V Laščah n. avgusta i88g.
|d vseh strani, čez hribe in doline, Priromala si, množica pobožna, V kraj malo znan slovenske domovine Od štirih vetrov, v eni misli zložna. Kaj vas je gnalo sem v dolenjsko stran? To ni shod kakor je v semanji dan! Vse praznično! zvonovi, strel, zastave! Svetniku H veljajo te priprave?
Če ne svetniku, ali mučeniku!
Da, mučeniku; možu v čast ste zbrani,
Ki ni se klanjal zlatemu maliku.
Vse dni, ki so skopo mu bili dani,
Narodu živel je, a narod rož
Ni trosil mu na pot; samoten mož
Navzlic sovraštvu, narodni krivici
Svoj pot je hodil, križev pot v resnici!
Levstiku.
\
Križ vzel je, rodoljubja križ na ramo, A trnjev venec bratje so mu pleli; Dotle, da se je zgrudil v zgodnjo jamo, V prid se je trudil ljubljeni deželi. — Zdaj, ko je mirno blago to srce, Kaj bil je Levstik mu, zdaj narod ve; Zdaj čast, zdaj hvala! prav; pri nas nobeden Ni kakor on cesti in hvale vreden.
Junak je bil! Kdaj mu je mehka roka Otirala, hladila čelo vroče? — Pri svojem on ognjišči od otroka Ni slišal sladkega imena: oče! Mož samec živel je do konca let;
Dom bil je njemu ves slovanski svet: Srce njegovo moško je edino Zvesto ljubilo sveto domovino.
9
\
/
Nji lepe je dari posvetil božje: To blago srce in to bistro glavo! Pero mu bilo hrabro je orožje
V pravičnem boji za vse lepo, pravo. Jezika on prečistil je zlato, Slovenščino ustvaril nam novo, Komu beseda krepka je in gladka
In pesem kakor njemu bila sladka.3
Drag biser bilo je srce njegovo, Z zvijačo on, s krivico ni se družil; Vse podlo je sovražil in sirovo, Sam svoj, resnici je edini služil. Jeklena volja, neupognen vrat, Prijatelj stanoviten, človek zlat,
V nevihti mož, naprej, po konci glavo Visoko nosil sveto je zastavo. —
\
Sem bodo pozni romali rodovi, Pobožno kakor ljudstvo danes zbrano Tu bodejo Sloveniji sinovi Prisegali ljubezen zvesto vdano. Ta spomenik bo večen opomin Slovencu: «Bodi zvest narodu, sin!» — Moštva in rodoljubja v poznem rodi Uzör in vzgled Slovencem Levstik bodi
J. s.
V Ljubljani 1889.
Natisnila in založila Kleinniavr in Bamberg
Oj Laščanje, stareji rod med vami Poznal je dečka Levstika po lici, In bil vesel ga — kimate z glavami — Zdaj vsak se z njim ponaša, po pravici! Ta spomenik pri vas, ta kamen je
Čestitljiv kamen, sveto znamenje, Kako čestijo Laščanje rojaka, / Slovenci vsi slovenskega junaka! ,; J