animacij, ki ponazarjajo tradicionalne gradbene tehnike. To lahko storite s programsko opremo za tridimenzionalno modeliranje ali aplikacijami za animacijo. 4. Virtualna predstavitev Organizirajte virtualno predstavitev v razredu, kjer učenci delijo svoje digitalne predstavitve in modele ter razložijo tradicionalne gradbene tehnike, ki so jih raziskovali. 56 Naloga za 3. triado Naslov: Digitalna dokumentacija arhitekturne dediščine Navodila 1. Uvod v digitalna orodja Predstavite napredna digitalna raziskovalna orodja, spletne baze podatkov in programsko opremo za oblikovanje, ki jo učenci lahko uporabljajo za svoje raziskave in dokumentacijo. 2. Digitalne raziskave in dokumentacija Učence spodbujajte k izvajanju obsežnih digitalnih raziskav o arhitekturni dediščini. Ustvariti morajo obsežno digitalno dokumentacijo z orodji, kot so Google Dokumenti, za poročila in programsko opremo za oblikovanje ilustracij. 3. Virtualna razstava ali izdelava spletne strani Učence naučite, naj organizirajo virtualno razstavo z uporabo platform, kot so orodja za navidezno resničnost (VR), ali ustvarijo spletno mesto, ki prikazuje njihovo digitalno dokumentacijo. To širši javnosti omogoča dostop do informacij. 4. Spletna javna predstavitev Organizirajte spletno javno predstavitev, na kateri učenci predstavijo svojo digitalno dokumentacijo. To je mogoče storiti s spletnimi seminarji, videokonferencami ali z deljenjem virtualne razstave ali spletne strani. 57 58 Dejavnost 3: okolje – naselbina (vas, naselje, mesto) Naloga omogoča otrokom, da aktivno raziskujejo in razumejo pomembne vidike kulturne dediščine, hkrati pa spodbuja njihovo domišljijo in kreativnost pri predstavljanju ugotovitev. Predviden čas trajanja dejavnosti: približno 3 do 4 ure, lahko se razdeli na več dni. Cilji – Razumevanje zgodovinskih in geografskih dejavnikov, ki so vplivali na nastanek naselij in mest. – Spoznavanje različnih tipov naselij in mest ter njihovih značilnosti skozi čas. – Razvijanje zavedanja o pomenu ohranjanja kulturne dediščine. Kompetence – Analitične in raziskovalne sposobnosti. – Sposobnost povezovanja zgodovinskih dejstev z današnjim časom. – Razvoj kritičnega mišljenja in razumevanja kulturne raznolikosti. Medpredmetne povezave – Zgodovina: raziskovanje razvoja naselij in mest. – Geografija: razumevanje vpliva geografije na nastanek naselij. – Umetnostna zgodovina: proučevanje arhitekturnih stilov. Pedagoške metode poučevanja – Raziskovalno učenje. – Skupinsko delo in sodelovalno učenje. – Uporaba IKT za raziskovanje in predstavitev. – Diskusije in interaktivne dejavnosti. Didaktični pripomočki in digitalna orodja – Zemljevidi, fotografije starih naselij in mest. – Digitalne naprave (računalniki, tablice) z dostopom do interneta. – Interaktivne spletne platforme in izobraževalne igre. – Delovni listi za zapisovanje ugotovitev in miselni vzorci. 59 60 Navodila Za otroke 1. V skupinah raziskujte, kako in zakaj so se razvila različna naselja in mesta. 2. Uporabite splet, knjige in zemljevide za zbiranje informacij o izbranem mestu ali naselju. 3. Ugotovite, kako so geografski, zgodovinski in družbeni dejavniki vplivali na njegov razvoj. 4. Ustvarite plakat, digitalno predstavitev ali maketo, ki prikazuje značilnosti in zgodovino izbranega naselja ali mesta. Za učitelje 1. Priprava materialov: Zberite ali pripravite zemljevide, fotografije in druge vire, ki prikazujejo različna naselja in mesta. 2. Uvod v dejavnost: Predstavite cilje in pomen razumevanja nastanka naselij in mest. 3. Usmerjanje in podpora: Med raziskovanjem nudite usmerjanje in podporo, spodbujajte skupinsko delo in razpravo. 4. Pregled in diskusija: Organizirajte pregled in diskusijo o učenčevih predstavitvah, osredotočite se na ključne ugotovitve in povezave. 5. Vrednotenje: Ocenite učenčeve projekte glede na raziskovalno delo, kreativnost in predstavitev. 61 Naloge po triadah – brez digitalnih pripomočkov Naloga za 1. triado Naslov: Moje mesto ali vas – popotovanje po slikah in zgodbah Navodila 1. Uvod Začnite z razpravo o konceptu mest in vasi ter poudarite njihov pomen pri oblikovanju identitete skupnosti. 2. Lokalni lov na slike Naročite učencem, naj se sprehodijo po svojem mestu ali vasi v spremstvu družinskega člana, da posnamejo slike pomembnih znamenitosti, zgradb in prostorov v skupnosti. 3. Ustvarite kolaž ali risbo V učilnici priskrbite učencem gradivo za ustvarjanje fizičnega kolaža ali risbe z uporabo slik, ki so jih posneli. Spodbujajte jih, naj vključijo oznake in kratke stavke o vsakem elementu. 4. Pokaži in povej Organizirajte dan »Pokaži in povej«, kjer učenci razredu predstavijo svoje kolaže ali risbe in povedo, kaj so se naučili o svojem mestu ali vasi. Naloga za 2. triado Naslov: Časovni popotniki – raziskovanje zgodovinskih znamenitosti v našem mestu ali vasi Navodila 1. Uvod Pogovorite se o pomenu zgodovinskih znamenitosti v mestih in vaseh ter o tem, kako prispevajo h kulturni dediščini. 2. Raziskave in izleti Učencem dodelite posebna zgodovinska mesta za raziskovanje. Organizirajte terensko ekskurzijo, da obiščete ta mesta, in učencem omogočite zbiranje informacij z opazovanjem in interakcijo z lokalnimi vodniki. 3. Ustvarite plakat ali poročilo Učencem naročite, naj ustvarijo fizični plakat ali pisno poročilo o zgodovinskih mestih, ki so jih obiskali, vključno s podrobnostmi o njihovi zgodovini, pomenu in morebitnih zgodbah, povezanih z njimi. 4. Predstavitev v razredu Učencem dovolite, da razredu predstavijo svoje plakate ali poročila in tako spodbujajo razpravo o zgodovinskem bogastvu svojega mesta ali vasi. 62 Naloga za 3. triado Naslov: Projekt dokumentiranja kulturne dediščine – kronike našega mesta in vasi Navodila 1. Uvod Nalogo predstavite kot dokumentacijski projekt, namenjen ohranjanju kulturne dediščine kraja ali vasi. 2. Celovita raziskava Učence naučite, da izvedejo celovito raziskavo s kombinacijo knjižničnih virov, intervjujev z lokalnimi prebivalci in terenskih obiskov različnih kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. 3. Ustvarite podrobno poročilo ali multimedijsko predstavitev Učenci se lahko odločijo za izdelavo podrobnega pisnega poročila ali multimedijske predstavitve (zvočne, video in slikovne), ki dokumentira kulturno dediščino njihovega mesta ali vasi. 4. Javna razstava ali predstavitev Organizirajte javno razstavo ali predstavitev, na kateri učenci predstavijo svoja poročila ali multimedijske predstavitve, s čimer omogočite širši skupnosti, da spozna bogato kulturno dediščino. 63 Naloge po triadah – z digitalnimi pripomočki Naloga za 1. triado Naslov: Digitalno raziskovanje našega mesta ali vasi Navodila 1. Uvod v digitalna orodja Predstavite osnovna digitalna orodja, kot so tablice, fotoaparati ali pametni telefoni za zajemanje slik in ustvarjanje digitalnih predstavitev. 2. Lov na digitalne slike Učence spodbujajte, da posnamejo digitalne slike pomembnih znamenitosti, zgradb in prostorov skupnosti v svojem mestu ali vasi. 3. Ustvarite digitalno predstavitev Učence naučite, naj uporabijo preprosta digitalna orodja ali aplikacije za ustvarjanje digitalne predstavitve (diapozitivov ali slik), ki prikazuje slike, ki so jih posneli. Spodbujajte jih, naj dodajo napise. 4. Virtualno pokaži in povej Izvedite virtualno sejo »Pokaži in povej«, v kateri učenci predstavijo svoje digitalne predstavitve in razložijo pomen vsakega elementa. Naloga za 2. triado Naslov: Digitalni časovni popotniki – raziskovanje zgodovinskih mest na spletu Navodila 1. Uvod v digitalna orodja Predstavite spletna raziskovalna orodja in platforme za virtualno raziskovanje, kot so spletne baze podatkov, virtualni ogledi in izobraževalna spletna mesta. 2. Virtualno raziskovanje in raziskovanje Usmerjanje učencev k virtualnemu raziskovanju zgodovinskih znamenitosti v njihovem mestu ali vasi. Spodbujajte jih k raziskovanju virtualnih ogledov in zbiranju informacij na spletu. 3. Ustvarite digitalno predstavitev Učence spodbudite k uporabi digitalnih orodij, kot sta PowerPoint in Google Slides. Ustvarijo naj digitalno predstavitev, ki prikazuje zgodovinska mesta, ki so jih raziskovali. Vključevati mora slike in napise. 4. Spletna predstavitev razreda Organizirajte spletno predstavitev v razredu, kjer učenci delijo svoje digitalne predstavitve, razpravljajo o zgodovini in pomenu zgodovinskih krajev. 64 Naloga za 3. triado Naslov: Projekt dokumentiranja digitalne dediščine – kronike našega mesta in vasi Navodila 1. Uvod v digitalna orodja Predstavite napredna digitalna raziskovalna orodja, spletne baze podatkov in platforme za ustvarjanje večpredstavnosti. 2. Digitalne raziskave in dokumentacija Usmerjanje učencev k izvajanju obsežnih digitalnih raziskav o kulturni dediščini njihovega mesta ali vasi. Ustvariti morajo obsežno digitalno dokumentacijo z orodji, kot so Google Dokumenti, multimedijska programska oprema ali namenske spletne platforme. 3. Virtualna razstava ali izdelava spletne strani Učence naučite, naj organizirajo virtualno razstavo z uporabo platform, kot so orodja za navidezno resničnost (VR), ali ustvarijo spletno mesto, ki prikazuje njihovo digitalno dokumentacijo. To omogoča širši javnosti dostop do informacij. 4. Spletna javna predstavitev Organizirajte spletno javno predstavitev, na kateri učenci podajo svojo digitalno dokumentacijo. To je mogoče storiti s spletnimi seminarji, videokonferencami ali z deljenjem virtualne razstave ali spletne strani. 65 66 Koristne povezave Zakon o varstvu kulturne dediščine: https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/zakon-o-varstvu-kulturne-dediscine-zvkd-1 Zavod za varstvo kulturne dediščine: https://www.zvkds.si/sl/o-nas Seznam muzejev in galerij v Sloveniji: https://muzeji-galerije.si/ Kulturni bazar: https://kulturnibazar.si/ Nesnovna kulturna dediščina: http://www.nesnovnadediscina.si/sl/unesco Register kulturne dediščine: https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ Video vsebine Slovenskega etnografskega muzeja »Mali mojster«: https://www.youtube.com/playlist?list=PL6b4Da5MCMDLPzyEZvNf4V5SetwcumiA9 Film o uporabi učnih kartic o nesnovni kulturni dediščini (SEM) https://www.youtube.com/watch?v=XrlRHghk35s ICOMOS: https://www.icomos.org/ UNESCO svetovna dediščina: https://whc.unesco.org/ 67 Priročniki in odprte učne priprave, grafični pripomočki (PPT), e-kvizi in aktualna usposabljanja ter delavnice so dostopni na spletnem naslovu: www.sola-prenove-za-nove-generacije.si Združenje zgodovinskih mest Slovenije Učni laboratorij Mestni trg 35 4220 Škofja Loka www.sola-prenove-za-nove-generacije.si info@zgodovinska-mesta.si Sodelujemo skupaj za zeleno, konkurenčno in vključujočo Evropo. Working together for a green, competitive and inclusive Europe. www.eeagrants.org www.norwaygrants.org Projekt Šola prenove za nove generacije in dediščino 21. stoletja sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 478.000 €. Namen projekta je vzpostaviti medinstitucionalno okolje in učne prakse za bolj načrtno izobraževanje novih generacij v osnovni šoli o kulturni dediščini in prenovi kot pomembnih kompetencah in vrednotah za življenje in delo v 21. stoletju. Ta priročnik je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega dokumenta je odgovoren izključno glavni partner Združenje zgodovinskih mest in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov. 68